Štev. 4.
V Ljubljani, 27. januarja 1911.
LI. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
V«e spise, v oceno postane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Na naslov c. kr. deželne vlade.
Slavno c. kr. deželno vlado pozivljemo, da prepreči terorizem, ki se izvaja od strani duhovščine nad učiteljstvom, če to prosi za kako službeno mesto. Slavna c. kr. vlada naj prepreči, da bi prihajala na učitelje-prosilce pisma take-le vsebine:
Spoštovani gospod učitelj!
Kakor sem izvedel, prosite za nadučitelj-sko mesto v našem kraju. O Vašem politišk^m prepričanju se ne čujejo ravno ipohvafce i^ja.ve., Ker moram čuvati interes ljudst$a, VsfrH- mo/jim.' odkrito povedati, da dobite zaprošeno |učno i mesto le pod sledečimi pogoji: -
1.	Da se za krajevne socialne razmere in zadeve sploh ne bodete brigali.
2.	Da torej pod temi pogoji ne bodete sodelovali pri nobenem društvu, ki bi nasprotovalo mojemu delu.
3.	Da se tudi sami ne bodete udeleževali prireditev, ki bi se mi zdele nasprotne mojim načelom.
4.	Da sploh ne bodete občevali z onimi ljudmi v kraju, ki so meni nasprotni.
5.	Da ne bodete naročeni na časopise, ki so nasprotni našemu duhu.
6.	Da tudi v šoli ne bodete ukrepali kaj, kar bi mi ne bilo po volji.
7.	Da bodete redno zahajali v cerkev in se udeleževali tudi popoldanske službe božje.
(5e ste voljni sprejeti tu navedene pogoje, potem prosim, da se mi pismeno zavežete jih izpolnjevati. Hkrati pa prosim mi blagovolite tudi naznaniti, če bi bili voljni morebiti sodelovati pri naših društvih in prireditvah.
Le pod temi pogoji Vas bodem priporočil na merodajnih mestib in bodete službo tudi gotovo dobili. Če pa morebiti ne bi bili voljni sprejeti omenjenih pogojev, moram pa v interesu ljudstva nastopiti pri merodajnih faktorjih zoper Vas.
Z odličnim spoštovanjem
N. N. župnik.
*
* *
Slavno c. kr. vlado pozivljemo, da v deželnem šolskem svetu napravi konec takemu terorizmu župnikov nad učiteljstvom in napravi njih protekcijo v dež. šol. svetu nemogočo, ker je gnusna, nemoralna in protizakonita!
Pod takimi razmerami, kakor so zavladale sedaj na Kranjskem, se mora že ve nehati. Kaj pa je še sedaj c. kr. deželni šolski svet, ako že vsak posamezen župnik oddaja službe? Ali so postali pod deželnim predsednikom Schwarzem kranjski učitelji in učiteljice res že farovški hlapci in farovške dekle? Ali v naši nstavni državi res ni več nobene sile, ki bi tej strahoviti predrznosti, domišljavosti in temu nekvalifikovanemu terorizmu napravila konec? Ali je postala pravica in postava vlačuga, ki jo sme ubijati vsak fanatični „božji namestnik"? Kaj in kdo ima danes na Kranjskem večjo veljavo: ali člen XIII. in XIV. državnega osnovnega zakona ali korumpirana banda Kranjskih klerikalcev? Mi se čudimo, da morejo dostojni ljudje sploh Se sedeti v deželnem šolskem svetu! Puste naj Schwarza in
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide lisi dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2 50 „ posamezne številke po 20 h.
njegove klerikalne zaveznike, naj sami lomijo zakone in teptajo pravico. Ti bodo tudi sami ječ al i, ko jih udari roka razlju-čene osvete!
Vsa slovenska javnost naj se dvigne in obsodi take n e č u-vene škandale!
Vera, politika in učitelj-stvo.
' J... i	(Konec.)
Ne smemo in ne moremo odobravati radikalne fanatične gonje našega klerikalizma. On sioer trdi, da je klerikalizem in učeča cerkev eno in isto — a to je laž I Cerkev nas uči n. pr. Ne kradi! To pomenja: Ne kradi imetja, časti, poštenja in dobrega imena svojemu bližnjemu! Ako grešiš v tem oziru, moraš škodo poravnati, časti, poštenju in dobremu imenu dati zadoščenja drugače ni odpuščanja! Pa kaj vidimo dan na dan v našem klerikalnem časopi-ju? Osebne napade, preganjanja, obrekovanja, zasramovanja, poniževanja, kar večkrat provzroča sramoto, gmotno škodo in pridejo dotični ob dobro ime in poštenje, to so cvetke našega psevdo-katoliškega klerikalizma. Tako lagati in zavijati resnico ne zna niti sam peklenšček kakor on. In to naj bo potem katoliško? Naj to odgovarja verskemu duhu? Ali je potem čudno, da se ne more ujnmati naša inteligentna mladina s tako pisavo in politiko? Če ti lažeš, obrekuješ, moralno ubijaš in s tem kažeš, da teptaš z nogami temeljne nauke naše vere in ne verjameš v Boga ne v hudiča — čemu naj jaz verjamem? Po pravici trdi, da vodi transcedentalna morala v klerikalizem. Ako je učeči cerkvi to všeč, ker ne ustavi takih izbruhov, mora biti nam tudi všeč, ker ne bomo dajali od tega nobenega odgovora.
Kakor imamo v klerikalni stranki ljudi, ki so pravega verskega prepričanja, ki po svojem prepričanju žive, in delujejo in so zaradi tega priljubljeni, spoštovani in na dobrem glasu, tako imamo v liberalni stranki mnogo vernih ljudi, ki obsojajo klerikalno blaznost in se ne morejo strinjati z njo. Naš narod je veren, pravih brezvercev je le malo, pa tudi ti se v zadnjih zdihih spravijo s cerkvijo. Dokaze imamo za to. Doslednih ateistov, kakor drugod, pri nas ni ali so pa prav redke izjeme.
Radikalni klerikalec deluje vse na verski podlagi, a v svojem radikalnem fanatizmu pozabijo na pravo versko vzgojo. Vera mu je vse in — nič. Radikalizem vodi v fanatizem, ta pa v neznačajnost.
Rekli smo že, da morajo biti, politiške stranke, ker le v boju je napredek. Vsak boj zahteva žrtve, brez teh ni zmage. Ker je šolstvo z učiteljstvom velike važnosti, želi vsaka politiška 8truja urediti to po svojem okusu in duhu. Pri nas je postal boj za šolstvo radikalen in fanatičen, pojavlja se celo terorizem in strankarska brezobzirnost. Da ne bo med učiteljstvom toliko žrtev, je treba velike previdnosti in takta. Naš klerikalizem ima proti nam glavno orožje — vero. Črni in slika nas za bržzverce, ki smo šoli in odgoji nevarni. Naše učiteljstvo je po veri izključno samo katoliško, glede politiškega prepričanja pa v ogromni večini napredno
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
in narodno. Ako bi bilo v politiki nevtralno, ali klerikalno, bi gosovo ne bilo te gonje.
Kot učitelji odgojevalci moramo govoriti samo golo resnico in čista dejstva. Povedati moramo vsakemu resnico v obraz, če je komu to drago ali ne. Poznati pa moramo tudi samega. Vsak ima samega sebe najrajši, zato je pa tudi spoznanje samega sebe najtežje, ker ga tlači samoljubje. Povedali smo Bvoje mnenje o klerikalizmu in svobodomisel-stvu, ogledati si moramo tudi sami sebe. Vprašajmo se, ako so opravičeni klerikalni napadi na učiteljstvo in šolo ali ne ?
Nepristranski odgovor se mora glasiti, da so deloma pretirani, največ pa z namenom zlagani.
