* 89964 LA VID^ESPIRITUAL A VIDA ESPIRITUAL THE SPIRITUAL LIFE LETO V ANO JANUAR 1937 BUENOS AIRES KOLEDAR ZA JANUAR 1937. 1 P NOVO LETO. OBREZ. GOSPOD. 2 S Makarij Aleksandrijski, op.; Izidor. 3 N PO NOVEM LETU. IME JEZUSOVO. Genovefa, devica; Aiitčr, papež. 4 P Tit, škof; Angela Folinjska, vd. 5 T Telesfor, mučonc-e; Emilijana, dev. 0 S SVETI TRIJE KRALJI. RAZGL. G. 7 0 Vali litin (Zdravko), škof; Teodor. 8 P * Severin, opat; Teofil, mučenec. 0 8 Julijan in B.. mučenca; Peter, škof. 10 N 1. PO RAZGL., SVETA DRUŽINA. Viljem, škof; Agato n, papež. 11 P Iligin, papež; Pavlin Oglejski, škof. 13 T Alfred, opat; Arkadi j, mučenec. 13 S Vi ronika Mil., devica; Juta. 14 0 Hilarij. e. uč.; Feliks (Srečko) Nol. 15 P * Pavel, puščavnilc; Maver, opat. 16 S Marcčl, papež; Berard in tov. mm’, 17 N 2. PO RAZGLAS. GOSPODOVEM Anton, puščavmk; Marijan, muč. 18 P Sv. Petra stol v Rimu. Priska, dev. 10 T Marij in tov., mučenec; Knut, kr. 20 S Fabijan in Sebastijan, mučenca. 21 č Neža (Janja), devica, mučenica. 22 P * Vincencij in Anastazij, mučenca. 23 S Zaroka Marije Device. Rajmund P. 24 N PRVA PREDPOSTNA NEDELJA. Timotej, škof; Evgenij, mučenec. 25 P Spreobrnjenje Pavla; Ana ni ja, muc, 26 T Polikarp, škof; Pavla, vdova. 27 S Janez Zlatousti, cerkveni učenik. 28 C Prikazanje Neže; Rogcrij in tov., m. 29 P * Frančišek Šaleški, corkv. učenik. 30 S Martina, dev., muč.; Iliacinta, dev. 31 N DRUGA PREDPOSTNA NEDELJ Cerkveni vestnik P ci • lO r-H i i s 7 ° Cf« I ^ S # p pSsS „t c o O 'd cf ^ S 3 3 > X > o ? o «Jj-sM? c g ® .5 = S E^* “ £ S E ^ " ’ * g 'ri '3 > > Ä N '5 ~ " > llšoll a,- to c." t--' -f r-i H IS W CO Božič Polnočnica na Paternalu, ob 10 h maša na. Avellanedi, večernice ob pol 5 na Paternalu. 27. dec.: Maša na Paternalu, VIčernicec na Avellanedi. Novo leto; Maša ob 10 li na Avellanedi. 3. jan.; Maša na Saavedri ob pol 11 h. Večernice na Paternalu. 10. jan. Maša na Avellanedi, Večernico na Paternalu. 17. jan. Maša na Paternalu. večernico na Saavedri. 24. jan.: Maša na Paternalu, Vičernicec na Avellanedi. 31. januara na Paternalu maša in večernica. Na Paternalu je slov. služba božja na A v. del Čampo 1653. Na Avellanedi Manuel Este vez 630. Na Saavedri Av. del Tejar 4201, Donado. SV. KRST so prejeli: Lojk Oskar Vincenc, Lužnik Beatrika in Nolida Kavčič. Okrog vogla pojdemo Kako smo jo ubirali domov iz šole oni dan! Trap, trap, trap, je pela l’i -ldetova torba — saj ni bila bogve kaj tista torba Pol-dctova, a bila je pač drugačna od Janezkove, — na konceh lesena, sicer pa iz svinjine. Janezkova je bila pa “navadna platnena cunja”. Danes je Janezek čisto pozabil na take stvari. Pozabili so celo—trije so bili: Janez, Polde in Lojze—kar so gotovo napravili vsak dan, na potu iz šole, da so se oborožili s trdimi kepami in je potem treskalo v gabrovski oboj... zato danes ni bilo časa. Saj je bil vendar to dan čisto svoje vrste, praznik — pravzaprav začetek praznikov Sai so rekli šoli “z Bogom,'” kar za deset dni. Lojze je pa pristavil: al bi bilo fajn, če bi se šolski ključ zgubil, da bi ne mogli odpreti, ko bo praznikov konec. Da praznik je bil to, lepši kot nedelja. Zakaj ni bilo le konec šole, je bilo še nekaj drugega. Bile so “koline” pri Janezkovih . že zjutraj se je ta praznik začel Janezek je tako vlekel za rep staro svinjo, da je bil prepričan, da če bi jo spustili vsi' drugi, bi jo on sam zadržal, da ne bi ušla kot tista, o kateri so pravili, da je z zabodenim nožem pobegnila, da so jo komaj našli. In kako se ne bi danes Janezku mudilo domov. Gotovo i-maju še kje v lončku nekaj “friganih jetrc” zanj, in potem: bo kremplje movžal in ušesa in rep. Janezek jc bil uverjen, da brez njega tega sploh ne bodo mogli napraviti in pa: kdo bo mašino “gc-nil” za rezanje Špeha, če njega ne bo, kdo bc česna naluščil za klobase, kdo bo spile šf-ičil, kdo bo klobase obešal na drog in kdo jih ho štel in kdo bo “mehir napihnil”, ko nobeden drugi tega ne zna kot on, Janezek... Zato <0 jo pa pobirali