Leto mi štev. 78
LJubljana, speda 7. aprila 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
= »thaja ob 4. »jutraj.
Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40"— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tu<J: štev. 0/1.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnfštvo: Ljubljana, PreSernow ulica St. 54. _ Telefon št. 36
Inseratnl oddelek: LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon št. »g»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulic» St i. — Celje, Aleksandrova cesta
RaCun pri postnem ček. zavodu ; bjut>-jana St. 11.84» - Praha čislo 78.18a Wien.Nr. 105.24t.
Ljubljana, 6. marca.
Kriza, ki ie bila formalno otvorjena v nedeiio s Pašičevo ostavko, prehaja v odločilno fazo. Včeraj in danes je kralj opravil konsultacijo s predsedniki, odnosno zastopniki parlamentarnih klubov. ki so mu sporočili svoje poglede na situacijo ter naznačili pogoje, pod katerimi bi mogli sodelovati v novi vladi. Glavna parola je bila izločitev Pašiča, glede katerega so več ali manj odločno izjavili zlasti člani takozvanega ožjega opozicijskega bloka, da bi ž njim ne mogli biti v vladi. S Sušaka sem jim je pomagal g. Radič, ki je z velikim aplombom proglašal, da je urt med HSS in Pašičem definitivno in za vedno prerezan. Kakor je naravno.in pri tej stranki skoraj samo ob sebi umevno, so se klerikalci zopet pokazali največje opor-tuniste: njim bi bila vsaka vlada dobrodošla. v kateri bi bilo mesta tudi za SLS in klerikalni voditelji so že na široko odpirali vrata svoje ropotarnice, da v njo shranijo za nekaj časa svoje avtonomistične zastave. V Beogradu se je danes z veliko malicijoznostjo pripovedovalo. da sta prispela že dva ministrska kandidata SLS v prestolico: gospod Sušnik in Sernec.
Glavna kombinacija radičevcev in davidovičevske opozicije je bila včeraj in danes ta. da se bo posrečilo sestaviti kabinet, v katerem bi sodelovali radičevci, davidovilčevci, spahovci in Jova-novičeva radikalska grupa, a za rezervo nai bi bili klerikalci, katerim je Radič na Sušaku zapel sirensko pesem. Ta koncept je baziral na predpostavki, da bi mogel Jovanovič odtrgati od radikalov do 40 poslancev. Dogodki današnjega dne so pokazali, da je ta predpostavka povsem pogrešna. Pašiču je uspelo vzdržati, odnosno obnoviti polno disciplino v radikalskem klubu in verjetno ie. kar soglasno zatrjujejo v radikalskih krogih, da je Ljuba Jovanovič гк^чет doigral. S tem odpade naravno kombi-* nacija ž njim in «koncentracijska vlada» kakor si jo .ie zamislil opozi^'eki blok, postaja malo verjetna kombinacija.
Značilno ie, kako veliko pozornost posvečajo beograjski politični krogi in vsi beograjski listi zadržanju samostojnih demokratov. Neprestano se tovori o možnosti obnovitve Narodnega bloka in včerajšnja poldrugourna avdiienca Svetozarja Pribičeviča je dala povod za konkretne kombinacije v tej smeri. Vendar so izjave predsednika SDS v tem pogledu tako jasne in precizne. da ne more biti dvoma: Sodelovanje SDS v vladi ie odvisno le od vprašanja pro-gramatičnih garancij, ki jih je ponovno označil g. Pribičevič na svojem velikem zboru v Senti. Niti nočemo reševati Pašiiča pred Radičem. niti ne bomo hodili po Radičev kostanj. Gotovo je le eno. da za državo in narod zadovoljivo reševanje našega notranje-političnega problema ni mogoče brez sodelovanja SDS
Interesantno se je situacija obrnila popoldne. Očividno kot posledica spoznanja, da se kombinacija z g. Jovanovičem ne more obnesti, je prišlo do poskusa, ali bi ne bilo mogoče obnoviti staro RR. Znano je, da Radie svojih besed in izjav ne tehta ravno z najfinejšo tehtnico. In tako mu je mogel navzlic Sušaku in Crikvenici danes dopoldne gospod Janjič predočiti. da bi bilo ipak najbolje, ako se — s Pašičem pobota. Popoldne je bil Pašič v dolgi avdijenci, za njim je kralj sprejel Stjepan-^ Radiča. Pašič ie v klubu potem razglasil, da je vsaka kombinacija brez radikalov, a to znači v danem položaju brez njega, nemogoča. Radič ie v razgovoru z novinarji znatno retuširal svoje pogoje in končno izjavil, da se bo jutri še enkrat pogajal s Pašičem . . . RazumHivo je, da so se zvečer v Beogradu razširile senzacijonalne govorice o možnosti kompromisa med Pašiičem in Radičem, češ Radič bo popustil in morda že jutri bodo gospodje od RR sedeli zopet skupaj. kakor da se ni nič zgodilo.
Mi te možnosti ne izključujemo, a vendar se nani ne zdi verjetna. Po naših informacijah smatra Pašič pod svojo častjo, da bi pristal na predčasno zasedanje parlamenta, v katerem naj bj se razpravljale interpelacije, ki so direktno naperjene tudi proti njemu, Radič pa brez popolnega moraličnega poloma, ki bi mu mogel postati usode-poln, vendarle 11e more že sedaj preklicati vsega, kar je pred par dnevi zahteval. Njegova pozicija v obnovljeni vladi RR bi bila v tem slučaju popolnoma oslabljena. Smatramo torej, da so govorice o obnovi RR režima zelo pre-uranjene, akoravno se bo dala situacija pravilno oceniti šele po jutrišnjem sestanku med Pašičem in Radičem.
Zelo važna indikacija bo, kadar izvemo, komu je poverjen mandat za sestavo vlade. Do sedaj predsednik skupščine g. Trifkovič kroni še ni stavil nobenega konkretnega predloga, storil pa bo to, po vseh znakih sodeč, tekom jutrišnjega dne.
Navzlic optimističnim vestem, ki jih širi zlasti g. Radič s svojimi napovedmi še ni opaziti jasnejših kontur za razplet krize. Vse solucije, ki so se do
Kriza prehaja v odločilno fazo
Jovanovičeva akcija propadla. — Pašič gospodar v radikalskem klubu. — Danes bo stavil predsednik skupščine Trifkovič kralju svoj predlog glede sestave nove vlade.
Beograd, 6. aprila p. Današnje av-dijence gg. Trifkoviča, Pašiča in Radi-
ča so naravno zbudile največji interes. Trdilo se je, da je kralj ponudil g. Trifkoviču mandat, potem zopet da je g. Trifkovič vladarju že nasvetoval, naj poveri sestavo kabineta zopet g. Pašiču. Niti eno, niti drugo ni točno. Vladar je g. Trifkoviča obvestil le o izjavah zastopnikov parlamentarnih skupin, da mu omogoči staviti predlog, komu naj poveri sestavo vlade. Zdi se, da je poznejša avdijenca g. Pašiča v zvezi z vprašanjem, ali in koliko bi bil on pripravljen na kompromis z Radičem. V tem oziru je že zjutraj pričela posredovalna akcija. Posl. Janjič je dopoldne počakal St. Radiča na kolodvoru ter se je dolgo ž njim razgovarjal. Kasneje je imel dr. Janjič v hotelu Pe-trograd sestanek z dr. Nikičem, ki je odšel nato k Radiču, Janjič pa je poro. čal Pašiču.
Večerna izjava St Radiča je naravno vzbudila ogromno pozornost in mnogi jo tolmačijo kot preokret v razvoju krize. Čeprav se Radič še vedno sklicuje na svoje stare zahteve glede zasedanja parlamenta in interpelacij, dajeta ton in način njegove izjave možnost, da jutri v razgovoru s Pašičem zopet obrne in se pobota. Zdi pa se, da je Pašič v zavesti svoje trdne pozicije v klubu nepopustljiv in bi sprejel Radičev kompromisni predlog le, če bi
pomenil stvarno, akoravno ne formalno, popolno kapitulacijo.
V radikalskih vrstah je opažati danes mnogo večjo samozavest. Akcija Ljube Jo» vanoviča se smatra za propadlo. Dopoldne je g. Jovanovič imel sestanek z g. Davido« vičem ter mu je baje pokazal listo svojih ožjih somišljenikov, ki bi bili pripravljeni iti ž njim v kombinacijo z opozicijskimi grupami proti Pašiču. Na tej listi je bilo baje 27 oseb, a že davidovičevci so ugoto« vili, da je večina njih zelo dvoumljive za» nesljivosti. Pašičevci zatrjujejo, da ima g. Jovanovič v resnici 3 do 4 ljudi ter mu na« povedujejo končni obračun. Zatrjuje se, da bo Pašič dal sedaj Jovanoviča izključiti in da se morda ne bo našel nikdo, ki bi se solidariziral s tem politikom. Radičevci in davidovičevci so bili do danes zelo opti« mistični in posl. "ečerov je že kazal neko listo novih ministrov Jovanovideve vlade. Mnogo se je tudi opazilo, da sta prihitela
v	Beograd posl. Sušnik in Sernec, ki sta ba» je ministrska kandidata SLS...
Pričakuje se, da si bo kralj jutri dopol» dne izbral mandatarja, kateremu poveri, po» skus sestaviti novo vlado. Splošni optimi» zem, ki se je pojavil še dopoldne glede sko» rajšnje rešitve krize, pa se zdi vendarle pre uranjen. Neizvestnost je nocoj večja, nego je bila včeraj.
Predsednik skupščine Trifkovič bo naj« brž že dopoldne odšel h kralju, da mu sta«
vi	predlog glede mandatarja za sestavo ka« bineta.
Pangalos zmaguje
Pašič in Radič se danes še enkrat pogajata
Konzultacije predstavnikov strank zaključene. — Tri veleoo-membne avdijence. — Senzacijonalne izjave Stj. Radiča.
Beograd, 6. aprila p. Ves današnji dan je vladala v vseh političnih krogih velika nervoznost. V predsedstvu vla-
de, v Narodni skupščini in v poslan skih klubih je bilo polno pos ar.cev ki so živahno razpravljali o razvoju krize. Min. predsednik Pašič je imel več posvetovanj z radikalnimi prvaki.
Ob pol 11. dopoldne je bil pozvan na dvor Karel Kovačevič, podpredsednik Hrvatskega seljaškega kluba, da pove svoje mnenje. Na dvor ga je spremil dr. Ivan Pernar, ki je čakal nanj v maršalatu. Posl. Kovačevič se je kmalu vrnil ter je izjavil novinarjem: »Dejal sem kralju »dobro«, kralj mi je rekel »dobro«, vse je dobro. Zelo sem zadovoljen z avdijenco.«
Od pol 12. do 1. popoldne je bil na dvoru Marko Trifkovič, ki se je po av-dijenci odpeljal v predsedstvo vlade. Srečal je Pašiča na stopnicah ter se potem ž njim odpeljal na njegov dom, kjer sta dolgo konferirala.
Popoldne je bil klican v dvor Nikola Pašič. Ostal je pri kralju od 4.45 do 5.30. Po avdijenci je prišel Pašič v radikalni klub, kjer je njegov prihod izzval veliko pozornost V klubu je Pašič kratko naglasil, da je bil na dvoru radi konzultacije, da je položaj dober in da ne more biti nikake kombinacije brez radikalov. Nato je imel Pašič sestanek s predsednikom skupščine Trif-kovičem in predsednikom radikalskega kluba Živkovičem. Na vprašanje novinarjev, kaj je novega, je izjavil Pašič: »Nekaj novega je pač, ne vem pa kaj.« Takoj potem so se začele širiti vesti, da je dobil Pašič mandat za sestavo nove vlade. To vest so nekateri potrdili, drugi zanikali. Pašič in njegova ožja okolica, kot n. pr. predsednik skupščine Trifkovič, do katerih se je obrnil vaš dopisnik za informacije, so bili zelo rezervirani. Mnogi tolmačijo stvar tako, da je Pašič že dobil mandat, da ga pa še noče objaviti ali pa da mu je obljubljen za jutri. Pašičevi pristaši so bili zelo dobro razpoloženi, ker jim je njihov šef izjavil, da ne more biti govora o kaki kombinaciji brez radikalov. Mnogo radikalskih prvakov in ministrov je trdilo, da je izključeno, da bi mogel kdo v radikalnem klubu pristati na to. da se Pašič žrtvuje, iz-vzemši morda dva ali tri psl?nce. Sanse Ljube Jovanoviča so popolnoma propadle.
Po Pašiču je bil na dvom v poldru-gourni avdijenci St. Radič, ki ga je do dvora spremil dr. Nikič. Pred avdijenco so Radiča obvestili, da je predsednik skupščine Trifkovič konferiral s klerikalnim poslancem Sušnikom, ki se je davi pripeljal v beograd. Izgleda, da je bila ta vest lansirana z namenom, da se Radič prestraši, češ klerikalci so pripravljeni in že tu, da zamenjajo ra-dičevce. Gotovi radikali vztrajno trdijo, da je edini izhod iz današnjega zamotanega položaja vlada obnovljenega in morda razširjenega Narodnega bloka. Ob 7.30 je prišel z dvora Stepan Radič, ki so ga novinarji seveda takoj obkolili. Radič jim je na vprašanje izjavil: »Vse je dobro. Pri kralju sem bil v daljšem razgovoru. Položaj se razvija normalno. Vse je sedaj odvisno od Pašiča. Gre za to, da sprejme r"ašič naše zahteve, ki gredo, kakor veste, za tem, da se skliče Narodna skupščina čimprei — morda okrog 15. t m. — in da pridejo znane interpelacije čim prej na dnevni red. Mandata za sestavo nove vlade ni dobil še nihče, verjetno pa je, da ga dobi kdo jutri. Sporazum ni v nevarnosti. Situacija se hitro približuje razčiščenju«. Na vprašanje novinarjev, kaka bo nova vlada, .ie odgovoril Radič: »Tega še ne vem. Bo morda radikalska, morda koncentracijska. Odločitve se ni.«
Zvečer ob 8. je poiskala skupina novinarjev Radiča v njegovem kabinetu. Radič je dejal: »Gre sedaj za to. da se še enkrat poskuša doseči, da se sestane Narodna skupščina, da se vidi, da smo vsi složni in da ne izgleda, kot da vlada beži pred interpelacijami in pred pobijanjem korupcije. Kralju sem to rekel in kralj mi je odgovoril, da je tako dobro. Ako pristane g. Pašič na moje propozicije, je sporazum takoj gotov in mi bomo lahko nadaljevali delo, kot da se ni ničesar pripetilo. Na ta način imamo lahko v osmih dneh zopet sestanek parlamenta. Mislim, da se je g. Pašič prenaglil, ko me je obsojal.« Na koncu je St. Radič izjavil, da bo še enkrat jutri zgodaj dopoldne oosetil Pas-ča ter se ž njim razgovarjal. Ako Pašič pristane na te propozicije, potem je stvar končana.
Pri prvih nedeljskih volitvah v dvanajstih okrožjih je dobil Pangalos po grškem uradnem poročilu 90 odst. glasov__Volitve v
nadaljnih 23 okrožjih bodo prihodnjo nedeljo,
Atene, 6 .aprila p. Pri nedeljskih volitvah novega predsednika republike se je glasova
lo v 12 okrožjih. Pri volitvah je dobil general Pangalos ogromno večino glasov, kakor je bilo pričakovati. Zmagal je s povpreč no večino 90% vseh oddanih glasov. Tako je dobn v Atenah z okolico od 53.866 glasov 43.977, v Solunu od 37.000 glasov 35.000, v Pire ju od 33.477 glasov 31. 952. Demerzis je dobil v Atenah z okolico le 900 glasov. Podobno razmerje med obema kandidatoma le tudi na deželi Čeprav ie kartel voditeljev strank izdal proglas, naj se volilci vzdr-že glasovanja, je bila udeležba pri volitvah nad vsako pričakovanje velika in ie celo prekosila poslednje občinske volitve. V Solunu je bilo na primer volilcev še enkrat toliko kot pri poslednjih volitvah v občinske svete. Eden atenskih listov ugotavlja, da prekaša Pangalosov uspeh celo Venlzeloso-
vo izvolitev leta 1910. Volitve so povsod po tekle v najlepšem redu. Častniki in vojaki so glasovali v vojašnicah.
Manifestacije so bile prepovedane. General Pangalos ie predlagal kartelu strank, nai pregledajo izide nedeljskih volitev, pa tudi volitve prihodnjo nedeljo. Zato naj imenujejo svojega zaupnika, ki je lahko tudi general Metaksas. Opozicija je odgovorila, da je Pangalosov predlog zanjo sprejemljiv le tedaj, ako se nedeljske volitve sploh razveljavijo.
Pangalos je izjavil novinarjem, da izid volitev prekaša celo njegovo najbolj optimistično pričakovanje. Volitve kažejo pravo voljo naroda, ki hoče imeti red in mir v deželi. Strank danes v resnici sploh ni več na Grškem. V 23 okrajih se vršijo volitve še le prihodnjo nedeljo.
Italofilska orijentacija nove rumunske vlade
Angleški list napoveduje italijansko-rumunsko zbližanje, ki ga ovira še vedno odprto besarabsko vprašanje.
London, 6. aprila. 1. «Daily Telegraph» piše o novi romunski vladi generala Ave-resca tn pravi, da se svet ne sme čuditi, ako pride vest o romunsko - italijanskem zbližan ju. Nekateri listi že razpravljajo o prijateljskem paktu ali celo pogodbi med obema državama. To zvezo sd želi novi mi. n istrski predsednik. General Averescu je obiskoval kot mlad častnik vojaško akademijo v Turmu in njegova žena je Italijanka. Vedno je simatral Italijo kot poseetri-ino Rumunije im kot naravno zaveznico, dočim se o Franciji to ne more reči.
«Daily Telegraph» prarvi dalje, da je veli. ka ovira tej zvezi dejstvo, da ItaKja še vedno ni ratificirala sklep vrhovnega sveta v Parizu pred več kot šestimi leti glede aneksdje BesaraMje po Rumunljl. List dvo.
mi, da bi Italija to sedaj storila naknadno, ker bi s tem zaigrala simpatije Rusije. Z druge strani pa bo Rumunija gotovo podpirala Italijo v njeni protiruski politiki, ker je interesiirana na svobodni plovbi skozi Dardanele, čeprav so romunsko - turški odnošaji danes Iz borni.
«Daily Télégraphe dostavlja, da v slučaju sklenitve pogodbe ali pakta med Rumunijo io Italijo ne bi gledala Fremcija na stvar PTekrižamih rok, ampak bi zahtevala, da sp sporedno s to pogodbo sklene enak pakt med Rumunijo in Francijo, kakor se jp to zgodilo glede sklenitve pakta prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo. Potem je na. ravno, da nastane v Runmniji veliko na. sprotstvo med pristaši francosko in i tal i jansko arijentirane politike Rumunije.
-na-
sedaj pokazale na horizontu, so ali po svojem jedru nelogične ali pa tako očitno provizoričnega značaja, da bi ne pomenjale nič trajnejšega, temveč bi bile le začetek novih zapletljajev. Zato moramo še vedno računati z drugo možnostjo: da bo namreč rešitev kri2e po izčrpanju raznih kombinacij postavljena pred drugo alternativo, ki se vsiljuje sama od sebe, kadar prihaja spoznanje, da je delovna vlada nemogoča. Morda bi bik) končno in popolno politično razčiščenje pospešeno, ako bi se preje tudi v praksi poskusilo z eksperimentom kombinacij, ki jih sedaj gotovi mterasirani krogi označujejo
Parlamentarna luzija med Nemci in zemljoradniki
Beograd, 6. aprila, p. Danes je prišlo do nepričakovane parlamentarne fuzije med zemljoradniki in Nemci. Joca Jovanovič je poslal popoldne predsedniku Trifkoviču pi» smo, v katerem mu naznanja, da so po» slanci zemljoradniške in nemške stranke sklenili stopiti v ožje parlamentarno sode» lovanje. V to svrho so ustanovili skupen klub, ki se imenuje «Klub poslancev Zveze zemljoradnikov». Klub se je že konstitu» irai: predsednik je Joca Jovanovič, podpred sednik dr. Štefan Kraft, tajnik pa posl. Mo» skovljevič. Iz krogov nemške stranke sem izvedel, da ima ta fuzija večinoma le teh» ničen in parlamentaren značaj. Pravi vzroki tiče v tem, da želi dr. Kraft vstopiti v ka» kršnokoli večjo stranko, da bi na ta način
kot	__________
spasiteljne, a v stvari ne morejo imeti	i mogel priti s svojimi poslanci tudi do so»
boljšega uspeha, nego žalostna »delov delovanja v vladi.
na « vlada RR.	1	___
čičerin o ženevskem neuspehu
Moskva, 6. aprila, s. V razgovoru z novinarji je izjavil ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin, da je sovjetska vlada ponovno in jasno obrazložila svoje stališče glede razorožitvene konference. Ker Švicar ska vlada nikakor noče ugoditi upravičenim zahtevam sovjetske vlade se Rusija ne more udeležiti posvetovanj, ki bi se vršile na švi carskih tleh.
Neposredni vzrok ženevskega poloma, je dejal Čičerin, je v nasprotstvih Chamberlai-nove politike, ki hoče pridobiti vse države proti sovjetski uniji, ne da bi upošteval med njimi obstoječega antagontoma.
O vprašanju nemško-francoskega zbliža-nja je čičerin izjavil: Da pomirim Brianda moram opozoriti na moje ponovne izjave, da gleda sovjetska unija z največjo simpatijo na nemško-francosko zbližanje. O stališču Amerike do locarnskih pogodb in do ženevske konference je dejal, da bo končni efekt nadalnje gospodstvo ameriškega kapitala nad Evropo.
Zinovjev odžagan
Riga, 6. aprila. I. Boljševiki so odvzeli Zi» novjevu predsedstvo Ijeningrajskih sovje» tov. Že pred dvema tednoma je moral od» stopiti kot predsednik izvTŠevalnega odbora tretje internacionale. Na ta način izgublja Zinovjev vso oficijelno avtoriteto.
Mussolinijev povratek v Rim
Rim, 6. aprila, o. Mussolini se je davi ob b.20 vrnil iz Milana s posebnim vlakom. Z istim vlakom se je pripeljal tudi glavni taj» nik fašistovske stranke Turati. Na kolodvo« ru so Mussolinija sprejeli ministri FedeT» zoni in Belluzzo, državna podtajnika Gran» di in Terruzzi ter zastopniki raznih obla= stev. Mussolini se je nekaj časa razgovar» j al z ministroma, nakar se je odpeljal do» mov. V Rimu ostane le dva dni, potem pa se ukrca na vojno ladjo «Conte Cavour», s katero odpotuje v Libijo. List «Tevere» pravi, da se bo Mussolini tekom teh dveh dni posvetoval z ministri Federzonijem, Rocco in Volpijem o stanovanjskem vpra» šanju, ker so na podlagi poročil vseh pre» fektur hišni lastniki postavili svojim sta» novanjskim najemnikom pretirane zahteve.
Fašisti pretepli socialističnega poslanca
Napoli, 6. aprila, o. Včeraj se je nasta» nil v tukajšnjem hotelu Universo socijali» stični poslanec Modigliani, ki ga je danes dopoldne na sprehodu napadla gruča faši» stov na trgu Municipio ter ga pretepla s palicami. Modiglianija je obvezal zdravnik, ki je ugotovil težke poškodbe na njem.
Rovarenje madžarskih nacijonalistov
Budimpešta, 6. aprila, s. Ker je policija izvedela, da pripravljajo člani nacijonali» stične organizacije tekom velikonočnih praznikov vpad na ozemlje neke sosedne države, je izvedla preiskavo pri šestih mla» deničih, pri katerih pa ni našla nobenega orožja, vendar jih je pridržala v zaporu.
Boj za Peking
Peking, 6. aprBa. L Pri tretjem obstreljevanju mesta je bila ubita ena ženska in ranjenih več Kitajcev. Dober kilometer od tujih poslaništev je padlo več bomb, od katerih je ena zažgala eno palačo v prepovedanem delu mesta. K sreči streljajo vstaši pre cej slabo, tako da je škoda doslej razmeroma neznatna. Računajo, da bodo zvezne čete popolnoma obkolile mesto. General Feng je dal svojemu poveljniku Kuomingkunu nalog, naj s svojimi mnogoštevilnimi četami brani Peking. Te čete pa so se umaknile pro ti sredini mesta, vendar so odločene da sa branijo do konca. General Feng, ki se je mo ral umakniti v Mandžurijo, je za prosil za več letal, ki jih hoče uporabiti proti sovražniku. Z druge strani pa se doznava, da gene ral Kuomingkun noče uporabljati letal za bombardiranje, ker se boji. da bi bombe padale na preveč obljudene kraje in povzročile preveliko škodo. Prihajajo poročila, po kateri! hoče baje pekinška posadka preiti h 2e neralu Vupejfuju, ako se sovražnik obveže, da bo prizanesel glavnemu mestu.
Abd el Krim proglaša sveto vojno proti kristjanom
Pariz, 6. aprila, s. Abd el Krim je poslal vsem kaidom (poglavarjem plemen) okro/= nico, v kateri veli: Združite se ter tvorite zid proti kristjanom. Umorite vsakega kri« stjana kjerkoli ga srečate. Napadajte so* vražnike ter se pridružite sveti vojni, da branite svoj narod ter rešite svojo domo* vino!
Težke posledice verskih nemirov
Kalkuta, 6. aprila, k. Pri zadnjih nemirih med Indijci in muslimani je bilo skupno ubitih 350 oseb, 400 pa jih je ranjenih. Oblasti so aretirale nad 300 oseb.
Oropana poštna blagajna
Berlin, 6. aprila, s. Kakor poročajo listi, so v noči na velikonočno nedeljo vdrli vlo» milci v prostore glavne pošte v Lodzu na Poljskem, izropalf vse blagajne ter pobegnili. Trije stražniki, ki so izjavili, da vlom?, niso opazili, so bili aretirani.
«Norge» pred poletom na severni tečaj
Rim, 6. aprila. L «Giornale d' Italia» po» roča, da bo zrakoplov Norge odplul na Nor veško že v četrtek, ako ostanejo vremenske razmere takšne, kakor so sedaj. Pri poletu na severni tečaj bo posadka obstojala iz 6 Italijanov, enega Rusa, enega Američana, enega Finca in 7 Norvežanov.
Komunistične demonstracije na Irskem
Lublin, 6. aprila, k. Danes dopoldne Seje zbralo veliko število brezposelnih pred magistratom, kjer so razbili šipe. Udreti so hoteli tudi v poslopje, toda policija na ko» njih je izpraznila trg. Šest redarjev in štir» je civilisti so bili ranjeni. 35 komunistov je aretiranih.
Razvoj vladne krize
Ostavka vlade RR. — Konzultacije voditeljev parlamentarnih skupin na dvoru. — Klerikalci gredo v vsako vlado. — Razne
Kombinacije.
V soboto opoldne so se sestali radikalni ministri, ki so ob tej priliki sklenili, naj Pašič predloži kralju ostavko celotne vlade. Pašiču je bila tudi
poverjena sestava obrazložitve ostavke. V nedeljo dopoldne so se v pred-sedništvu vlade zopet sestali radikalni ministri h konferenci, na kateri so odobriii od Pašiča predloženo motivacijo, nakar je Pašič ob pol 13. odšel na dvor h kralju ter mu predložil ostavko vlade RR. Kralj je ostavko sprejel. Av_ dijenca je bila povsem kratka.