Šolski zakon zapoveduje versko - nravno odgojo, kakor jo je označil tov. Gangl na lanski skupščini Zaveze v Novem mestu.
Svobodomiselci zahtevajo svojo svobodno šolo brez verouka, a upravno sodišče je zavrglo njihovo pritožbo, ker ni utemeljena v sedanjem šolskem zakonu. Katoliška cerkev je opravičena kot učeča cerkev potezati se za svoje pravice. Naše napredno učiteljstvo se je oklenilo z vnemo sedanjega šolskega zakona, ki mu daje narodno odgojo na versko-nravni podlagi, a s tem ni zadovoljna katoliška cerkev, ker zahteva vrhovno oblast pri odgoji, ki je sedaj v rokah posvetnega učitelj-s t v a. Učiteljstvo se čuti pod sedanjim šolskim zakonom svobodno, zato je vedno poudarjalo, da je vneto za svobodno šol opodsedanjimšolskimzakonom. Razume se, da je klerikalizem z namenom to pograbil, ker je sam proti veri in brez vere. njemu je samo za oblast.
Svobodna šola v duhu svobodomiselcev je pri nas nemogoča, ker nasprotuje dižavnemu šolskemu zakonu, biti brezverec ali saj versko indiferenten.
Večina našega učiteljstva odklanja odločno vsak stik z brezverskimi svobodomiselci, ki hočejo Šolo kakršne ne priznava veljavni državni šolski zakon. Ko so imeli pred letom v Ljubljani svoje zborovanje, med njimi ni bilo učiteljskih zastopnikov. To bodi pribito in javno povedano, da se učiteljstvo zaveda svojega poklica in naloge. Nam ni znan nobeden brezverski svobodomiselc med učiteljstvom. Tak učitelj bi bil podoben radikalnemu in fanatičnemu klerikalcu, ki je na videz veren, se zgraža nad brezverskimi izbruhi, a sam tepta z nogami vero in versko prepričanje z obrekovanjem, sovraštvom, intrigantstvom, de-nunciantstvom ter se šteje srečnega in zadovoljnega, ako je njegov nasprotnik moralno ubit, uničen, ponižan, ali oškodovan. Taka radikalna figura je neznačajna. Takšna klerikalna duša se upa kritikovati vse učiteljstvo, če dobi doma ali v tujini kako smet, s kričanjem: Glejte, ljudje božji, taki so naši učitelji!" Po posameznih slabih duhovnikih ne obsoja nobeden paipeten človek vesolne katoliške cerkve, logi-ško bi bilo, da po nekaterih slabih ali lahkomiselnih učiteljih ne bi smel nihče obsojati vsega učiteljskega stanu, a klerikalizem ne pozna logike, pravice, resnice in tudi vere ne, zato piše take brezni isein e i z bruhe le sebi v sramoto.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
Naše šole so javne, delovanje učiteljstva je pod javno kontrolo, šolske oblasti, nadzorniki, starši, kateheti in krajni šolski sveti nadzorujejo nas in naše delo. če je kdo kaj zakrivil, nositi mora sam posledice; da bi pa greh, pogrešek, ali napaka takega učitelja obešali na veliki zvon v zasramovanje vsega stanu, ni dostojno, častno iu tudi v verskem duhu ne. Vera nas uči ljubezni do bližnjega, prikrivati, potrpeti in na lep način poravnati napake njegove. Ali dela tako naš klerikalizem? Kaj še! Kdor bere naše klerikalne časopise, razvidi takoj, da so ti prav daleč oddaljeni od katoliškega duha in vere. Napadi na napredne učitelje so priča, da je zabredel naš klerikalizem daleč v blato brezverstva. Mi priz-znamo katoliški cerkvi nepristransko njene pravice, a pobijati moramo kot odgojevalci vse, kar kuži vero, dasi ni to naša direktna naloga. Kateheti nimajo vedno časa, moramo torej pomagati mi, da ljudstvo ne zdivja.
Naša katoliška cerkev ima kot učeča cerkev pravico id dolžnost učiti svoje verne verskih resnic ter čuvati in gojiti verskega duha med njimi. Ona ima tudi svoje verske obrede, ki jih moramo mi respektirati. Ako se drugoverci ne sramujejo svojih ver, čemu bi se mi sramovali svoje? Ako katoliški učitelj kot odgojevalec katoliških otrok med katoliškim ljudstvom živi, uči in deluje vzorno po tej veri, mu ni to v sramoto. Ločiti moramo pa strogo, to povemo s poudarkom, vero od brez-verskega klerikalizma. Vsak učitelj, ki bi se izpodtikal nad kakršnimikoli verskimi obredi, je vreden obsodbe. Za vse verske obrede je kat. cerkev sama odgovorna, učiteljstvo nima pravice se vtikati v to. Nekaj drugega je pa bolj za nadvlado našega klerikalizma v javni politiki. To ne sodi v vrsto verskih resnic, in tudi učeča cerkev tega ne uči, da bi morala duhovščina s svojimi pripadniki vladati v posvetnih zadevah ves svet. Moje kraljestvo ni od tega sveta, je učil Kristus. Mi priznavamo nadoblast cerkvi v dušnih zadevah, boj za nadvlado v posvetnih zadevah imenujemo klerikalno delo, ki ne bo nikdar doseglo, česar želi. Hipne uspehe ima sedaj pri nas, a to mora miniti, kakor je propadlo v drugih deželah in državah, kjer je bil klerikalizem že neomejen gospodar. Terorizem, ki se ga danes poslužuje, je že znak marazma in propada. V Rimu je danes župan framason Nathan — s tem je pjvedano vse.
Dosedaj nismo govorili in pisali tako jasno o veri in katoliškem učiteljstvu, ker 86 nam ni zdelo potrebno. Duh časa nas je prisilil k temu, ker nas klerikalizem hoče razdvojiti v katoliške in brezverske učitelje. Klerikalizem ni in tudi nikoli ne bo priznal sedanjega šolskega zakona, o čemer smo že govorili.
Da bi pa bilo mogoče sedanji šolski zakon preurediti v klerikalnnem duhu potom državne postavodaje, nimamo najmanjšega upanja. Predelal je sicer deželni zbor kranjski v tem oziru nekaj po klerikalnem okusu, a temeljnih državnih zakonov predelati nima pravice, učiteljstvo ostane pri pouku in odgoji tam, kjer je bilo prej. Pa tudi te izpremembe niso dobile do danes najvišjega potrjenja.
Ker izlepa torej ne gre, je poizkusil z zvijačo in terorizmom. Kdor priznava sedanji
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
šolski zakon, je brezverec, kdor ga ne pri-snava, je pa Slomškar. Pri tem pa ni nobeden pomislil, da tudi katoliške učitelje veže svetost prisege na „brezverski" sedanji šolski zakon. S tem postane ime „katoliški" res prava klerikalna karikatura. Badikalni klerikalni pritisk zaradi boljših služb, politiškega strankarstva in učiteljske bede je obrodil nekaj pomilovanja vrednega sadu.
„Katoliški učitelji" Slomškarji so tu, ki pljujejo na šolski zakon, priznavajo duhovsko nadoblast nad šolstvom, imajo ponos imenovati se katoliške učitelje in psovati nas napredne za brezverce ter imajo tudi najboljše upanje, da dobe o priliki kako boljšo službico, pozabljajo pa, da so krivoprisežnici! Pomislijo naj, da ostanejo vkljub vsemu temu samo učitelji, lačni in bedni, kakor napredni.