naši junaki, da se je kar kadilo. V Učki le bilo nekaj skušnjave. Tak led, take drsalce, da nimajo v nebesih boljših. Lojzeta in Poldeta jc res zvabilo, Janezek je pa to “skušnjavo" krepko premagal, da se podplati preveč trgajo s tem... Kmalu jo je Janezek pnpihal 'lomov. Že od daleč je opazil sledove krvavega dogodka. Dva svinjska rivca sta kukala iz visokega kupa snega pod kapom in Janezek kar ni mogel premagati skušnjave, da ne bi ponagajal stari, pred katero je preje včasih tudi bežal, kadar je zarežala vanj: Le daj šica, lc vgrizni, če si upaš. Prav nič se te ne bojim, in jo je pocukal za uho. Malo je pogospodaril po hiši, če je vse prav in bil zadovoljen s položajem. Stopil je nato v kuhinjo. Cimet, “marajon”, cvrčanje po ponvah, veliki lonci po štedilniku in v peči. Da to je praznik! Toda mati so ga kar ha kratko odpravili, da ga za čisto nič drugega ne rabijo, kot za to, da nažene vode in nanese drva, ko so mu postregli z zaželjenimi “friganimi” jetrami in še drugimi stvarmi. Nikdar ni imel Janezek veselj-a za “vodo in drva” a danes, ku je vendar toliko drugega dela zanj, pa da bo moral pustiti vse drugo, za to, da bo vodo gonil in drva nosil...” Kaj je pa Tona delala, da moram glih jaz vodo gonit”, tako je skušal malo braniti svoje pravice, toda mati so imeli danes dolge burk-lje, in je Janezek kmalu videl, da je najbolje molčati in naročilo spolniti... Tako je bil praznik oni dan, predpriprava za velike božične praznike. ** * Nocoj gremo pa okrog vogla. To ni bilo strpljenja z nobeno stvarjo. Janezek jc pozabil, da “valita”, ko sc napajali in so jo ubrale junice, da si nabrusijo pete v svežem snegu. Treba je bilo “štregljati”. janezek je res vzel “.strigel”, pa je bil kar hitro gotov. Neke živali niso bile “nič umazane”, druge se pa očistiti niso . Janezku se je mudilo v hišo. kjer so mati potice pekli. Saj je že rd daleč slišal, kako poje vale. Škrip, škrip, škrip. Kako ne bi pel, ko se pa dela tako dobra potica. Orehova, rožičeva. Mi bog ve kaj! Pa menda že je dobro, če ne je ne bi delali za take lepe praznike.. Ampak rozinova potica!... Ravno prav je prišel. Prav tedaj e,o valčali .rozinovo in je hitro poizkal, če je kaka “cverba” ušla kam ob stran. L. e j ga snedeža, so ga pokarali. Kaj si že pozabil, da je danes post. Samo jedel bi. I)a si tako sneden! Še Tonca in Mici nista taki, in Petrčka še tudi ni bilo treba nič kregati, ti bi mi pa vse lonce oblizal in še danes ko je sveti božični post — in iz potice mi rozine poiedel. Grdoba' Kar zamalo se je zdelo Janezku in je žalostno sedel v "zic” pri peči, da bo vsaj z očmi lahko malo vžival, če z usti ne sme. Kmalu je prišel tudi Peterček, kateremu pn za “babic reči” ni bilo nič mar. Vsaj delal se je tako... In predlagal je Janezku, če hoče iti z njim, da bosta napravila gaz za “okrog vogla”, ko bodo šli drevi kropit. Kar sram je bilo Janezka, da se ni tega že preje domislil on in že sta io ubrala oba. Pa sta bila kmalu reedina. Janezek je hotel gaz;ti okoli stale, Peterček je rekel, da ne. Bodo šli kar skozi stalo. K sreči so oče presodili, da ima to pot Janez prav — in potem «-ta jo pihala na celo. Naprej Peterček; kar pihal je. Kaj si mislite! Takole do kolka, da se' je bilo treba kar vleči včasih, da je bilo za nov korak prostora. Ne mislite, da je bilo malo snega ono leto. Ni kazalo drugače, ket da sta se vrnila. Toda ne v hišo. “Kaj bova za na poto” je presodil Peterček. Greva k staremu očetu na peč in sta se spravila na peč, kjer so se sušili klinčki za zobe grabljam. To je bilo delo za brake. Graditi stavbe na tri, štiri in pet voglov in kdo ve kaj Še. Pa danes je bilo nekaj lepšega. Pratika! Toliko svetnikov, rdečih in črnih in še medved sv. Gola in psi in pust, in Aleš pod štengami... vremenska znamenja... Pravi zaklad samih zanimivosti in lepot. Bog ve, če je bilo tudi v sveti deželi ono leto toliko snega, je pozvedoval Peterček. Stara mati, ki so vrteli kolovrat, da je skrivnostno pel svojo zimsko