V motivaciji ostavke
se govori predvsem o nesoglasjih med radikalnimi i radičevskimi ministri, kakor tudi o vprašanju sklicanja skupščine. Naglaša se, da bi v tekočem mesecu zaradi mnogih praznikov ne bilo mogoče več kot deset sej skupščine, vsled česar bi bilo bolje, da bi med tem časom poslovali parlamentarni odbori in pripravili za skupščino potrebno gradivo. Glede na zahteve iiSS po nujni razpravi predloženih interpelacij se naglaša v motivaciji, da ima po poslovniku vsak minister dva meseca časa za odgovor, zaradi česar bi to vprašanje tudi z odgoditvijo skupščine do 5. maja ničesar ne izgubilo na svoji važnosti in nujnosti.
V nedeljo zvečer je bil klican na dvor predsednik Narodne skupščine M. Trifkovič, ki je kralju svetoval, da konzultira voditelje parlamentarnih klubov. Pozneje je kralj sprejel še ministra Ninčiča.
Včeraj so se na dvoru pričele konzultacije voditeljev parlamentarnih skupin.
Od pol 10. do 10. dopoldne je bil pri kralju predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič, kmalu za njim pa je bil sprejet Ljuba Da vi do v ič, ki je izjavil kralju, da je njegova stranka pripravljena stopiti v vlado, v kateri bi ne bilo Pašiča.
Ob 3. popoldne je bil pozvan v av-dijenco predsednik SDS posl. Sv. Pribičevič. Njegova avdijenca je trajala poldrugo uro. Po prihodu iz dvora je izjavil Sv. Pribičevič novinarjem, da o avdijenci sami ne more ničesar povedati, ker sploh ni prav da se o avdi-jencah govori. Glede na izjavo St. Radiča, da bi bil pripravljen sodelovati ž njim, je izjavil Sv. Pribičevič, da kaj sličnega sam z ozirom na Radiča ne more reči. O sodelovanju s Pašičem je izjavil, da njemu ni za osebe, temveč za načelno politiko. SDS je pripravljena sodelovati v vladi, v kateri bi bila njena načela merodajna. Pribičevič je
odločno zanikal, da bi samostojni demokrati vodili kaka pogajanja z radikali. Narodni blok spada v zgodovino, ki se sicer more ponoviti, toda v drugi obliki. Ali bo nova vlada poslovna ali volilna, ne more reči, ker je kriza šele v početku razvoja. SDS pa bo svojo akcijo med narodom nadaljevala v dosedanji smeri, ker je z uspehi svoje politike zadovoljna.
Po Pribičeviču je kralj sprejel klerikalca dr. Kulovca, ki je bil pri kralju do 6.45. Dr. Kulovec je kralju obrazložil stališče svoje stranke ter izjavil, da je SLS pripravljena vstopiti v vsako vlado. Kar se osebe g. Pašiča tiče, je dr. Kulovec menil, da bo to povedal — dr. Korošec. —
Končno je bil na dvoru sprejet dr. Spaho, ki je izjavil, da je opozicija soglasna v svojem naziranju in da bi ji bilo težko vstopiti v kakn kombinacijo s Pašičem. Dr. Spaho odklanja sodelovanje s Pašičem. ker bi pomenjalo podaljšanje sedanjega stanja. V ostalem pa so muslimani za vsako drugo kombinacijo. Dr. Snaho ie mnenia. da kriza ne bo dolgo časa trajala. Zastopniki zemljoradnikov ter hrvatskih federa-listov niso bili klicani. Šefi bivšega tkzv. ožjega opozicijskega bi ka.
t. j. Davidovičeve, klerikalne in muslimanske stranke so včeraj jn danes ves dan konferirali ter se ogrevajo za kombinacijo Radič, Davidovič, Spaho, Korošec in Ljuba Jovanovič, ki naj bi pripeljal seboj »»okrog 40 radikalov«, pristajajo pa tudi na druge kombinacije.
Po zaslišanju voditeljev opozicijskih skupin ni postal položaj jasnejši. Vzrok j temu je dejstvo, da je kralj zaslišal i samo mnenje opozicije, ni pa v ničemer pokazal svoje namere glede na nadalj-ni razplet krize.
Pozornost je zbudilo, da je bil snoči ob 7.30 v daljši avdijenci pri kralju zunanji minister dr. Ninčič, ki je bil tekom krize že v drugih na dvoru.
Politični krogi smatrajo, da bo mandat za sestavo /lade poverjen že v sredo zvečer ali pa tekom četrtka. Mogoče je, da bo nova vlada zaprisežena že v četrtek ali na v soboto, nakar bi takoj lahko pričela s svojim delom. Kakšna bo nova vlada, se do danes ni jasno pokazalo.
Pašiča je včeraj popoldne posetilo v njegovem kabinetu več radikalnih ministrov in prvakov. Značilno je, da Pa-šičeva okolica stalno trdi, da bo Pašiču ponovno poverjen mandat za sestavo vlade.
100 let». Sedaj pa naenkrat taka brzina in taka odločnost! Naj se današnja kriza reši, kakor hoče. zdravi ste edino dve kombinaciji: ali pregrupacija strank, ki postaja neizbežna, ali pa volit"- Za nas je glavno, da smo pripravljeni, da zberemo vse svoje moči. da izvedemo organizacijo, ki nam bo zajamčila zma-
go v dneh. ko bo ves narod uvideval nezmožnost današnje strankarsko-ko-mercijalne politike RR.
Govor Sv. Pribičeviča je bil sprejet z velikim odobravanjem, nakar sta govorila poslanca dr. Dušan Popovič in dr Svetislav Popovič. Popoldne se je Sv. Pribičevič vrnil v Beograd.
Stjepan Radie na vročih tleh Primorja
Na velikonočne praznike je imel Radič na Sušaku in v drugih krajih Primorja ponesrečene shode, kjer so ga tudi ometavaÙ z gnilimi jajci. — Kaj je govoril Radič o novi vladi?
teriiml iz radikalne stranka m še z nekate-mi drugimi. Grern in Ce Bog da, bomo imeli jutri novo vlado.
Na nedeljskem shodu na Sušaku je Stje-pan Radič poda;] nekaj zanimivih tzjav o sedanjem političnem položaju.
O prihajajoči viadl je dejal, da bo to prva vlada Srbov Hrvatov ta Slovencev. Tudi Slovenci pridejo v vlado. Ne sicer Korošec sam, temveč eden ali dva njegovih ljudi. Ne gre za Število, temveč za to. da pridejo tudi Slovenci v vlado v smislu enako, pra-rnosti ta poštenja.
V	bodoči vladi morajo vsa gospodarska ministrstva zasesti ministri ■ strokovnjaki, ker ni važno. kdo da je ministrski predsednik. temveč važno je, kakšne pomočnike da Ima. Lahko rečem, da so oni že izbrani in oni so takšni. da bo korupcija crknila
Eden od glavnih činiteljev korupcije je sin sedanjega predsednika vlade, zato Pašiča ne bomo in ne moremo podpirati v no-benein slučaju. Jaz sem se v ministrskem svetu prepričal, da korupcija v resnici ob stoji in govoril bom o tej stvairi v skup. ščimi. Z gotovostjo lahko rečem: «G Pašič ne samo da nima naše podpore, on tudi ne more sestaviti vlade, ker ž njitm ne gre niti HSS, niti Davidovič, nitii dr. Spaho. niti dr Korošec, pa tudi Svetoza/r PribiČe. vič ne.
Radikalni klub je že razcepljen. Bog daj. da zmagajo najbofljši med njimi. Če pa bodo ostali radikali skupaj in se skrili za korupcijo, bo vrag vzel radikalno stranko, ne pa naše države.
Mi ustvarjamo novo vlado s skoro celo. kupno opozicijo in z onim delom radikalov, ki se ne klanjajo korupciji.
V	pondeljek je govoril Radič v Crikve-niči Povedal je, da se mu mudi v Beograd, kjer se pripravljajo važne stvari. Govori zopet o korupciji ta pravi, da jo je trpel vsled tega. da ni nastalo večje zlo. Svoj čas smo napravili z radikali majhen pismen sporazum. Danes pa smo se zvezali z neka.
Radičevih shodov se je udeležilo malo ljudi ln še med temi je bilo mnogo nacijo naliiSitov, samostojnih demokratov in davi-dovičevcev. ki so proti Radiču burno demonstrirali In ga izžvlžgali Posebno zborovale!, ki so prišli s Trsata na Sušak. so demonstrirali z vzkliki: «Živio Pribičevič! živio Davidovič! Živio kralj! živela Jugoslavija!» V ironizacijo Radičevega avstri-iaikantstva so zapeli tudi «Bog ohrani« in slišal se je vzklik: «Hoch Osterreirh!» Hrup in razburjenje je bilo tolikšno, da je morala poseči vmes policija.
Po končnem shodu na Sušaku je Radiča čakala na trgu množica, ki ga je izžvižga. vala im ga obmetavala z gnilimi jajci Ko jo je Radič z avtomobilom hitro odkuril, eo demonstranti spontano priredili veliko protiradičevsko zborovanje, na katerem je nastopilo več govornikov. Policija je nekaj manlfesrtantov aretirala, toda jih takoj zopet izpustila. Tudi v Križišču, kamor se je Radič odpeljal po shodu, ga je prebivalstvo napadlo z gnili Im! jajci.
Da bi se maščevali, so skušali radičevci vdreti zvečer v «Hrvatsko čitalnico» na Tr-satu. toda MU so tepeni. Na banketu se je Radič bridko pritožil, da so ga zvabili ua tako ponesrečen shod.
Ko je Radič po shodu v Crikvenic: dospel na kolodvor v Plačah, je vlak že čakal Kl.tub temu pa Je Radič še Imel daljši go. vor na kmete, tako, da je odpeljal vlak z znatno zamuno Tudi v Delnicah ta drugod je Radič imel dailjše govore, taiko, da je prispel vlak radi njega na cilj s poldru. gourno zamudo Tako Radič na eni strani grmi proti korupciji, na drugi strani pa sam ferablja svoj ministrski položaj v svoje strankarsko - agitatorske interese.
da se je tekom osmih mcsccev vlade «spo» razuma» sistematsko favorizirala vsaka nc» moralnost ter preganjala vsaka poštenost in zaslužnost. To jc tudi vzrok vsem osta, lini neprilikam, finančnim, gospodarskim, kulturnim in psihološkim. Cilj v sedanji krizi mora biti ustvaritev vlade moralnega reda.
Radikali med seboj
V nedeljo se je v hotelu »Pariz« v Beo. gradu vršilo zborovanje radikalov iz vra. čarskega okraja, ki so ga sklicali pristaš: g. Lj. Jovanovič«; udnosno poslanca Alekse
Zujoviča. Prisotnih je bilo okoli 500 oseb. Ko ie otvori! zborovanje posl. Miša Danilovi č in ppdal besedo posl. Al. Žujov ču, je takoj nastal med zborovale! silen hrup v znak protcsia. Nad pol ure so protestirali proti Žujoviču zastopniki okraja, ki ga že več kot dvajset le' voli za poslanca. Šele ko je inž. Steva Savkovič p zval svoie pristaše, naj zapuste zboroval šče in odidejo ž njim v drug lokal, je mogel posl. Žujovič govoriti svojim ljudem. Beograjsko »Vreme« priebčuje gorenji dogodek brez komentarja .
Volitev predsednika republike na Grškem
Dogodki na Grškem kažejo, da je general Pangalos ne samo brezobziren in energičen diktator, marveč tudi dober takti!: !c da ie njegova prebrisane:'! n:'-:o ;o — preočitna igra.
Svetozar Pribičevič o političnem položafu
Velik maniiestacijski shod SDS. — Samostojni demokrati ne vstopijo v nobeno vlado, v kateri ne bi bila njihova beseda merodajna.
Beograd, 5. aprila. Včerai se je vršilo v Senti v Vojvodini veliko manifestacijsko zborovanje
SDS, ki se ga je udeležilo okrog 7000 ljudi. Shod se je vršil na velikem trgu. Ko je došel na zborovališče Sv. Pribičevič, ga je množica navdušeno pozdravljala. Pribičevič je v svojem govoru izvajal:
Ako je bil kdaj za koga primeren stari narodni pregovor «Kdor z vragom buče sadi, se mu na glavi razbijajo», potem je najbolj primeren sedaj za radikale. Sadili so z vragom politične buče in se družili z njim, sedaj pa se razbijajo nad njihovimi glavami.' Radič se je predstavljal kot nekakšen boritelj proti korupciji, nihče pa ni bil obtožen zaradi korupcije. Nas bi se prepir med fantom in dekletom, kakor je Radič imenoval sebe in Pašiča, ne tikal, ako bi ne bila na površju važna državna vprašanja, vsled katerih se moramo vmešavati. Z našo pomočjo so radikali dobili tolikšno število poslancev, kakršnega ne bodo nikdar več mogli doseči. Z radikali nismo sodelovali, da bi jim ustvarjali radikalno cesarstvo, temveč zato. da bi zrušili radičevščino. S pomočjo naših čvrstih pesti se ie zvijala v težkih mukah, dokler svoje duše ni izročila vragu, vendar pa so se nam radikali po nekoliko mesecih izneverili hujše neeo Vuk Brankovič narodu na Kosovem V osmih mesecih, kolikor časa je traial njihov sporazum, niso ničesar storili in edino kar so storili, ie bilo preganjanje naci-jopalnih elementov.
Cas je, da narod obračuna s starimi in trhlimi strankami, ker so nesposobne preporoditi državo. Zato se morajo ustvariti nove stranke, ki bodo odgovarjale potrebi našega časa. V grunaciji strank, ki jih bo ustvarila nova doba, bodo stranke pravice in poštenosti, za čemer mi vsi stremimo. Med radikali so tudi taki. ki se ne strinjajo s politiko svojih voditeljev, vendar pa se nikdar niso javno uprli proti tej politiki in se bunijo samo tajno med štirimi očmi Ko je Pašič dočakal, da je pred vsem narodom vstal človek, ki ga je potegnil tz luknje, da mu vrže v obra*, najsramot-nejše, kar so mogli radikali doživeti, da jih hoče krstiti kot ustvaritelje najhujše korupcije, šele tedaj so radikali pričeli psovati istega Radiča. ki so ga branili in slavili pred nami.
Radikali *) trpeli, da se je dobro-voljcem vzemala zemlja ter vračala bankam v svrho prodaje za drag denar. Ko se je to delalo, niso protestirali, n'so se upirali in niti niso zahtevali krize vlade, pa so se vznemirili šele sedaj, ko jih je Radič udaril do glavi, kar je
manjše zlo. kakor pa preganjanje rodoljubov in odvzemanje zemlje dobro-voljcem.
Vprašanje sklicanja skupščine pred pravoslavnimi prazniki ali no njih ni tako nujno, kakor vprašanje dobrovoljcev in rodoljubov, ker sklicanje skupščine ni vprašanje obstoja države, medtem ko more tako vprašanie postati preganjanje dobrovoljcev in rodoljubov. Kriza je nastala zaradi osebnega nesporazuma, ker se je vodila lažniva in nemoralna politika. Vlada sporazuma ie bila kolos. ki je stal na lončenih nogah in sedaj so se te noge zlomile. Ako bi bili radikali pravi ljudje, bi morali sedai reči. da naj vodijo sedaj posle oni. ki jim je čas dal pravico, a to smo mi.
Imeli bomo krizo, ki se bo mogoče rešila z novimi volitvami. Zaradi te^a ni treba, da bi bili presenečeni, treba pa je, da se pripravite za nove volitve. Mi se počutimo dobro. V opoziciji se nam godi dobro. (Vzkliki: Bojimo se. da bi zopet šli z radikali.) Da nam gre v opoziciji dobro, sem rekel tudi v Beogradu, ko sem dejal, da se ne zanimam ^ogo za krizo in da grem v Sento na zborovanje naše stranke. Kdor .ie povzročil zapletljaje, naj iih tudi razplete. Videli bomo. ali bodo mogli sestaviti novo vlado iz blata, s katerim drug drugega obmetavajo.
Eno pa moram jasno reči. da nočemo iti v nobeno kombinacijo, v kateri naša beseda ne bi bila merodaina in v kateri ne bi mogli izvesti naše politike. Dosti je bilo petja o sporazumu, sedai je treba zakonodajnega dela. da se ustvarijo pogoji za narodov napredek.
Kar se danes govori o korupciji, ni samo vprašanje rednega sodišča, temveč je predvsem vprašanie narodnega sodišča. Ko so dr. Lukiniča obtoževali, sem zahteval, naj se ta obtožba javno prouči v skupščini, medtem ko so radikali ščitili vse svoje ministre, ki so bili obtoženi radi korupcije. Jaz ne bi niti svojega lastnega brata ščitil, če bi bil obtožen radi korupcije. Preiskovalni odbor. ki je proučeval zadevo dr. Lukiniča. ie zavlačeval preiskovanje na dolgo in široko. Naj se javi en sam radikal ali pa en sam radičevec, h kateremu je prihajal Pribičevič z zahtevo, naj se ta zadeva dokonča ali pa potlači. Jaz sem zato. da se vse te afere razpravljajo pred narodom, pred parlamentom. Le tako bomo polagoma ubili korupcijske-ga zmaja.
Radič se je spomnil tega vprašanja tedaj, ko se ie spri s Pašičem Pre'e pa je pisal v svojih listih, da to ni nič in da spada pred redno sodišče. Takrat je ie navdušeno vzklikal: «Živio Pašič
Historične reminiscence in pretnje
Včerajšnja ^Politika« je objavila zelo zanimiv uvodnik pod naslovom »9. avgusta 1892. — 4. aprila 1926«. Članek je sp sai eden izimed najuglednejših radfkalnih prvakov in pravi, da sta 9. avgusta 1S92. namestnika Jovan Ristič in Belimarkovič spravila na vlado čist, liberalni rež;m Ava-kumoivlča, Rbarca in Veličkoviča. To so bi!' dnevi siplošne gonje proM radikalom, ki jih je gin Io S000 v zaporih. Ko pa se je opazilo, da sta dnžava in narod v nevarnosti ,Ie moral kralj MIlan iskati pomoči pri radikalih ter je zaprl oba namestnika. Ta mali pogled na zgodovno ie morebiti potreben, da se more razumeti današnji polotžaj. četudi je ne'kol'ko drugačen. Озпе« je pri nas 'tak položaj, da ni soseda, ki bi nas ne zavidal. Nalvečja zasluga za to pripada Pašiču. Te konsol d1'rane гаитете pa ne gredo v račun nekaterim, ki hočejo ribariti v kalnem. Z rurçk'h step je zave! jačji veter In morejo nastati strahovite nevib e. Zato se je treba pravo-časno zavarovati, zakaj neviht' ie napoti vsak objekt. Šepeta se, da bo opozicija s prbodom na vlado pričela izvajati isto me.odo zapiranja radikalnih prvakov, kakor se je to godilo 1. 1892. Med onimi, ki naj bi trpeli, naj bi bil iudi sin predsedn ka vlade Rade Pašič. Proti Radi Paišiču ne obstoji nobena obtožba, četud. se o tem mnogo govori. O Ljubi Jovanovič« se siploh ne iziplača govoriti. On naj pomni da se ima za svoj manda't zahvaliti g. Pašiču, ki ga je pri zadnjih vol tvah kanddiral proti volji dalmatinskih radikalov. Ne bo se mu več pripetilo, da bo narodni poslanec. Dr. N£ko Novakovič je dobro krstil Ljubo Jovanoviča, ko ga je imenoval za falzifi-katorja narodne volje. Bližnji dnevi nas bodo morebiti prisilili, da izdamo v obrambi države in prestola težka gesla, pravi člankar.
Današnja »Samouprava« objavlja povodom sedanje politične krize dolg članek, v katerem pravi, da nobena druga kombinacija ratzen dosedanje ne more dati dovnlj. nega jamstva za normalni razvoj političnega življenja v državi Poizkus siporazuma med heteTOigen'mi elementi je dal samo negativne rezultate. Pro» takemu sporazumu se bo radikalna stranka danes borila mnogo odločneje. nego pred dvema letoma. Način kako je Rad>č odgovoril na iskrene namere in težnje radikalne stranke, bo odprl, oči ne samo vsem radikalom, temveč tudi vsem rodoljubom.
Politične beležke
Zaslužena kazen za obrekovanje dr. Žerjava
Beograjska «Smotra» je svoječasno obdol žila posl. dr. ŽeTjava, da je nepravilno po» stopal z državnimi gozdovi Sermenlija v gjevgjelskem okraju. Zato je dr. Žerjav to» žil zaradi obrekovanja odgovornega ured» nika «Smotre» Milovanoviča, ki je bil pre« tekli pondeljek pred beograjskim sodiščem prve stopnje obsojen na 4 mesece zapora po starem tiskovnem zakonu, ker je toza» devni členek izšel v «Smotri» še pred spre» jetjem novega tiskovnega zakema. Zanimi« vo Je, da obtoženi odgovorni urednih sploh m skušal doprinesti dokaza resnice. Se bolj zanimivo pa bo. če bo «Slovenec», ki je po» leg drugih klerikalnih listov, ponatiskoval obrekovanja «Sinotre», obžaloval svoje na» pade na dr. Žerjava. Skof je namreč pisal v znanem svojem članku, objavljenem v «Domoljubu»: «SLS je povdarjala na kato» ližkih shodih, da se mora poročati edino
to, kar je res; ako se pa zmoti in nevedo» ma poroča neresnico, jo mora popraviti.» Radovedni smo, če se bo «Slovenec» upal postaviti škofa in vso SLS na laž. Prejkone se bo upal, zakaj klerikalna morala je. dvoj» na.
Obtoževanje vlade RR.
Za poslovanje dosedanje sporazum aške vlade RR., ki so jo radikali in radičevci toliko slavili kot nujno potrebno, je zna» čilno, da sta se mnenju opozicije o njeni brezplodnosti in nedoslednosti pridružili se» daj tudi obe dosedanji vladni stranki. Ta» ko n. pr. razpravlja pondeljkovo radikalno «Vreme» v posebnem članku o krizi naše» ga kmetijstva, o katerem pravi da še ni» kdar ni bilo v tako težkem položaju, ka» kor je letošnjo pomlad. Mislimo, da bolj značilne obsodbe «seljaškega» režima RR ni moglo izreči radikalno glasilo, ki je svo» ječasno najbolj forsiraio in zagovarjalo sporazum med radikali in radičevci. «Vre» me» pravi, da je krivda na ljudeh, ki so bi« H poklicani storiti vse, da bi do takega položaja ne prišlo. Zakrivila je to stanje vlada, ki je lani objavila in takoj oživotvo« rila novo carinsko tarifo. Eden največjih grehov te tarife je dejstvo, da je obreme» nila z novimi velikimi uvoznimi carinami ravno predmete, ki služijo poljedelstvu za ojačenje in pocenjenje produkcije, kakor so kmetijsko orodje, semenje, vinograd« niške potrebščine in umetna gnojila. Proti tem novim ' remenom se je dvignil splošen protest in skupšč.nski odbor za carinsko tarifo je sklenil, da se v gotovi meri olaj» šajo. Minuli pa so meseci, toda vprašanje zmanjšanja carin na kmetijske potrebščine je še vedno na oni točki, kakor je bilo. Ker se je z vsakim dnem pričakovalo obljub« Ijeno znižanje carin, trgovci in poljedelci niso kupovali ter so odlašali naročila. Se» daj jc prišlo pomladansko delo na polju, pripravljeno pa ni ničesar. «Vreme» pravi, da je to neoprostljiv greh. Tudi mi smo tega mnenja. Odgovor za ta greh bodo mo» rali dajati vladinovci, ki niso poskrbeli, da bi se znižanje carin na poljedelske potreb« ščine v resnici tudi izvedlo. Še Pucelj bo moral zaradi tega dajati odgovor.
Odmev aiere Rade Pašiča
V soboto je bil pred beograjskim sodiščem prve stopnje obsojen urednik »Balkana« Svetolik Savič na podlag.; tožbe inšp. Dragiše Stojadinoviča zaradi obrekovanja na 6 mesecev zapora in 32 tisoč dinarjev globe. Kakor znano, je »Balkan« napadal DragiSo Stojadinoviča zaradi njegovega spora z Radcm Pašičem.
Česa nam je treba?
Z ozirom na sedanjo krizo vlade piše «Reč», da sporazum med radikali in radi« čevci ni bil osnovan in se ni izvrševal na kaki idejni ali programski podlagi. Ustvai« jen iz čisto strankarskih ozirov zaradi pre« vzetja oblasti je predstavljal čin, ki je bil takoj označen kot neiskren, s stališča poli« t:čne morale nedopustljiv, s stališča držav» nih interesov pa škodljiv in nesmiseln. Za« kaj se sedaj radikali razburjajo, ako zahte« va Radič, naj parlament «dela», ko pa so proglašali politiko sporazuma ž njim za najboljšo in najpametnejšo, kar so trobili vseh osem mesecev? Radič je sklenil spo» razum, da bi ob ugodni priliki mogel vre« čl s sedla Pašiča. Radikali so začeli spo« znavati Radičeve cilje in zato je politika «sporaruma» začela izgubivati zanje vsako privlačnost. Boj se vodi za to, kdo bo ko» ga preslepil. Kar je glavno, to je za radi» kale in radičevce sporedno. Glavno pa je, da se vzpostavi moralni red, ki je bil pod devetmesečnim režimom popolnoma upro« paščen. Nihče nima danes zaupahja v za» stopnike države, nihče ne veruje v pravi» oo. v zakone, v sodišča. Vsakdo je izkusil,
Pangalos je razpisal volitev predsednika republike. Pri tem je treba nagla-siti. da ie imela Grčija samo orovizor-nega predsednika, to je bil admiral Kon-iluriotis Volitev se je razpisala v zelo kratkem terminu, kar je шк,:. . -namen.
Naposled je Pangalos tri dni pred volilnim dnevom nenadoma odredil, da se volitve vršijo v dveh delih; ob prvotno določenem terminu, to je dne 4. aprila, naj se vršijo volitve le v 11 volilnih okrajih, in sicer predvsem v mestih, n. pr. v Atenah, v Pireju, v Korintu. v Solunu, dalje v Drami, na Kreti itd. V ostalih 23 okrajih oa se Volitve odložijo za en teden, na dan 11. aprila. Špekulacija je očitna: mesta z obilico od diktatorja zavisnih elementov naj bi vplivala na iavno mennje po ostalih okrajih. Zato je opozicija protestirala proti tako očimi igri ter je zahtevala, da se celokupne volitve v vseh okrajih odlože na dan 11. aprila, v nasprotnem slučaju so opozicijonalne stranke zapre-tile z abstinenco. Seveda se Pangalos na te njihove zahteve ni oziral, nakar so opozicijonalne stranke dne 3. aprila izdale parolo, da se volitev ne udeležijo.
Ta sklep je Pangalosa zelo raziaril in na svojih zadnjih volilnih shodih v soboto zvečer je v Atenah in v Pireju srdito napadal opozicijo, očitajoč ji. da ie proglasila abstinenco samo. da zakrije svoj poraz, ki bi ji bil sicer v volitvah neizogiben in pa zato. da kompromitira Pangalosovo Grčijo pred inozemstvom. Sicer pa imenuje politične vodje nasprotnikov — strankarske šefe brez strank.
Sicer pa so stranke že poprej, hotele proglasiti geslo abstinence za volitve navajajoč za vzrok silen teror proti političnim osebnostim in proti časopisju, kakor ga izvaja Pangalos Vendar je opozicija kljub temu poskušala riskirati bitko na voliščih. Da bi pa za gotovo dosegle uspeh proti Pangalosu. so vse štiri venizelistične stranke ponudile volilno koalicijo antivenizelističnim strankam, kar so te takoj sprejele in zedinile. so se na kandidaturo zmernega politika Dcmerdžisa. ki uživa pri vseh strankah velik ugled in ki bi potemtakem bil gotovo izvoljen. Demerdžis ie celo eden izmed onih maloštevilnih politikov na Grškem, ki ni absolutno nasproten Pangalosu. njegov pristaš Rufos je prevzel celo vnanje ministrstvo v Pangaloso-vem kabinetu. Ali kljub temu je zavzel diktator nasprotujoče stalifče. sprožil kandidaturo Zaimisa. da bi dosegel večjo needinost. naposled oa pokazal pravo barvo in priglasil sebe za kandidata, kar je vsak poznavalec razmer pričakoval že prav od početka.