Šolski zakon ostane, značajni učitelji bodo tudi vbodoče, versko-nravua odgoja se bo gojila vkljub vsemu temu, dokler imamo sedanji državni šolski zakon, svet tudi ostane, dokler se ne podere — klerikalem pa gotovo izgine prejalislej kakor drugod s površja z zgodovinsko slavo, da je nekdaj v svojem radikalnem brezverskem duhu «dgojil v sramoto Slovencem breznačajne učitelje — Slom-škarje!
Preziranje slov. štajerskega učiteljstva.
Kakor je bilo v našem listu že omenjeno, se je sestavila nekaka anketa glede regulicije plač štajerskemu učiteljstvu. V tej anketi ima eeve tudi učiteljstvo svoje reprezentante, le da pogrešamo med temi Slovence. In vendar tvori slov. učiteljstvo ravnopraven del štajerske obče učiteljske organizacije, t. j. „Lehrer-bunda"! Slov. učiteljsvo na Štajerskem je po ■voji „Zvezi" tvoreč del deželne učit. zveze „Lehrerbund" ter bi moralo biti zastopano v omenjeni anketi ravno tako, kakor je istinito zastopano nemško po svojem „Verbandu". —
Mi sicer ne damo bogve kaj na to anketo, a da so ob nje snovanju slov. uči'elj-stvo popolnoma ingnorirali, to ostro obsojamo ter pozivamo „Zvezo spodnje-i t a j. slov. učiteljev in učiteljic", da napram takemu zapostavljanju v primerni obliki izrazi • voj protest." —
Pozor, učitelji naborniki!
Pri vojaških naborih imajo učitelji z zrelostnim izpričevalom in dekretom to ugodnost, da pridejo le v nadomestno rezervo. V ta namen pa mora vsak učitelj, ki pride k naboru, do zadnjega februarja vložiti tako-le prošnjo:
SI. c. kr. okr. glavarstvo!
Vdano podpisani N. N., rojen l. . . . v . . je pristojen po svojem očetu v . . . .,
politiški okraj.....zdaj kot učitelj v . . .,
prosim v smislu §§ 18. in 32. vojuega zakona iz 1. 1899. in § 50. vojnih predpisov iz 1.1849, da me v slučaju, da bi bil potrjen ob naboru 1. 1911., uvrste v nadomestno rezervo. V to •vrho prilagam dekret in zrelostno izpričevalo.
V.....dne.....1911.
N. N., učitelj.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
„Jnbilejska samopomoč." Člane opo-aarjam, da naj store svojo dolžnost in vplačalo znesek za dva smrtna slučaja in letnino za 1911. Veliko jih je že vplačalo, pa jih je še zaostalih. Prosimo torej, da bo red v poslovanju; tudi stari dolg naj se poravna!
Predsednik.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za Ptujski okraj
zboruje v četrtek, 16. februarja 11., ob 10. dopoldne v okoliški šoli.
Vzpored:
1.	Zapisnik. — Dopisi.
2.	Letno poročilo.
3.	Volitev odbora.
4.	Volitev dveh pregledovalcev računov.
5.	Konzerviranje sadja in povrtnine po najnovejših izkušnjah. Demonstrira vinarski inštruktor g. Zupane.
K prav obilni udeležbi vabi
odbor.
Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj ima v četrtek, 2. februarja 1911, ob 10. uri dopoldne v šoli pri Sv. Trojici v SI. g. svoje glavno zborovanje s sledečim vzporedom: 1. Dopisi. 2. Zapisnik. 3. O novejši slovenski literaturi; govori slovenski pisatelj g. Ivan Cankar. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Poročilo blagajnikovo. 6. Poročilo ,učit. zastopnikov 7. Volitve. 7. Slučajnosti. Ze zaradi 3. točke se nadejamo polnoštevilne udeležbe. Gosti dobrodošli!	Jos. E. M a v r i č, t. č. predsednik.
Šaleško učit. društvo je imelo v nedeljo, dne 15. t. m., v Šoštanju svoj redni obč< i zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Društveni predsednik tovariš Koropec pozdravi s presrčnimi besedami številne navzoče, posebno povdarjajoč, da pretežna večina našega učiteljstva ve ceniti in uvaževati organizacijo, ki nam je edini up na boljšo bodočnost. Poziva tudi, naj člani z nasveti in sodelovanjem podpirajo društveni odbor, zakaj le tako postane delovanje društva živahno in vsestransko zanimivo. Nadalje pozdravlja navzoča gosta gdč. Bizo Fisterjevo in višjega nadzornika „Prve češke" g. Tomažiča.
Po odobrenju zapisnika zadnjega zborovanja in po razgovoru o dopisu Judeuburškega učit. društva v zadevi enkete za regulacijo učit. plač je poročal g. Tomažič o važnosti življenskega zavarovanja v narodno-gospodar-skem pogledu ter učiteljskega v socialnem oziru. V svojem jedrnatem govoru nas je g. podavatelj temljito seznanil z delovanjem „Prve češke", ker ta zavarovalnica upošteva nas in obljublja naši organizaciji letne dohodke, jo bo učiteljstvo gotovo in rade volje pri vsaki nudeči se priliki podpiralo in uvaževalo. Ko je podala tajnica Milica Jurkovičeva letno poročilo, blagajnik tov. Lukman pa računsko poročilo — kateri poročili je vzel občni zbor z zadovoljstvom in odobravanjem na znanje, — se je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili tov. Koropec predsednikom, tov. Lukman podpredsed. in blagajn., tov. Vrečko Martin tajnikom, tov. Trobej in Armič odbornikom.
Za prihodnje zborovanje se je določilo Velenje, kjer se snidemo, — upamo, polnošte-vilno dne 5. sušca t I.
Naš denarni zavod
Gealo: Kar piodonoino n&loiim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana (»drug» i omejenim i»mstvom.
Promet do konca grudna K 367 62997.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakib informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt nih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od V«2.—'/,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Književnost in umetnost.
Popotnik. Leto XXXII. štev. 1. Vsebina: 1. Avguštin Požegar: Misli o reformi ljudske šole; 2 Pav Flere: H. Scharrelmann;
3.	Drag. Humek: Risanje in rokotvorni pouk;
4.	Fragmenti; 5. Razgled: časopisni vpogled, Šolske in učiteljske vesti, Šolstvo na slovanskem jugu, Višješolski vestnik, Bazne vesti. — Naročajte in širite ta naš izborni pedagoški in znanstveni list!
Naša bodočnost. Glasilo napredne mladine. Leto IV., štev. 1. Vsebina: O ljudskem štetju. — Prek) Tirolske v Italijo. — Vzgo-jevalni momenti v telovadbi. — Vladarji in napredek črnegore. — Razvoj občil. — Vestnik za sokolski naraščaj. — Listek.
Politiški pregled.
*	Državni zbor. Ker se koncem t. m. sestanejo delegacije v Budimpešti, bo zasedanje prekinjeno in se potem zopet otvori dne 7. februarja.
*	Stroški za avstrijsko vojsko. „Pester Lloyd" javlja, da bo takoj ob otoritvi delegacij na prvi seji mornariškega odbora poveljnik vojne mornice predložil popolen program mor-uice. Proračunjene potrebe mornarice za leto 1911 znašajo 312 milijonov in 600 000 kron. Ta vsota se razdeli na 4 leta. — Skupna vojska bo potrebovala 39 mil. kron več nego minolega leta.
*	Evropski škandal je ljudsko štetje v Avstriji Tako je govoril v zbornici č»-ški 80C. dr. Winter — a preskrbljeno bo, da Evropa izve o tem škandalu. To štetje ne more služiti v podlago za nobeno administrativno ali zakonodajno reševanje narodnih vprašauj
*	Bosna-Hercegovina šteje 1,893 683 prebivalcev.
*	Republikanska stranka na Oger-skem. „Zeit" poračo iz Budimpešte, da na- ! merava ustanoviti nekdanji poslanec Nagy na Ogrskem republičansko stranko in da je že v zvezi s predsednikom francoske republike Fal-heresom.