pesem kot vsak dan od jutra do noči, so dvignili pogled, pa Janezek je bil urnejši z besedo. Gotovo je bilo veliko snega. Saj sem videl, koliko ga je na božični štali- ci. Toda Jožef in Marija sta imela osla, ki je znal dobro gaziti. S štirimi nogami se laže gazi kot z dvema.. . To sta pa modra vidva, so presodili stari oče. Ali so mar pastirji svoje ovce po snegu pasli? To pa spet njima ni šlo v glavo Kakšna zim^ brez snega o Božiču, in da se ovce pasejo, in da je sneg na božični štalici. Pa je Jezuščka vendarle zeblo, ali ne, sta pozvedovalo. Zeblo? Ni ga zeblo veliko, ker ga je Marija lepo zavila, so razlagali stara mati. Toda grdo je bilo to, da zanj niso imeli prostora v nobeni hiši, da je prišel na svet v štali in mesto zibke bil položen v jasle, v žleb, tak kot je v štali... Pa zakaj ni drugače napravil, je pozvedoval Peterček? Sai bi lahko, ali ne? Lahko, Seveda bi mogel, če bi hotel. Saj je cel svet njegov. Saj je Jezus vsega sveta gospodar. Tedaj so se oglasili stari oče. “Vita poba"! Vsi ljudje mislijo. da je velik kup denarja in mehka postelja in gorka peč sreča. Če bi si lezus tudi take stvari zbral, bi bilo ljudem še teže dopovedati, da denar in dobra jed in topla soba niso še sreča. Jezus je prav zate hotel sam pokazati, da se brez tega lahko pride na svet, da sc brez tega živi in umrje. Če bi samo z besedo učil, da je "blagor ubogim”, sam bi pa kot bogatin okoli hodil, kdo hi Njegovi besedi kaj verjel. Zato je hotel priti v revščini na svet, da bi mi lažje razumeli, da pomanjkanje tega, kar si ljudje najbolj žele, šc ni nesreča. Da bi razumeli, da je prav to pot do sreče, če se kdo odpove takim stvarem. In to vsaj lahko razumemo, da bogastvo in udobnost ni sreča za človeka. Revščina pa ne nesreča! prav ista smrt pokosi bogatina in ga iztrga iz. njegovega bogastva kot siromaka, kateri' ničesar za seboj ne pusti in mu je umreti lahko. Če siromak v drugem ni svojemu Zveličarju bil kdo ve kaj oodoben, vsaj v siromaštvu mu je bil v trpljenju tudi, če ni klel. kadar mu je bilo hudo in je mirno potrpel in prepuščal Bogu, da mu bo v večnosti pripravil nadomestilo tega, česar na svetu nima. Morali bi biti Jezusu podobni v vseh čednostih. Toda to je težko. Najlaže mu je biti podoben v revščini in v trpljenju in tega nas učita Božič in Velika noč. Zato pa ni nič hudega, če sta vidva malo gazila sneg in je nekaj lepega, če sta danes malo manj jedla, da dasta vsaj nekaj Gospodu Jezusu, če nekaj trpita in se kaj odrečeta iz ljubezni do Njega. Vse je bilo gotovo. Belo pogrnjena miza. Na notranjem voglu je bil v lepo vezen prt zavit poprtnjak. Velika potica en hleb belega in en hleb črnega kruha, da bi od vsakega hleba košček za vsake žival pri hiši: od kokoši in mačke do male pisane v šta-li. Vsaka žival mora dobiti nekaj božičnega žegna iz poprtnjaka, ki pa ga bodo dobile šele na praznik svetih treh kraljev, ko bo izvršeno že tretje žegnanje okoli vogla, ki se mora zvršiti na sveti večer, na starega leta dan in k sv. trem. kraljem. Poleg je stala zelenka sveže vode, košarica s ‘ oljo in še kaj. Na sredi mize pa je stal najlepši križ. V kotu so stale jaslice. Mati in Tonca in Mici so jih stavile in Janezek in Peterček sta tudi malo pomo-gla in je bile vse narejeno tako, da je bilo najlepše. Za hlevčkom je gorela skrivnostna lučka, pred hlcvcem pa je utripal oljnat plamenček. Tedaj je zazvonil zvon in pristavila sta se še ostala tovariša in vsi trije so zapeli oznanilo svetega večera in čez vso Slovensko zemljo oznanjali: Poslušajte vi ljudje, sveti Jožef v mesto gre. Sveti Jožef in Marija, gresta v mesto Betlehem. Uče so sneli z žeblja veliki “patnošter” z lesenimi jagodami. Odmolili “Angel Gospodov" in vero in potem so se vzdignili, vzeli luč m vsa družina se je zvrstila. Naj naprej Peterček z velikim križem, Janezek z žegnano vodo, Tonca je za deklo nosila že-guane šibe za žegnan ogenj. Mici je sla z malim križem, ki so ga dali stari oče. Mati so nesli Štefka in