Prenos prometa na zadruge
Ze da-ljj  časa se  vodijo disku-  jetju, ki baljše plača blago, ukl-
»ije  o  ukrepih   za   pospeševanje  nila na trgu monopolizem drob-
kir.etijske   proizvodnje   za   ure-  nega  proizvajaOca.
dlt«v trga fai ustalitev cen kme-     ^^   Jn   2adru-ne   organd.
zadje   so   tiste,   ki   mo.ra.jo   vso
tajskih   pridelkov.   V   veeto   teh
diskusiiah.   pride   beseda   vednc        .                ....                  .
.       ... ,          j           i   «       ,    svogo   orgamzacgsko   goepodar-
na   kme.tijske   zadruge  kot  zelo   , J ,  .   f.       ,„,,     * JL^v
važnega Jinitelja za uspešno 12-vajanj« teh ukrepov.  Prvi kon-
sko   tehnično   in   drugo   sposob-nost dati na razpolago za to za-
sflda-
bil   odlocba   o  prenosu  prometa             ... , .    .       . , „ :            ,
.       ... . .    .       . . ...                 s kmetijskjmi  pndelki prenesla
.   Icmetij*««.   pndelta   na   za-   na ^gg ^ ^ J& w M.
rMnage zadruge so tudi dozdaj,  drf,e z udel^° v Pr0™tu p0-
.  nekatere  lelo  uspešno oprav-   večale    »cial«Wne    sktade    »
«ale  promet s  kmetijskimi  pri-   P°sP<fte*   Proizvodnje   in   pr,-
delkU   .lasti   z   jajct.   zelenjavo   fPevale   k   «tabihMc.ji   ceo   na
fc.  »dftem.  Odkupne  postaje. kJ   ^tgskem  trgu«   kakor to po-
•0 bile ustanovljene pri teh za-   P?.n°™ ^0   •*/»   *   resolu-
drugah.   so   kaj    kmaJu   postale   C]" IV- Plen"™a SZDLJ.
odveč.  To je tista  stvar, ki ne-     Ustvanjanje    d.ružben:ih
katere zadružne delavce premo-   dov   v   zadrugj   i<z   ustvarj enega
iri.   da   prevei   lahko   pojmujejo   dcbička v prometu s kmetijski-
to   za   mnoge   zadruge   novo   \a   m:   pridelki   pomeni   pogod    za
reio  resmo na.logo.                         dejavnost    zadruge   v   orgamazi-
Tudi  fe  bi  šlo samo za orga-   ranem   pospeševanju   kmetijske
nizacijo prometa, bi to za mno-   proizvodnje,   prometa  in  prede-
ge zadruge ne bila tako prepro-   lave   kmetijsfcih   pnidelkov.
sla rei. To tem prej. ker gre za      Teh fondov  nc  bo moi usitva-
proizvode, kakršni so žito, živi-   rttij   te   bodo   zadTuge   deOate   z
m.  indust-rijske  rastJine   in  po-   zadružmki   po   »odprtem   račti-
dobno, kar za velniko število za-   nU(l    PrOiZvodn3a  se  ne  bo  po-
daug    pomeni    pcvpolnoma    nov   spe5na.  niti   z  brezplafno  delit-
po»l, ker gre za zamotano ma-   ^jj^  tz   teh   fon<3(n,   sredstev   za
nipuBranje,   veiike   koHiine,   za   proizvodnjo  ln   sredstev   z,a   za-
blago, kj dostikrat zahteva vei-  ^^  rast]io  ln  iivine,  sadnega
jo strokovnost kakor pa jo kna-  ln    pripio<jnega    materiala    za-
Jo     6te\a:ni     sedanji     zadružni   dr,,žni.kcvm  itd.
Zadružnikl  ttnajo  pravlco 80-
Zbiranje 1n dovažanje teh del<,va.tl v rai,de]itvi deta dobl*-proizvodov na trg, v skladišča ka w je ,^3,^ v prom€tu to preaelovalmi industriji pred- g kmetijsik,imi pridelki tam, kjer •tavlja sam0 ded te«a velikega ni bilo vioženo novo d&lo. Zato P*3® a-                                                    morajo  zadruge  v  svajih  odoo-
Glavno prl tem posloi pa je sih z zadražniki zastopatt Cvrsrte organiziranje proizvodnj«, na- cene, za tisto pa, kar dajeijo za-bava reprudukcijsk&ga materia- družnikom v ka.kršnikoli oblikl, la In semena, zašfiteih sr«J- morajo vedeti, ka) bodo dobUe «ter ter še drugi ukrepi, ki naj zato od zadružniikov. bi pripomogH da zadružmifc- 2e na samem začetku pre-proizvaoaiec proizvedc ilm več Vzeman.1a prometa zlasta z ii-Hvtae ta živinsteih proizvodov, totIlj pj, tudi z industrijskiiml perutoine \a jajc. sadja 1n zele- rasijiin.aini, v nekait.erih veMkih njavemvsegadrugega, karzah- vaseh, kot je na primer Srbo-teva po.tnošnižki trg in predelo- brani Mol, Ada In drugi, pa tudi ratoa industrija. Tisto pa, kar z zelenjavo »o zadruge in za-mors slediU je to. da na trgu s druzne organizacije trtiile ob niz fcmebijsikim! prideltoi zamenja organ.izacijs.kih, kadrovskih, teh-tfrobne^a proizvajalca zadiruga ničnih- in drugih problemov in kot v^Jiki proizvajaJec, W bo s bo treba dosUi časa, mofi in »obodno prodajo vsakemu pod-   spretnosti,   da   jih   bodo   reJil«.