* Volilna pravica za ženske na Danskem. Danska vlada predloži državnemu zboru zakonski načrt o izpremembi ustave. Po tem načrtu dobiio volilno pravico tudi ženske, ki so dovršile 25 leto starosti. Šele pred kratkim so dobile danske ženske občinsko volilno pravico.
Obrambni vestnik.
% Se enkrat okrožnica „Lekrer-bnnda". V glasilu slovenske mladine „Naš dom" čitamo v 23. zvezku (leto X. 253 254) pod naslovom „Surovost in naprednost" take poklooe učiteljstvu, da jih ne moremo mirno prezreti. Pomisliti je treba, da se ta list širi v mnogih tisočih izvodih med slovensko mladino. Pisec članka je gotovo kak duhovnik, ki je poln ljubezni do učiteljstva.
List piše doslovno: „Nemško društvo „Lehrerbund" je pred kratkim izdalo okrožnico na učiteljstvo, v kateri psuje Slovence in njihove zastopnike v deželnem zboru. In zakaj ? Učitelji bi radi imeli večjo plačo, deželni zbor pa ne more zborovati, torej gola dobičkarija je navdihnila tisto okrožnico." Potem navaja ono žaljivo točko in govori o nemški učiteljski zvezi. Prav po klerikalni navadi psuje dalje slovensko učiteljstvo, ki je to okrožnico širilo, n. pr.: „Poznamo se! Podle in propadle duše ste, nič boljši od svojih nemških tovarišev."
Potem napada narodno stranko in učiteljstvo na prav sirov način. List piše: „Libe-ralui učitelji so glavna opora narodne stranke, ki se toliko hvalisa s svojim naprednjaštvom. In narodna stranka je soodgovorna za to nesramno okrožuico. Ne samo, da ni povzdignila glasu zoper, marveč njeni voditelji so celo grozili, da bodo razbili shod, ki je imel protestirati zoper to nečuveno surovost. S tem so pokazali, da odobravajo okrožnico. Kakor se iz jame, polne gnilobe in trohnobe, širi smrad, tako se je iz mlakuže našega nemčurstva in liberalstva vzdignila ta izjava, ki je znamenje strašne gnilobe. Nihče bi ne mogel bolj natančno oslikati štajerskega nemčurstva in liberalstva, kakor se je samo s to izjavo. Smrdljivo blato, ki ste ga vzdignili, je padlo na vas, do nagega ste se odkrili. To je tisti napredek, ki s šnopsarijami hoče poživiniti naše liudstvo, to je napredek, ki z nemškimi šolami hoče poneumniti našo mladino, to je napredek, katerega gnojnica se razteka po „Štajercu" in drugih nemškutarskih listih. Niste naprednjaki, surovine ste."
V takem tonu piše list, ki naj vodi mladino do izobrazbe! S takim odurnim pisanjem kratijo ugled učiteljstvu! In koliko pišejo duhovniški listi o povišanju učiteljskih plač! Se-veda, ko so dobili duhovniki pred par leti 10 milijonov za „nič delo", tedaj je bilo vse dobro. A sedaj, ko bi se naj pomagalo učiteljstvu, ki pošteno dela, toliko hujskajo zoper potrebno povišanje plač. Ni potrebno primerjati dohodkov duhovnika z onim učitelja. Vsak ve, kako se duhovnikom dobro godi, a vendar ni njihova bisaga nikoli poloa.
Kar se pa tiče izdaje okrožnice in žalitve slovenskega naroda, je slovensko učiteljstvo pri svojih učiteljskih zborovanjih odločno protesto-valo zoper to okrožnico Naj bi pisec članka malo pregledal „Učit. Tov." — „Lehrerbund" pa izjavlja, da ni v nikaki zvezi z okrožnico. („Padag Zeitschrift" št. 1. z dne lO.jan. 1911.) — Navadna klerikalna lumparija pa je, da bi slovensko učiteljstvo to okiožnieo širilo. Iz celega članka se vidi, v kakšnem smislu piše list, ki hoče izobraževati mladino. Pomilujemo narod, ki ima take vzgojevalce!
Učiteljski konvikt.
Dar. G. Fran Stražišar, posestnik na Jezeru pri Preserju, je daroval 5 K, ker mu je v kazenski poravnavi g. nadučitelj A. Korbar odpustil žalitev.
Janko Žirovnikove narodne pesmi za šolsko mladino (I zvezek) imajo tole vse' ino. 1. Bežimo, tecimo! 2. Na planincah luštuo biti. 3. Na planincah solnčece sije 4 Jaz pa pojdem na Gorenjsko. 5. Naš cesar mi je vedno ljub 6 Radecki ima sivo glavo. 7. Otrok, živim v veselji. 8. Maihna sem bila. 9. Narodna popevčica. 10. Golobček čedna stvarica 11. Lepo mi poje črni kos. 12. Prav vesel iz šole grem. 13 O moj preljubi dragi dom 14. Barčica po morju plava. 15. Jag^r pa jaga. 16 Prišla bo pomlad. 17 Solne« črez hribček gre. 18. Sijaj, siiaj solnčice. 19. Bog je ustvaril zemlio. 20. Nesrečna zima mrazi me. — Kajneda, koliko lepega narodovega blaga za 20 vinarjev! Na vas je pa, tovariši in tovarišice, da pride to blago čim prej med narod potom naše mladine.
Položnice za plačevanje letnfnc bo začel razpošiljati blagajnik v enem tednu.
Učiteljiščni vestnik.
Učiteljska izobrazba. Službena ln stanovska vzgoja. I.
D-si so vprašan ie o naši stanovski izobrazbi že muogo prer^-šetovali, da imamo v slovanskih in neslovanskih literaturah že re-
šeno to vprašanje in so fiksirane zahteve učiteljstva z ozirom na reformo in reorganizcijo naših učiteljišč kot vzgojevališč in iznbrazova-lišč učiteljstva, vendar se med slovenskim učiteljstvom še ni dovolj pokrepila ta ideja in ni še tako odločno vzklila in dozorela v posamezniku kakor bi to morala. Zahteva po vseučiliščem študiju se med mnogimi izmed nas pojavlja v meglenosti! Globljih, temelnih točk še nismo fiksirali! Natančno še nismo premo-trili razmer, pogojev in položaja, nimamo še tozadevne literature razen par raztresenih odlomkov po „Učiteljskem Tovarišu" in „Popotniku".
Toda še manj kakor vprašanje naše izobrazbe smo sistematično proučavali vprašanje o naši vzgoji. Vzgoja napravi človeka za Človeka! In v tem oziru smo na slabšem, ker tu se ne moremo naslanjati na vnanje vplive, zakaj pri vzgoji moramo zahtevati individuali-zovanja, ker le taka vzgoja je prava naša vzgoja, da nas lahko vzgoji za delavce, ki bodo lahko vršili dolžnosti, katere stavi nanj človeštvo, šola ali služba, stanovska družba in narod istega okraja.
Ni nam namen, da tu govorimo o stanovski izobrazbi prav obširno in natančno, tudi nam ni namen govoriti o službeni (strokovni) vzgoji, temveč je naš glavni namen, da premotrimo stanovsko vzgo-j o z najožjega stanovskega stališča. Zatorej nikar ne zamenjujte pojma stanovske dolžnosti s službenimi dolžnostmi in stanovske vzgoje z službeno vzgojo: stanovska vzgoja nam naj predočuje vzgojo, ki jo prejema učiteljstvo z ozirom na učiteljstvo kot stan ali kot socialno skupino v narodu, ki živi kot naroden del skupno enotno urejeno življenje in zavzema svoje stališče n a p r a m d r u g i m s o c i a 1 n i m skupinam v narodu in svoje stanovsko stališče napram vsem porajajočim se vprašanjem v narodu in izven naroda.