potem so se zvrstili še hlapec in dekla in volar in stara mati,, stari oče so pa ostali za varila, ker kdo ve, če ne pride kak tat nocoj, ko je vse na široko odprto. Peščena Marija je odmevalo in Sveta Matija je odgovarjala vsa družina, ko so po potu obiskali hlev od goveda do goveda in potem okoli hleva do kozolca. To je blagoslovljena pot na sveti večer. Sedaj sc usiplje božja rosa na drevje in na polje, da bo dalo obilen sad, zato sta volar in hlapec gazila do nekaterih dreves, da jih streseta, da bi bogate obrodila. Posebno zagotovo sta napravila z onimi sladkimi maslenkami m figovkami in z jcrnejevci in s “ta zgodnjimi”. Skozi kozolec in potem še do kašče in skozi svinjake in kleti še v vse sobe in prav v dimno sušilnico, da tudi velikonočno pleče ne ostane brez božičnega žegna. Vsi trije deli rožnega venca so sc stekli na tem pobožnem .-.prehodu in okrog božične mize kleče so še dopolnili z litanijami in božičnimi molitvami. Kako dolgi so se zdeli Janezku trije rožni venci, ki so jih molili za devetdrievnico k Božiču, nocoj je bilo pa vse tako kratko in prijetno. Vsak veder bi hotel tako. zvonovi pa so še in šc peli in oznanjali sveto noč in pozivali verne ljudi, naj pripravijo svoja srca, da ne bo Jezusovo rojstvo zanje brezkoristno. Naj ne bodo podobni betlehemskim meščanom, ki so odklonili Jezusu vstop, ko sta Marija in sveti Jožef trkala na njihova vrata. Klicali so ti zvonovi, naj se dvignejo misli zemljanov gori k nebu, naj v veselem upanju zahrcpenc po nebesih, k: so se na sveti večer odprla: Angelsko petje se čujc v višavi, glorija, slava Bogu se glasi. Mir se oznanja ljudem po širjavi, mili Zveličar nocoj se rodi. Bodi češčeno o Dete preblago, samo ljubezen do nas te rodi. Radost oznanjam, nikar sc ne bojte čuda neskončna nocoj se gode. Rojen Zveličar je, molit ga pojte, v jaslicah revnih na slamei' leži. Vtihnili so zvonovi in svečana tihota je zavladala čez vso naravo. Ozek lunin krajec je bi milo luč čez zasnežene planjave m svetle zvezdice so kot zlati angelčki trepetale na nebu v božični pozdrav dobremu Jezusu, ki --e je ponižal do nas, da bi nas dvignil k sebi in nas osrečil z večno blaženostjo v nebesih. Krasna bo nocoj pot k polnočnici, tako so bili vsi enih misli, ko so sedli okoli mize da pojedo najprej kašo, ki je običajna jed za sveti večer. Potem so pa prievrčale in ] ridišale iz kuhinje krvave klobase, ki so jih v široki ponvi mati pristavili. Sedaj je namreč posta že konec! Vsi so nocoj še nekaj pričakovali. In res. Stresla so se vežna vrata. Ali je ali ni stric Jakob. Seveda se je stari materi najbolj mudilo. Saj je Jakob najmlajši sin. In res so sc vrnili z njim Dobre so pečene krvavice. Komaj je kaj boljšega kdaj prišlo iz kuhinje. Toda kadar pride stric Jakob, je pa tudi nekaj, ker to se še bolj redko zgodi, kot pridejo na mizo krvavice. Zato so otroci koj pohiteli k stricu, ki nikoli ni prišel prazen. Cukra, vsakršnih igrač in knjige s čudovitimi slikami... In nocoj gotovo tudi ni prišel prazen. In kaj si mislite: iz Ljubljane! Toda še dolga bo nocoj noč. In pri polnočnici: kako rado se dremlie. Zato so poslali otroke malo spat. Nič se jim ni mudilo. Tako radi bi poslušali' božične zgodbe in o svetonočnih dogodkih. O “risu”, kier človek zve vse in denarja dobi, ki ga mora dati vrag, o tistem, kako se čez levo ramo vidi skozi okno v hišo vse, kar sc ho zgodilo: svate ali pogreb, o tretji lati v kozolcu, o tem, kako se živali nocoj pogovarjajo in prerokujejo, sliši jih pa le tisti, ki ima v čevlju nevede praprotno seme, in ki je čisto nedolžen. Sveta noč, ko hodijo angeli božji okrog, pa ko tudi peklenske sile kujejo svoje satanske načrte... In nocoj bo Jezušček prinesel tudi darove na božično dre- väÄrdäh vesce. Saj je že popoldne prinesel volar tako lepo smrečico, ki čeka nebeških orehov, jabolk, sladkosti in dobrot. Spat, tako je bilo povelje, proti kateremu ni bilo ugovora. Spet je oživela hiša. Pridrveli so otroci, "jecjno1” Kar ob-strmeli