Pangalosovo glavno geslo je. da ie treba dosedanje politike odstraniti s po-zorišča lavnega življenia za vsako ceno m politiko takorekoč depolitizirati. Pri nedeuskih volitvah se mu ie to nekako posrečilo: nobena od pomembnejših grških strank se volitev ni udeležila. I oda grške volitve so izgubile s tem svoi moralni učinek, bodisi za domači kot za vnanu forum in glavni cilj. ki ga je Pangalos hotel doseči z njimi, to ie. dati svoji vladi legitimnost, se vsekakor ni dosegel Iz dosedaniih rezultatov se da soditi, da bo Pangalos nrihodnio ne-deljo izvoljen za predsednika grške republike. toda politične strasti se s takimi volitvami ne bodo pomirile in ugled určue v inozemstvu se ne bo obnovil. Pangalos bo pač dobil novo. ne pa legalno osnovo za svoio diktaturo
asi
Superijor Ivan Ambrož f
V soboto zjutraj je v Predtrgu pri Radovljici po daljšem bolehanju umri mornariški superijor g. Ivan Ambrož. Ž njim je legel v grob eden najideal-nejših naših svečenikov, duhovnik stare šole, ki mu je bilo narodno načelo svetejše, kakor vsi ukazi Rima. Bil ie Slovan tipa Matije Majarja, kot tak tudi navdušen Jugosloven. Rojen je bil v Stražišču pri Kranju, gimnazijske študije pa je absolviral v Gorici. Posvetil se je duhovniškemu poklicu. Bil je dolga leta svečenik pri avstro-ogr. voj. mornarici na velikih bojnih brodrh in v Puli kjer si je pridobil največji ugled. Videl je mnogo sveta in si pridobil izredno naobrazbo in obzorje. Dasi je vedno odločno kazal svoje narodno mišljenje, vendar ga je tudi pri vojni mornarici vse spoštovalo, ker je bil mož finih manir. svečenik, ki se je odlikoval z izrednimi srčnimi vrlinami, zlasti pa s svojo vzgledno tolerantnostjo. Že pred vojno je stopil kot mornariški superijor v pokoj in se nastanil v Predtrgu pri Radovljici. Neustrašeno je tu nastopal kot pristaš narodnih in naprednih idej. s čemer si je nakopal mržnjo vis. cerkvenih krogov.
Med vojno je bil eden tistih redkih naših duovnikov, ki so od vsega začetka skalnato trdno verovali v zmago pravične stvari in v osvoboditev slovanskih narodov izpod avstrijskega jarma. Tega svojega mišljenja ni prikrival, zato je bil kot prava bela vrana med našimi duhovniki na indeksu političnih osumljencev pri avstrijski politični oblasti. Začetkom vojne je bil milanski »Corriere della Sera« edjni list, iz katerega je bilo mogoče dobiti zanesljive informacije o pravem položaju na bojiščih. Pokojni .Ambrož je našel pota, da je ta list redno dohajal na Gorenjsko in tu ga je zanesljivi »sel« nosil v uredništvo »Slov. Naroda«. Prevrat in osvoboditev je Ambrož pozdravil z iskrenim navdušenjem, saj mu je bilo to vtelešenje najsmelejših nar. idealov. Kdor je slišal ,tedaj njegov prekrasni govor v cerkvi o Jugoslaviji, mu ostane narodni svečenik Ambrož pač v neizbrisnem spominu. V svobodni Jugoslaviji tudi njemu kot »staroupokojencu« ni bilo mehko postlano, toda to ga ni oviralo, da bi ne ostal do zadnjega svojega diha to, kar .ie bil, navdušen Jugosloven, verujoč v lepšo bodočnost svoje domovine. Pov-darjali smo že, da je bil pokojnik inace globoko veren mož, izrazito naprednega mišljenja. Te svoje svobodomiselne nazore je skušal tudi praktično propagirati, zato je bii dolga leta zvest so-trudnik »Slov. Naroda« in ko je jel izhajati naš list, tudi »Jutra«. Napisal je marsikateri članek, ki je klerikalne farizeje zadel v živo. Kot svečenika izrednih vrlin ga je spoštovala vsa Gorenjska.
V kolikor se je vedelo za pogreb, so prihiteli njegovi prijatelji in znanci od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast idealnemu narodnemu svečeniku na njegovi zadnji poti. Ob njegovi krsti je bila zbrana vsa napredna Radovljica s Sokolom na čelu, »Orjuna« s tremi prapori, џ Kranja je prihitel župan g. Ciril Pire, prišla sta pokojnikova dolgoletna osebna prijatelja g. Josip Pogačnik iz Podnarta, g. Fr. Pavlin iz Podbrezja in številni prijatelji iz Ljubljane, Tržiča, Bleda, Jesenic in od
drugod. In položili so zaslužnega moža k večnemu počitku tiho, brez vsakega slovesa, ker ni dovolil ne petja, ne govora ob grobu — radovljiški dekan Fatur! No, kljub temu nemilemu incidentu bo ohranjen svetel spomin pokojniku kot vzornemu svečeniku in idealnemu rodoljubu!
Narodni dobrotvor Jakob Memenčič f
Središče ob Dr., 4. aprila Komaj se je zagrnil grob gospe Je-'lisave Zadravec, prihaja že zopet iz Središča tužna vest: v soboto dne 3. t. m. je umrl po daljši bolezni veleposestnik g. Jakob Klemenčič v 63 letu svoje starosti. Ž njim je legla v grob mar-kantna osebnost središka, eden izmed redkih, ki so še ostali od one odločne narodne garde, ki je že v predvojni težki avstrijski dobi visoko dvigala narodni in napredni barjak in kateri gre po pravici, da ji bo ohranjeno častno mesto v zgodovini našega narodnega boja in velike borbe za pravice in enakopravnost slovenskega jezika v bivši Avstriji.
Jakob Klemenčič je bil tisti, ki je stal neustrašeno v tej borbi v prvih vrstah; rame ob rame s sedaj že davno pokojnim središkim županom in nar. borcem Jos. Sinkom je vodil ogorčeno borbo središke občine z avstrijskimi oblastmi za uveljavljenje slovenskega uradnega jezika. Že pred vojno navdušen pristaš bivše narodne stranke, je ostal do svoje prerane smrti zvest narodnim in naprednim načelom. Udejst-voval se je vedno z vnemo v vseh narodnih in kulturnih organizacijah; sre-diški Sokol ga šteje med svoje usta-novnike, požarni brambi je načeloval dolga leta. Nevenljivih zaslug pa si je pridobil zlasti na gospodarskem polju. Pokojnik je bil med ustanovniki središke »Hranilnice in posojilnice« in njen marljiv tajnik in pravzaprav njena duša ves čas od obstoja; za krasen razvoj tega vzornega denarnega zavoda gre zasluga v prvi vrsti pokojniku. V središkem občinskem odboru ga najdemo decenije kot delavnega občinsk. svetovalca, odnosno odbornika in velike so njegove zasluge tudi pri obsežnem gospodarstvu središke občine.
Jakob Klemenčič je bil vse svoje življenje skrben in skromen; ostal je samec. Zapustil je veliko premoženje, katero je poklonil narodnim in gospodarskim namenom in si s tem postavil najlepši in trajen spomenik kot narodni dobrotvor. Svoje veliko posestvo in večino lepega premoženja je določil za gospodinjsko šolo, ki se ima po smrti njegove sestre ustanoviti na njegovem domu v Središču pod imenom Kle-menčičeva gospodinjska šola; za pov-zdigo ljudske izobrazbe je ta ustanova ogromne koristi. Posestvo obsega poleg hiše, gospodarskega poslopja in urejene mlekarne okoli 30 oralov in znaša današnja vrednost te ustanove približno milijon dinarjev. Poleg drugih manjših legatov je zapustil sredi-ški požarni brambi Din 20.000, ubož-nemu skladu središke občine Din 5.000, ni pa pozabil tudi na središkega Sokola m poklonil sokolski godbi Din 5 tisoč.
S svojo ustanovo in s svojim narodnim delom naj služi pokojnik že poznim rodovom kot vzgled možatosti in rodoljubja. Čast njegovemu spominu in mir njegovemu pepelu.	R.
Časten večer našega šahovskega genija
Velikih in razburljivih semmerinških dne» vov skromna, a zato tem prisrčnejša p rosi a« va se je vršila sinoči v restavraciji «Zvez» di». Ljubljanski šahovski klub in prijatelji plemenite «kraljevske igre» so priredili na» šemu šahovskemu prvaku, svetovnemu ve» lemojstru in konkurentu za svetovno ša» hovsko prvenstvo, univ. prof. dr. Vidmarju časten večer, ki so ga počastili e svojim po» setom tudi veliki župan dr. Baltič, predsed» nik gerentskega sveta dr. Puc, univ. prof. dr. Plemelj in še več drugih odličnih čla» nov ljubljanske družbe.
Slavljenec je bil pozdravljen pri svojem prihodu z živahnim ploskanjem in ovacija» mi. Podpredsednik Ljub. šahovskega klu» ba, g. inž. V. Zupane, je z lepim nagovo» rom pojasnil pomen zmage dr. Vidmarja Ea 64 šahovskih bojnih poljih nad odlični» mi reprezentanti evropskih narodov, ki je zadivila ves šahovski svet in ponesla ime našega naroda v ves kulturni svet. Ves naš narod je ponosen na veliki uspeh svojega matadorja, obenem edinega svetovnega mojstrasamaterja, kar njegov uspeh še po» večuje. Mučna bolezen v prvi polovici tur» nirja je sicer preprečila, da ni izšel iz tur» nirja tudi kot dejanski zmagovalec, zato pa je tudi po priznanju strokovnjakov — moraličen zmagovalec in silno nevaren kon kurent Capablance in dr. Laskerja za sve» tovno prvenstvo.
S prisrčnimi besedami je pozdravil slav» ljenca tudi zastopnik Sveta slušateljev ljub. univerze in se zahvalil učenjaku»šahistu, ki je s svojo divno in globoko igro proslavil obenem tudi naš najvišji kulturni zavod.
Nato je inž. Zupane prečital brzojavne pozdrave šahovskih klubov iz Splita, No» vega Sada, Jug. šahovskega Saveza v Za» grebu, zagrebškega šah. kluba, šahovskega novinarja Rožiča iz Zagreba, Rajkoviča iz Novega Sada in šah. kluba iz Litije. Pisme» no je čestital dr. Vidmarju tudi tržaški ša» hovski klub (Societa scacchistica triestina). Navzoči so pozdravili pismo z vzklikom: «Živel Roselli!», kar je izzvalo živahen in» termezzo.
Slavljenec se je v njemu lastnem humo» rističnem tonu zahvalil za čestitke, sporni» njajoč se posebno šaljivo živahnega sprem» Ijanja semmerinških dogodkov s strani na» še javnosti in zlasti šahistov. Najlepše svo» je zadoščenje ima pač v tem, da pomeni semmerinški uspeh mogočen razmah te ple» menite igre tudi v širših plasteh našega na» roda. In to je ravno namen njegovega ša» hovskega udejstvovanja.
J'accuse!
(Obtožujem !)
Film Abela Gance-a .J'accuse! — Obtožujem!" se je predvajal tudi pred člani mirovne konference v Versailles-u. To ie najboljše priporočilo filmu, ki je s svojo vstbino služil svetovnemu miru!
Pride v kino „Dvor".
Najveàîe filmsko delo sedanjosti, novi:
„Zadnji dnevi Pompejev"
Maria Corda, Mihael Varbony, Berntaardt Gotske, Rina de Llguoro
Pride v kino „Dvor"
Kamniški odmevi
Petdeset let delapolnega življenja je pra» znoval naš odlični župan, starosta Sokola, predsednik k. o. SDS, predsednik Čitalnl» ce itd., naš spoštovani dr. Rihard Karba. Vemo, da on slične slavnosti, zlasti kadar gre za njegovo osebo, ne jemlje prevažno in se rad prikrito posmehlja. Tem večje skrbi pa so trle naše občinske očete. In ni čuda! Kajti, kako proslaviti dostojno z obi» čajnim sodelovanjem mestne godbe in «Li» re» to praznovanje, ki je padlo, za vraga, ravno na Veliki petek. Vendar pa se je stvar dovršila častno in z navdušenjem. Manj navdušeni so najbrže naši klerikalci in kmetijaci, ker jim je dr. Karba trn v peti. Gotovo bi jim bilo mnogo ljubše, da bi dr. Karba dočakal svojo petdesetletnico kje drugje. Tem so se pridružili v zadnjem času novopečeni kamniški radikali — eno omizje jih je. Bojda pa bo ta naša naj nus vejša organizirana stranka kmalu pridobi» la toliko članov, da se bo mogla konstitu» irati. Želimo mnogo uspeha, samo izgleda, da je sedaj ob razpadanju RR, čas baš jako neprikladen. Ugleden prvak«organizator teh radikalčičev se je nedavno zelo duhovito izrazil. Dejal je, da je največje zlo, ker se naprednjaki cepimo. Edina pametna pot, da bi bila ta, da vsi naprednjaki kratkomalo stopimo pod njegove radikalne peruti in konec bi bilo cepljenja. Tako enotni bi kle» rikalce pohrustali mimogrede.
O, se razvija naš Kamnik! Ne samo poli» tično tudi gospodarsko. Stalni «Slovencev» dopisnik je najbrže spregledal veliko novo stavbo v kopališkem parku, ker vedno zno» va ugotavlja, da se nič ne zida.
Mar to ni zidanje, kar zidajo usmiljeni bratje? Saj je samo v tem novem poslopju menda nad 30 sob. Mi smo popolnoma pre» pričani, da bodo ugledni in pobožni usmi» ljeni bratje vse tiste družine, katere so za časa zidanja deložirali iz starega poslopja, zopet sprejeli v svoje usmiljeno naročje. Tudi vemo, da so čisto neutemeljene vse govorice, ki krožijo po Kamniku, da bo ce»
IlUBIlAMfKI
DVOR
THKF9M fTIV*7*0
Danes ob 4., pol 6, pol 8 in 9 uri
zadnjikrat
sloviti velikan človeštva
„MARKO"
v senzacionalni pustolovni drami „Zmagovalec smrti" Prednaznanilo : ZADNJI DNEVI POMPEJEV
Novi izdelek! Novi igral i! Naivečji film sedanji st
la ogromna hiša rezervirana samo za upo* kojene župnike.
Ne glede na to, da smo Kamničanje tudi nekaj malega prispevali k gradnji, se doga» ja mnogokrat, da je marsikak Kamničan bolj usmiljenja vreden nego upokojeni žup« nik in bi ne bilo v božjo čast in slavo ako bi na račun revežev in trpinov župniki — namestniki Krista — sedeli v toplih razkoš» nih sobanah.
Velikonočno vstajenje prirode
Ljubljana, 6. aprila.
Solnce, solnce, solnce... Kakor čisto zla» to se je razlilo to božje solnčece v tisočih žarkih za Veliko noč na Ljubljano, da je mesto zadihalo po dolgih dnevih, prežive» tih v megli in vlagi. Kakor jetnik, ki stopa zopet v srečno prostost.
Že v soboto se je razlilo na stotine spre» hajalcev v zeleneči Tivoli in dalje v gozd, da se navžijejo svežega, suhega zraka. Po» poldne pa, ko so zazvonili velikonočni zvo» novi, so zopet oživele mestne ulice. Pred vsemi ljubljanskimi glavnimi cerkvami se je zbiralo na tisoče in tisoče ljudi, kajti tod so se formirale dolge procesije, nazna» njajoč Kristovo vstajenje. Pozneje so odšli pomladansko oblečeni ljudje na promena» do in Tivoli s svojimi belimi poti je bil zopet ves živ. Popoldne in na večer so go» spodinje že vrezale v potice in postregle družini z velikonočnimi dobrotami.
Običaj je tak, da se na velikonočno ne» deljo drži vsakdo bolj svojega doma, toda mesto pozablja na stare tradicije in nava» de. Veliko je seveda pripomoglo k temu prekrasno vreme. Ven je vabilo solnce pa tudi nova obleka v omari ali na obešalniku je tirjala svoje. Dobra volja je prikipela do vrhunca pri nekaterih že zgodaj zjutraj r.a Rožniku in se nadaljevala nato na spre» hodu po imenitno tlakovanih glavnih uli» cah.
Po kosilu pa so ljudje v gručah odhajali v bližnjo in dalnjo okolico, da se porazve» sele v blaženi naravi. Na večer je bila Ljub ljana zopet taka kakor vsako nedeljo po prvem. Ljudstvo je veselo nadaljevalo z zabavo po gostilnah v mestu, v kavarnah so igrale godbe komad za komadom, celo v Tivoliju se je glasila sladka domača me» lodija, pričarana iz dijaških tamburic.
Velikonočni pondeljek! Ko je še ležal mrak nad hišami, so se jela odpirati hišna vrata in po ulicah vsepovsod je bilo čuti težki: Tok, tok, tok, okovanih čevljev, od tlaka se je odbila konica turistovske pali» ce in slišati je bil kmalu tudi živahen po» govor. Čez nekaj časa, ko je prisijala zar» ja, pa je bila Ljubljana že vsa na nogah in se razletela po ulicah ter cestah, ki peljejo na kolodvor in izven mesta, kakor na po» velje. Mahoma je nastal prečuden direndaj, ki je trajal tekom celega dne. Vlaki s sto» tinami in stotinami potnikov oziroma izlet» nikov so sopihali skoro vsako uro na vse strani. V gorenjskih vlakih so se izletniki naravnost bili za prostore; dosti bolje ni bilo tudi v onih, ki odhajajo na kamniško in dolenjsko stran. Železniško osobje, od najmanjšega pa do najvišjega, je trpelo in se potilo, da ustreže vsakemu in vsem. In hvala bogu, to se jim je tudi posrečilo. Ka» mor si se ozrl po cestah, vse živo in migo» tavo. Stotine in tisoči izletnikov. Tam si čul prešeren smeh, živahen pogovor, har» monike, tamburice in navadne orglice. Vse je hitelo ven po Celovški cesti na Šmarno goro, čez Posavje in zopet na Šmarno go» ro, v Podutik in Glince na Katarino in vse razne vrhove v polhograjskem pogorju. Na dolenjsko stran proti Škofljici in dalje pro» ti Krimu, vsepovsod po cestah, potih in ste» zah se je razlivala Ljubljana med njive, travnike in v gozd, da si razgleda s hol» mov in gora kos svoje domačije, šmarno goro je obiskalo na pondeljek do 5000 iz» letnikov, Sv. Katarino do 2000, da ne ome» nimo onih, ki so dali slovo Ljubljani že v soboto in odšli na naše divne planine, da si z višjih vrhov ogledajo svet pod seboj!
Ur i za
birmo
F. ČUDEN, Prešernova ulica št. 1.
Tragična smrt bolehne mladenke
Ljubljana, 6. aprila.
Nekako pred tremi tedni jc 261etna Hal» di Kazafurova iz Trnovega zapustila dom 6vojih starišev in se ni več vrnila. Sinipas tična deklica je bolehala že dalje časa na težki živčni bolezni, kateri se je pridru» žila še nevarna «španska». Poleg vsega te» ga pa je Kazafurovo zadelo še nenadno tež» ko obolenje ljubljenega brata. Neke noči. nekako pred tremi tedni jc ponoči okrog 11. ure vstala in odšla, ne da bi komu kaj omenila, neznanokam. Domači so našli nas slednje jutro njeno posteljo prazno. Scvc» da so pričeli takoj s poizvedovanjem in prijavili tudi policiji. Toda vse poizvedova» nje za ubogo deklico je bilo zaman. Zglasi» la se ni niti pri sorodnikih, in nikdo ni ime! najmanjšega pojma, kam bi se obrnila.
Na velikonočni pondeljek, okrog pol 11. dop. pa se je nenadoma razrešila grozna skrivnost. Takrat je lovil na Ljubljanici ob Trnovskem pristanu ribič K. ribe. Nenado« ma se mu je zazdelo, da vidi globlje v vo» di v blatu človeško truplo. Ko se jc v svoji sumnji popolnoma prepričal, je prijavil slučaj trnovski stražnici in žc čez nekaj ča» sa nato so uslužbenci rešilne postaje po» tegnili na suho truplo — nesrečne Baldi Ka» zafurove.
Po zdravniški konstataciji je truplo uho» gega dekleta ležalo v vodi žc cele tri ted» ne, kar kaže, da je morala nesrečnica oditi v smrt takoj ono noč, ko je odšla mrzlično razburjena od doma. Truplo so po komisi» jonelnem ogledu prepeljali v mrtvašnico na viško pokopališče.
Tihotapstvo samokresov na severni meji
(Dva kmeta obsojena na 1,600.000 Din.)
Novembra meseca lanskega leta so od» krili organi finančne kontrole v Pesnici nad Mariborom voz s približno 1000 revolverji, ki jih je na rafiniran način utihotapil iz Av» strije Adolf Schautzer iz Jurskega dola v St. Iljskem okraju, o čemer smo tedaj na kratko poročali. Značilno je, da so zasačeni tihotapci kmečki posestniki iz imenovanih krajev ob avstrijski meji in so hoteli za» služiti z revolverji nad 20.000 Din.
V drugem tednu novembra so prepeljali posestniki Adolf Schautzer, Stefan Varga, oba iz Jurskega dola in Anton Šiker ml. iz Pesnice z vozom več zabojev, v katerih jc bilo približno 1000 samokresov, ponoči pre« ko meje do posestnika Veznerja v Pesnico. Vezner se je spočetka branil sprejeti bla» go pod svojo streho, ker mu je Schautzer izjavil, da ima «šmuglersko blago». I>rugo jutro so tihotapci naložili zaboje na voz, na vrh pa seno. Voz je potem odpeljal An» ton Šiker star., kateremu ni bilo prav nič znano, da vozi vtihotapljene samokrese po državni cesti proti Mariboru. Blizu Grušan so ga zasegli organi oddelka finančne kon» trole iz Št. Jurja ob Pesnici, ki so bili o tem prevozu tihotapskega blaga obveščeni.
Oblasti so takoj aretirale Schautzcrja, medtem ko sta Varga in A. Šiker ml. po» begnila v Avstrijo, odkoder se je čez deset dni vrnil nazaj le zadnji in padci v roke oblastem. Varga pa tiči še vedno v Avstriji.
Kakor smo zvedeli, je izrekla pred krat< kim mariborska carinarnica kot prva instan ca svojo razsodbo. Poleg konfiskacije blaga sta bila Schautzer in A. Šiška ml. obsojena vsak na okrog 800.000 Din denarne kazni ali na enoletno ječo. Oba sta se pritožila proti razsodbi na finančno ministrstvo v Beogradu. Postopanje proti Vargi, ki sc na« haja še v Avstriji, je bilo začasno ustav» Ijeno.
Danes
fina, elegantna, razkoina, veseloigra
it"
i»
z znanima igralcema Adophe Men|ou in Aileen Pringle.
Predstave ob 3., pol 5., t>., pol 8 in 9. uri.
Kino IDEAL.
Bomsnm
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri.
Sreda, 7.: «Pygmalion». B. Četrtek. 8.: «Deseti brat». A. Petek, 9.: «J. G. Borkman». F. Sobota. 10.: «Scampolo». V korist Udruže» nja gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana. Izv. Nedelja, 11.: ob 15.: «Če pride čarodej». Otroška predstava društva Atena. Izv. Ob 20.: «J. B. Borkman». Ljudska pred» stava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 12.: «Ana Christie». E.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri.
Sreda, 7.: «Žongler Naše ljube Gospe». C. Četrtek, 8.: «Boheme». E. Petek. 9.: «Wally». D. Sobota, 10.: Zaprto.
Nedelja, 11.: ob 15.: «Grofica Marica». Izv. Pondeljek, 12.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda, 7.: «Možiček» in «V vodnjaku». Pre«
mijera». D. Četrtek, 8.: Zaprto. Petek, 9.: Koncert Gidije Buccarini.
1 Gledališče v Ljubljani
Alfredo Catalani: Wally.
Svetovna operna produkcija je vedno borne jša; dobrih, učinkovitih novitet po. grešajo tudi velika gledališča. Tem težje je za manjše operne ansamble, ki delujejo s skromnimi sredstvi kakor n. pr. naš. Že pred leti je bila «Wally» na repertoarju na še opere. Toda Verdi, Puccini in celo stari Rossini so Catalanija vselej odrinili. šele ko smo zanimanje za Puccfoija i. dr. ita, lijanske mojstre takorekoč do kosti oglodali je mogel priti končno tudi Catalani z «Wally».
« wally» je stara že 34 let, a Italijani jo forsirajo šele poslednja leta, ker je pač eimbolska: moderno tirolsko laška. Besedi, lo to dejanje sta namreč prirejena po ti. rolskem romanu nemške pisateljice, a glasba je Italijana Catalanija. V duševnosti je torej naravna razlika med libretistom in komponistom Catalani se je trudil, da bi dal s tiroJsMimi nemškimi plesnimi in pev. Sklmi motivi ter z uporabljanjem rogov svoji glasbi čim bolj tirolski značaj. Toda pri večjih čustvenih scenah je zapadal v svoje italijansko izražanje, m zato njegovo delo ni enofcno.
V naznanilu naše operne uprave čitam o «Wally» stavek: «Opero odlikuje skrbna, zelo interesantna in originalna instrumen-
taciaa ter — v primeri s takratnimi Pucci-nijevimi operami — tudi široka in topla kantilera.»
Resnica, toda celo najmlajši Puccini je visoko nadkriljeval Catalanija po čisto samosvoji, močno individualni, vseskoz apart-ni mstrumentaciji; a tudi Puccimjeva značilno kratka kantilena je bila originalna teir je, prepletena v vso opero, dajala vsaki operi značaj ene same, strastno vroče in razkošno bogate, enotne melodije, ki se vtisne poslušalcu takoj, a tudi nepozabno v spomin. Takisto sta Mascagni tn Verdi imela čisto samosvoj značaj, ki ju je ločil od vseh drugih skladateljev.
Tega pa Catalani nima in je njegovo «Wally» treba čuti večkrat, da najde poslu šalec sredi množice glasbe tudi nekaj samosvoje originalnega. Marsikaj je medlega, nekako sivega, neizrazitega in; k sreči ope ra po glasbeni zanimivosti narašča teir je prav zadnji akt najboljši, najmočnejši. Morda je bil zadnji akt komponiran prvi in je sploh nagnil Catalanija, da se je lotil besedila.
Martinova pesem, ki jo je zložilo kme-tiško dekle Wally (= Valpurga), bi marala vsekakor imeti tirolski narodni značaj, a je balada, kakršne ne poje nikjer nobeno ljudstvo. WaWyno slovo od doma Je pisano zelo težko, ostavlja pa medel vtisk. Lepo je pisan tercet 2. dejanja, a ne učinkuje dovolj. Dobri in lepi so spevi Gellner-jevi. čedna je Afrma točka, efektna pesem na vino poštnega sla in samo mestoma je zanimiva tudi orkestracija.
Središče dejanju je poljub, ki ga da Wally med plesom iz strastne ljubezni Ha-gembaehu. Wally potem misli, da ji je Ha. genbach poljub izmainil le zaradi stave, a" da ljubi Afro. Maščevalna Wally nahujska Gellnerja, naj Hagenbacha umori. Zaljubljeni Gellner vrže Hagenbacha v Aho, a Wally se takoj sikesa in sama reši ljubljenca iz struge. Nato gre Wally za pokoro v gorovje — zmrznit! Hagebach pa pride za njo, pobotata se, a nJega odnese plaz, ona pa skoči sama za njim!