četudi je naša službena izobrazba in vzgoja taka, da bi lahko o marsičem razpravljali, kritično predelali in kritikovali, vendar naj se z ozirom na to omeiimo le na kratko in fiksiramo za danes le sledeča vprašauja: 1. Ali zadostuje naša materialna izobrazba, ki jo dobivamo na naših učiteljiščih, potrebam in zahtevam izobraženega človeka v XX. stoletju; ako zadošča učitelju in zahtevam, ki jih stavlja nanj šola kot vzgojiteljica človeka, ^kakršnega zahteva razvoj današnje dobe? 2. Ali zadošča z ozirom na to formalna izobrazba, ki jo prejemamo, tem zahtevam? 3 Ali je vzgoja, bodisi službena (strokovna), stanovska ali splošno človeška, ki jo dobivamo na naših učiteljiščih, zadostna? Ali odgovarja zahtevam dobro vzgojenega človeka; zahtevam tako vzgojenega človeka, da bo po tej vzgoji lahko izvrševal ono nalogo, ki mu je dana, in ustrezal onim zahtevam, ki jih nanj stavijo? Kratko rečeno, če je naša vzgoja zadostna ali popolna!
Če bi se hoteli spuščati v kritiko prvega vprašanja, bi se morali podrobneje pečati z ustrojem naših učiteljišč z ozirom na učno suov, z ozirom na sprejem v učiteljišče in z ozirom na učno dobo. Hkrati bi se morali pečati z reformnimi stremlienji, bi morali upoštevati tudi višje predmete, kot nadomestilo vseučiliškega študija, a vse to |ni danes naš namen, temveč le konštatujemo dejstvo, da bomo vedeli, da ne samo naša vzgoja, temveč tudi naša izobrazba ne zadošča našim potrebam.
Še manj pa je zadovoljiva naša izobrazba v formalnem oziru, kar najbolj občuti začetnik, ki na vse načine vegetira, ker mu formalna izobrazba ne nudi tega, da bi vsaj na enem stališču stal lahko trdno — samostojno. Pa kako, saj če natančno premotrimo najvažnejše, odločilne momente v naši izobrazbi, moramo takoj opaziti enostranost in nepopolnost. Dasi nihče ne odreka teoretičnosti njenega važnega mesta, vendar se nam vkljub porabi večjega časa zdi naša formalna izobrazba še premalo praktična. Birokratizem je rana današnje šole in dokler se bodo celo na naših učiteljiščih neposredno izobraževali birokrati, toliko časa nam ni upati, da bi 8 koles šolstva padla ta coklja, in nam ni upati, da bi napredovalo šolstvo. Še bolj kot birokratizem so pa uso-depolne za naše šolstvo njega neizogibne posledice. Ne rečemo, da naj ne jemliemo pri tem v prvi vrsti v poštev osebe učenčeve, toda če nam bo le ta vedno izhodišče, se bo kmalu oseba učitelieva nagnila čez težišče in bo omagala pri svoji nalogi, ker ne ena oseba, po kateri se računa, temveč množinski pouk ga spravi iz težišča. A še večja napaka, ki tičimo danes v nji do grla, je ta, da je učitelj bolj v službi šolskih, sodnih uradov in nadzorovalnih organov, nego v službi otroka in šule. Kratko povedano: one statistične, avtomatične izpo-vedbe, ki mora z njimi učitelj avtomatično služiti — celo z duplikati — raznim uradom, so tako občutno breme za učitelja in šolo, da če se njega naraščaioča sila ne omeji, bo neizogibna občutna posledica v šolstvu. Iu poleg tega še zunanje — in le zunanje — pomenj-ljive zahteve nadzorovalnih organov. Gospodi bi morali povedati, da ni vse — kar je na zunauje natančno — tudi najbojše na znotraj! Iu v resnici je odgovor na vprašanje: „Kdaj postane učitelj vzgojevalec otrok", ta, da
tedaj, kadar neha delati za nadzornika in pričue delati za učenca. — To so vmesni pomisleki, ki sicer nimajo tesne zveze s snovjo, vendar so pomenljivi, če upoštevamo, da se nam v tun oziru v šoli ne nudi niti toliko, da bi imeli vsaj slutnjo o tem delu in bi ne padli popolnoma na novo polje nevešči, bi ne izgubljali zaradi neveduosti obilice časa in brezpotrebnega dela. In dokler se bo učitelj-stvo na ta način uvajalo od strani šole neposredno v avtomatičnost in birokratizem, toliko časa se to zlo ne ublaži. Tudi če o nečem šola n e poučuje, nosi občuten greh napačnosti t sebi; ker nevednost se vda vsemu — tudi alabim stvarem se akomoduje!
In naša vzgoja, združena z našo formalno izobrazbo, je celo taka, da prezira celo poučevanje po socialnih potrebah. Skrajno enostra-nost lahko uvidimo v tem, da nas vzgojujejo kot le službenike — učitelje, pri tem pa splošno vzgoio naravnost zatirajo in tudi tozadevno izobrazbo. Danes na naših učiteljiščih vzgojujejo učitelje — ne oziraje se na socialno življenje in na potrebe učiteljstva.; vzgojujejo birokrate, vzgojujejo separatiste in egoiste, vzgojujejo ljudi, ki so nevajeni samostojnosti in »o uesvobodni, vgojujego avtomate in pedante. Ne vzgojujejo pa vzgojevalcev naroda in s o -c i a 1 n i h delavcev.	(Dalje.)
Kranjske vesti.
—r— Kako govore sami! Mihelič Viktor, n a d u Č i t e 1 j v D. M. v Polju ! Ta da je dobil? Kaj je pa ta še storil za Slomikovo Zvezo? Kaj je pa še storil za S. L. S ? No. če je pa ta dobil, potem se pa že vse neha. — In Kuhar, ki ga je sam škof s priž-nice pohvalil in postavil vsem „Orlom" v zgled
—	o tem, da so ga potem sami vrli „Orli" izključili iz svojih vrst, niti ne govorimo! — se je silno zgražal ob zadnjem imenovanju. 'Cigler je pa sila ogorčen, ker ni dobil Ježice; saj se je vendar zato toliko pehal za Slomškovo Zvezo zadnji čas in je celo prevzel pri podružnici važno mesto nje funkcionarja. — Kakor čujemo, namerava zaradi upravičenega prezi-ranja pri zadnjih imenovanjih več Slomškarjev, ki niso šele zadnje čase pristopili, odložiti svoja častna mesta odbornikov Slomškove Zveze in odbornikov Slovenske Straže. — Dosti lačnih
—	malo piče!