so. Božično drevesce. Vse samo zlato in srebro in lučka pri lučki. Vse se leskeče in iskri. Toda ni veliko časa več. Treba se je kar hitro obrniti, tako so povedali mati, da ne zamudijo polnočnice. “Ajns cvaj” so bili gotovi. Že jc volar nažigal “faglo”, ki bi jo Peterček tako rad nosil, pa so mu dopovedali, da bi še kako nesrečo lahko napravil. Druge leto pa. ko bo bolj velik in močan. In so se spustili po uhojeni gazi. Krepko je gorela in na široko svetila baklja, pa tam zadal za drevjem je tudi žarelo nebo, znamenje, da so sosedovi že tudi na potu in doli za ovinkom je tudi svetilo in jc bilo slišati pretrgane besede, sem od Pečevja je pa pritiskala rezka burja in iskala pot do ušes in priganjala bakljo, da je dajala sc jasnejšo luč, ki jo blestela v iniljon škili kristalih snega, ki ga je preje solnčni žarek razmehčal, sedaj pa jc burja kovala iz njega sren, na katerem so poskusili mali junaki svoje korake z večjo ali manjšo srečo. Vse več bakelj, vse več ljudi. Z vseh strani so tekle steze na glavno pot. od vseh strani so nosili svetonočno luč, ki jo je dajala brezova baklja. Strnili so se v čudovito, skrivnostno svetonočno procesijo, ki se je vila gori in doli, sem in tja, kakor jc pač tek-' la pot do cerkve, ki jc že vabila z vsemi zvonovi. Da, ta luč, ta procesija in ti zvonovi! Ali jc prikazen svetonočnih angel jev na betlehemskih poljanah mogla biti bolj ljubka in bolj veličastna, kot ta čudoviti prizor, nad katerim so bedele drobne zvezdice in lunin krajec! Čovlji pa so peli, kakor dri se brusijo ob reklo. Svečano'in molče so stopali, da užijejo lepoto, ki jo je mogoče doživeti le enkrat na leto, če je vreme zato in samo na naši blagoslovljeni zemlji slovenski. Iz \seh oken je cerkev usipala mogočno luč v pozdrav sveto-nočnim gostom. Mirno so zavzemali svoja mesta, med tem ko so gospod peli molitve “betlehemskih pastirjev"’. Utihnila je župnikova pesem, zabučale so orgle in kar toplo se je prelilo skozi premrle ude. Kakor žarek božje toplote in ljubezni je objela vso cerkev in jo napolnila z ono večnolepo; Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč. Sveta noč, blažena noč, prišla je nam v pomoč. Dete božic v jaslih leži, grešni zemlji radost deli: rojen je Rešenih. Radostno pevajoč angeli Gospoda slave. Grešni zemlji radost dele. Rojen ic Rešenih. Dolga je bila polnočna maša. marsihateremu so nostninle oči trudne, otroci so prikimavali z glavami in tudi zasmrčal le kateri, hi je imel priliko, da se ha m nasloni. Zvončkljanje k nnvzdjo-ova-niu in svečana tihota najsveteišega trenutka svete maše ie predramila vse in so s tonlo hvaležnostio Domislili na Zveličajta 1o so mu delali ubogi pastirčki, nič kaj prav prijetno ni moglo biti v tisti duplini, niti dišalo ni lepo. La, čeprav tudi nam ni vse po naši volji, samo da bi bil Je-zušček pri nas! Hladnik Janez. SLOVENSKI OBRAZI SLOVENSKA ŠOLA, Ulica N. št. 5456. Točno! Za zaprtimi vrati stoji prijazen domek. Spredaj vrtiček z redtčem,, »ageljčki, lilijami... ni prav slovenski vrt, zakaj ni mačehe, ni'... saj jim že imen ne vem več, le vidim jih še, kako so na domačem vrtu lepo cvetele, da je bila radost v nedeljo popoldne, ko smo pod lipo uživali sladko senco, kamor so tisočeri vrtni cvetovi pošiljali svoje pozdrave. Da, ni popolen slovenski cvetni vrtiček, a vendar je njegova podoba. Bo že res slovenske matere hči, ki zaliva in oskrbuje to cvetje. Plosk, plosk v dlan! Z vseh strani so pokukale glave. Radovedne argentinske imajo vedno časa dovolj za zijala. Le tam, kamor sem giedal jaz, sc ni r:ič zganilo. Kako sitno je človeku tako čakanje, "Un padrc, un padre” in že lete z vseh strani otroci terjat “medažitas’. Ravno pravi čas še so sc vrata odprla, da sem se umaknil radovednežem in nadlegam. Z veseljem mi je odzdravila mlada žena, ko je slišala moj slovenski pozdrav. Stopila sva naprej, kjer je čakalo nanjo delo, ki ga je morala prekiniti. "Žehta, večna žehta, kjer so otroci” je nadaljevala in