Neverjetno romantična zgodba se vrši v dveh sosednih vaseg ob vznožju in na vrhuncu snežnlka orjaka Murzoda.
Gosp. Skružny je naslikal jako lep alpski prospekt, ki domin ira v vseh štirih dejanjih. Ako bi mogli ta prospekt vsaj nekoliko premakniti, kadar je prizorišče premenjeno in ako bi ga v zadnjem dejanju primerno znižali, bi bil vtisk naravnej-ši. Ako smo v 4. dejanju vrhu Murzola, morajo Mtl okoliške alpe vsaj nižje, nego ako smo v dolini. Tudi obseva večerna zarja povsod naposled le vrhunce, a ne srede gora.
Z lučjo je pri nas Se vedno stari dile-tantorslrl križ: ali Je presvetlo ali pretem. no. Svitanja ali mračenja na odru ne poznamo.
Prizora, ko çre Waîly po wl rbii'iii glo-boko navzdol k Ahi reSit ljubljenca, sploh niso opazili gledalci, ker zbor zakriva tudi levo stran odra. Efekt se zato i gubi.
Zadnje dejanje pa je za naše razmere nerešljiv režijski problem: na vrhuncu 1
Snežnika, ko grme plazovi! Povsod visok sneg in led ter hud mraz. Pri nas leži po skalah nekaj belih krpic in plaz markira rjuha, ki za hip zavihra. In vse se izvrši brez hrupa in treska.
V izvajanju sem v prvi vrsti že pohvalil marljivi in sposobni naš orkester, ki ga je gosp. ravnatelj Polič v vseh dejanjih in medigrab vodil energično in fino do popolne zmage. Naslovno, pevski in igralski zelo naporno partijo poje in igra ga. Č a. letova. Wally predstavlja zelo temperamentno in ponosno, dasi preveč damsko. Obuje pa naj se kmetiško tirolsko. Za svoje čustveno petje in lepo igro je žela do-etl priznanja.
Prav dober, simpatičen Martin (deček) je bila ga. Ribičeva, med ženskim naraščajem največ obetajoč talent. Igra svobodno tn glas ji zveni zelo prijetno. Ampak nizki, Izrezani čeveljčki na Murzolu!
Gdč. Potučkova predstavlja Hagen-bachovo sestro Afro, ki jo smatra Wally za ljubezensko tekmovalko. TJkodna, popolnoma neverjetna Wally na zmota povzroči katastrofo. Partija je bolj igralska, a kratko arijo Izvaja pevka povsem zadovoljivo.
Hagenbach, vaški junak, ki je ustrelil orjaškega medveda, ukroti ponosno Wally, a se naposled zaljubi vanjo, je g. K n i 111. Za svojo partijo se je Igralski in pevski vidno zavzel s posebno vnemo in jo izvaja prav dobto. Seveda bi izraiit junaški tenor svežega glasu žel v tej partiji trtumf.
Gellner, njegov tekmec, je bil goep. Mitrovič M je prarv na meeta, vidno
Domače vesti
Epilog velikonočnim ilustracijam v «Jutru»
Župančičev zagovornik.
0 krii in Krilna 1 Bramaiputral Oospoda cenjena od Jutra, zakaj ste ga tiranizirali, zakaj mu nos majortzlrali in srepo ga cyraniiziraii? Saj ako Je Velika noč, mu velik ne pritfca noe!
Obrézar. Ob бШ skoro sem omahnil, pogum mladostni mi le splabniL Naj ne zameri dičnl brat, saj kriv ie sam tiskarski Škrat, boriti z njim se nisem kos, zato prepuščam njemu noe.
N. A.
*	Trgovska akademija v Beogradu. Mini strstvo prosvete je za gradnjo novega poslopja za trgovsko akademijo v Beogradu odobrilo kredit v znesku 1,000.000 dinarjev. Z gradnjo se prične tekom letošnjega leta.
*	Izpremembe v državni službi. V državni službi so stalno upokojeni: višji deželno-sodni svetnik pri deželnem sodišču v LJubljani dr. Ivan Mode, nadsvetnik finančne prokurature v Ljubljani dr. Fran Hubad in revizor pri carinarnici v Mariboru Vasilije Markovič. Premeščena pa sta veterinarja Fran Dobnik iz Gornje Radgone kot tajnik v veterinarski oddelek kmetijskega ministrstva in Ртапс Baš iz Maribora v Gornjo Radgono.
*	Reaktiviranîe učiteljev. V ministrstvu prosvete se pripravlja ukaz o reaktiviranju večjega števila učiteljev in učiteljic upokojenih po starem zakonu, ki bodo sedaj pre vedeni na novi uradniški zakon.
*	Eksekvatur konzulom. Bksekvatur je podeljen italijanskemu gen. konzulu v Ljubljani marki ju L. Gavottiju. Miku Hribarju, trgovcu v Ljubljani kot hon.rar-nemu podkonzulu kraljevine Span je v Ljub. liani, Rudolfu Pilcu, bančnemu ravnatelju v Zagrebu, kot zastopniku republ.ke Finske, in avstrijskemu konzulu Busse ju v Beogradu.
*	Odvetniška vest. Gospod dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku, se je odpovedal
izvrševanju odvetništva.
*	Himen. V Tržiču na Gorenjskem se je poročil na velikonočni ponedeljek g. Hinko Engels berger, bančni pedravnatelj, z gospodično Jožico 2 a g e r. Mlademu paru obilo sreče!
*	Smrtna kosa. V Rakltniku je umrla v soboto gospa Rozalka D u r j a v a, stara 53 let. Pogreb blage žene se ie vršil na velikonočni pondeljek. — V Slovenjgradcu je pre minul v starosti 74 let g. Franc S e n i č a r, preddelavec tovarne za usnje Fr. Pototsch-nig, pri kateri je nad 50 let zvesto izvrševal svojo službo. — V Ljubljani je umrl na velikonočno soboto g. Franc Je ras, posestnik in nadsprevodnik v pok. Pokopali so ga v pondeljek ob številni udeležbi občinstva. — V Ivnjem Selu pri Rakeku je priminula gospa Marija U r b a s, roj. Milavec. Pogreb se bo vršil v četrtek, ob 9. dop. na domače pokopališče. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožaljej
*	Iz krogov finančne kontrole. Danes praznuje v krogu svoje družine tridesetletnico svojega službovanja srezki upravnik finančne kontrole pri Sv. Lenaitu v ?!ov. goricah gospod komisar Franio Arko. Vestnemu in priljubljenemu uradniku čestitamo k njegovi slavnosti in želimo, da bi še dolgo ostal v naših vrstah.
*	Iz državljanskega statusa. Za podelitev našega državljanstva so zaprosili: Anton Podlaha, strojnik državne železnice v Ptuiu dosedaj pristojen v Tyn nad VItavo, čSR; Keluc Josip, vojaški živinozdravnik v Mariboru, dosedaj pristojen v Protejov na Češko j slovaškem. Dr. Novoseisky Aleksej, okrajni zdravnik pri Sv. Marjeti niže Ptuia, dosedaj pristojen v Novočerkark, Rusija. — Naše . državljanstvo je bilo podeljeno Janku Samcu, učitelju v Mariboru.
*	Na meščanskih šolah mariborske oblasti je razpisanih večje število stalnih učnih mest in sicer po eno učno mesto: v Celju za I. skupino, v Dolni Lendavi za II. skupi-
napreduje, ima lep materij al in dobro igro, le včasih slab izgovor vokalov, dasi votoče slovenščino razumljivo poje.
W-allyn oče, starec Strommiager je ambiciozni začetnik gosp. S e k u 1 a (bas), ki Je opravil v 1. dejanju svojo partijo v vsakem pogledu zadovoljivo in obeta poeta, ti dobra domača moč; pijanca spletkarja poštnega sla pa je karakteriziral gosp. K. Zupan v igri in petju izvrstno.
Zbor je bM povsem na mestu in je tudi dobro igral. Med njimi eo nekateri in ne. katere, ki se naravnost odlikujejo z živo naravno igro: Bekš, Perko, Rus, Erklavee, Jelnikar i. dr. Tudi med ženskim zborom je nekaj dam, ki smiselno sodelujejo in oživljajo sceno.
Alfredo Catailani je bil rojen 1. 1854. v Lucei in je 1. 1893. v Milanu umrl. Napi. sal je opere: «La Falce» (1875), «Elda» (188), «Dejanice (1883), «Edmea» (1888), «Loreley» (1890) in končno «"Wallv» (1892)'
Fr. Q.
Gostovanje ljubljanske opere na Jugu.
Ljubljanska opera odpotuje dne 16. t. m. na turnejo. Gostovala bo najprej v Sarajevu, nato pa v Dubrovniku in v Splitu. V Sarajevu bo izvajala pet opernih del, v Du. brovnik se odpelje dne 24. aprila v Split pa prispe dne 30. t. m. Gostovala bo tukaj osem dni in bo uprizorila poleg drugih del tudi Haitzejev «Povratek», Puccin-ljevo eno-dejanko «Gianni Schicehi» to Wolf . Ferra. rijeve «Zvedave ženske». Operni aneasmbel ee vrne v Ljubljano šele okrog 10. maja. Po povratku s turneje bo trajala sezona do zaključka ljubljanskega velesejma, t. j. do 5. julija. V tem času pridejo na vrsto vsi abonenti, ki dobe tekom maja^ in Juni. ja še dve novi predstavi: Mozartovo «Fi. garovo svatbo» ter Wagnerjevo opero «Lobengrra»,
no, v Ljutomeru za II. in III. skupino, v Mariboru za П. skupino, v Ormožu za L skupino, v Slovenjgradcu za II. skupino, v Slovenski Bistrici za I. in III. skupino, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah za I„ И. tn 1П. skupino in v Šoštanju za I. in 1П. sku pit». Veljavne so tudi skupine višje pedago Ske šole v Zagrebu. Prošnje jc vložiti najkasneje do 1. maia.
*	Županske volitve v Marenbergu so se izvršile dne 1. t. m. Kakor simo svoj čas po-rcčali so dobili pri obč. volitvah Nemci 5, Slovenci pa 4 mandate. Za župana je bil Izvoljen bivši nadučrtelj nemške šole na Mu ti Neuner. Dobil je 6 glasov. Za prvega sve tcrvalca je izvoljen odbornik separatistične (Mrkuletičeve) slovenske liste, drugi svetovalec je z nemške liste.
*	Geodetski pouk na srednjih tehniških šolah. Ministrstvo za trgovino in industrijo je uredilo, da se na srednjih tehniških šolah uvede geodetski pouk. Na vseh omenjenih šolah se ustanove specijalni geodetski oddelki.
*	Fanfare kral'eve earde. Ministrstvo voj ske in mornarice je izdalo naredbo. da se pri muziki kraljeve garde formira nov koniiški oddelek 24 rrarzikantov s fanfarami, ki bo prideljen 2. konjiškemu polku kraljeve garde.
+ Nova ladja »Kralilca Marija«. Direkcija rečne plovitbe v Beogradu ie prevzela v
soboto novo opremljeno potniško ladjo »Kra ljica Marija«, ki se ie prej imenovala »Ljubljana«. Razen novih strojev ima ladja sedaj tudi nova sa'ona prvega in drugega razreda kakor tudi uzorne kabine. »Kraljica Mari ja« bo posredovala promet med Beogradom ter Vukovarom in Osijekom.
*	Skupščina jugoslovenskih železničarjev. V dneh 17. in 18 aprila se ho vršila v Zagrebu skupščina Udruženja jugoslovenskih železničarjev. Prometno ministrstvo je vsem udeležnikom zborovanja dovolilo tridnevni dopust.
*	Kolo iugoslovensklh sester v Kranju bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 8. aprila ob 4 popoldne v Narodnem domu. Po občnem zboru in sicer točno ob pol 6. zvečer bo predaval iz posebne prijaznosti monsg. Tomo Zupan: Prešern po pripovedovanju ge. Ivanke Zadnikarieve. Monsg. Zupan, znan poznavatel.i in čestilec Prešernov," bo gotovo povedal iz pesnikove ga življenja marsikaj zanimivega, kar ni dosedaj še znano. Odbor vabi na občni zbor vse članice, na predavanje pa polig t;h še vse čestilce našega velikega genija ter prijatelje društva.
*	Olajšave za obisk velesejma v Milanu. Kakor nam sporoča italijanski generalni konzulat, je italijanska vlada odredila za tire držav!'ane, ki žele obiskati milanski ve lesejem sledeče olajšave; Popust na taksi, ki je doiočena za vidi.ranje potnih listov in sicer se zniža taksa od 75 na 30 Din. Tega popu-
•• :•• i 'ah k o deležni oni. ki se izkažejo pri tukajšnjem Italijanskem general. konzulatu z voznim listom Ljubljana-Milano. ki se dobi v tukajšnji poslovalnici »Putnika«; nada-Гје 50% popust na običajni taksi za vožnjo tja in nazaj. Vožnja se lahko nastopi od 7. do 27. aprila; pri tej priliki se Lahko uporablja velesejmski vozni listek, ki bo veljaven 30 dni. Pred povratkom je treba predložiti ta vozni listek velesejrr.skemu odboru, da mu natisne seimski žig. Nadaljna navodila o olajšavah, določenih za razstavljalce in prevoz blaga, se dobe vsak dan, razen praznikov, od 9. do 12. ure v pisarni italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani.
*	V zdravilišču »Terma v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljub! .ani za dobo od 15. maja do 15. junija za dva zasebna nameščenca — svoja zavarovanca za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno preskrbo in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo Pri zavodu do dne 1. maja opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja, in s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za protin-skim in revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potu.e brez spremstva.
*	Ali smejo državni avtomobili pomagati ob požarih. Na vprašanje neke poštne direkcije, ali se smejo dajati poštni avtomobili na brezplačno razpolago gasilcem, policiji, vojski in drugim oblastvom, kadar nastane požar v državnih ali zasebnih zgradbah v bližini avtomobilske garaže, ie strokovni poštni svet odločil, da se smejo ob požarih dajati poštni avtomobili na brezplačno razpolago gasilcem in državnim oblastvom. če zaradi tega ne trpi redni promet poštnih avtomobilov.
*	Požar na Vrhu pri Višnji gori. Na veliki pondeljek, ob po! S. je nastal pri posestniku Antonu Habjanu na Vrhu št. 5. pri Višnji gori požar. Zanetil ga je triletni deček, ko so bili stariši pri maši v pol ure oddaljeni cerkvi. Zgorelo je prav vse, hlev pod in hiša, z orodjem, vozom in krmo. Le živino so rešili z velikim trudom, a je vsa opečena. Nevarnost za vso vasico je bila velika; k sreči ni bilo vetrovno. Škoda je velika in tembolj občutna ker pogorelec ni bil niti za varovan.
*	Šmarna gora v plamenu. Kakor skoro vsako leto na velikonočni pondeljek, tako so tudi letos izletniki zakurili na Šmarni gori armado. Ze dopoldne se je jel dvigati malo pod vrhom grmade kar na dveh kraMh mo-
čan dim. Plamen je pri tleh kmalu objel
suhljad in suho grmičevje, vendar ga ie sita lovie zadržalo, tako da se je proti poldnevu sam ugasnil. Ogenj, ld ga Imajo najbrž na vesti nerodni mali izletniki ni sicer napravil nobene škode, vendaT bi zaslužili, ako se jih erutra, pošteno lekcijo.
*	Gozdni požar v Selški dolini. Včeraj, v torek dopoldne so se vneli veliki gozdovi v Hrastniku pri Praprotnem. ki segajo proti Besnici in so last veletrgovca Franceta Dolenca iz Škofje Loke. Na pomoč je prišlo prebivalstvo v strahu, da se ne zanese ogenj v bližnje vasi.
*	Fantovski pretep. Pri Sv. Martinu na Dravskem polju so se stepli kmetski fantje in z nožem prerezali 16 letnemu posestniškemu sinu Božidarju Kumerju levo lice in roko. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico.
*	Vlak povozil štiri konje- Blizu postaje Kotoriba je povozil nočni brzovlak štiri konje. Ljudje imajo tamkaj navado, da puščajo konje tud) čez noč na prostem In so konji bržkone zašli na progo; bežali so nekaj časa pred lokomotivo, ki pa jih je končno dohitela in vse štiri dobesedno razmlela. Lastnik še ni znan. in se bržkone ne bo pro stovoljno javil, ker bi se sicer še moral zagovarjati, dasi je že itak občutno kaznovan z izgubo konjev. Pazite na živino, ki se bo pasla v bližini železnice.
*	Tat v cerkvi. Iz Laškega nam pišejo: V sredo zvečer so fantje, ko so šli v zvonik farne cerkve opazili v njej sumljivo moško osebo. Obvestili so orožništvo in sosede in začelo se je mrzlično iskanje moža. Cerkev se je hitro napolnila z ženskami ln raznimi radovedneži. Končno so tatu izsledili v mehu na koru. Ženske so planile Po njem ter ga surovo pretepale, česar pač Bog oče ni z dopadajen.iem gledal, ker se s takim početjem svetišče bolj oskrunja kakor pa s tatvino. Tatu, ki je glasno vpil in prosil, so močno poškodovanega privedli v zapir. Piše se Anton Čebela, rojen v Reki. pristojen v Litijo po poklicu natakar. Brezposelnost ga je napravila za tatu v mladih letih. Našlo se je pri njem vlomilsko orodje 152 Din, pobranih iz cerkvene puščice.
*	Težka nesreča s staro granato. Pišejo nam: Na veliki četrtek sta v vasi Jezero pri Preseriu pastirja Anton Uršič in Josip Stra žišar tolkla po najdeni granati in jo skušala odpreti. Granata se je razletela in hudo ranila A. Uršiča v trebuh in obe nogi, dočim se je drugi še pravočasno skril v hlev. K sreči sta Smela granato trdno privito v »Francoza«, sicer bi bile posledice hujše in tudi poškodba na poslopju večja.
*	Žrtve pri ve'ikonočnera streljanju. Kakor vsako leto tudi letošnje streljanje z mož narji o velikonočnih praznikih ni ostalo brez težkih posledic. V mariborsko bolnico so pripeljali več mladih fantov, ki so dobili pri streljanju s smodnikom tako težke poškodbe. da bo marsikdo zapustil bolnico tež ko pohabljen za vse svoie življenje. Letos so bile sledeče poškodbe samo v mariborski okolici. Poškar Janez. 11 letni posestnikov sin od Sv. Ruprehta v Slovenskih goricah. je napolnil star ključ s smodnikom, ker mu ni hotel dati oče možnarja na razpolago. Dečko ie tolkel s ključem po kamnu. pri čemer se je užgal smodnik. Piamen ie 0'žgal fantu obraz in mu pokvaril obe oče si. tako da je oslepel. Na levi roki pa mu je po!eg tega še odtrgalo dva, na desni pa tri prste. — 23 letneir.iu Maksu Arharju, delavcu v Slovenski Bistrici, je odtrgal :nož-narski strel levo roko in tri prste na desni roki. — 23 letnemu Ludviku Trobentarju iz Slov. Bistrice je razmesarilo levo roko. — Kotlarski vajenec Oton Dežman v Studencih pri Mariboru pa ie dobil težke poškodbe na levi roki.
Iz Ljubljane
u— Pripravljalna predavanja akademske, ga kluba elektrotehnikov za ekskurzijo na Falo se bodo vršila danes, 7. t. m. v elektro tehniškem inštitutu soba št. 4. v sledečem redu: 1.) od 3.—4. bo predaval profj Kropač o »Napravah v cinkarni v Celju in svinčenem rudniku v Mežici.« 2.) od 4.—5. pop. prof. Kril o »Hidrotehniških napravah na Faii«. 3.) ob 8. zvečer inž. čopič o »Transformatorski postaji Laško« ing. Jalen o »Tarifnih sistemih«, ing. Koželj o »Poboljšanju cos « Za udeležnike ekskurzije je udeležba na predavanjih obvezna. — Akademski klub elektrotehnikov.
u— Češka Obec v Ljubljani je imela 20. marca svoj cbčni zbor, na čegar dnevnem redu so bile tudi volitve novega fdbora. Novi od'bsr se je konstituiral laiko.le: Fr. Chvatal, ravnatelj tovarne, predsednik, Avgust Ludvi k, viš. žel. nadzorn k in načeln.k postaje, I. podpredsednik; V.adi. mir Vrtël, nadgeometer, II. podpredsednik; Jaroslav K1 a p a i e k. bančni uradn k, tajnik, Boh. Kyrcl, prokurist, blagajnik, Jaroslav K r e i d 1. ban:n, uradn k, knjgo-vodja, Fr. Illich, zapsni'kar, Vaclav So. bo t k a, knjižničar, Jos. B a r a n, gospodar, Rih. F r i e s. Grb. J u r â s e k, Jos. M i k e š. Fr. Novotny, Emanuel Rosa, M. V e d r a 1 o v a, Iv. V a v p o t i č, 01. drioh C o t a v a in Vaclav M y k u š k a odborniki. Predsedn'k prosvetnega odseka je prof. dr. Vaclav B u r i a n. predsednik zabavnega odsekn pa Vaclav S k r u š n y.
u— Društvo »Treznost«. Danes ob 19.30 v higijenski točilnici na velesejmu oborova seja in revizija društva »Treznosti« v Ljubljani. — Odbor.
u— GremlJ trgovcev v LJubljani opozarja članstvo, da je proračun za leto 1926. vsake mu članu v gremijalni pisarni med uradnimi urami na vpogled.
u— Detaljna prodaja tvrdke K. Pollak d. d. Ker je bil na detajlno prodajo tvrdke K. Pollak d. d. velik naval, tako da ie moralo mnogo ljudstva oditi, je tvrdka sklenila, da prodajo pod istimi pogoji in ugodnostmi kot dosedaj podaljša še do konca tekočega tedna. Zato se bodo tudi nagrade objavile prihodnjo nedello, ko se bo prodaja zaključila.
u— Ogenj v Rožniku. V soboto okrog 3. popoldne, se je pričel v rožnlškem gozdu na levi pod cerkvijo iz skupine smrek ne na
5ANJTAS
Take in še lepše športne metke
boste delali, ako si nabavite fotografsko kamero. Oglejte si naše aparate svetovno znanih znamk „Klopiič" . Gallus" „Demaria - Lapierre" „Volgtl&nder" „Eietschel", itd.
Drogerija „Sanitas" Ljubljana, Prešernova 5.
.'št'.
v
način pranja
Namakaj z „Žensko hvalo", peri z „Jelenjim milom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti.
doma valiti močan dim. Sprva se ie mis'ilo da so otroci zakurili ogenj, kmalu pa se je pokazalo, da je nastal gozdni požar. Ljudje so takoj obvestili mestni gasilski urad. Gasilci so ogenj kmalu lokaliziTali in pogasili Ogenj ni napravil ravno bogzna kake škode, vendar se je bilo bati, da se ne razširi in ne zajame večjega kompleksa gozda. Ogenj so podtaknili bržkone otroci.
u— Požar v Savljah pri LJubljani. V Savljah je velikonočni pondeljek ob šestih zvečer izbruhnil požar pri posestniku Fr. Diešarju. Pogorelo je gospodarsko poslopje, v katerem je bila drvarnica, shramba za vozov« in pod. Vozove in nekaj strojev so rešili, vse drugo ie zgorelo. Poslopje ie bilo še le pred par leti novo postavljeno, zato je škoda tem večja. Ob času nesreče ni bilo gospodarja doma. Zavarovan ie bil pogorelec za vsoto 10.000 Din. Gasit sta prihiteli gasilni društvi iz Ježice in Stožic. Vzrok požara ni znan.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji, I poškodba tuje lastnine, 4 slučaji zaplembe orožja, 1 telesna poškodba. 1 popad psa, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 najdba kolesa, 1 prestopek beračenja, 3 prestopki prekoračenja policijske ure, 3 prestopki cestno-policijskega reda in 1 prestopek hoje po železnici. Aretacija je bila izvr šena I in sicer radi nedostojnega vedenja.
u— Konj ga Je poškodoval. Poročnik tukajšnjega 16. artiljerijskega polka Ivan Meh mied je jezdil v nedeljo popoldne proti Šiški in stopil pred gostilno Leopoldine Mohar na Celovški cesti raz njega, hoteč nekaj popraviti na sedlu. Konj pa je ta hip postal divji in udarih Mehmeda z vso silo v prsi. da ,!e padel na tla. Močno poškodovanega poročnika so odnesli ljudje nato v Moharje-vo gostilno kjer so mu domači nudili prvo pomoč, nakar so ga izročili v bolniško oskrbo.
h P^aribora
a— Mariborski občinski svet bo imel sejo v petek 9. t. m. ob 17. Baje bodo razpravljali med drugim tudi o nakupu avtoomnibu-sov.
a— Zopetno gostovanje Hudožestvenikov.
Intendant nam je na Velikonočni pondeljek pripravil že tretje gostovanje Hudožestveni nikov. Igrali so zopet Ostrovskega trodejan ko »Uhoštvo ni sramota«. Predstava je zapustila v polnem gledališču najglobji utis. Publika je umetnikom ponovno ploskala pri odprti sceni. Tudi v nedeljo je bilo gledališče polno pri deseti predstavi» Grofice Marice«. — Za gostovanje Hudožestvenikov se je odločil intendant šele zadnji hip, tako da ga v velikonočni številki »Jutra« žal še nismo mogli najaviti.
a_ Novi cenzorji v mariborski podružnici Narodne banke. V cenzorski svet pri mariborski podružnici Narodne banke so bili izvoljeni naknadno trije člani gg. trgovec M. Berdajs, tovarnar Maks Durjava in inž. Lenarčič, industrijalec v Ribnici na Pohorju. Svet tvorijo še dosedanji cenzorji gg. vele-trgovec Pinter, trgovec Weixel, trgovec šepec, trgovec Šerec. špediter Pivlakovič in industrijalec dr. Franz.
a— Izprememoa mariborskega repertoarja. Radi obolelosti ene čaniče se igra danes 7. aprila »Beneški trgovec« za ab. B in kupone. mesto premiere »Možička in »V vodnjaku.«
a— Mariborsko uredništvo »Slovenca« je
po ustavitvi »Naše Straže« prevzel katehet Hrasteli. Torej registriramo v kroniko, da je odgovoren za mariborske vesti v »Sloven cu« duhovnik kaplan Hrastelj, ki stanuje v stolnem župnišču. Žurnalistom civilistom ljubljanska centrala v Mariboru ni več zaupala vodstva »reorganiziranega« uredništva »Slovenca«.
a— Poverjeniki Vodnikove družbe v Mariboru. Poleg glavnih poverieništev v podružnici »Jutra« in v »Ljudski knjižnici« so prevzeli še nabiranje članov Vodnikove družbe v Mariboru sledeči: poduradnik Fr. Homec, za kolodvorsko pošto; jur. Janko Kosti za mladino; učitelj Rado Tušak za Krčevino; blag. Franc Jaki za srejka poglavarstva- davč. upr. Ivan Rojko za davč
na oblasti fin. tajnik Ivan Rojko za davčne ne oblasti, tajnik fin. tajnik Iv. Volčič za fin. ravnatelj D. Gilčvert za odv. in no. pisarne, Miha Mulec za Tezno, uradnik g. Avgust Prinčič za žel. delavce, trg. Josip Grgič za magdalensko predmestje strok, učitelj Anton Skala za učiteijstvo, uradnik Drago Ledenik za kontrolo dohodkov, uradnik Edmund Sila za glavni kolodvor, dr. Mate Heric za učiteijstvo srednjih šol, brivski mojster Fr. Novak za obrtnike, ravnatelj Milan Ferlič za ind. podjetja v Melju; zv F. Vrečko za carinske urade; podinšpektor Ivan Kosti za fin. kontrolo, prof. dr. Pavel Strmšek za Dijaški dom, nadz. Ant. Pavletič za polic, urade, nadučitelj Miško Cizelj za moSko kaznilnico, urad. Milan Klemene za bančne ob rate, ravnatelj R. Boltavzar za mag. urade, prof. Struna za trg in obrtne šole, M. Nag-lič za glavno pošto, uradnik Er. Oset za koroški kolodvor, uradnik Virgil Škofič za žel. kurilnico, urad. Milan Okorn za urade vel. župana, Blaž Zafošnik za svoje znance in prijatelje. Ako bi še kje bil potreben poverjenik. naj se to iavi v er,em izmed glavnih poverjeništev. Kdor hoče postati član Vodnikove družbe, naj se obrne na enega izmed gori navedenih. Centrali »Vodnikove družbe« v Mariboru Pa sta »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu in podružnica »Jutra« Barvarska ulica 1.