Z borbo s temi problemi bodo zadruge prerastl« v trdne go-spodanske organizatije na vasi. Z nspešnim oprav]jain.)em pro-meta g temi proizv&di bodo za-druge     zlasti     v     gospodarsko
močnejfih pokraj^inah lahiko ustvarile ie v parvem letu mot-na sredstva za nadadjnje delo prl pospeSev-anju kmetijske pro-izvofl«ije.
S tem, da so zadruge same etopUe pred proizvajalce v prometu s knnetijskijni proizvo-di, je že sedaj nastal nemir med Speikulainiti, ki zbirajo blago po vaseh od najdrobnejših piroizva-jalcev ia neopravofeno dosegajo vejike zii&l.uike. Tak; že sedaj kričijo na vse grlo in vsepov-sod, da zadruge ue bodo sposob-ne, da je konec svobodne trgo-vine, da se vraia odkup in po-dobno. Njim bodo v novem atstemu manjkali nakupovalcL
Nekateri so se že tudi znaSK v položaju, ki jc nastaJ v pro-metu s kmetijskiini pridelki in so se spei začeli sami ukvarjatd e tem poslom zdTužujoč se c sebi enatoimi iz dirugih krajev, kjer je druga vrsta blaga. Za-menjuj€jo sadje, drva to druge stvari za žito itd. Nekateri spet kupujejo veije fcoličine koruze in druge proizvode v čisto Spe-kulantske namene.
Medteann ko se odkupoa pod-Jetja in zadrug« prepirajo o tem, kdo naj ostane na kakšnem trgu, vašfci  špekulamtt kopiiijo blago.
Razen teh, ki delajo ob stra-nd mimc zadrug in podoettij, pa so eedaj navalilj v zadruge ra-sen dobrih kadrov, za katere je v njih vedno dovolj mesta, tud^ vsd drob.ni špekuilaoiti in neso-lidni delavci, ki eo sedaj delaU v odkupni mrežl ln ki lmajo la seboj vrsto umazaniih poslov. Ce se bodo takd in njijn podoto-ni ugnezdili v zadrugah kat od-kuiiovalci, skladiščniJd, uprav-niki in podobno, tedaj bo zadru-gam že ob zač«<tku dela v prometu s kmetajskiimi proizvo-di onemogočena tovršitev po-srtavljene  naloge.
Ni zados-ti, da zadružne zvez« dajejo zadrugam samo vsestran-rfro pomoč, M }« zadrugam prav zdaj bolj potrebna kakor kdajkoli prej, je prav tako va-žen pcavilen odnos podjetja na-sproti zadnugam. Nujno je po-trebno, da aktivno delujejo 'tudj organl   ljudske   obJastl   z   vsemi
sredstvi, s katerimi razpolagajo. Treba J€ prisilitt drobnc špeku-lante na vasi, da bodo qpošto-vali socialistične predpise, pr»-dajo kmetijskih proizvodov p« usmeriU  preko zadrug.
Mnoge zadruge pa so ie s mro-jim dosedanjim, Seprav maiij— šim poslovanjem, dokazale, dm je bila pravitoa odločba o pre-nosu odkupa fcm-etijsikih proiz-vodov na nje lo da se na te) poti lahko uspeSno borvjo. Gl«-de na vs« to, kar moramo s*ori-ti v korist družbene jkupnosti, kar postaja splošna pt>!itična U-nija, je nujjio da vse sociatt-stične sile na terenu pomagaj« zadružaiin organizacijam pirl izvrševanjiu naihovih nalog. Vsm to gre v koriat dviga kmetijsks proizvodnje, ureditve trga, drl-ga življenoskega atandarda d»-lavcev in km€tov tn v korM socialistične preobrazbe vasi. D. Bajalica