postavila stol v senčen kotiček. Ze je klicala: “Ton-če, Minka! Pridite no!” Boječe sta prišla iz ozadja, kjer sta sedela za mizico ob knjigi. “Kako sc reče? Pozdravita gospoda.” In sta jo kmalu/ uganila, da “dober dan”. Ej, križ je tukaj z otroci. Človek bi jih rad naučil, da bi znali po naše. če jim že nemara ni sojeno, da bi kdaj videli našo lepo slovensko zemljico, vsaj to bi rada, da bi znali našo besedo in da bi zapeli po naše, da bi slovenska beseda in slovenska pesem dala nekaj nadomestila za tisto, česar v svoj cvetni vrt na noben način ne morem pričarati, da bi bil pravi košček slovenskega vrtička. Trudim se in jim zabijam v glavo. Znajo Oče naš in Zdrava Marija, znajo sveti angel m še kaj. No Tonček, kaj znaš, povej ono no! Boječe je odprl usta in povedal: Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati diala. ko me ie dete pestovala... No in ti Minka: "Sem slovenska deklica, Minka mi je ime”... je zvonko deklamirala mala. Kakor da sem doma, tam pod slovenskimi planinami, se mi je zazdelo. Malo otrok najdem tukaj, ki imajo tudi slovensko besed' . veliko iih je. ki imajo samo lase še slovenske. “Saj nočejo govoriti po naše. Razume vse, besede pa ne spravim iz otroka”, tako tožijo mnoge mamice, ki bi vendarle rade i-mcle v otrocih spomin svojih nekdanjih mladostnih dni. Kaj pa slovenska šola, sem že pogosto sprožil besedo. “Da, ko bi bila, pa nič ni. Tolikokrat so že govorili in pisali, samo odprli je pa letos le še niso” tako obžalujejo eni, drugi pa menijo, da je to nepotrebna stvar. Pa naj navedem nekatere razloge na tem mestu, zakaj nam je slovenska šola potrebna m koristna stari.šem in otrokom. F. n o najvažnejših poglavij življenja je vzgoja. Nekaj groznega j c razbrzdanost otrok po nekaterih predelih našega mesta. Surovi, brez vsake srčne Mike so in delajo nešteto bridkosti stari-šem in sosedom in še drugim, ki iih korak zanese tja okoli. Žal je tudi nekaj takega semena slovenske krvi. “Oh ta otrok, cela baraba je. ga učim in učim, na me še razume ne”, tako je potožila že nekatera mamica. Oh ti duša božja1 Te ne razume otrok. Ti ne ni ega, on ne tel e, ker vsak drug jezile govorita. In če je materi težko, da bi si pridobila zadostno znanje tukajšnjega jezika, da bi otroka res prav podučiti mogla, ni take zelo težko bistri otrokovi glavici vcepiti slovensko misel in besedo, da bo mater razumel. Čisto jasno je, da je marsikateri slovenski otrok postal nepri-di prav zato, ker ga nikjer ne učijo dostojnosti in olike, tako da bi mu šlo v glavo. Argentinska šola pusti otroke brez vsake srčne izobrazbe. Verskega pouka, ki bi otroke napravil dostojne, v soli ni, v cerkev jih tudi mnogi ne pošljejo. Mati pa doma bob v steno meče, ker je otrok po slovensko ne razume, pa argentinsko mu pa orna dopovedati prav ne zna, ker ne razume otroške govorice, ki jv precej različna od tiste, ki jo imajo odrasli. Zato je najlažja pot, da bo mati lahko otroka kaj prida nabila, če ga vzgaja po slovensko. Pravijo nekateri: kaj pa je otroku tega treba. Argentinec je in treba mu je le tega jezika. če je tako, zakaj se pa potem pritožujemo, ker naši zemlji in naši besedi tujci delajo nasilje. Če je vse samo kos kruha, zakaj se nam pa zdi krivica, če nam mašijo slovenska usta. Pač nevreden sin in liči svojesta naroda, če ne da svojim otrokom od svojega narodnega več kot rlave lase, in pu'sti da mu daio kri in srce drugi... Saj ne trdimo, da naj zna samo po slovensko. Naj se nauči pošteno te dežele jezika. To je pa kar res, da če ne bo po slovensko znal, tudi svojih slovenskih starišev ne bo snoštoval. Pravijo mnogi, da nimamo tukaj nobene zaslombe. Pa poglej Nemce in Angleže. Kako hitro si vsak pomaga, ker imajo toliko zvez in veljajo nekaj Zakaj? Zato ker oni se nikoli ne sramujejo svoje domovine in svoje besede. “Kdor zaničuje se sam,, -podlaga je tujčevi peti’’, tako vemo že iz davna. Stariši, ki svojim otrokom ne daio slovenskega duha in slovenske zavesti, so krivi, da naša