5psc':Ieilst za žensks bolezni
in porodni štvo dr. ВЕНЈАМШ iPflViC v Mariboru
a— Avtomobilski promet iz Maribora v
Št. Hi, Dravograd in Konjice bo menda le v kratkem vzpostavljen. Občina je že dobila tozadevno koncesijo in ie pri politični oblasti že najavila vozni red in tarifo. Ni pa še zrelo vprašanje avtoprometa v mestu in predmestjih, o katerem smo nedavno poročali. Pač pa je občina poslala svojega inž. g. Uršiča, vodjo mestnega električnega pod ietja v Avstrijo na študijsko potovanje, da prouči avtotramvaje, ki bi se naj po najnovejši verziji vpeljali v Mariboru. Te dni se odpelje podžupan dr Lipold na Dunai. da se tam informira v autobusih družbe Renault. ki pridejo eventuelno v poštev za nakup v gori navedene kraje.. Prihodnji petek bo občinski svet definitivno sklepal o tel kupčiji. Voda stavbenega urada nadsvetnik mz. Cerne si je prejšnji teden po nalogu obeme v družbi inž. Uršiča ogledal v Avstriji avtobuse družbe »Steyr«.
a- Stavbeno gibanje. Mestni stavbeni urad je izdal etos 17 gradbenih dovoljenj, med drugim Josipu Beraniču za zgradbo t n nadstropne hiše na vogalu Pobreške ce-
н1Ш ïfl xra'ia Petra" ki ie že priče! z delom; klobučarju-Ivanu Kvasu za zgradbo delavskega poslop.ia v Mlinski ulici št. 21. Lmdtnerju za zgradbo enonadstropne vrtne hiše m garaže v Maistrovi ulici 19 pîrcu
Radivoju za postavitev brivskega paviljona
na vogalu Aleksandrove in Cvetlične ulice, Frfinju Kopini za postavitev tobačnega paviljona na trgu kralja Petra, dr. Roblču za zgradbo garaže in bencinskega skladišča v Trubarjevi ulici št. 13., K. SidoniS za preure ditev kleti v stanovanje na Frankopanski cesti 5, mesarju Francu Hohnjecu za zgradbo stanovanjskega poslopja na Dvoršakovi cesti.
a— Razširjenje slovenske trgovine. Električno podjetje Elin se je izselilo iz dosedanjih lokalov v hiši trgovskega gremija na Jugaslovensk' trg. V njegove prastare se razširi knjigama g. VVeixla, ki bo otvoril tam trgovino s slikami, kar pomeni lepo pridobitev za Maribor. Razmah slovenske knj igarne g. Weixla, ki je že pred vojno delal na narodnem polju v MaTibo-ru, nas iskreno veseli.
a— Kontrolna pisarna za carinske deklaracije. Cesto se dogajajo slučaji, da morajo trgovci radi pogrešk v deklaraciji in računskih napak plačevati previsoke pristojbinem carino. To velja zlasti pri poštnih pošiljkah, ko navadno pri sprejemu ni časa za kontrolo, ali pa tudi. ker trgovec sam v tem poslu ni verzrran. Znani so slučaji, ko se ie v 6 me seclh nabrala vsled takih napak vsota 60 ti soč Din na preveč plačanih pristojbinah. Re kmacijsko postopanje pa jqe mogoče samo tekom 6 mesecev in je povrh Se zelo kompli cirano. Zato se je v trgovskih krogih sprožila ideja, naj bi se, bodisi v okrilju trgovskega gremija ali pa kakšne druge stanovske korporaoije ustanovila posebna kontrolna pisarna, ki bi jo vodil strokovnjak in bi pregledala vsako deklaracijo proti minimalni pristojbini. Predlog je vzbudil v trgovskih krogih splošno zanimanje in bo v kratkem sklicana tozadevno posebna anketa. Ra. zufmJjivo pa je, da se temu načrtu protivijo špediterji, ki se že sedaj pritožujejo nad pomanjkanjem dela.
a— Ponemčevanje naše mladine. Prijatelj lista nam piše: Na praznik 25. marca jc napravilo neko krdelo otrok, kakih 50 po številu, v starosti od 5 do 14 let, izlet v gazd nad Tremi ribn.ki. Male izletnike je vodîl neki »zelen Štajerc« skupno s par ženskami. Otroci so bili zelo različna, večinoma revnejše opravljeni. Med sabo so govorili večinoma slovenski, le vodn.k jih je komand.ral in zmerjal v nemščini. Veselje je bilj. gledati raiziposaieno skakanje mladine, dočim je nadzornik divje kričal nad otroci, ki pa ga bržkone niti razumeli niso. Neki deček, ki se je nekoliko oddaljil od gruče in veselo požvižgaval znano k.roâko »Gor čez Izaro« ... mi je na vprašanje povedal, da so to ouroci iz delavske kolonije v Studencih ,ki »bskujejo tam nekak nemški otroški vrtec. So torej kupljene duše naših ljudi, s katerimi se potem Nemci in nemsškutarji posi.avljajo pred svetom, češ- gJejte, koliko je naš.h otrok! Nimamo mč proti temu, če Nemci svoije otroke vzgajajo v nemškem duhu, odločno pa pratesi.iramo proti ponemčevanju slovenskih a:rok in se čudimo, da oblasti to tak3 mirno tripe. Nemci so se spravili najprej nad delavske otroke. Delavca sipričo njegovega slabega materialnega položaja z malimi darili in podkupninami najlažje izvabijo; so pa zlasti med delavsi.vom v Studencih še tudi taki, ki še vedno smatrajo nemškutarenje za b;lj »nobel«.
a— Tlakovanje Einspielerjeve ulice. Pre. tekle dni se je vršila licitacija za tlakovanje Einspielerjeve ulice in z njo zvezanih ulic, ki vodijo na carinarnico. Razpisa so se udeležile štiri uvrdke: inž. podjetje Je-lenc in drug Šlajmer, Zivic, Accet-to ia Maribora in ena tvrdka iz Zagreba. Ker so bile vse ponudbe nad proračunom, bo odločala o tem carinska direkcija v Beogradu.
Iz Celja
e— Redal sestanek član°v kraj. org. sam. (jem. stranke za Celje okolico se ta četrtek ne vrši.
e— Retini sestanek članov kraj. org. sam. dem. stranke Celje mesta se danes v sredo 7. 't. m. radi drugih važnih sej ne vrši. Za jutri v četrtek je sklcana seja širšega odbora kraj. organizacije. Seja se bo vršila v klubovi sobi Celjskega doma in se prične točno ob pol deveti uri zvečer.
e— Velikonočni prazniki v Celju. Za nami so vedri in žarki, kakor bi se hotelo solnce okleniti probujajoče se narave n vsega njenega stvarstva sicer pozno, a s tem gorkejšo ljubeznijo. Bilo je 'to vstajenje, ki ga ni obhajalo samo katoličan-stvo v vseh treh cerkvah z običajnim sijajem, temveč praznik, ki je izvabil zza pustega zidovja vsakogar, ki ima le količkaj smisla za lepoto in naravo. Cba dneva so romale cele karavane veselega naroda v bližnjo celjsko okolico, kdor pa ie h»:el dihat, še prosteje, je pohitel na visoke griče in gore. ki so se šele nedavno oprostile ledenih okov burje in zime. Da bi nadaljnja pomlad prinesla tudi notranje prero-jenje, več veselja in smisla za ustvarjanje in delo, a manj grdega zahrbtnega sovra- • štva.
e— Za rezervne oficirje! XI. predavanje
se bo vršilo v četrtek dne 8. t m. cb 20.
url v Oficirskem domu. Pridite sigurno vsi in točno! Po predavanju is'iotam kratek razgovor o naših stanovskih zadevah in o delovanju ter zadnjih uspehih Udmženja. Odbor Celjske sekcije Udraženja rez. oii. cira i ratnika.
e— Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče v Celju razpisuje več prostih stano. vanj. Razglas je nabit na uradni deski. Prošnje je vložiti do 7. aprila t. L do 12. ure opoldne.
e— Javna dražba. V torek 6. t. m. je bila sodnijiska dražba Pertinačeve tovarne v Celju. NaJviSji ponudnik je bila tvrdka Schimdt, tovarna strojev v Dobelu na Saksonskem. Ako ne bo naknadnih višjih ponudb, dobi Celje zopet eno tujo ivrdko. Tudi znamenje časa.
e— Nesreča. V celjski opekarni, ki je Last tvrdke Unger-Ulman. se je zgod la 2. t. m. velika neserča. Filip Weissenbach. 45 let star delavec, je bil zaposlen pri odva-žanju zemlje. Naenkrat ga je od zadaj zasulo, ne da bi biJ sam. ali kdo drugi opazil kako nevarnost. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolneo. kjer pa je že prihdnic-a dne izd'hnM
Iz Slov. Bistrice
i— Članski sestanek kraj. org. SDS se bo vršil danes ob 8. zvečer v hotelu Beograd. Udeleži sc ga naš poslanec dr. Pivko, ki bo poročal o političnem položaju. Vabimo vse somišljenike in prijatelje naše stranke, da se sestanka udeležijo polnoetevilno.
i— Čitalnica je priredila preteklo soboto šaloigro «Težke ribe». Igralo se je dobro, le v 1. dejanju bi želeli hitrejšega tempa. Ponavljanje se v nedeljo ni moglo vršiti, ker je odpoveda'a električna luč.
Iz Prekmurja
Borza dela v M. Soboti ostane. Ta v so« cijalnem oziru zelo važen urad je bil s 1. aprilom kot samostojen urad ukinjen. Vsa zadeva pa se je na povoljen način rešila tako, da prevzame posle borze dela urad za zavarovanje delavcev v M. Soboti. Obči» mu mu bo dala tudi zanaprej prostore v občinski hiši na razpolago.
Grozilna pisma. Neznane osebe razpoši» ljajo v zadnjem času po vaseh v soboškem srezu grozilna pisma, da bo v tej in tej ob» čini na določen dan požar. Tako je za pr» vo polovico apn' napovedanih več poža» rov v okolici M. Sobote. Lansko leto se je dogodilo več takih slučajev v radgonski okolici v Avstriji, pa baje tudi na Drav» skem polju, i pan.o, da bo orožništvo pri» šlo piscem teh grozilnih pisem na sled, še preden bi mogli uresničiti svoje grožnje.
Na naslov gerentskeoa sosveta v M. So> bo/i. Gerentski sosvet, ki je v kratki dobi svojega delovanja pokazal dosedaj mnogo dobre volje in že marsikaj umestnega ukre» nil, prosimo, naj ne pozabi na Bolniško ulico, ki je radi velikega prometa v skrajno slabem stanju, o čemer se gg. sosvetniki lahko sami prepričajo po vsakem deževju.
Sport
Ц «9	RO	SEN S	IKAVALIER" i sride Ш
■ННМНВННШНВВ			
csBeiSSBgmaaiaaaBUBSBaBasiHHM
», 1г;иШ:апа
priporoča svoio bogato tzbero
za gospode	^i
po prav zmernib cenah.
ЈСХЈШЛЛЈ1Д # »vv.
Pro« obolenju ptiuc
„VEDO MIN11
Emulzija pri ročetku tuberkuloze, bron-
hit sa, «atara m dmgih puučnih boiez ii, za naglo okrepčitev organizma in za brzo izginevanje lokalnih sprememD.
Paste za ojačanje otvarpnia apet'ta or osliaelih nervoznih melokr-vn:b, osob tu pr škrofulozni, rahitični deti Nairoda- v vseh apotekah.
Laboratorium „Vedomin" Beograd,
Vaifertova 52.	1979 a
O notar jate se. da eden pai
nogavic z žigom in znamke (rdečo, modro ali zlato)
„ključ"
traia kakor štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte se. — N gavice brez žiga .ključ" so ponarejene.
93-» D
¥g*emensko
Meteorološki гзтоа v Ljubljani, 6. aprila 1926
Vif n rwmetra d08 b m
Kraj	Cas	Загот.	Temper.	Rel. vlaga	Smei vetra in	Oblač-	Vrsta padavine	
					brzina v m	nost		
								
opazovanja				i/ O/o		0—10	o? opazovanu	mm do 7 ure
f	7.	7694	4-7	77	NE 1	0		0
Ljubljana . .)					SSW 1			
(dvorec) j	14	764-7	194	42		0		
	21	764-8	14 2	54	SW 3	0		
Zagreb . . .	8.	768 1	60	85	mirno	2		0
Beograd . . .	8.	767 6	10-0	5a	W 1	1		0
Sarajevo . . .	8.							0
Skoplje . . .	8.	7684	90	55	SE 1	0		0
Dubrovnik . .	7.	767-6	—	35	NNW 1	0		0
Praga ....	7	767-9	80	-	S\V 1	0		0
Gostovanje graškega Sturma v Ljubljani
Ena neodločena tekma ki ena zmaga. že od lanskega leta v Ljubljani znano moštvo graâkega Sturma je za velikonočne praznike gostovalo v dveh tekmah proti Iliriji. V nedeljo je doseglo neodločen re« zultat, v pondeljek pa je zmagalo. Kakor znano, je Sturm nedavno v Zagrebu igral neodločeno proti Gradjanskemu, ki po zadnjih izidih sodeč v zadnjem času ni rav» no v slabi formi. Nismo pričakovali kake» ga razodetja v nogometni umetnosti od strani Sturma, vendar pa smo oba dni že z ozirom na to, da je Ilirija precej pregrupi» rala svoje moštvo in da je bil uspeh te pre» grupacije vsled znanih zmožnosti in nezmož nosti posameznih igračev Ilirije precej dvom Ijiv, računali s sigurno zmago gostov. Dvom v uspeh Ilirije se pa je pokazal tudi kot zelo upravičen. Pri tem mislimo na ilirijan» sko napadalno vrsto, ki je prvi dan nasto» pila v sestavi Zupančič I., Herman, Gabe, Oman, Kreč, drugi dan pa v sestavi Her» man, Oman, Gabe, Doberlet, Kreč. Napa» dalna vrsta Ilirije je kot celota docela od« povedala. Kaj pomaga izborna in dobro za* mišljena igra popularnega Kreča, ako se ostali napadalci ne zavedajo tega. da se napadalne akcije ne dajo izvesti samo z nogami. Glavna krivda leži pač v precej ne srečnem poizkusu forsirati G. Zupančiča, kot vodjo napada. Zakaj mora Gabe, ki je že tolikokrat dokazal svoje lepe zmožnosti v krilski vrsti, igrati kot srednji napada» lec, in to samo radi tega, ker je dokaj do» ber strelec. On iz svoje kože ne more od danes do jutri in posledica tega je bila. da je oba dni igral zelo slabega krilca. Vrzel, ki je seveda radi tega nastala, v napadalni vrsti, je ostala otvorjena in igra napada je bila po večini zelo raztrgana in nesistema» tična. V nekoliko manjši meri velja to za Hermana. Oman v levi zvezi je bil osam» Ijen, Zupančič I. na desnem krilu v tehnič» nem in taktičnem oziru slab. V krilski vrsti je prvič nastopil novi trener Ilirije Zanki. Seveda je vsakdo pričakoval od njega, da bo naravnost briljiral. Večina gledalcev je bila zlasti prvi dan precej razočarana. Dru» g: dan je bil precej boljši. Vendar pa se vidi na njem, da je tehnično dobro izšolan. Ako se bo obnesel na mestu srednjega kril« ca, bo pokazala bodočnost. Čas, odkar de» luje pri Iliriji, je vsekakor prekratek, da bi г ostalimi igrači mogel tako harmonirati, da bi že sedaj z uspehom izpolnil to naj« važnejše mesto vsakega moštva.
Ostala krilca dr. Tavčar in Lado sta po» kazala v svoji igri veliko požrtvovalnost. Zlasti defenzivno sta bila na mestu, čeprav je Lado vsled nepravilnega plasiranja na* pravil mnogo pogrešk. Dr. Tavčar pa je igral nekoliko ostro, osobito prvi dan. Pri obeh tekmah sta se dobro držala jubilanta branilca Pogačar in Beltram. Miklavčič v golu je siguren ter zlasti v pondeljek f«» kazal nekaj lepih obrambnih akcij.
Sturmovo moštvo je v tehničnem oziru brezdvomno boljše od našega. Napadalna vrsta ie v oziru kombinacij predvedla zla« sti drugi dan dobro igro. V krilski vrsti je ugajal srednji krilec Greiner. Obramba si« gurna. zlasti znani Doller. Neugoden vtis pa je napravila njihova precejšnja nediscip« liniranost. Prvi dan "je tekma z
1 : I (1 : 0)
ostala neodločena. Posebnega športnega užitka sicer ni nudila, ker je bila igra od obeh strani precej ostra in večkrat ne rav« no fair. Gradčani so imeli začetkoma več od igre. V 11. minuti krasno centrira Kreč in Gabe zabije z glavo neubranljivo v mre« žo. Domačini skušajo že v prvi polovici zvi šati score s silovitimi, toda nesistematič» nimi napadi. Ne posreči se jim. V drugi po» lovici pritiskajo gostje, toda spremlja jih smola. V 16. minuti nevarno streljan pro» sti strel se odbije od prečke. V 23. min. za» strelja Oman enajstmetrovko. Šele v zad» nji minuti se posreči Gradčanom s prostim strelom izenačenje.
Sodil je g. Kramaršič, ki je spregledal ne« kaj handsov in foulov.
Drugi dan je bila tekma nekoliko bolj zanimiva ter je končala z zmago gostov, ki so porazili Ilirijane z
2 : 1 (1 : 0)
Ilirija je nekoliko v premoči, toda njen napad ne izrabi nekaj lepih situacij pred golom. V 19. minuti doseže Sturm vodstvo po lepi kombinaciji desntf strani napada. Vsi streli Ilirije gredo preko prečke. V 31. min. odbije Miklavčič v krasnem stilu, za katerega bi ga zavidal marsikateri vratar, nevarno streljan kot. Ker je sodnik izklju» čil enega od Gradčanov, pride do prereka» nja, ki se konča šele po intervenciji doma» čih igračev. V 40. min. diktira sodnik enajst metrovko proti Sturmu radi handsa, ki ga v poziciji, v kateri se je takrat nahajal, najbrže ni mogel videti. Toda publika na vzhodni strani ga je lahko videla in to je bilo za sodnika tudi odločilno. Za Sturm pa to ni bila posebna nesreča, ker je vra« tar Giirtl od Dobrleta streljano enajstme« trovko lepo odbil.
V začetku druge polovice pritiskajo gost« je Ilirija ima nato nekaj lepih šans, toda njen napad je neopustljivo pasiven. V tem se odlikuje zlasti Gabe. V 26. minuti zabi« je Gradec drugi gol. Ilirijanski napad se trudi, igra proti koncu nekoliko boljše in Oman zabije v 35. minuti svoj časten gol.
Sodil je g. Fink v dolgih hlačah. Napra» vil je mnogo pogrešk. zlasti off side pozi« cije so njegova slaba stran. Glavna njego» va napaka pa je nesamostojnost ter odvis» nost od publike.
Obe tekmi sta bili dobro obiskani. Bra» nilca Beltram in Pogačar sta igrala v ne« deljo svoio 200. odnosno 100. tekmo za ili» rijanske barve. Ilirija jima je ob tej priliki v znak priznanja in hvaležnosti poklonila primerne darove.
V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 1.7 mm.
Solnce v/haja ob 5-41 zahaja ob 18-28, luna vzhaia ob 2249, zahaja ob 7 59
Dunajska vremenska napoved za sredo: Najprej še jasno, topli južni vetrovi kasneje visoki oblaki.
Ostale velikonočne tekme
MARIBOR: Na oba praznika so gosto« vali proti Rapid" celjski Atletiki. Obakrat je zmagalo boljše Rapidovo moštvo, in si« cer z 2 : 1 (2 : 0) in 4 : 1 (2 : 0). Prvi dan so nudili gostje tako požrtvovalen odpor, da je bila igra povsem izenačena. Drugi dan pa sfa obe moštvi popolnoma popustili. Go ste odlikuje izredna požrtvovalnost in do« ber start na žogo. Najboljše moči imajo v srednjem krilcu, desni zvezi in vratarju. Rapd ni dosegel svoie običajne forme. Po» set je bil zelo slab. Prvi dan je sodil malo . nesigurno g. Oscbik, drugi dan pa g. Planin» ! Selc odlično. — Maribor I. • rezerva 11 : 0
(6 : 0). Trening tekma med prvim in rezerv» nim moštvom je izpadla z visoko zmago prvega. Sodil je dobro g. Bizjak.
ZAGREB: Gradjanski : Vienna 5 : 2 (3 : 1) in 2 : 1 (2 : 0).
SARAJEVO: Hašk : Slavija 3 : 3 (2 : 0), Concordia (Zagreb) : Hajduk 3 : 1, Sašk : Concordia 3 : 2, BSK. : Slavija 6 : 5 in 1 : 3
(1 = D-
BEOGRAD: Jugoslavija : Šumadija 9 : 0 Obilič : Srbija 5 : 0, Jedinstvo : Soko 2 : 1.
DUBROVNIK: Hašk : Gošk 2 : 0 in 5 : 0.
OSIJEK: Croatia (Zagreb) : Gradjanski 2 : 2, Croatia : Sloga 3 : 0.
NOVI SAD: Železničarji (Zagreb) : N. A. K. 2 : 2, Železničarji : Vojvodina 3 : 2, ŽAK. (Subotica) : NAK 4 : 4.
SUBOTICA: Vršovice (Praga) : Sand 4 : 1.
SPLIT: Hajduk : Treviso 1 : 0.
REKA: Gloria : Petrarca (Padova) 6 : 0.
PRAGA: Sparta : Čechie 4 : 0, Meteor : Liben 4 : 4, Čechie Kariin : Zidenice (Br« no) 3 : 1, Viktorija Žižkov : FC. Europa (Barcelona) 6 : 1 (3 : 1), Sparta : FC. Euro» pa 9 : 0.
BUDIMPEŠTA: Slavija (Praga) : MTK 2 : 1 (2 : 0), Slavija : UTE 3 : 3, FTC : UTE 2 : 1, MTK : FTC 0 : 0.
BERLIN: Union Žižkov : Nordwest 1 : 1 Tennis Borussia : Union Žižkov 3 : 2.
DUNAJ: Hakoah : Amateure 1 : 0 (1:0), Rapid : Slovan 4 : 4 (4 : 0), Amateure : Slovan 3 : 2 (1 : 0), Hakoah : Rapid 4 : 3 (3 : 1), BAC : Floridsdorfer .3 : 0, GAK (Gradec) : Sportklub 2:1. Vorwàrts : Ru« dolfshiigel 1 : 0, Hertha : International 2 : 2. Hertha : Vorwàrts 5 : 1, Rudolfshiigel : International 3:2.
ANVERSA: WAC (Dunaj) : FC. Ber. chem Sport 1 : 1, WAC : Berschoot 2 : 4.
BRUSELJ: Simmcring (Dunaj) : Daring Club 2 : 2, Simmering : Brugeoisc 1 : 1.
POZNANJ: Čehoslovan Košife : Varta 2 : 2 in 3 : 2.
CARIGRAD: Admira (Dunaj) : Fener Batcher 4 : 0 (2 : 0).
BASEL: DFC : Old Boys 5 : 1, DFC. : Grashoopcrs 7 : 1.
Naše hazenašice na gostovanju. Tri ljubljanske hazenske družine so za Veliko noč gostovale zunaj Ljubljane, in sicer lli« rija v Zagrebu, Atena v Opatiji in Primor« je v Mariboru in Murski Soboti. Najbolje jc odrezala primorjanska družina, ki jc v Mariboru premagala Rapidovo družino z 8 : 0, v Murski Soboti pa z družino S. K. Mure igrala neodločeno s 7 : 7. Atena je bila v Opatiji poražena z 8 : 2. Pred močno družino Aška je morala Ilirija kloniti dva« krat, in sicer z 2 : 17 (1 : 9) in 4 : 12 (4 : 7).
Cross country za prvenstvo države se je vršil v nedeljo v Zagrebu. Startali so beograjski, zagrebški in ljubljanski tekači. Zmagal je Gradjanski. Izidi so: 1. Koren (Gradjanski), 2. Slapničar (Primorje) 3. De R'-ggi (Ilirija), 4. Trifunac (Jugoslavija).
Službeno iz LNP Danes v sredo v ka« varni Evropa ob 19.30 seja p. o.; ob 20.30 scia u. o. na katero se poživljajo gg. vseh odborov v svrho kratkega razgovora. « Taj« nik I.
ASK. Primorje (Hazena sekcija). Da» nes v sredo, od 17. ure naprej obvezen tre« nirip za vse hazenašice na igrišču. Predvsem morajo priti Krischeva, Jančigajcva, Preku« hova, Kumpova, Čergonja, Vidiceva, Kai.-serjeva in obe Kačičevi. — Trener.
Gospodarstvo
Naš izvoz v februarju 1.1.
Napram enakemu času 1925. je izvoz po količini večji, po vrednosti manjši.
Po podatkih Generalne direkcije carin je znašal naš izvoz v februarju 1.1. 345.873 tou v vrednosti 514.931.064 papirnatih dinarjev, odnosno 46.996.054 zlatih dinarjev proti 313.564 tonam v vrednosti 693,019.742 papirnatih dinarjev, odnosno 58,235.484 zlatih dinarjev. Torej za 32.309 ton (10.30 %) več, a po vrednosti za 11,239.430 zlatih dinarjev (19.29 %) manj.
Glavni izvozni predmet v februarju t. 1. je bil les, katerega se je izvozilo: a) gradbenega lesa za 67.7 milijona in b) drv za 5.9 milijona papirnatih Din. Lesu slede (po vrednosti v milijonih papirnatih Dtn) : tur. ščica 70.0: jajca 61.7; žito: a) pšenica 53.2, b) ostalo žito 2.4; meso: a) sveže 26.0. b) mesni izdelki 3.9; žive svinje 15.7; pšenična moka 11.5; kalcijev cijanamid 10.7; suhe češplje 10.4; živi konji 10.2; cement 8.7; predivo 7.8; svinec v pločah 6.9; železniški pragi hrastovi 5.5; kože od divjačine 4.9, hmelj 4.6; lesni izdelki 3.9; ekstrakti za usnje 3.6; sir kaškavalj 2.6 in ostalo.
Gradbenega lesa se je največ izvozilo v Italijo, potem v Francijo in Madžarsko, turščice največ v Italijo, potem po Donavi preko Bra:il8 im v Avstrijo. Jajca so šla v Švico, Avstrijo in Nemčijo. Pšenica se je v največji meri izvažala po Donavi preko Braile, potem v Italijo in Grčijo. Sveže meso so kupovale Avstrija, Nemčija in češko, slovaška, živa goveda pa Italija, Grčija in Avstrija. Svinje, žive. so se izvažale v Av-stri j o in češkoslovaško.