—r— Ravnikar na TlSka! Bavnikar je torej dosegel, kar se je dalo največ doseči. Sedaj pa vprašamo tov. Ravnikarja, če se je splačalo zaradi nadučiteljske službe na Viču zatajiti v dež zbornici svoj stan na ljubo onim klerikalcem, ki so njemu nemalo odjedli s poslanstvom. ki zanj niso imeli milosti ne deželnega odborniškega mesta, (ki bi mu moralo po pravici pripadati) in ne kaj boljšega od bore nadučiteljske službe na Viču? — Pač ne •me vsakdo z njimi — uživati I
—r— Karnikarjeva kariera — na končni S tem, da so klerikalci dali Bavni karju nadučiteljsko mesto na Viču, so se pa tudi iznebili ti „prijatelji učiteljstva" zastopnika učiteljstva v lastnih poslanskih vrstah. To da je bil namen klerikalcev, spraviti Bavnikarja is volil, okraja in se ga tako iznebiti vbodoče kot poslanca. To nam potrdi tudi tov. Bavnikar, Že se bo le spomnil na vse one bridke besede, ki mu jih je naštel dr. Šušteršič v klubu — zaradi onega borega glasovanja za podporo resnično potrebnim sirotam Kobalovim. Tedaj ao hoteli Bavnikarja prisiliti do tega, da bi sam odložil mantat. To da menda tovarišu Ravnikarju samemu spoznati, kaj nameravajo z nj'm. če mu pa še mi povemo, da smo mi slišali, kako so se klerikalni poslanci — ob priliki oddaje mesta deželnega odbornika — kaj dvomljivo izražali o njem in o njegovih zmožnostih, to mu pa lahko še bolj odpre oči. Sicer naj se pa le sam spomni, ko se je v klubu klerikalnih deželnih poslancev sam po-tezal za šolski referat deželnega odbora in je t dokaz zmožnosti navajal to, zakaj so ga pa potem volili za namestnika prof. Jarca v dež odboru. — Dr. Šušteršič ga je zavrnil: „Ker nismo mislili, da bo sploh kdaj do tega prišlo." Sic transit gloria mundi! O, Jernej, ali ti je tega treba? Na stare dni si omadeževal svojo napredno preteklost!
Štajerske vesti.
—š— Učitelji, ki imate izkušnjo tudi iz nemščine, pozor! Bazpisano je def. učiteljsko mesto s prosto sobo na nemški 4razreduici v Ormožu. (1. plač. razred.) Prošnje do 1. feb. 1911. kiajnemu šol. svetu Ormož-mesto.
—š— Nova šalferajn&ka šola v mariborski okolici. Iz Hoč nam poročajo : Prav pridno lazijo agentje okrog kmetov v Šmiklavžu pod Mariborom. Nagovarjajo jih, naj razširijo s pomočjo Schulvereina svojo enorazredno šolo t dvorazredno. Denar za novo stavbo da Schul-verein, prostor, travnik ob cesti iz Maribora v Ptuj, pa graščak Scherbaum. Nemškutarji upajo naloviti za novo ponemčevalnico precej otrok iz bližnje Loke in Dobrave. Narodni krogi, pazite I
—š— Umrl je dne 22. t. m. tov. Josip Kline, nadučitelj v p. in hišni posestnik na Vidmu ob Savi, v 68. letu svoje starosti. Pogreb blagega pokojnika, ki je bil splošno priljubljen in spoštovan, se je vršil v torek, 24. t. m. Daljši životopis pozneje. N. v m. p.
—š— Peerz pojde v Maribor! „SI. Narod" poroča: „Kranjski dež. šolski svet je dovolil g. dr. Potočniku, profesorju na učiteljišču v Mariboru, da menja z enim profesorjem na ljubljanskem učiteljišču. Manjka še dovoljenje štajerskega dež. šolskega sveta." — Domnevamo, da je ta „en" piof. Peerz z ljubljanskega učiteljišča.
—š— Deželni odbor štajerski za „Scliulvereln". Med zadnjimi izkazi darovalcev za „Sahulverein" čitamo tudi. da je prispeval deželni odbor štajerski 400 kron! Tako se postopa v deželi, kjer živi pol milijona Slovencev, tako gospodari z ljudskim denarjem tisti deželni odbor, ki nima nikdar denarja, kadar gre za upravičeno in postavno razširjenje slovenskih šol na Spod. Štajerskem!
—-š— Osebna vest. Vadniški učitelj na mariborskem učiteljišču Stanko Marin je pomaknjen v osmi činovni razred.
—š— Prebivalstvo Gradca. Gradec ima po zadnjem ljudskem štetju okrog 160.000 prebivalcev, leta 1900 so jih našteli le 188.000.
—š— Okrajni šol. sveti na 8pod. Štajerskem še vedno zgolj nemško uradujejo vkljub vsem tozadevnim sklepom slovenskega učiteljstva ob okr. učit. konferencah. Slovenci smo krotki ter se damo imeti za norca! Saj je dosti, da malo zaropotamo. V praksi pa ne izvajamo posledic. To dobro vedo uradi. Zato se nam pa godi tako — Šolska vodstva na Spodnjem Štajerskem resno poživljamo, da dosledno pišejo uradom v slovenskem jeziku ! Ako tega ne store, potem se ne smemo čuditi, ako tudi njim nadrejena oblastva ne opuste nemškega dopisovanja!
—š— Iz štajerskega deželnega šolskega sveta. Štajerski deželni šolski svet je dovolil razširjenje trirazreduice v Kostrivnici pri Bogatcu v štirirazrednico in razširjenje enorazredne šulferanjske šole v Velenju v dvo-razrednico. Dovolil je otvoritev šolskega vrtca „Slov. Straže" v Šmartnem pri Velenju in otvoritev šolskega vrtca v Kozjem, ki ga vzdržuje tamošnje društvo za mladinsko oskrbo. Nastavil je za nadučitelja na nemški šoli v Voj-niku učitelia istotam Avg. Drofeniga in za šolskega vodjo v Cirkovici-Škalah def. učitelja v Žusmu Avg. Božmana. Dalje je nastavil v Št. Ilju začasno vpok nadučitelja Franca Božmana za učitelja in na ljudski šoli t Velki pri Cmureku kot def. učiteljici Viljemino Kožuh in Marijo Medved. V Doberno je eksponiran Fr. Hribernik, učitelj na okoliški šoli v Celju, ker je okr. pomožni učitelj na Doberni Josip Leskovar nevarno zbolel.
—š— Nevarno Je obolel tov. A. Gnus, nadučitelj na Dolu, duša tamošnie posojilnice. Vendar pa se mu, kakor slišimo, že obrača zdravje na bolje. Želimo, da vrli tovariš skoro popolnoma okreva!
Goriške vesti.
—g— Prebivalstvo Gorice. Zadnje
ljudsko štetje v Gorici je izkazalo 27.079 prebivalcev brez vojaštva. Od leta 1900 je naraslo prebivalstvo na 4401 glavo ali 18 62%.
—g— Laški visokošolcl so razvili v Gorici in po vsej Furlaniji živahno agitacijo za laško vseučilišče v Trstu. V Furlaniji je b;lo mnogo shodov, tako tudi v Gorici. Zaui-mivo je, kako raine politiške stranke kujejo politiški kapital tudi pri tem vprašanju. Tako so laški klerikalci naravnost zahtevali, da se jim prepusti vsa agitacija po Furlaniji, dočim so bili pripravljeni prepustiti Gorico liberalcem. Seveda liberalci niso hoteli ničesar slišati o tem. Zato se na raznih shodih niso mogli ze-diniti niti za osebo — predsednika! človek je dobil vtisk, kakor da se vse to odigrava na Slovenskem. ________
Tržaške vesti.
—t— Podržsvljenje petih učiteljskih mest na Clril-Metodovl šoli v Trsta. Z
ministrskim odlokom od 10. januarja t. 1. je bilo dovoljeno, da se s 1. septembrom 1911 zistemizuje na državni ljudski šoli na Lipskem trgu, 5 učiteljskih mest — in sicer 4 mesta učiteljev, oziroma učiteljic — s pravicami in dolžnostmi vadniških učiteljev in eno mesto podučiteljice s pravicami in dolžnostmi vadniške podučiteljice. Vse te nove učne osebe bodo dodeljene slovenski Ciril-Metodovi šoli.