koloniia ne' more imeti vplivnega položaja, iz katerega bi pomagala svojim članom. Na tak način sc vržemo med tiste, ki jim znničliivo reko: “gaž^go” Nekateri se ohdaio za “austriakos”. in m-av tako nimin zaslombe nilcier. ker Nemci niso, niti on nemško ne znaio in tako skrivajo slovensko ime in... se pritožujem, da jim kolonija nič ne da. Kako naj jim pa da? Saj so ;,o zatajili' Storite, da bodo vaši otroci govorili po slovensko, da bodo dostojno vzgojeni, da bodo ljudje tukaj zvedeli za “Eslovenos”, da se naši ljurlie pri poštenem delu uveljavijo kot zaslužijo, da dobimo ime tudi v javnosti, pa bo naše ime tudi kaj veljalo. Prav, dobro! Toda, kaj hočemo, ko ni prilike, da bi otroke v šob poslali. Če pa se nikjer :ie uči. Prvič to ni res. Saj imamo slovenski asil “Lipa” v Villa Ma-deru. Tja lahko pošljejo stariši otroke za par mesecev. Če bi se pokazalo pravo zanimanje, bi se prav s to “Lipo" lahko nekaj idealnega napravilo. Kdor bi želel pojasnil, naj se obrne kar na “A-silo Lipa Villa Madero, CCiBA. Drugič je pa gotovo, da se morajo najorej stariši oglasiti in zahtevati, da se slovenska šola ustvari. Na kaj pa naj se kdo zanaša, čc sc ne ve, ali imajo stariši' voljo otroke pošiljati v slovensko šolo ali ne. Morda se je doslej po pravici kdo pritoževal, da se naše. poslaništvo nič ne meni za slovensko kolonijo in da nič ne stori za slovensko šolo. Kolikor je znano, imajo na poslaništvu sedaj mnogo razumevanja za to in posebno g. minister dr. Izidor Cankar ne bi metal v koš prošenj, ki mu jih bodo poslali naši ljudje. Kar takole nasvetujem: Napiši pismo, kar po slovensko in prosi, naj se kaj stori, da se osnuje slovenska šola. Zahtevajte to od vseli strani, zahtevajte to vsi in predlagajte tudi, če kdo ve, kak praktičen način, kako naj sc šola izvede. Prosite za šolsko knjigo. Če bo g. minister videl, da je želja ljudi, bo gotovo storil vse, da sc tudi izpolni. Kar takole napiši. “Gospod minister” zadosti za naslov! ua_ koverto pa: Legaciön \ ugoesktva, Charcas 1705. Capital. In obrazloži, kaj misliš o tem, ali pa tudi samo prošnjo s svojim podpisom in naslovom. Pošljite mi šolsko knjigo! Potem se bo že naša domovina Jugoslavija pozanimala, da naše potrebe podpre. Sitni moramo biti', pa bomo kaj dosegli. Kdor je miren in molči, nikoli na vrsto ne pride in vedno škodo trpi! NADŠKOF FR. B. SEDEJ Sedejeva družina, to je organizacija goriških izseljencev v Ljubljani, jo dne 29. novembra odkrila spomenik našemu velikemu nadškofu in trpi nu dr. Sedeju v stiškem samostanu, kjer je med svetovno vojno živel kot begunec. Prekmurski kotiček ZA IZSELJENCE SLOVENSKE KRAJINE Dragi rojaki! Prečastiti gospod Hladnik J a noš, vaš dober in o goreči duhovnik, so me oprosili, naj vam napišem par reči v vaš argentinski list “Duhovno življenje’’. Drage vole spunim njihovo želo. Prvo, ka vam pišem, je pozdrav Jaz mam navado, da svoja pisma sklenjavam vsikdar z etimi rečmi: “Naj vas blagoslovi Srce Jezusovo!” Dovolite, da te pozdrav zdaj na prvo mesto de-nem, na začetek pisma. Jezušovoga Srca blagoslov vam želim. Te pozdrav pomeni, da podignete vaše oči z vupanjom do Tisto-ga, ki je živlenje dao za vas. Vero v pravega Boga, ki jo je gla-so po Jezusi Kristuiši, svojem Sini, vupanje v njegovo neskončno dobro Srce i gorečo lubezen do Njega, ki je živlenje? dao za vas, ščejo te moje pozdravne reči zbuditi. Po to »n pozdravi vas pohvalim. Iz pisem vašega prečastitega g. duhovnika vidim, da se jih z gorečnostjov držite i da ste cvet njihovega duhovnega pasterstva pa tolažba na težavnem trudi, ki ga more vsako minuto prenašati izseljeniški duhovnik. Pa kak je njihovo srce potolaženo, se raduje tudi naše v staram kraji, ar vidimo, da so ne bili naši trudi zobstonjski, nego da smo sejali Kristusovo zrno. v dobro njivo, štero se ne posušilo na vročih argentinskih tlej, nego se je sldilo i obeta bogato žetev. t ta žetev, štero obetate, je tista reč, od štere po pravici šče moje pismo gučati. Vi, ki ste na