Kaikor v januarju t. 1. taiko je tudi v februarju t. 1. bil izvoz po količini znatno večji kakor v odgovarjajočem času 1925., toda vrednost je bila obakrat manjša. Glav ni vzrok temu je znaten padec cen poljskih produktov na svetovnem trgu.
Tržna poročila
Novosadeka blagovna borza (6. t. m.).
Pšenica: baška, 1 vagon 285; baška, 2 vagona 287.50. Oves: baški, pariteta Beo. grad, 1 vagon 180. Turščica: sremska, pariteta Indjija, 3 vagoni 117.50; bosanslta, sušena, pariteta šabac, 3 vagoni 132.50; baška, april. 1 vagon 120; baška, april, 5 va. gonov 122.50; sremska, 5 vagonov 118.50; sremska, ladja Donava, april, 35 vagonov 130: sremska. 1 vagon 117.50; sremska, 2 vagona 120 Mo k a: baška, «2», 2 vagona 405; baška. «6», 2 vagona 245; baška, «7», 1 vagon 200; baška, «S», 1 vagon 175. Otrobi: baški, debeli, 1 vagon 175. Tendenca čvrstejša.
= Težave pri 1'nblianskl carinarnici. Pišejo nam: S 1. aprilom ie ljubljanska carinarnica uvedla nove uradne ure. in sicer do poldne od 7. do 12., popoldne od 3. do 6. Želeti bi bilo Ie, da bi se carinski organi teh ur po možnosti tudi držali, predvsem kar se tiče predpoldanskega in popoldanskega carinskega pregleda v skladiščih, kajti strankam ie zamudno čakanje po carinarničnih hodnikih radi izgube dragocenega časa zelo neprikladno ne glede na to, da trpi trgov-stvo zaradi tega še občutno škodo. Čakati morajo vozniki, delavci, delo zastaja v pisarnah. blago se ne more pravočasno dobaviti skratka radi nepotrebnega čakanja e škoda na vseh straneh. Priznati pa se mora tudi. da ima ljubljanska carinska uprava velike težkoče. če bi hotela v tem oziru povsem ustreči trgovstvu. ker ima carinarnica premalo carinskega uradništva Dolžnost Oe neralnp direkciie carin hi b;la da liubi;anski carinarnici da na razpolago vsai predpisano število carinkov in revizoriev. Liubliani kot važnemu trgovinskemu in industrijskemu centru bi se morala tudi v tem pogledu posvečati večia pozornost.
= Brzojavne in telefonske pristojbine v prometu z inozemstvom. Od 1. t. m. se v brzojavnem in telefonskem prometu z inozemstvom računa 1 zlati frank = 11 dinarjev. Odredba, po kateri se mora pri vseh inozemskih brzojavkah, naslovljenih v države, ki spadajo k evropskemu prometu, zaračunavati po ena beseda več, kakor jih ima brzojavka v resnici, ostane še nadalje v veljavi.
= Redni občni zbor Ima "lariborska tiskarna, d. d. v Mariboru, dne 19. t. m. ob 11. v ravnateljstvu tiskarne.
= Cenovnik za zavarovanje valute ob iz. vozu, veljaven od 1, do 15. t. m., je objav. Ijen v «Uradnem listu» z dne 8. t m.
= Potrditev prisilne poravnave v konkur-zu. Potrena ie poravnava ki io^e sklenila konkurzna dolžnica Angela Lorberieva. trgovka v Trbovliah-Lokah. s svolimi" upniki za 25 odstotkov niihovih terjatev.
= Narok za prisilno poravnavo v konkurz ni zadevi Alozija Grinpeljna, trgovca v To-nlicah bo 12 t. m. oh.*' ^	«
sodišču v Novem mestu. Prezadolženec po nuja upnikom III. razreda 35 odstotno kvoto.
= Prodaja. Dne 19. t. m. se bo vršila pri intendanturi Vardareke divizijske oblasti v Skoplju ofertalna licitacija glede pro. daje 17.595 kg odpadkov od žakljev, papirja itd. Predmetni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Velika insolvenca v Milanu. Iz Milana poročajo, da je propadla italijansko-ameriška tvrdka svilene strolie Sbarlbaro. Pasiva se cenijo na 80 milijonov, a aktiva na 13 milijonov lir.
Borze
6. aprila.
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja, .i,.,- , Cr..ir|bp m v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74 do 6, Vojna škoda 290—294, zastavni im komunalne 20—22, Celjska posojilnica 200 do 202 (202), Ljubljanska kreditna 190—0, Merkantilna 100—104, Praštediona 865 do 870, Slavenska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 95—100, Trbovlje 370—380, Vevče 100—0, Stavbna 50—60. šešir 110—0. — Blago: les: deske smrekove. 13 mm, L, II., III., monte, od 4 m naprej, od 16 cm. media najmanj 23, 24, fco vagon meja, 1 vagon 610—610 (610); deske — smreka, jelka 3S mm. 4 m, od 16 cm naprej, media najmanj 23. monte, fco vag. meja, 3 vag. 520—520 (520); gabrovi hlodi (bel gaber), 30 cm prem. napr., s toleranco 5 %, od 26 do 29 cm od 1 y: m napr., zdravi, ravni, fco vag. naki. postaja, 1 vag. 440—440 (440) ; hrastovi obrobljeni plohi, 43 nun 2.65 m in 53 mm 2.80 m, od 18 do 30 cm (podnice), fco vagon meja. 1 vagon 1300 do 1300 (1300) ; drva bukova, suha 1 m dolžine, fco Ljubljana, 2 vagona 21—21 (21); premog: nespremenjeno, samo ponudbe; poljski pridelki: turščica, času primerno suha. fco Postojna, tranz. za apr:l, 6 vagonov po 160; drugače same ponudbe. Povpraševalo se je po s e n u ter se ponujala cena 60. Cement: nespremenjeno, samo ponudbe blaga. Eksekutivna prodaja: pšenica 73—74 kg, ex skladišče Domžale, zaduhla, tale-fiuale, 2 vagona po 262.50.
ZAGREB. Od bančnih vrednot beležijo večji promet delnice Eskomptne. V industrijskih papirjih je bil nekoliko večji pro. met ka'kor običajno Vojna škoda, promptna, se je začela trgovati po 293, a je proti koncu oslabela na 291. Za ultimo se je iska la po 292, za maj se je ponujala po 296.5П. — Dinar v Curihu nespremenjen. Zato je bila tudi v Zagrebu tendenca za devize nespremenjena Narodna banka je pokrivala povpraševanje v posameznih čekih. Celokupni promet v devizah 10.1 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 801.55—805. ček 800.9 — 804.9, Berlin 1352.75 — 1356 75 ček isto, Budimpešta 0.0798—0.0802, Italija izplačilo 228.12—229.32, Oslo (zaključek 1211), London izplačilo 276.125—277.325, ček 0—276.6. New York ček 56 7—57, Pariz 199—201, Praga 168.2—169.2 ček 168.184 do 169.184, Švica ček 1093.547—1097.547; va. lute: belgijski franki 210—212; efekti: bančni: Eskomptna 118—118.25, Poljo IS—18.50. Kreditna Zagreb 114—116, Hipo 60—61, Jugo 97—98. Ljubljanska kreditna 190—0, Praštediona 870—874. Srpska 132 do 133, Narodna 3300—0; industrijski : Eksploatacija 24—25, Drava 180—195. ëe. čerana 360—370. Slaveks 150—155, Slavonija 42—43, Trbovlje 360—370, Vevče 100—0; državni: investicijsko 75.75—76.25, agrarna 44.25—45, Vojna škoda, promptna 291—292, za april 292—293, za maj 0—296.5.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 802—801.5, Berlin 1354 25—13545, Budimpešta 0.07975 do 0.0799. Bukarešta 23.4—23.6. ' Italija 228.25—228.75, London 276.5—276.6, New York 56.825—56.84, Pariz 199—200, Praga 168.55—168.6, Švica 1094.75—1095. Sofija 41 do 41.5.
CURIH. Beograd 9.14, Berfin 123.525, New York 519, London 25.2325, Pariz 18.025, Milan 20.85, Praga 15.3825, Budimpešta 0.007275, Bukarešta 2.14, Sofija 3.75, Dunaj 73.25
TRST. Devize: Beograd 43.70—43.85, Dunaj 350—353. Praga 73.60—73.85, Pariz 86.25—86 75, London 120 87—120.97, New York 24.80—24.90, Curih 478—480. Valu. t e: dinarji 43.20—43.75, dolarji 24.70—24 85, 20 zlatih frankov 93—96, zlata lira 479.20.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.44—12.48. Berlin 168 25—168.75. Budimpešta 98.97 do 99.27. Bukarešta 2 9175—2.9375, London 34.37—34.47, Milan 28.41—28 51, New York 706.75—709 25, Pariz 24.55—24.65, Praga 20.94—21.02, Sofija 5.0975—5.1325. Varšava 86.60—87.10, Curih 136.19—136.69. Valute: dinarji 12.39— 12.45, dolarji 706.10 do 710.10.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.50, v Berlinu 7.389, v Londonu (popol-
■Ml 07£	'
in sveta
ши:«
Kaj pravi bivši jei stražnik o Gavrihi Principa
iraški dnevnik ^Ceske Slovo» objav-lta tekst zanimivega pisma, ki sa ie napisal preprost vojak. po imenu Franti-šek Franiek, ki je stražil Gavrila Principa. atentatorja na Franca Ferdinanda in njegovo ženo.
Ravnatelj ječe, v kateri je bil iaort Princip. ie bil seveda trd Nemec. Ko je bil dodeljen Franiek jetniškim paznikom za stražnika, je dobil ukaz, da mera postopati s Principom u osebno ostro. Toda že takoj prvi dan sia si prišla letnik in čuvaj precej blizu. Najprej sta si razkrila, da sta oba Slovana in nato ie dajal Franiek Principu večkrat cigarete. Poleg cigaret so zanimali Principa posebno časopisi Kadar ie le mogel, mu je preskrbe! tudi te.
Razgovori med ietnikoin in stražnikom so bili zelo interesa it n. Kmalu potem. ko sta se moža spoznala, ie vprašal češki vojak Priucina. če mu ni žai, da mora sedaj delati pokoro za to. kar je storil. Princip ie odgovoril na to vprašanje čisto mirno in določno. Izjavil je. da se prav nič ne kesa. da je vse dobro premislil in da je storil vse kar ie storil le v korist Srbije. Tega s< r.i bal javno povdariti. Bil pa je rudi prepričan. da pride dan. ko se bo Srbiji vse to povrnilo. Neprestano je ponavljal, da mora Avstrija končan z razpadom in da mora Srbija zmagati, čeprav je ne-raatnejša od Avstrije Dejstvo, da ie bila srbska armada izrinjena iz dežele, ga ni prav nič plašilo. Neomajno ie veroval v vstajenje srbske države, kateri je prerokoval še sijajno bodoč.iost.
Princip je bil mož od pete do Have in se ni vdal ali podal nikomur in za nobeno ceno. Zgodilo se je, da so nekoč za cesarjev god inšpieirjli častniki zapore in da so prišli tudi k Principu ter sa vprašali, če obžaluje svoje dejanje. ObLiubili so mu, da mu bodo olajšali življenje v ječi, če pokaže le malo dobre volje in kesania. Toda Princip ni na ta poziv niti reagiral, temveč se je molče obrnil od častnikov in sodnucov, tako da so bili vsi skupaj osupli. Oficirjem in sodnikom ni preostalo nič drugega. nego da so ugotovili «močno voljo» jetnika Principa.
Sploh piše Franiek o Principu zelo simpatično, hvali njegovo junaško prenašanje trpljenja in veli, da iih je malo. ki bi se ponašali s takšno nezlomljivo vero glede bodočnosti domovine.
Ta jinstvena nemška cesarska krona
Ko se je bivši nemški cesar Wilhelm IL leta 1922. vdrugič poročil, je na ta-jinstven. nerazumljiv način izginila iz cesarske palače v Berlinu krona, ki jo je nosila cesarica Avgusta, prva Viiie-mova žena. Med narodom so sicer začele krožiti razne govorice, ki so vedele povsem natančno povedati, kam in kako je izginila dragocena cesarična krona — ali natančnega ni vedel nihče.
No. sedaj je prišla resnica na dan. Zvedelo se je namreč, da je Wilhelm И. pred svojo poroko ukazal prenesti ee-sarično krono nekemu draguljarju, da jo popravi in preuredi po glavi svoie bodoče žene. Cim je zlatar svojo nalogo izvršil, je poslal krono na Holaiidsko Hcrmini Reuss, ki jo je nosila na dan poroke s cesarjem
Vse te mahinacije s cesaričiro krono so se oči vi dno irvršile v najvačil tajnosti, kajti do nedavno ni še nihče vedel o njih. Poslanec Hermann Mttller ie celo interpeliral v parlamentu in vlada ie dala svečano zagotovilo, da ie o vsej zadevi docela nepoučena. Znano da S je le, da je krona izginila.
«Montag Morgen» ie mnenja, da se krona nahaja še vedno v Doornu. na Viljemovem gradiču. List poziva vlado, naj stori vse potrebne korake, da reši dragotino za državo. Kajti krona predstavlja ne glede na umetniško vrednost celo premoženje: cenjena je na tri in pol miliiona mark (4S milijonov dinarjev) «Bivši nemški cesar.» dostavlja list. «je pač imel pravico, izposoditi si krono za svojo svatbo, toda pozneje je bila njegova dolžnost, da je vrne . . kakor ie dolžnost ženina, da vrne ob priliki poroke izposojeni frak in cilinder».
Naloge raziskovalcev severnega tečaja v bližnji bodočnosti
Znani polarni potnik in človekoljub profesor Fritjof Nansen. ki predseduje mednarodnemu študijskemu društvu za raziskovanje Arktide s pomočjo zrakoplova. je imel pred kratkim v prostorih univerze norveške prestolice Oslo predavanje o nalogah, ki čakajo raziskovalce severnega tečaja v bližnji prihodnosti. Učenjak .ie uporabil to priliko tudi za to. da je načel vprašanje rednih zračnih zvez med Evropo in med pokrajinami, ki leže v najsevernejših delih Tihega oceana. Razmotrivajoč ta problem je povedal, da ima veliko vero v uresničenje teh načrtov. Predvsem je seveda treba do dobra raziskati polarno ozemlje, dobiti jasen vpogled v klima-tične razmere na skrajnem severa, potem pa korakati polagoma k realizaciji projektov, ki se nam vidijo dandanes fantastični.
Nansen sodi, da na skrajni severni točki naše zemlje ni kopne zemlje, pač pa je trdno prepričan, da je vsaj W>0 do 200 m pod morsko gladino celina, ki je oporišče večnega ledu, kateri pokriva severni tečaj. Vendar je podmorsko ozemlje v bližini Kanade še neraziskano. Važno bi torej bilo, da se ustanovijo posebne postaje, ki bodo vršile znanstvena raziskovanja v tej smeri ter bodo čisto natančno fiksirale potrebna načela.
Vetrovne razmere na Arktidi imajo velikanski vpliv na evropsko klimo. To je posebno labko spoznati v severni Evropi, kjer se neprestano vrši boj med toplimi vetrovnimi toki, ki priha.iaio iz juga in med hladnimi toki s seveia. Vzdolž cele atmosferične polarne fronte razsajajo čestokrat cikloni, ki so pravzaprav pravi povzročitelji vročine in mraza, viharjev in brezvetrja, vlažnega m suhega vremena Neznana nam gibanja zračnih plasti na Arktidi so tudi kriva, da ni mogoče točno napovedati evropskih vremenskih izprememb. Res je sicer, da so zadnja leta izkustva nekaterih observatorijev na severu tozadevno napredovala in oostala popolnejša, v glavnem pa je vendarle ostalo pri starem.
Končno meni profesor Nansen. da bo v prihodnosti popolnoma mogoče uvesti promet med Evropo in Vzhodno Azijo preko severnega tečaja. Tudi dru-
ge zračne sveže bodo omogočene. Za polet če« severni tečaj pa je potrebna ladja, ki bo Imela vsaj 130.000 kubičnih metrov ter bo težka 100 ton. Taka zračna ladja bi lahko preletela Dot od Mur-manskega nabrežja do Aljaške v oOili urah. Tudi je Nansen preoriča.i. da bodo zračne ladje sčasoma oskrbovale zvezo med prestolico Norveške ter glavnim mestom Japonske: polet bi trajal pet do šest dni.	__
Psihotehnična naprava za določanje inteligence
Berlinski listi so pred kratkim poročali o izumu poljskega zdravnika Bisz-skega, s katerim je popolnoma mogoče določiti stopnjo inteligence kateregakoli človeka v kratkem času 30 minut.
Aparat za določanje inteligence je podoben majhnemu radioaparatu ter je sestavljen iz več električnih žic. Na koncu vsake žice je kovinasta palčica, katero mora pacijent prijeti z rokami ter jo držati, dokler ga zdravnik preiskuje. Zdravnik pa položi na pacijenta školjko, uvede v svojo napravo električno stru-jo in se dotika z lahko elektrodo paci-jentove glave na vseh mestih. Ta procedura povzroča različne močnejše in sla-bejše zvoke, katere klasificira preiskovalni zdravnik s številkami. Številk je 5 ter gredo od zgoraj navzdol od 5 do 0. Ko je preiskava končana, sestavi zdravnik iz dobljenih številk končno diagnozo inteligence. Številka 5 prikazuje genijalnost, 0 pa najmanjšo stopnjo inteligence.
Dr. Biszky je razdelil občutljivost človeških možganov na več skupin. Posamezne skupine veljajo splošnemu nivoju inteligence, nadarjenosti za umetnosti, praktičnim sposobnostim itd. Vsaka od teh skupin je zopet razdeljena na več majhnih kompleksov. Biszky trdi, da je mogoče na podlagi njegove diagnoze celo določiti, je-li pacijent štedljiv ali razsipen, nervozen ali pedanten ter če ima sploh kake posebne zmožnosti in nadarjenost za glasbo, literaturo, gledališče, vzgojeslovje ali kaj drugega. Seveda ni mogoče kar na slepo trditi, da je zadeva s tem rešena. Vendar je gotovo toliko, da so doslej postavljene diagnoze profesorja Biszkega neverjetno točne, če je pa izum zdravnika takšen kot se govori, ni dvoma, da lahko postane vrlo važna naprava v sodobnem psihotehničnem raziskovanju in da bi bile tudi socijološke posledice tega izuma zelo dalekosežne. Z njegovo pomočjo bi namreč lahko bilo določiti za kakšen poklic je najbolj sposobna mladina.
Izumitelj Biszky pravi, da ie sestavil aparat na podlagi bolečin, katere ie čutil za časa vremenske izpremembe že v svoji mladosti. Smatral je za vzrok svojih bolečin električno naipetost v zraku in je začel eksperimentirati na lastni glavi z raznimi električnimi struia-mi. Prišel je na ta način do fiziološkega ritma živčnega sistema in je skonstruiral aparat, katerega ritem je popolnoma v skladu z živčnimi pojavi. Tako ie sestavil napravo za določanje, oziroma za merjenje inteligence.
Zdravniški krogi so sprejeli est o tem izumu deloma z velikim navdušenjem deloma pa z veliko skepso. Našla se je tudi skupina takih, ki odločno odklanja napravo in pobija zdravnikove nazore. Kdo pa ima prav. ali Biszkv ali njegovi nasprotniki, to bodo v kratkem pokazali stvarni eksperimenti
S tekme Ilirija : Sturm
Sturmov vratar Giirtl ujame v lepem stilu oster strel Ilirije.
A. P. Cehov:
Zagonetna natura
Kupe pr\ ».-ga razreda.
.Na divanu, prevlečenem z rdečim žametom, sloni zala dama. Dragocena franžasta pahljača škroboče v njeni krčevito stisnjeni roki, zaponka na grudih se dviguje in pada kakor ladja sredi valov. Vznemirjena je... Nasproti njej sedi na fotelju gubernijski uradnik za posebne zadeve, mlad pisatelj-začetnik, ki priobčuje v gubernijskih časopisih manjše povesti, ali kakor jih sam naziva »novele« — iz življenja višjih krogov. Gleda ji nepremično v obraz s pogledom poznavalca. Opazuje, proučava, študira to ekscentrično, zagonetno naturo, jo razumeva, spoznava. Njena duša. vsa njena psihologija mu je znana kakor njegova dlan.
__O, jaz vas razumem! pravi urad-
dnik za posebne zadeve poljubljajoč njeno roko pri zapestnici. — Vaša rah'ocutna, mehka duša išče izihoda iz labirinta ... Da! Boiba je strašna, grozna, toda ... ne udajte se! Zmagali boste! Da!	, . J
— Opišite me, Voldemar! pravi dama z žalostnim nasmeškom. Mode življenje je tako prenasičemo, tako raz-nolično, tako pestro ... No. davno —
jaz sem nesrečna! Jaz sem mručenica v vlogi Dostojevskega . . . Pokažite svetu mojo dušo, Voldemar, razkrijte to nesrečno dušo! Vi ste psiholog. Ni še pretekla ena ura, kar sediva tu v kupeju in se pogovarjava, vi pa ste me že spoznali vso, vso!
—	Govorite! Rotim vas, govorite!
—	Poslušajte! Rodila sem se v revni uradniški družini. Oče je bil dobri-čina, umen, ajmipak . . . duh časa in okoliš . . . vous comprenez, jaz ne obsojam svojega nesrečnega očeta. Pil je. kvartal . . . jemal podkupnine . . . Mama pa . . . Da! Kaj bi govorila! Revščina, borba za košček kruha, spoznavanje ničevosti ... Ah, ne silite me, da bi se spominjala! Sama sem si morala delati pot . . . Kvarna vzgoja v zavodu. čitanje neumnih romanov, mladostni zaleti, prva plaha ljubezen. Pa boj s predsodki? Strašno! In dvomi? Pa muke vzklilega nezaupanja do življenja, do sebe? ... Ah! VI ste pisatelj in poznate nas, ženske. Vi boste razumeli ... K nesreči sem jaz široke nature. Čakala sem na srečo, in na kakšno! Hrepenela sem postati človek! Da! Postati človek — v tem sem uzrla svojo srečo!
—	Čudovito! šepeče ptsaïeîi, po-llnbljajoč ji roko pri zapestnici. — Ne
poljubljam vas, vi divna, ampak trpljenje človeško! Se-li spominjate Raz-kolnikova? On je tako poljuboval.
O, Voldemar! Meni je bilo treba slave .. . šuma, bleska, kakor vsaki drugi — izredni naturi. Čemu biti skromna? Hrepenela sem po nečem izrednem . . . neženskem ... In glejte, tu se mi je postavil na pot bogat starec, general . . . Umejte me, Voldemar! Saj to je bilo žrtvovanje same sebe; odrekla sem se vsemu, umejte! Inače nisem mogla postati. Obogatela sem svojo družino, začela potovati, deliti dobrote . . . Koliko sem pretrpela! Kako neznosni, kako nizkotno gnusni so bili za me objemi tega generala, dasi je treba priznati da se je svoj čas hrabro bojeval. Bili so momenti... strašni momenti! Toda podpirala me je mrsel, da bo starec danes ali jutri umrl in da pričnem živeti kakor sem hotela: da se bom udala ljubljenemu bitju m bom srečna ... In tako bitje že imam, Voldemar! Bog vé. da ga imam!
Dama silno maha s pahljačo. Njen obraz gre na jok.
— In glejte, starec je izdihnil . . . Zapustil mi ie nekaj, svobodna sem kakor ptica. Zdajle bi mogla začeti srečno življenje . . . Kaj ne. Voldemar?
Samo Se danesI
Zmagala le umetnost!
Kakor drugod, tako je tudi v LJubljani doživel
Samo še danes i
Charlie Chaplin ^
epohalni zmagoslavni pohod s svojim velikim umotvorom
Lov za zlatom!
Ni čuda! Saj zna Charlie Chaplin združit, z neprekosl]ivim el.njm umetnost z osvežujočim humorjem in s prvovrstno zabavo Enotno mnenje občinstva ki jc ™ napolnilo do zadnjega kotička našo dvorano, je bilo Sijajno, imenitno,
neprekosljivo I
Salve smeha in zabave.
nepretrgoma od početka do konca so spremljale edinstveno kom.ko Chaplma.
Preds'ave danes ob 4 , pol 6 , pol »., ms.	.
Vsled velikega navala pri blagajnah p.osimo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji od 10. do pol 1. Dnevi predvajanja tega filma so Šteti!
Elitni I<S*»o	"Odilrv Kino v Liubllaiv. tel. 124.
Krvave ure v Prestranku
Bitka med hajduki, iinančnimi stražniki in miličniki. — Štirje mrtvi. _ Dva hajduka žrtvovala po težkem boju, da rešita svoje tovariše, svoje življenje.
Krvav dogodek je razburil v soboto kami oboroženih mož. Med nepresta
zvečer vso bivšo Notranjsko onstran naših granic in napravil ogromen vtis tudi v Ljubljani, čim so prinesli prve vesti potniki, prispeli ponoči s tržaškim brzovlakom. Hajduki v Prestranku. krvava borba z italijanskimi finančnimi stražniki, miličniki in fašisti, štiri do šest mrtvih je šlo od ust do ust. K strahotnim vestem je dodala mno*™ še fantazija. razburjenje ie postajalo vedno večje. Šele v nedeljo popoldne so dobile prvotne vesti konkretnejšo obliko, ki je razkrila vso strahoto dogodka, ki se je odigral čisto v bližini naše meje.
V	soboto, okoli 5. popoldne so se nahajali v računskem uradu železniške postaje v Prestranku ori Postojni štirje uradniki, ki so imeli nalog, da do večera zaključijo tranzitne račune in potem izroče inkasirane vsote. Bili so to: podnačelnik Giulio Toniolo. rodom iz Vidma v Italiji, uradnika Achille Valca-reggi iz Trsta in Giuseppe Zwelf iz Pre-stranka ter Peter Pahor, ki je dodeljen uradu kot pomožna moč, predvsem kot tolmač za slovenščino. Razen tega sta bila takrat slučajno navzoča še dva mešetarja iz Trsta. Uradniki so pravkar končali svoje delo in našteli 246.000 lir, ko so se nenadoma znašli v silno mučnem in kritičnem položaju. Nagloma so se odprla vrata in v sobo so stopili, kakor bi se udrli iz tal. trije maskirani moški, oboroženi do zob. V hiipu ie za-donelo rezko povelje:
«Roke kvišku! Kdor se gane ali zine, bo plačal z življenjem!» Prestrašeni uradniki, ki so imeli samokrese nastavljene na prsi, so avtomatično dvignili roke in prebledeli čakali, kaj se bo zgodilo. Nihče se ni upal niti treniti z očesom Napadalci so operirali z bliskovito naglico.
Pograbili so najprej manjšo vsoto denarja, nahajajočo se na mizi, nato pa še ves dnevni inkaso iz blagajne.
V	tem trenutku se je hotel vreči nanje Peter Pahor, ki pa so ga neznanci takoj ustrahovali s par streli v strop. Predno so se napadeni uradniki dobro zavedli, je bilo delo opravljeno in napadalci so odhajali. Pred odhodom so še ukazali uradnikom, da morajo ostati nepremično v sobi 10 minut in iih zaprli. Po poročilih italijanskih listov so bili skrivnostni moški oboroženi s samokresi. pištolami, noži in celo z bombami. Bili so torej pripravljeni za vsak slučaj tudi za hujši boj, ki se ie kmalu nato tudi v resnici razvil in zahteval
na obeh straneh krvave žrtve.
Prvi strašilni streli so zbudili pozornost v sosednjem poslopju nahajajočih se finančnih stražnikov in miličnikov. Miličnik Ugo del Fiume je skočil na cesto in začel klicati na pomoč. Trenutek nato pa ga je že zadel dobro namerjen strel naravnost v srce in zgrudil se je mrtev na tla. Medtem so tudi uradniki že telefonirali na pomoč na postajo, oddaljeno od računskega urada kakih 300 metrov, kakor tudi v finančno stražnico, iz katere je takoj odšla močna četa finančnih stražnikov na pomoč.