—t— Zmešnjava v šolski upravi. V „Edinosti" čitamo: Avstrijska šolska uprava se letos trudi, da bi s podečimi se odloki in ukazi pokazala voljo za napredek in reformo šolstva. Pri tem natecanju pa se dogaja, da prihaja do neumljivih nasprotij, posebno ker še posamezni deželni šolski sveti na svoj račuu reformirajo in odrejajo. Tako je lansko leto tržaško namestništvo o kolo 15 marca, torej za dotično leto post festura, odredilo, da je prvo polletje na tržaških šolah — ljudskih in meščanskih — skleniti na pustni ponedeljek Letos bi morala biti ta naredba prvič izvršena in bi tako ljudske šole v Trstu izvršile prvi semester dne 27. februarja. Pametno bi bilo seveda, da bi se tudi na srednjih šolah istočasno zaključil prvi semester, a to bi bilo preveč normalno — in res je te dni poskrbelo naučno ministrstvo za zmešnjavo s tem, da je odredilo, da se na vseh sredujih šolah v dr-
žavi prvi semester zaključi dne 31. januarja. V Trstu bo torej med sklepom prvega semestra na srednjih in ljudskih ter meščanskih šolah cel mesec razlike. — In vendar zadevlje to mladino iz istih družin. Sicer pa je zopet pričakovati, da bo oni ukaz glede ljudskih šol, ki bi se moral letos prvič izvršiti, preklican, in bomo zopet imeli primer nezmožnosti avstrijske birokracije.
_t_ Novi škof v Trstu. Uradno razglašajo, da je imenovan za škofa v Trstu kanonik in ravnatelj deškega seminarja v Ljub ljani Andrej K a r 1 i n.
Koroške vesti.
—o— Jožef Apih. V Celovcu je umrl nagle smrti Jožef Apih, vpokojeni profesor in odbornik Mohorjeve družbe. Jožef Apih se je rodil leta 1853. v Zapužah pri Begunjah na Gorenjskem. Kot profesor je služboval mnogo let v Jičinu, nazaduje pa na c. kr. učiteljišču v Celovcu. Apih zavzemlje odlično mesto med našimi zgodovinskimi pisatelji. Za „Ljubljanski Zvon" je popisal Velegrad in v znamenitem članku očrtal veliki pomen plemstva za narodni razvoj. V Letopisih M tiče Slovenske je objavil temeljite razprave o Židih; o kranjskem rojaku in slavnem državniku Žigu Herbersteinu, o kranjskih stanovih. V „L|ubljanskem Zvonu" pa je podal jako interesantno „Štatistiko članov Matice Slovenske" in izrazil tudi željo, naj bi „Matica" nadaljevala in izvršila knjigo „Slo-vanstvo". Slovenska Matica je tudi izdala nie-govo znamenito delo „Slovenci in leto 1848." v posebni knjigi, za Mohorjevo družbo pa je sestavil ob petdesetletnici vladanja našega cesarja lepo kDjigo „Naš cesar". Pokojnik je tudi sodeloval pri „Izvestju muzejskega društva za Kranjsko". Apihovi članki so pisani jako pregledno, točno, temeljito; zanimivi so zlasti zategadelj, ker razume zgodovinska dejanja spraviti v zvezo z današnjimi razmerami. Blag pokoj njegovi duši!
—o— Celovec Šteje po zadnjem ljudskem štetju 25 865 civilistov in 2500 vojakov, skupaj 28.365 oseb. Leta 1900 so našteli 21.630 civilistov. Prebivalci so se torej pomnožili za 4235 oseb.
—o— ¡Škandalozne razmere na Koroškem. Slovence na Koroškem preganjajo Nemci, kolikor morejo. Deželna vlada jim je razpustila politiško društvo, pri ljudskem štetju Nemci takorekoč žrejo Slovence. Sedaj pa je deželni šolski svet izdal nov odlok na škofijski ordinarijat, ki pravi, da morajo veronauk v slovenskem delu Koroške poučevati v tretjem šolskem letu edino le v nemškem jeziku.
Splošni vestnik.
Enbanje v ljudskih šolah. Zanimivo novost namerava uvesti vlada na ljudskih šolah, namreč pouk v kuhanju, seveda ne naenkrat povsod, ampak polagoma Vsaka šola bi imela poseben prostor z dvema ognjiščema ; pri vsakem ognjišču bi kuhale po štiri učenke en dopoldne na teden; tako ti se vežbalo vsak teden po 48 učenk. Za ta poseben trud bi učenke na dan, ko bi kuhale, dobivale zastonj kosilo; ako bi pa slabo kuhale, bi pa dobile kazen — namreč slabo kosilo.
Družba sv. CM. v Ljubljani zajema svojo življensko moč iz svojih podružnic, čim močnejše so podružnice, tem večja je moč družbe ter njeno obrambno delo. Podružnice so korenine družbe Zato bodi vsaka podružuica vzorna in marljiva delavka, izvršujoča vsestransko svojo narodno dolžnost. Podružnica ni samo blagajnica, ki zbira denar pri članih ter ga odpošilja potem vodstveni blagajuici. Oua ima izvršiti mnogo obrambnega dela. Zlasti podružnice na jezikovnih mejah so važne postojanke, dela je tu ueizmeruo veliko. Večina podružnic se je v teku lanskega leta v tem smislu organizovala ter izvršuje svoje posle izborno. Je pa še vedno nekaj podružnic, ki je njih delovanje mlačno iu nepopolno. Naj bi se tudi te podružnice letos zdramile!
Najna prošnja! Krajni šolski sveti, ali ste že naročili: a) mladinski list „Zvonček"; b) list za šoli odraslo mladiuo „Naša Bodočnost"; c) list za starše „Domače ognjišče"; č) pedagoški list „Popotnik"; d) šolski list „Učiteljski Tovariš"? Ako ne, storite to takoj. Ako dohaja na vaše stroške v šolo kak drug list, zahtevajte, da se vrne takoj prva številka. Pri prvi seji krajnega šolskega sveta sklenite protokolarično, da se morajo vbodoče naročevati vse tiskovine in po-trebščiue_pri firmah, ki slovensko mislečemu ljudstvu ne mečejo polen pod uoge! Klerikalno učitelistvo bo poizkušalo vtihotapiti na šolo liste, ki navidez dobri, utrjujejo klerikalno politiko. Bodite čuječi! Kar ne izide v naših podjetjih, ima namen podpirati na ta ali oui način klerikalne farovške načrte. Tak materijal pa ne sme v — slovensko šolo. Kraini šolski sveti, zavedajte se, da plačujete šolske potrebščine vi in da ste odgovorni za — izdani denar Še enkrat: proč z vsem, kar podpira direktno ali indirektno klerikalne brezdomoviuske načrte!
Pomožne šole v Berlina. Te šole so namenjene ouim otrokom, ki zaradi telesnih ali duševnih ovir ne uspevajo v ljudski šoli, ki pa so sposobni za pouk. Najprej ustanove
v vsakem od 13 berlinskih šolskih okrajev po en razred. Nadfcljno snovanje se bo ravnalo po potrebi. V te šole bodo sprejemali otroke, ki so najmanj eno leto redno, toda brezuspešno hodili v najnižji razred ljudske šole in so ob koncu leta ostali v najnižjem oddelku.
Kollnska kavna primes si pridobiva vedno širša tla po Slovenskem. To ni čudno: saj je kolinska tovarna izključno domače podjetje iu kolinska kavna primes je v resnici izvrstno blago, ki daje kavi izboren okus in lepo barvo. Poleg tega daje od čistega dobička kolinska tovarna na leto prav velike vsote za slovenske narodne iu kulturne namene. Želeti pa bi bilo, da se kolinska kava» primes vpelje v sleherno slovensko hišo. Važna haloga bi tu pripadla slovenskemu učiteljstvu, ki naj bi koli nsko kavno primes povsod priporočalo in uvesti skušalo tudi tja, kjer je še ne poznajo. Storilo bo to lahko v dobri zavesti, da priporoča res pristno domače blago izvrstne kakovosti in da s tem obenem indirektno podpira slovenske narodne in kulturne korporacije.