Napadalci so se naglo umikali. Izkazalo se je. da so imeli zunaj še stražo zaščitnico, obstoječo iz dveh s karabin-
Sreča trka na moje okno. Treba samo odpreti ji, toda ... ne! Voldemar, poslušajte, zaklinjam vas! Prav zdajle bi se mogla vsa udati ljubljenemu bitju, postati njegova družica, pomočnica, no-siteljica njegovih idealov, postati srečna .. . odpočiti si ... In vendar, kako je vse gnusno, ogabno in neumno na tem svetu! Kako je vse podlo, Voldemar! Jaz "sem nesrečna, nesrečna, nesrečna! Na moji poti je zopet zapreka! Zopet čutim, da je moja sreča še daleč, daleč! Ah, toliko muk, ko bi vi videli! Koliko muk!
—	No in kaj? Kaj se vam je postavilo na pot? Rotim vas, govorite! Kaj?
—	Drugi bogat starec . . .
Strta pahljača je zakrila lep obrazek. Pisatelj si je z roko podprl glavo polno misli, vzdihnil in se z izrazom veščaka — psihologa globoko zamislil. Lokomotiva žvižga, sika. od zahajajočega solnca so se pordečili /.a'-tort na oknih ...	K.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj ! ^
nim streljanjem
so se napadalci umikali proti Pivki.
Tam so dolgo zadrževali napredovanje finančnih stražnikov in miličnikov, ki pa so vedno hujše pritiskali Ko se je pokazalo, da je bitka za napadalce izgubljena. so trije hajduki z denarjem izginili v gozdu, ostala dva pa sta se borila naprej. Trije italijanski stražniki so se zgrudili, a tudi hajduka, ki sta krila umik ostalih treh svojih tovarišev, sta bila že oba ponovno zadeta v noge in opraskana od strelov na več drugih krajih. Da se morda vendarle še rešita, sta skočila v Pivko, io preplavala in nadaljevala potem na drugem bregu še sama boj.
Šele
po enournem boju
je utihnilo streljanje Ob Pivki so našli finančni stražniki trupli dveh haidukov. Oba sta imela orožje še v rokah. Da ne padeta preganjalcem živa v roke. sta si sama vzela življenje.
Ranjene finančne stražnike so prepeljali takoj v bolnico v Postojno. Najtežje ie bil ramen Domenico Tempesta. ki je že tekom nedelje podlegel težkim poškodbam. Našli so ga namreč prepozno in je že močno izkrvavel.
V mrtvih hajdukih so spoznali kasneje lesnega manipulanta Stanka Molka iz Planine, ki ie bil svojčas obtožen radi ubojstva dveh karabineriev v Istri, in kovača Alojza Vllharia iz Postojne. Pri njih niso našli nobenih dokumentov, pač na polno orožja. Imela sta s seboj celo zdravila, kakor pravi hajduki Na truplih obeh so bile poškodbe, ki so jih povzročile krogle, zelo vidne. Vilhar je imel dve rani na glavi in eno posebno globoko na čelu. Krogla iz puške ga je oplazila tudi po levem boku. Molek je bil še strašneje razmesarjen. Petkrat je bil ramen v glavo. Ena krogla mu je glavo popolnoma preluknjala. Poleg tega ie bil ranjen še na treh drugih delih telesa. Strokovni izvedenci so baje izjavili. da ie bila vsaka od teh ran. ki so jih odnesli hajduki iz boja. že sama zase smrtonosna! Ko so si izvedenci kasneje še ogledali prostor, na katerem se je vršila krvava bitka, so naglasill da sta se Vilhar in Molek čisto gotovo sama obstrelila in tudi ustrelila, da ne bi prišla živa preganjalcem v roke. Nai-brže je Vilhar najprej ustrelil Molka, ki je ležal pred njim. končno pa še samega sebe
V bolnišnici
kralja Viktorja Emanuela v Postojni se nahajajo še ranjeni: miličnik Atilio Piz-zutti in finančna stražnika Martino Bar-letta in Umberto Fazzini. Pizzutti ima zlomljeno levo ramo. kamor ga je ranila krogla iz karabinke. Barletta ie ranjen od samokresa, dočim izvira rana Fazzinija na glavi iz samokresa tipa «Steyr». Vsi trije navedeni pa so izven nevarnosti in upajo zdravniki, da iili iz-lečijo v najkrajšem času
lO.OOfl lir za izsleditev hajdukov.
Takoj po strašnem dogodku so italijanske oblasti močno zastražile meio. organizirale obsežen lov za ubeglimi hajduki in obvestile o dogodku tudi naše varnostne oblasti, ki so pridno sodelovale. Italijani so obenem razpisali 10 tisoč lir nagrade za onega, ki omogoči izsleditev hajdukov. Kakor poroča včerajšnji «Piccolo» je iugoslovenska obmejna policija aretirala še istega dne na postaji v Rakeku nekega Samso. sina industrijalca v Trnovem ori Ilirski Bistrici. pri katerem so našli 22.000 lir v zavitkih po 100 lir. kakor se razdeljujejo na postaji v Prestranku. Preoeliali so ga v Postojno, kjer je bil takoj zaslišan. Po eni verziji je v polnem obsegu priznal svojo soudeležbo, oo drugi verziji pa se ie izkazala njegova popolna nedolžnost ter ie že izpuščen. V Postojni je bilo izvršenih veliko število hišnih preiskav, na podlagi katerih ie bilo aretiranih že 16 oseb. med njimi Vilharie-va žena. rodbina Gržel in še več drueih. Proti vsem obstoja ba.ie zelo obtežilen materijal.
Mrtva hajduka Molka in Vilharia. ki sta žrtvovala svoie življenie. da rešita svoie tovariše, so pokopali v Postoini. i tali lanska finančna stražnika, ki sta padla v bom s hajduki. pa pokoplieio z največjimi častmi.

k
družb!"
Kako naj Maribor reši vprašanje novega rotovža
v fVaianje zgradbe novega rotovža, ki je bilo sproženo na zadnji seji občinskega sveta. j j vzbudilo v mariborski javnosti ve-Uko zanimanje. Do je nov rotovž potreben, temu nil:-e ne oporeka, niti ne mariborski nemški občinski očetje, ki sicer še vedno hočejo uveljaviti na magistratu nekdanjo svojo politiko »iortwurštlanja« in ne kažejo pravega razumevanja za nove naloge in potrebe ob čine, ki jih je rodil čas in izprememba raz-Ш1Г. Zato e prav da se je vprašan,e na^eio že seda;, r'asi ni izgleda na skoraišnjo izved bo te?a načrta. Potrebno pa je, da se o stvari tudi v javnosti razpravlja in bi bilo le žeieii, da se te javne razprave udeleži vsakdo, ki mu je razvoj Maribora na srcu in ki ima interes, da se to vprašanje reši v duhu časa in danim .prilikam primerno.
Predno se bo pristopilo k podrobnejšim pripravam za izvedbo tega načrta, je pred vsem treba rešiti dvoje glavnih vprašanj: 1.) Kje naj se zgradi novi rotovž in 2.) finančno vprašanje. Mene zanima predvsem prvo vprašanje in podajam v sledečem svoje misli:
V občinskem svetu so padli glede prostora trije predlogi: 1.) Jugoslovenski trg (mod veiikožupansko palačo in drž. realko, kjer je stal nekoč Tegetthoffov spomenik); 2.) na novem delu CK-avnega trga; 3.) na sedanjem prostoru.
Meni niti eden teh predlogov ne ugaja. Novi rotovž mora biti vsekakor zgrajen v duhu časa, t. j. v modernem slogu. Kot tak pa bi se ne ujemal z ostalo okolico nrti na enem teh prostorov. Na Jugoslovenskem tr gu bi ga zagrinjal starinski grad in bi .moderna stavba po mojem mnenju v soseščini gradu ne prišla do popolne veljave, dasi le-v sredini mesta sicer ne bi bila baš ne-simpatična.
Na novem delu Glavnega trga bi sicer nov rotovž prišel do veljave, toda v tem slučaju bi bila potrebna poprejšnja ureditev okolice z!asti podrtij nasproti Velike kavarne poleg tega pa bi bil rotovž v tem slučaju na najbolj prometnem kraju, kjer vlada ves dan iiikanskl ropot, ki bi menda ne vplival baš posebno prijetno na uradmštvo v pisarnah. V ostalem pa je kolikor je meni znano, ta prostor določen za zgradbo prepotrebne tržnice s podzemskimi hladilnimi napravama. Ne oporekam sicer, da bi se za tržnico ne našel tudi še kak drug prostor, vendar pa po mojem mnenju spada baš tržnica na prometen, v sredini mesta ležeč kraj.
Najbolj nesimpatičen med vsemi pa mi je predlog, ki gre za tem, da bi se sedanji rotovž z okolrškimi hišami podrl in na istem mestu sezidala nova moderna stavba. Ne le, da bi moderno poslopje ne spadalo med to skupino najstarejših mariborskih hiš, — saj še nekdanji »Theresienhof« к1м»ц — preureditvami trga in novemu mostu ne pride do veljave — se -trni zdi podiranje hiš, zlasti pa še zgodovinskega rotovža u nelno. Sedanji rotovž je kakor nalašč za namestitev mariborskega muzeja, če je že moral zgodovinsko dvorano gradu mesto muzeja zavzeti — kino!
Po mojem mnenju bi spadal novi rotovž na kralja Petra trg nasproti mostu, kjer se sedaj gradi palača Pokojninskega zavoda. Mesto se razvija v tej smeri tako. da bi bil rotovž v resnici nekako v središču mesta. Poleg tega pa bi bil nedvomno bolj reprezentativen, kot Pa palača Pokojninskega za voda. ki po tr.iojem mneniu ni baš v skladu s tem prostorom, ki ie kot nala?£ za tako rromimentalno stavbo, kot mora biti novi , o tovž. Sedaj seveda ta prostor za rotovž ne pride več v po štev.
Upoštevajoč Pa tudi finančni položaj ob-tae ki govori absolutno proti vsaki no vi več li obremenitvi davkoplačevalcev vsaj dotlej dokler država ne zniža svojih bremen, bi po mojem mnenju vsekakor kazalo rešiti vprašanje novega rotovža zaenkrat brez nove zgradbe na ta način, da bi občina nakupila palačo Mestne hranilnice mariborske na Slomškovem trgu, ki te i reprezentativna i prostorna dovolj za namestitev vseh magi-stratnih in drugrh mestnih uradov ter bi se dala z malimi adaptacijami namenu in potrebi primerno preurediti Občina mora itak v dogledni dobi misliti na zgradbo novih šolskih poslopij, zlasti tudi za dekliško meščansko šolo, ki je sedaj nameščena v tem poslopju. Za urade Mestne hranilnice in Kr*5 ditnega zavoda pa bi se dotlej, dokler si zopet hranilnica sama z odkupnino ne pozida primernega poslopja, že našli prostori, bodisi v sedanjem rotovžu, bodisi v kazin-skem poslopju.
Nisem finančni strokovnjak in se zato tudi ne bom spuščal v razmotrivanie finančnega vprašanja, ki tvori poglavje zase. zdi se mi pa, da bi se težje izvedel nakup palače Mast ne hranilnice, kot pa v dogledni dobi priba-vila sredstva za novo stavbo in vse, kar je s tem v zvezi. Pomanjkanje prostorov za mestne urade, ki so sedaj raztreseni malo-dane po vsem mestu kot tudi sploh neprimerni in nezdravi sedanji magistratni prosto ri pa govore za to, da nikakor ne kaže, z Izvedbo tega načrta predolgo odlašati.
—to.
2 solnčni sobi
I opremljeni ali prazni, od-dam. Naslov pove uprava I «Jutra».	9309
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t-—. N a j m a n J i I znesek Din
Ena aH dve gdč.
I ee sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov pove upr. I «Jutra».	9319
V društvu «Soča»
v Ljubljani predava v soboto 10. t. m. v salonu pri «Levu» univ. prof. g. dr. Rado Kušej o zelo in-teresantno zanimivi temi, ki se glasi: «Cesaropapi-zem na vzhodu in njegove zapadne oblike». Vabljeni «Sočani» in vsi prijatelji našega društva. Začetek ob H21. uri zvečer. — Vstop
vsem prost.
9316
Slamniki
po najnovejših originalnih pariških in dunajskih modelih od 50 din naprej — Preoblikovanje slamnikov točno in solidno v domači delavnici Svileni klobuki pod lastno ceno pri M Jeglič, modistinja. Slomškova ulica 27	7135
Delavce
za cementne izdelke, se sprejme. Naslov pove upr. «Jutra».	9061
Zastopnike
za mesto Ljubljano. Celje in Novo mesto, išče veliki domača zavarovalnica. — Ponudbe poslati na: Ljubljana, poštni predal št. 4.
8032
Skladiščnik
se sprejme k stavbnemu podjetju. Prednost imajo taki, ki so {e službovali na podobnih mestih. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Gradba».
Vešča kuharica
se sprejme takoj v stalno službo. Naslov pove upr. «Jutra».	9276
Prodajalka
Nov voziček
izučena v vseh strokah, I na 4 kolesih, zeleno barvan katera je zmožna zastopati poceni proda F. Eojina, Zg tudi šefa ali Jefinju. ieli SiSka 50.	9207
mesta. Cenjene dopise pod «Zanesljiva 10» na podruž- I nico «Jutra» t Celju. 9025
Perica
ki bi prihajala na dom prat, naj se oglasi pri Berce, Nunska ulica 17/t
9318 I
Tovorni avto
«Ford», lahek, v dobrem stanju, se prav ugodno proda Naslov pove upr. «Jutra».	9072
zajamčeno prvorazr blago
v poštnih omotih
Zgodovina slov. Štajerske s Prekmurjem
Kot VII. del zbirke «Slovenska zemlja» je Slov. Matica pravkar izdala zgodovinski opis Slovenske Štajerske in Prekmurja \z--pod spretnega peresa prof. dr. Kovačiča. Pred nami se razvija vsa naša prošlost od kamenene dobe 'ja do mirovne konference v Parizu, kjer se je pisatelj mudil leta 1919. V tem širokem okviru je na osnovi vseh dosedanjih pomembnih razprav in razprav vic po novih vidikih zajeta celokupna zgo» dovina zelenega Štajerja in sosednega Prek» niurja, in sicer tako, da iz pričujočega ori« sa odsevajo hkrati važnejši evropski do» ?odki. Zlasti pa je pisatelj seveda posegal mimogrede v razvoj ostalih slovenskih po» krajin. Poleg velikopoteznih časovnih to» kov spoznaš iz tega tehtnega dela obilico slikovitih podrobnosti iz vseh področij, ki bodo zanimale slehernega rojaka z juga ali J^pada, posebno pa še s severa in vzhoda. Kdor ve, s kako vnemo se romanski in ger« manski narodi barijo s proučevanjem svo» je preteklosti, ki bodi vsakomur učiteljica za bodočnost, bo moral seči po tem lepo opremljenem spisu, ki je navzlic velikemu obsegu (422 str.) vendar izredno poceni (60 Din za člane Slov. Matice, 70 Din za nečlane).
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotogral Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg	168
Mesnica
moderno urejena, na najpro-metnejšem mestu Ljubljane se proda. Potreben kapitaj 85.000 Din. Le resni re-flektantje naj se obrnejo pismeno na upr. «Jutra» pod «Prometno 33». 9312
Mizarstvo
g stroji ali tudi brez istih se vzame v najem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Mizarstvo». 9247
Vajenca
za mesarsko obrt in obenem lesno trgovino, iz poltene hiše, se sprejme na dežoli. Pismene ponndbe na upr. «Jutra» pod šifro «Les».	9275
2 mizar, pomočmka
sprejme Jože Vižin, mizarstvo, Dorfarje, Sk. Loka.
9283
Učenca
sprejme takoj speeerijska trgovina Franc Piškur. Stari trg 6.	9240
Slikar, vajenca
sprejme F. Zore, Ambrožev trg 9.	9291
Pisarniška moč
vsestransko zanesljiva in popolnoma zmožna kore-spondenčnega in knjigovodskega posla, e perfektnim znanjem slovenskega, srbskega in nemškega jezika, se išče za industrijsko podjetje v Južni Srbiji Ozira se le na prvovrstno moč z dobrimi referencami Ofer-te je poslati pod značko «Vsestransko zanesljiv» na upravo «Jutra».	9237
Pridna šivilja
išče dela — gre tudi na	_ _ ___________
dom. Naslov pove uprava razpošilja proti povzetju po «Jutra».	9307 I tvorniških cenah stara speci-
jalna veletrgovina
Jul. SchmidUin 1 drug Zagreb
Oskrbnik
išče 6lužbe pri kakšni g ra-
Sem^^oselt^Tasi^0; IPreradoviceva ul. 24
upravi «Jutra».
9285 Zahtevajte cenike!
7962
Kot hotel, sobarica Otroški voziček
iščem 6lužbo v mestu ali dobro ohranjen in kratka
letovišču. — Naslov pove uprava «Jutra».
(___ boa, popolnoma nova,
9298 I prodasta. Naslov pove upr «Jutra».	9306
Gospodična i ¥ . ,
Nemka, iz zelo ugledne rod- LeP «Lanuauer»
bine, popolnoma sirota, sta-	stiskalnico za seno in dva
ra 26 let, želi mesta vzgo-	tovorna avtomobila poceni
jiteljice, oziroma kot po-	p r o d a F Stupica, Ljub-moč v gospodinjstvu. Do- ~
pise pod značko «Prvovrstna moč 26» na upr. Jutra.
9284
ijana, Gospoevetska c. 1.
9S03
Strojepiska
(doaej Dva akordanta
ki sta popolnoma samostoj-a in izvežbana v izdelovanju vseh vrst opeke, se čimprej pod ugodnimi pogoji sprejmeta. Tozadevni ponudbe naj se naslovijo naravnost na naslov: «Centrala občinskih opekarni-6kih podjetij Gornja Radgona», katere ponudbe naj bodo opremljene s primernimi dokazi o usposobljenosti.	9121
Korespon dent (-in ja )
samostojna moč z večletno prakso, popolnoma vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, se sprejme. Ponudbe z navedbo plače na: Industrijsko podjetje Celje, poštni predal 2.	9123
Čevljar, vajenec
iz poštene družine, se sprejme tudi s celo oskrbo; več ustmeno. — Anton Brecelj, Ljubljana, Gajeva ulica 2.
9146
Železničarji
poduradniki-penzijonisti dobe v prodajo mnogo iskan predmet. Naslov z natančno navedbo razmer na upravo «Jutra» pod «Potnik 56».
9161
G"spa ali gospica
z lepim nastopom, v svrho obiska boljših priv. strank v Ljubljani, se sprejme proti dobri plači takoj. Oglasiti se je osebno v torek 6 t. m. dopoldne pri «Elektro-Lui», Dunajska cesta 22.
9173
Zastopniki
za razpečavanje švicarskega sira se sprejmejo v vsakem kraju pod ugodnimi pogoji Pismene ponudbe pod «Sir» na «Propaganda», reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Selenburgova ulica št 7/TI 7834
Postranski zaslužek
îrimeren za vsakogar Po-, asnila proti znamki 1 Din. — «Propaganda», reklamna družba z o. z. v Ljubljani. Selenburgova ulica št. 7/П.
Več mizarjev
prvovrstnih, za fino fornl-rano pohištvo, sprejme A Amann. tovarna pohištva, Tržič.	6942
Agilna natakarica
za samostojno vodstvo
manjše gostfine v Ljubljani, se sprejme. Gostilniški in kuhinjski inventar na razpolago. — Kavcija Din 5—10.000 Natančne ponudbe z navedbo dosedanje-g a službovanja pod značko «Zakup gostilne» na upravo «Jutra».	9056
Učenko za pletenje
nad 15 let staro, sprejme takoj Toni Kular. Dravlje št. 23. pošta St. Vid nad Ljubljano.	9258
Žensko
priproeto izobraženo, popolnoma odkritosrčno in zanesljivo, staro 80—40 let, vešče samostojnega gospodinjstva in vseh hišnih del, sprejme za stalno rodbina S član.v. Ponudbe > podatki poslati na upravo «Jutra» v Ljubljani pod maSko «Zvesta 78». 9233
Iščem pekovskega vajenca
starega od 15 let naprej, pridnega in poštenega. — Andrej Kolar, Grosuplje.
9038
Gospodična
se eprejme za popoldanske ure (2—6) k 141etni deklici in mlajšemu dečku. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Popoldan».	9246
Šoferja
treznega in zanesljivega, samo z dobrimi spričevali, sprejmem. — Ponudbe pod «Osebni promet» na upravo «Jutra».	9270
Postranski zaslužek
primeren za vsakogar Pojasnila proti znamki 1 Din. — «Propaganda», reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Selenburgova ulica it. 7/II.
Šofer
z daljšo prakso na «Ford» avtu, se takoj sprejme. — Ponudbe na tovarno kemičnih izdelkov Golob & Ko., Ljubljana-Vič.	9244
Železne stopnjice
okrogle (Wendltreppe) SV, . metra visoke, 1.40 m pre-In Stenografinja mera, dalje 2 železni peči p0. in 25 m1 rabljenih steklenih -:ra» šip. 5 in 3 mm debeline, 92361 pripravne za fotograf, atelje, se proda. Vpraša se v Beethovnovi ulici 6. 9302
začetnica, išče službe, nudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Išče».
Mesto sluge
vratarja, čuvaja ali kako | drugo primerno službo sprej-m. Nastopil . — Našlo-
koj. — Naslov na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljiv 4705».
»5
«
Mlad trgovec
I akumulatorske baterije se J-4S I dobivajo pri: Franc Bar, Ljubijana, Cankarjevo nabrežje št. 5.	9254-1
BSA motocikel
absolvent dvorazredne trg. šole, išče vsled opustitve
trgovine z mešan, blagom	2 in tri četrt HP, skoraj
primernega namešče-	nov, se ugodno proda. —
n j a kjerkoli. Zamore po-	Kolo je najnovejšega mo-
dati garancijo. Cenjene po-	dela in malo rabljeno. Pri
nudbe se prosi pod značko	zadostnem jamstvu se pro-
«Pošten 8» na upr. «Jutra»	da event. tudi na obroke.
9251	Ponudbe na upravo «Jutra»
pod «Motor 200».	9239
Kontoristinja
prakso, vešča slov.
in Trgovska oprava
nem. stenografije ter Btro- se poceni proda. Naslov -jepisja, išče mesta za taKoj upravi «Jutra».	927
Naslov pove uprava «Jutra.
9277
Šofer
samski, z večletno prakso, vešč vsakega popravila, dobrimi spričevali, išče
Sadno drevje
I se proda. — Naslov pove nprava «Jutra».	9284
. , ,a r. ■■ i Gnojne prsti
S	nr?enjenf P"' več m' se proda v Slom-
nudbe na upravo «Jutra» | • ■ ■ • ' -
pod Šifro «Zanesljiv 4685». _
9227
škovi ulici št. 6.
9:86
Trgovec
35 let star, izobražen, vešč I Ponudbe korespondence m knjigo-vodstva, Ieli službe kot
Iz konkurzne mase
se manulakturno in galan-
terijsko blago poceni proda «Ju
na upravo pod «Ugodno 88».
utra» 9290
potnik ali vodja trgovine. Naelov pove uprava «Jutra» pod «Delaven 83». 9230
Avto-mehanik
z 20!etno prakso, želi pre-meniti službo. Dopise st prosi na upravo «Jutra» pod šifro «Zanesljiv 4710».
Kuhinjsko poh stvo
popolnoma novo, belo emaj-lirano, se proda. Naelov v upravi «Jutra».	9280
Kolesa izposojujem
Istotako prodam več dobro n«? I ohranjenih koles. J. Mrzli-_f° kar, Vič 94.	9243
(iščejo)
Gospodična
knjigovodkinja — z dolgo prakso, strojepiska, zmožna slovenske in nemške korespondence, išče mesto v Ljubljani. — Ponudbe pod «E. R.» na upravo «Jutra» 9115
Prodaj?lva
išče službe. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Agilna 10».	9116
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, zdrav in mlad. išče stalno službo. Ponudbe na upravo «Jutra» ped «Delavec».	7902
Absolvent
trgovske šole, vešč korespondence, strojepisja in stenografije, išče službe v pisarni Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Vesten 67».
91S3
Trg. piraočnik
mlad. želi mesta v trgovini mešane stroke, kjerkoli — Naslov pove uprava «Jutra» pod šifro «Vesten 17».
9188
Strojepiska
In stenograflnja
vešča tudi drugih pisarniških del ter nemškega jezika v govoru in pisavi, išče mesta. Nastopi takoj. Cenjene ponudbe na upr «Jutra» pod «Takoj 4577».
9077
Šofer
vesten in zaneeijv, izučen avto-mehanik. želi premeni-ti mesto na osebni avto. — Dopise na upravo «Jutra» pod «Dobre reference».
9065
Privatni uradnik
mlad, i*če mesto občinskega tajnika ali v kaki pi- .	„ , _ sami. — Naslov v upravi se pr0™- Naslov pove
T j	, -»»	I linrom < Tntvn.	nOlîT
Salonska omara
za perilo, iz hrastovega le-
Fiat 501
Ausold Bianchi Berlieb ter slične avtomobile kupi Hase! bach, Celje.	9238
Opremljena sobica
event. s hrano, se odda v Šolskem drevoredu 2/Ш.
9181
Stanovanje
5 sob. s kuhinjo, pritikli nami in vrtom se odda. — Naelov pove uprava «Jutra 9292
Klub esperantistov v Ljubljani
Gospodična
se sprejme na stanovanje proti mesečni najemnini 100
_,	. , , .	i umi jucscvuj i.iLicmuiiu IUU
otvori v petek 9. t m.	NasloT JT„
t.Aftal ч.а 79i'.iitnil-e Intorn. I	r	r
tečaj za začetnike. Interesenti naj se priglasijo navedenega dne ob 19.30 Šentjakobski čoli. Učnina mesečno 15 Din, za dijake 10 Din.
«Jutra».
9274
Inštruktor
za dijaka nižje realne gimnazije, se išče. — Ponudbe naj se blagovoli nasloviti
Stanovanje
9317 I ^ moderno, se zamenja z večjim. — Ponudbe pod «Večje» na upravo «Jutra»
9282
Lepo stanovanje
na upr. «Jutra» pod bifro obširno; jn trgovski lokal. «Inštruktor».	9297 se za JuIlJ odda- Naslov v
upravi «Jutra».	9273
Enonadstr pna hiša
z vrtom, v Krškem, pri- | «Jutra», pravna za trgovski lokal, se proda. Dopise na naslov: Lena Auman, Krško. 9127
Gospod
se sprejme takoj v sredini mesta na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava 9304
Žas:o v najem
odda elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani. Dražbeni pogoji so na vpogled v občin-	_ _ ski pisarni do 8. aprila. — I e posebnim vhodom, elektr. isacelstvo. 91o4 razsvetljavo in parketirano.
Soba
z 2 posteljama in hrano ee takoj odda v Rožni ul. št. 15.	9287
Sobo
Pozor!	Pozor!
Gastilna
sama ali z velikim gospodarskim poslopjem, po želji
oddam. Naslov pove upr. «Jutro».	9288
Mesečna soba
. ,, .. - . - .,. i opremljena, se odda čez tudi njive in travniki, se ,jan enotnemu gospodu v
Л/1Л« t? n.inni P/tmiilKa vil I -, . ..... . .. • . ^ ..	_____
odda v najem. Ponudbe na streliški ulici	10/1. * 9289 upravo «Jutra» pod šifro rometna gostilna». 9109 _
Velika	soba
lepo opremljena, z elektr. razsvetljavo, 6e odda ene-
Kupci, pozor!