Pametni naknp blaga iz tkanin. Ni vsakomu znano, da se modno blago volnenega, posebno plemega blaga, moduega barhenta in flanel za krila, z fira za srajce, damast, brisače, robci, plstnenih iu bombaževih najbolje dobi pri nas. Posebno imamo krasno izbiro za neveste. Kadar potrebujete kaj takega, obrnite se naravnost na izvozni dom V. J Havliček in brat, kopališče Podebrady (Kr č<-ška), ki Vam pri sklicevanju na naš list pošlje franko in gratia zbirko vzorcev za plesne in zimske toalete. Opozaijamo, da je ta tvrdka solidno češko podjetje in jo najtopleje priporočamo.
(2)
Izjava.
„Slovenec" piše v svoji 14. letošnji številki na 5. strani pod zaglavjem „Naše šolsko polje" v 6. notici do-slovno to-le:
Ne mine teden, da bi ne prišlo pasjeponižno pismo liberalnega Zave-zarja na kakega člana Slomškove zveze, kjer prosi pomoči za to ali ono službeno mesto, seveda ne pod praporom „narodnosti, naprednosti in demokra-tizma". In čujte, med „šušmarji, zaje-dalci" smo videli tudi pisavo dičnega in neustrašenega idrijskega deželnega poslanca!
Temu nasproti izjavljam:
Ako in kadar mi kdorkoli pokaže samo eno črko, ki jo je v smislu „Sloven-čevih" besed napisala moja roka kakemu članu Slomškove Zveze, plačam takoj Slomškovdar „Slovenski Straži".
V Idriji, dne 24.januarja 1911.
Engelbert Gangl,
idrijski deželni poslanec.
Listutca uredništva.
Pa smo že zopet morali nekaj stvari odložiti do prihodnje številke! Z ozirom na gmotno stran lista se bomo tudi letos morali glede prilog omejiti na minimum, da ne zabredemo v dolgove. Ako bi vse napredno užiteljstvo storilo svojo dolžnost, potem bi list redno lahko izhajal s prilogo. Tako pa moramo sitiskati i denarjem in prostorom, zato je tudi naše delo čedalje neprijetneje, ker ne moremo lista polniti tako, kakor bi radi mi, naši naročniki in sotrudniki. Zbirati moramo, krčiti, skopariti, da imamo dela dvakrat več. To nam jemlje čas in seveda tudi moči. Toliko v vsestransko obvešženje, da ne bo nikjer jeze in godrnanja. Pojdite na delo, pa bo vse dobro in vsem ustreženo! čudežev pa ne znamo delati!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
fit. 113	Kranjsko.	1-1
Na trirazredni ljudski šoli v Prečni se razpisuje nadučiteljsko mesto, n» enorazrednici v Zngradcu pa učno in voditeljsko mesto v stalno nameščanje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 28. februarja 1911.
C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem, dne 22. januarja 1911.
St. 2592.
V	Kamniškem šolskem okraju se razpisujejo naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno na-
meščenje.
1.)	učno mesto na trirazredni ljudski šoli v Komendi ;
2.)	nadučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Št Gotardu;
3.)	učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Dolu. Pravilno opremljene prošnje je za vsako učno
mesto posebej predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 5. februarja 1911
V	kranjski javni ijudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državm zdravniškim izpri-ževalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 27. decembra 1910.
Zahvala.
Društvu „Samopomoč uči-teljstva na Š a j e r s k c JJ1" ka_k°r
luui „ Jubilej S Ivi ŠŠitlOpOttlOGl
izrekam za točno tepia^ano in izdatriO podpora v znesku 1480 K, oziroma 47l;71 K, ki sem jo prejela povodom smrti svojega soproga Janeza Spritzei-ja, nadučitelja pri Sv. Marjeti ob Pesnici, svojo najsrčnejšo zahvalo.
Nobeni obitelji ne izostane britka ura ločitve, ki prinese s seboj neizogibne gmotne žrtve, katere bi lahko spravile prizadete čestokrat v skrajno obupnost — saj pride ta usodni udarec večkrat celo nepričakovano. — V teh težkih dneh se pač izkažeta zgoraj imenovani društvi z brzo pomočjo kot pravi prijateljici potrtih in zapuščenih.
Zato pa kličem vsem še izven teh društev stoječim p. n. osebam učitelj-stva: „Pristopite, pridružite se vsaj enemu teh blagotvornih društev, da boste deležni velikih dobrot ob času obiskanja!"
Antonija Spritzei,
vdova,
j L
3BE
31
Našim rodbinam
priporočamo
52-37
Kolinsko cikorijo
3HE
Josipina Herrisch
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo čevljev, gamaš in gaioš po najnižji ceni. 26—22 — Zunanja naročila se točno izvršujejo. —
Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spad^joeih del.
Specialnost:	26—21
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
IzvrSltev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgclj-harmonijev. 52-40
Najboljše
orgelj- harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta. Harmonije
na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podèbradech na Češkem
izvozna trgovina modnega blaga In roko-delnlh Izdelkov
priporoča v preizkušenih in vrlo znanih kakovostih
plesno blago, opreme za neveste /.
damasti, kanafas, HavUčkovo tkanino, žepne robce, brisačo, namizne in kavne garniture, platno.	26—3
Modno blago. Sukno. Ceflri.
1 kos Havl ičkove tkanine „KvétuSe" 23 m za 16 K. 1 kos Havličkove tkanine 15 m za K 10 50. Zavoje s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za é8 K franko po povzetju.
Od teh ne pošiljamo vzorcev. Vzorci franko ! Vzemite najbolje! Samo pri nas pristno.


Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev priporoča v mnogobrojno naročanje oz. kupovanje svoje liste in mladinske knjižice, ki jih izdaja, zalaga in ima v svoji zalogi, in sicer:
Učiteljskega Tovariša
šolsko-politiški list.
Vseletna naročnina 10 K, upravništvo na Marije Terezije cesti štev. 8.
Zvonček
mladinski list.
Vseletna naročnina 5 K, upravništvo Frančiškanska ulica št. 8.
Popotnik
pedagoški list.
Vseletna naročnina 6 K, upravništvo Primskovo pri Kranju.
Jan Legova knjižnica I. in II. zvezek:
Dane.
Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Turki pred Sv. Tilnom.
Zgodovinska povest s petimi izvirnimi slikami. Spisal Julij Slapššk. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Naročajte in širite naše liste in knjižice! Naročajte Domače ognjišče in Našo Bodočnost!
Vodstvo Zaveze.
4—1


IIII IIA ^TOR —Ljubljana
JULIJA OlV-rlV Prešernova ulica štev. 5.
največja zaloga moških, dam-sbih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Ljubljana, Dunajska cesta
priporoča svojo bogato zalogo 62—i* »tekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd.. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparata
za fizikalične poizkušnj». Prevzema vsa v to stroko spadajoča dete*
J. Jax
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46-44
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
Mi lanilBi
v Lubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov In steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—48
111 L / T! ! J
Nizke cene ele«nnt!iji oblika, velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—39
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležno blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-
iimiiint qtrhnAio ;1;!!!!!!!!!!!!.'!!!!.'.'.'!!,'.'
iitiiinik	3&IUllOJCt iiii»iii».ii»»»iii»ii»iim>
Zagrebški «Jsf
—m
oooooooooooooooooooooo hot wvamisko inamkô
pridatefr i za kavol
pnporocujema kotprTznano
rjr	v' I I	JÎ9	že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pe- Angleško skladišče oblek
soisKo miaaino — „^».m^ o. bernatovic
Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene Jako nizke.
Xjj-u.'toljaoa.a., I^Ceet-nl trg- šte-v. 5.