Nova stavba - _ kolodvor I ^u 'alï^dvemiT gospodom!
Tezno — blizu šole, med tovarnami % ure od Maribora, z 2 stanovanjema (1 pritlično in 1 podstrešno), vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje in shrambe, pod
Naslov pove uprava «Jutra: 9281
Opremljena soba
hišo je tudi klet, nadalje | lepa in solnčna, se takoj odda v Gledališki ulici 7, 9278
Gospodična
tudi pralna kuhinja, 2 drvarnici. a pred hišo 2 vrta | pritličje, desno, za zelenjavo, studenec ter prostorno dvorišče, se pod ugodnimi pogoji proda za
150.000 Din. — Polovica se,	.	, .
ima plačati takoj, a ostalo 80 ,*Prejm® 2	b°
po dogovoru. Event. ee dâ	3°%** Gosposvet-
turfi v najem s takojšnjo | skl cestl 12/L	9267
vselitvijo. — Franjo stavbno podjetje, Maribor. I Tržaška cesta.	9093 !
Posestvo
s trgovino in gostilno se uPTavo
nrnHo TO l^nnfifi n?r> aH !«-•»•
proda za 150.000 Din, ali pa pod ugodnimi pogoji da v najem. Dopise na upravo Jutra» pod šifro «Zenen».
Prazni sobi
1 veliko ali 2 manjši, išče zakonska dvojica brez otrok za 1. maj. — Ponudbe na «Jutra» pod značko 9165
Vinograd, posestvo
prvovrstno z velikim sa- | donosnikom in poljem.
Opremljena soba
9024 I se odda gospodu z 12. aprilom. Naslov pove uprava «Jutra».	9269
Soliden gospod
mariborski okolici, ugodno dobi sobo na Sv. Petra naprodaj. — Ponudbe pod nasipu St. 71 — g. Gale.
Lepa lega» na podružnico J Jutra» v Mariboru. 8055
9245
Klavirski amater
išče znapja violinistke, čelistke, pevke itd. Dopise pod «Skupno sviranje» upravo «Jutra».	9299
Spomini
Oprosti! Nerazumljivo. Piši čimpreje natančno s potovanja. — Poljube, vedno Tvoj —,	9252
Kateri
dobro situirani. starejši gospod bi poročil trgovsko in gospodinjsko izobraženo gospodično, staro 85 let, z doto in bnlo. Ločenci izključeni. Dopise pod šifro «Samostojna 35». 9232
Mlad obrtnik
agilen, želi znanja z gospodično, ki ima veselje do pekovske obrti, radi skorajšnje ženitve. Dopise s sliko jo poslati na upravo «Jutra» pod «Velikonočni pirhi». Tajnost zajamčena.
9228
Družabnika
z jamstvom a!i strokovnjaka z dobrimi priporočili sprejmem v dobro vpeljano manulakturno trgovino v Ljubljani. — Ponudbe na poštni predal 157 7923
40.000 Din
posojila iSčem. Prvovrstna garancija. Ugodne obresti. Vrnem 50.000. Rabim nujno Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Redka prilika 16».
9293
2000 Din
posodim za 2 meseca proti garanciji. — Vprašati pod «Poštenost 14» na upravo «Jutra».	9295
Družabnik (ca)
k dobro idoči trgovini, s kapitalom in soudeležbo, se Išče. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kapital 20».
9102
Trg. mešan, blaga
podružnica Kranj, se odda v najem aii na račun agil-nemu, neoženjenemu trgovskemu sotrudniku. — Imeti mora vsaj 30—50.000 Din gotovine ali prvovrstno garancijo pri manjši gotovini. Prednost imajo tukajšnji, ki so zmožni trgovino samostojno voditi, ki eo prosti vojaščine, ter jim je okolica Kranja znana Pogoji ugodni. Ponudbe je nasloviti na imetnika: Franc MajdiČ, Kranj.	9086
Gramofon
s 85 ploščami, prodam za 900 Din. Rožanc, Sv. Petra cesta št. 2/II.	9263
Pes volčje pasme
se je izgubil. Najditelj naj ga odda na policijski stražnici v Subi če vi ulici. 9241
Psa dobermana
dreziranega izvrstnega čuvaja, večkrat premiranega, z rodovnikom, se proda samo v dobre roke, radi od-potovanja — Ivan Grilc, Ljubljana, Grajska planota št. 1.	9266
Ključ
se je našel včeraj pred sod-nijo. — Dobi se v upravi «Jutra».	9301
Revizije, bilance, organizacijo uprave, upeljavo knjigovodstva, izvensodne poravnave
trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij oskrbujemo točno, kulantno in zajamčeno tajno. Vprašanja pod «Kocesijonirani revizijski bureau» na upravo «Jutra».	7908
Kdor mi odstopi
podstrešni prostor za nekaj let, mu napravim lepo stanovanje. — Pismeno na upravo «Jutra» pod značko «Podstrešje».	9313
Gostilna Split
Sp. Šiška, Celovška c. 81
(bivša hiša Brant) toči prvovrstna dalmatinska vina Opolo in belo Vis po 12 Din, čez ulico 11 Din in fino črno po 10 Din. 9314
Slovenski fantje
Savske pekarske čete v Zagrebu želimo vsem znancem, prijateljem fantom in dekletom srečne velikonočne praznike. Joško Cop, Jesenice, Gorenjsko; Franc Merhar, Prigorica, p. Dolenja vas; Peter Cvenkelj; Močnik Anton, Slatina, Sor-li Leopold, Ljubljana: Dolenc Matevž , Borovnica; Hudobivnik Danijel, Osil-nica, Josip Cerk, Trbovlje; Franc Zevnik, Kranj; Pri-nar Jernej, Zalog; Ivan Dolinar.	9231
V A R T A T
A R
9255
za:
ra
automobile, telefone,
R
A
i. t. d., i. t. d. A T R A V
.. f .. ч i Opremljena soba
Vrt (njiva)	zračna, se odda mirni go-
ob cesti na Gorenjsko le- spodični. Naslov v upravi leznico, se odda v zakup «Jutra».	9257
za več let. — Naslov pove uprava «Jutra».	9305 |
Mesečna soba
se odda 2 gospodoma. — Naslov pove uprava «Jutra» 9261
«Jutra» pod «Vesten 87«.
9229
uprava «Jutra».
9265
Absolventinja
Damski plašč
_	spomladanski — popolnoma
dvorazredne trgovske" šole	noT' moiire barve (mor|el)
z nekoliko pisarniške prakse	uf™(,ni ceni Pro^a.
išče mesta kontoristi-	NasloT P"ve uprava «Jutra»
nje, knjigovodkinje, blagaj-	9271 ničarke, ali karkoli. Ponndbe poef šifro «Takojšen nastop 17». 9259

Planinski mah
večjo količino, prvovrstno
blago, imam naprodaj Ponudbe z navedbo cene na I upravo «Jutra» pod značko «Planinski mah». 9235
PREMOG—CEBIN Ford avto
Woifova l/П. Telefon: 56. v zelo dobrem stanju, sta-481/1 j ra tipa. z izvrstno, dobro maêino, se proda. Naslov pove uprava «Jutra». 9250
Parni stroj
6 HP s 43 mm močno. 12 m . dolgo transmisijo, kotel na	KOStum
6 atm. pritiska. 2301 vse- skoraj nov, se ceno proda bine, jermenice in razno na Starem trgu 2ДЦ, na orodje, se poceni in pod sredi.	9260
ugodnimi plačilnimi ----
S roda. — Meznarič ïtado. [aribor, Glavni trg št. 21.
9222 I
Gospodar, poslopje
hišo z gostilno, trgovine z mešanim blagom, mesarijo,
vinograd, travnike, njive, i T • u,-	.,
gozde, vse skupaj 50 ora-	Maribor
lov, 300 hI vina. vinske	Stanovanje
sode itd na glavni cesti 3 velikih, solnčnih sob, ku-Sv Barbara v Halozah, hinje in pritiklin v sredini prodam radi obiteljskih raz- mesta Ljubljane, se zame-me.r-. — ..I® 6e lzve P" I nia z enakim ali manjšim
ŽKinko (Sngelsberger
in
y
jožica Zager
sta se vzela na velikonočni ponedeljek v Tržiču

ogledu. Naslov pove ui «Ji '
1»
Mariboru. Ponudbe upravo «Jutra» pod značko «Nujno 31».	9204
Opremljena soba
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, blizi kolodvora in pošte, se takoj odda. Naslov pove «Jutra».	9296
Gostilna
dobro idoča, v sredini mesta, se odda Dalmatincu. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dalmatinec».
9179
Lokal
z izložbo išče v Ljubljani Stefanovič, Zanikova ulica
št. 9/II.	8057 I T belem plašu z rdečim klo-
bučkom, opazovano v ponedeljek na povratku iz
Trgovski lokal Smf,lf' fore i»r10Eim-..df
s skladiščem in stanovanjem	t* ^'etU
v mestu, s e takoj o d d a. I "st> na uPrav0 *Jutra'-Ponudbe na npravo «Jutra» pod značko Trgovski lokal 4012».	8018
Gospodično
Tovorni avto
«Fiat», dvotonski in en
Semenski krompir
______,	Ш Cli I "P'. z'lrlv- zbran. beli. raz-
«Fiat» enotonski, se proda- Po5il,ia ^mo na vagone sta Ponudbe na «Textilia». I,r,aDko...v s,a k " oostaja v
d d., Ljubljana, trg 10.
Krekov Sloveniji kg po Г15 Din Jos. Hartmana nasl V Sbil, 1 Velike Lašče	7977
Gospod
vešč vseh pisarniških del, t blagajniško prakso, [SSe kakršnekoli službe ped vsakim plačilnim porojen — Ponudbe na upravo «Jntr». pod značko «Delaven 4566» «064
Dražba pohištva
se bo vršila dne 8. aprila I ob Î4 2 popoldne v Wolfovi 1 ulici št. 1, na kar se interesenti opozarjajo. 91391
Strešna opeka
in žlebnjaki. ker preostala, poceni več tisoč komadov naprodaj. Ponudbe na upr. «Jutra» v Mariboru pod «Opeka».
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim. —
Naslov pove uprava «Jutra» 9310
Motorno kolo
Dvokolo
9221 j rabljeno, kupim. Ponudbe pod «Bicikel» na upravo «Jutra».	9294
«Douglas», 600 cm z vise-	;„ „.„.„j.« „„.
čim fentilom. skoraj tovar-1 Kdo	™a naprodaj vse niško novo. se zaradi bolezni lastnika po zelo ugod- I
letnike revije
«Naši zapiski»
ni ceni proda. Ogleda se v - Ponudbe na uredništvo
trgovini H Kenda. Ljubi s na. Mestni trg 17 7955
Svileni klobuki
najmodernejši v vseh mod.
«Jutra»
7991
Hrastovih pragov
50 kom. 5.00 X 23/24 lo
1500 hrastovih železniških
nih barvah se dobe od 120 pragov 20/15/220, se kup) Din naprej pri Z MahniS za takojSnjo dobavo. — Gorjanc Kopitarjeva ul. 1 I Ponudbe na naslov: Joie Istotam se sprejemajo vsa Oražen. Selo SO, Moste pri
popravila.
«801 Ljubljani.
Trgovski lokal
manjši, se odda na prometni cesti proti odškod-
\T .1	I »»«MiiUi KU&ISUUUUI uu u^r—00
«Jutra»	P0Ve "Pe Dopise pod znaSko «Iskre-
,Jutra>'	92791 na ljubezen» na upravo
«Jutra».
V'ova
srednjih let, z majhno pokojnino. s finim simpatičnim nastopom, želi znanja v svrho olajšanja življenja z neodvisnim, dobro situ-iranim gospodom od 35—55
9315
Stanovanje
Simpatični
gospodični
3, event. 2 večjih sob, ku- I 'do!!i T ponedeljek popol-hinje in pritiklin, išče tr- .mim? Bejlevue proti govec. poročen, brez otrok. s'8k4,naj PL e f- ^ ¥r0 v sredini mesta v stari ali <Nem5ko nahruljem poïas-novi hiši za takoj aii pa do | D'u na uPrav0 *Jutra^ septembra. Cena in drugo po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« 1	_ _ pod «Jesen 1926». 7890 t». 5.
Hvala! Sem v četrtek in petek v Lj. — Se vidimo?
9248
9300
Maribor!	Ljubljana!
Stanovanje
obstoječe iz sobe. predsobe,	-,
io kuhinje, suho in zelo J	Г ranzl !
prostorno, v sredini Mari- j Vesele praznike bora. Slovenska ulica, se Ljubčeka. zamenja z istotakim ali | večjim v Ljubljani. Termin maj ali pozneje. Ponudbe |
zvesta 9226
Prerokovanje
na podružnico «Jutra» v| Ak0 ho4f,te izv.ede7Tsvojo značko «Za- hnj „«„„„,	i.
Mariboru pod menjava stanovanja».
9090
Mesečna soba
lepa in zračna, v neposredni bližini Tivolija, s po-seboim vhodom in elektriko ee odda boljšemu go-podu. Vpraša se v vili na IleiweUova cesta št. 27/П.
bodočnost, obrnite še na znamenitega egipt. gra-fologa, kateri Vam pove bodočnost Dobil sem mnogo zahvalnih pisem iz raznih mest ki sem jih posetil v Evropi. — Naslov stanovanja: Ben Ali. hotel «Soča», soba 16. — Stranke sprejemam od 9 —1. in od 2.—« ure. Zadnji tedeu — samo do nedelje.	9311
Globoko žnlostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša srčnoljubljena mama, sestra, stara mama ln teta, gospa
po dolgi, mučni bolezni za vedno zapustila.
Pogreb bo v četrtek ob 9. uri na domačem pokopališču.	3047-a
lvanje selo-Rakek, 4. aprila 1926.
Žalujoii ostali.
100 do 200 m
dobrih, že rabljenih
tračnic
za jamske vozičke se lupi.
4
Najzadnje ponudbe na:
Celjska opekama Edm. Unser-UHmann,
Celje.
1939-a
Gaston Leroux:	io
râkazen v Operi
Nadzornik je začel takoj nekaj jecljati in je omenil poročilo.
»Zakaj pa so se ti ljudje prav za prav smejali?« je vprašal Moncharmin.
»Gospod ravnatelj, menda so dobro večerjali in so bili bolje razpoloženi za burke nego za lepo glasbo. Komaj so vstopili v ložo, so prišli zopet ven in poklicali vratarico, ki jih je vprašala, kaj žele. Dejali so ji: »Poglejte v ložo! Kajneda ni nikogar notri?«... »Ne!,« je odgovorila vratarica. — »Ko pa smo mi stopili noter,« so zatrjevali, »smo zaslišali glas, ki je rekel, da je že nekdo tu.«
G. Moncharmin ni mogel pogledati g. Richarda, ne da bi se nasmehnil. Zato pa se g. Richard ni smehljal. Preveč je bil svoj čas »deloval« na tem polju, da ne bi spoznal v prostodušnem pripovedovanju nadzornikovem vseh znakov tistih zlobnih šal, ki v začetku zabavajo svoje žrteve, nazadnje pa jih spravijo v bes.
Nadzornik, ki se je hotel prikupiti smehljajočemu se g. Moncharminu, ie menil, da se mora tudi sam nasmehniti. Preklicani smehljaj! Pogled g. Richarda je kot strela treščil v ubogega uradnika. Revež je takoj skušal pokazati gro7.no osupel obraz.
»Ko so ti ljudje prispeli, ali je bil kdo v loži ali ne?« je grmeč vprašal strašni Richard.
Nihče, gospod ravnatelj, nihče! Tudi v obeh sosednili ložah ni bilo nikogar, prisegam vam! Roko položim v ogenj, to ni nobena norčija!«
»In kaj pravi vratarica?«
»O, njena razlaga je priprosta; ona pravi, da je to bil iantom Opere.«
Nadzornik se je zarezal. Hitro pa se je prepričal, da ni storil prav, zakaj komaj je izgovoril besedi fantom Opere, že se je mrak na obrazu g. Richarda pretvoril v bes.
»Pošljite po vratarico!« je zapovedai... »Takoj jo privlecite sem! Potem pa ven s to svojatjo!«
Nadzornik je hotel ugovarjati, toda Richardov strašni krik:
Edino največje in najmodernejše podjetje te vrste v Sloveniji.
»Molčite!«, mu je zapahnil usta. Ko se je zdelo, da so ustnice nesrečnega podložnika za vse večne čase zaprte, je g. ravnatelj ukazal, naj se zopet odpro.
»Kaj je to — fantom Opere?« je zarenčal.
Nadzorniku pa je govorica popolnoma odrekla. Z obupom in mimiko je skušal dopovedati, da ne ve ničesar ali prav za prav, da noče vedeti ničesar.
»Ali ste ga vi videli, fantoma Opere?<
Nadzornik je odločno odkimal z glavo, češ da ga nikdar ni videl
»Tem slabše,« je hladno izjavil g. Richard.
Nadzornik je pogledal tako debelo, da so mu oči uhajale iz jamic. Ni mu šlo v glavo, zakaj je g. ravnatelj izgovoril čudni besedi: tem slabše!
»Zato, ker hočemo obračunati z vsemi tistimi, ki ga niso videli!« je razložil gospod ravnatelj. »Ker je povsod, ni dopustno, da ga ne bi nikjer ugledali. Pri meni se mora služba vršiti, kot se spodobi!«
»Kaj je to — »fantom Opere«?« je zarenčal.
Nadaljevanje »lože št. 5.«
Po teh besedah se g. Richard ni prav nič več zmenil za nadzornika, temveč je razpravljal o različnih zadevah z oskrbnikom, ki je pravkar stopil. Nadzornik je mislil, da sme oditi, zato se je čisto tiho, oh, ljubi Bog! tako tiho... ritensko približal vratom. Kar je opazil g. Richard to pomikanje in pribil možakarja na mesto z grmečim ukazom: »Da se mi ne ganete!«
Po naročilu g. Rémyja so bili šli iskat vratarico, ki je bila hišnica v Provansalski ulici, par korakov od Opere. Kmalu je vstopila v kabinet.
»Kako vam je ime?«
»Gospa Giry! Saj me poznate, gospod ravnatelj. Mama sem mali Giry, mali Meg, kaj bi!«
To je bilo rečeno s tako odločnim in slovesnim glasom, da je napravilo za hip vtis na g. Richarda. Pogledal je gospo Giry (njen šal je bil ob barvo, čevlji ponošeni, stara kiklja iz tafta, sajast klobuk). Po ravnateljevem obnašanju je bilo očividno, da nikakor ni poznal, ali pa se ni spominjal, da bi bil poznal gospo Giry, kakor
tudi ne male Giry in »celo male Meg ne!« Toda napuh gospe Giry je bil tolik, da se ja slavna vratarica domišljala, da jo pozna cel svet.
»Ne poznam!« je nazadnje razglasil gospod ravnatelj... »Navzlic temu pa bi želel zvedeti, kaj se vam je pripetilo snoči. da sta morala z gospodom nadzornikom poklicati občinskega stražnika...«
»Že sama sem Vas mislila poiskati, da govorim z Vami, gospod ravnatelj: Samo zato, da nas ne doletijo iste neprilike kot gg. De-bienna in Polignyja... Ta dva me v začetku tudi nista hotela po-slušati...« i
»Tega Vas nisem vprašal. Vprašam Vas, kaj se Vam je zgodilo sinoči.«
Gospo Giry je zalila rdečica od ogorčenja. Se nihče ni govoril z njo v takem tonu. Stala je, kot da hoče oditi in že je nabirala gube svoie kikl.ic ter dostojanstveno gugala pero svojega sajastega klobuka. Končno pa se je le premislila, sedla je zopet in dejala z nadutim glasom:
»Zgodilo se je. da so že zopet nadlegovali fantoma!«
G. Richard je ravno hotel izbruhniti, ko se je k sreči vmešal g. Moncharmin in prevzel vodstvo zasliševanja, iz katerega je jasno izhajalo, da se zdi gospe Giry čisto naravno, če se zasliši glas, ki pravi, da so ljudje v loži, kjer nikogar ni. Tega pojava, ki ni bil zanjo prav nič nov, si ni znala tolmačiti drugače, kot da se je vtaknil vmes fantom. Tega fantoma nihče ni videl v loži. slišal pa ga je lahko vsakdo. Sama ga je čula, pogosto in njej sc že sme verjeti, njej, ki nikoli ne laže. Lahko vprašajo gg. Debien-lia in Polignyja in vse tiste, ki jo poznajo in tudi g. Izidorja Saacka. ki mu je fantom zlomil nogo!
»Oho, kaj?« je prekinil Moncharmin. »Fontom je zlomil nogo ubogemu Izidorju Saacku?«
Gaspa Giry je široko odprla oči, v katerih se je zrcalilo začudenje nad tolikšno nevednostjo. Vendar je privolila, da pouči ti nesrečni avši. Zadeva se je bila pripetila za časa gg. Debienna in Polignyja, prav tako v loži št. 5 in tudi med predstavo »Fausta«.
Gospa Giry kašlja, uravnava svoj glas... in začenja... Človek bi menil, da namerava peti celo Gounodovo partituro.
MEZNftRlé RAD©, Maribor, Glavni trg štev. 21.
Tel. interurban 476 Brzojav Meznarič Maribor.
Trgovci, zahtevajte ponudbe.
RENAULT automobili
osebni in tovorni vseh velikosti
danes neprekosfjjivi.
Zastopstvo za Slovenijo A. LAMPRET, Ljubljana, Dunajska cesta 22.
Kadar nujno rabite poslovno knjigo,
načrtano in vezano po Vaši osebni želji
.....................................i.............................................,„„„„,„...................
bodete najbolje postreženi
V KNJIGOVEZNICI K. T. D. V LJUBLJANI,
43-5	Kopitarjeva ulica 6/II.

3045 a
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem na znanje, da je Vsemogočni danes 4. t m. ob 4. ui zjutraj po mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti za vedno odpoklical od nas našo ljubljeno mamo, | staro mamo in teto gospo
Marijo Kržišnlk
Pogreb nepozabne nam rajnke bo v | I torek, dne 6. t m. na pokopališče na j Bledu. Prosi se tihega sožalja.
Rečica pri Bledu.
Emil Kržišnik, Oskar, Niko, j
soprog,	sinova,
Emilija Babinek, Ivan Babinek, hči.	zet,
Marija, Emil, Ana. vnuki.
dama
nabavlja svojo garderobo v Zagrebu pri
prevzamem v prodajo. Zaželje-na teža 30 — 70 kg. Reelna preskrba. Najcenejša zaračunanja. (Johann Koch, Stâd-tiseher Schweinekommissionâr Mdnchen, Wittelsbacher strasse 15). зоаз :
Marovska 17.
Podpisana tvrdka naznanja žalostno vest, da je bil njen preddelavec, gospod
Franc Seničar
po 55 letni zvesti službi, po kratki bolezni v starosti 74. let od Vsemogočnega odpoklican.
Franc Seničar je bil vzor pridnosti in zvestobe in leta 1901 za 30 letno in leta 1921 za 50 letno zvesto službovanje odlikovan.
SlotraloradM, dne 1. aprila 1926
Franc Z Pototsebnlg
tovarna штЈа-
2052 a
ftJanrnrlai in celotno, obširno, ■ НСфГииај JC zapuščino gospoda
AVGUSTA TOMAŽIČA spadajoče
posestvo v UuMjoni
na Dunajski cesti
obsto eče iz hiše, dvoriščnih in gospo-darskih stavb in velikega vrta.
Pojasnila glede prodaje se dobe v odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, odvetnika v Ljubljani, Sodna ulica št. 9
2036 з
i metrov tračnic
(Vollbahn)
(800 metrov tračnic, 30-33 kg per 1 1. meter. Type S. B X.), nadalje ravno taka simetrična 7 stopinj 30 mehke, skupno z diobnim mate-
rijaiom se vredno proda. Dr. Frane G. Strafella-sches Sekretariat, Graz, Sch llerstrasse 2fi. Te 20-8 7 306.5-»
Kdor oglasu e, ta naprefiujei
vsakt; viste moderne
transportne naprave
železne konstrukcije
1901-a	dobavlja najceneje
„A lat" 11, tvornica vagoneta
ZAGREB, Na Kanalu 10 — Telefon 24—50

t
Alojzij Durjava v svojem m v imenu
sorodnikov javlja tužno vest, da je v soboto ob pol 12. po kratki in mučni bolezni v starosti 54. let preminula njegova ljubljena soproga
Rozalka
Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil na velikonočni ponedeljek ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Ivanu.
Rakitrtk, dne 6. aprila 1926.
3043 a
oooooooooooooooooco
ver avtomobil
40 HP, šest do sedemsedežni, v zelo dobrem stanju, malo vožen, s kompletnim priborom, takoj po ugodni ceni za oddati. Ponudbe pod šifro „ Dober
voz"
•3046 a
ООООПСО
II
Stefan tfincek
auto-tapetnik in sedla*
Tržaška cesta 9, Glince
Specijalna delavnica za tapeciranje avtomobilov in otročjih vozičkov, Izdelovanje denarnic, aktovk, damskih torbic, ter vseh usnjatih popotnih predmetov ■»•«■•■■■■■■■■■шааа
Vrtnarja, elektrotehnika, pomočnika elektrotehniku in mizarja
sprejme v slnžbo takoj Prlzreusba okrožsa bolnica L reda v Prlzrenn.
Reflektanti morajo dokazati, da so odslužili vojsko, ne smejo biti pod 20, niti nad 30 let stari, samci, in morajo predložiti prošnjo, kakor je to predpisano v čl. Vi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in prošnji predložiti vse dokumente, katere zahteva omenjeni zakon.
Poleg v prej imenovanem zakonu označene plače bodo imeli dotični brezplačno hrano in stanovanje v bolnici.
V prošnji treba navesti, da-li je prosilec absolvent kake strokovne šole, sicer pa dokazati s spričevali daljšo prakso. Prosilec, ki bo sprejet, bo telegrafski obveščen in mora takoj nastopiti službo.
Prošnjo je taksirati s 5 dinarsko taksno znamko, ostale priloge kakor to zahteva zakon o taksah.
1:083 3
Iz pisarne prizrenske okrožne bolnice v Prizrenu,
dne 28. marca 1926.
,1г.гге»в& r. T.D^fnfliiiaBsieotKee.iaEBmBimiiiiRiiiBaiEBiBiBmg^rfMi

j, ;
t
Tužnim srcem naznanjamo, da je naša dobra stara mamica, tašča, gospa
Ana Polanc
posestnica v St Jerneja,
dne 29. marca t.l. bogu vdana za vedno zaspala.
Zahvala.
Podpisane rodbine izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so spremili pokoj nico na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo tukajšnjemu gasilnemu in sokolskemu društvu, pevcem ter darovalcem vencev in cvetja
Polanc, Gautar, Kušljan, Gorišek.
Naznanilo in zahvala.
Na velikonočno soboto je poklical Vsegamogoim našega nepozabnega soproga, skrbnega očeta, brata de-deka, strica, tasta in svaka, gospoda
FRANCA JERAS-A
nadsprevodnika v poboju in pesestntka
po dolgi mučm bolezni k Sebi. Pogreb se je vršil na velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. - Četudi rad. praznike»
пЈДТ,,- V"' r' ° TR°ee naznanit'. ga ie spremljalo na zadnji poti veliko stanovskih tovarišev, priiaieliev in znancev, katerim se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo enako darovalcem cvetia in pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za lepo petje.	3060_,,
Zalnioči ostali

Urejuje dr. Albert Kramer. ladaia za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribniku. Z& Narodno tiskamo dd. kot tiakarnarja Fran Jezeriek. Za iaaeratni del ie odaovoren AioizU Novak. Vsi * Ljubljani
02896784