veselje vašemi duhovnomi pzuteri pa nam v starom kraji, vi, ki živete iz vere, ki nosite v srei vupanje, ki vas žari lubezen do Boga, mate edno veliko njivo za posejat i žet. Vaši bratje i sestre so ta njiva, ki so zgubili vero Ki so zgubili Boga. Kini je vgasnola lubezen. Ki gledajo samo dol, nikdar gor, ki ne poznajo več svojega nebeškega Očo, ki so ga doma tak milo i tak sladko zvali za dobroga “Bogeca”. Ki so pozabili že na svojo nebeško mamico, Marijo i več ne vejo pod njeni obrambni plašč bežati. Ne zamerite, če mi skulze silijo v oči, kda mislim na njihove stariše, ki so je. rodili, njim dali najdragše, živlenje, če mislim na njihov zakonski par, pa na ne-dužno njihovo deco, z šterih so se ščista spozabili. Tak, kak da nebi nikdar jih poznali. Zgublene morete poiskati i na bože na-roče mzaj pripelati. Krnico morete v svetlost spremeniti, v svetlost vere, vupanja i lubezni. Spomine na rojstni kraj morete poživeti v njih. Navčiti je morete moliti. Kak to dosegnete? Molite za nje, iščite je i njim gučite od Boga, od mladosti, od Slovenske Krajine. Dajte njim čteti te liste , izvežujte stare spomine, ki so je vezali k Bogi, svojemi duhovnu ii pasteri pa povejte, kde i kak najležej pridejo do njih, pa ste rešili njihovo dušo... Pa ste vnogo skuzo posušili... Pa ste needno srce razveselili. Med vsemi pa najbole Jezušovo, Z.veličitelovo, ki je ravno zato odprto, da bi blodniki najšli skoz te odprtine pravo pot... I vašo radost bo mogo što popisati, ka ste mrtvoj duši dali živlenje, svo-joj pa neskončno plačilo zaslužili... Bratje i sestre, v Srci Jezusovem bodite vsi pozdravleni, vsi oživleni, i ednok vsi zveličani! Klekl Jožef, duhovnik. — Črensovci. Prav pravi g. I.ah v ednom izmed svojih spisov v našem kotički, da je naša domovina — naš domači kraj — Slovenska krajina malo poznana. "Redko, ka se en rojen Prekmurec ger indri svoje širje domovine kaka tudi v cujini izda kak taksi. In te slabi karakteristični znak nas Prekmurcov je najbole kriv,' ka je naša domovina nepoznana”! — Tui je krivda! Kalc či bi nas bilo sram, da smo doma s tak “nepoznanoga” "siroma škoga” kraja. Pa mi sc ne moramo sramuvati svojega‘domačega Jeraja! Kelko duhovnoga bogastva je pri nas šče skrito* ga. Naše lepe starinske cerkvi v Purnišči, Soboti, v Martjancih i na Seli hodijo občuduvat '/učenjaki z raznij lcrajov. Jako pohvalno pišejo od njih: od zidave, posebno pa od slik i zgodovine. Öd stare ccvlcvi v Turn išči na priliko pišejo, da ji zidava' i slikarija tc cerkvi med najbolc zanimivimi ostanki srednjeveškega slikarstva v srednji Evropi. Po raznovrstnosti slikarskih rok, po bogastvi i “pomembnosti vsebine in po mnogovrstnosti umetnostne zgodovinskih momentov turniške slikarije daleč nadkriluje-jo vse doslej v Sloveniji odkrite spomenike srednjeveškega slikarstva. Pa tudi s srednjeevropskega stališča splošno gledano, jim pripada izredna vloga”. Tak pravi -lajbolši poznavalec slovenskih umetnostnih spomenikov dr. France Stele. Za sebov mamo tudi zanimivo zgodovinsko preminočnost, šte-ro vupamo, da bomo po prizadevanji naših mladij izobražencev, že t askori tudi mi pobliže spoznali. Kem bole bomo poznali svojo preminočnost, tem bole bomo pripravleni za prišetnost! Ponosni smo tudi lehko na naše starinske knjige, ki*se že v našem narečji pišejo nad 200 let. To so večinoma stari molitveniki, evangeliji i sledkar tudi šolske knjige. Oba Kuzmiča, Košič, Forovnjak, Žižek, Ivanoci i drugi to so bili naši vreli duhovniki, ki so našim prednikom ne samo glasili reč božu, nego so njim dali v roke tiskane knjige: verske i svetne vsebine. Z veee-ljoni lehko gledamo na njuvo delo za naše ludstvo! Vnožina knjig je že natisnjena v našem narečji i nešterne majo velko vrednost. Zadnje čase nam to njuvo slovstveno književno delo postaja či duže bole znano. Vnogo zavolo prizadevanja našega domačina, mladoga profesora Vilka Novaka. Lepe knjige izdavle, v stenj se piše ravno od toga našega slovstva, naših knjig i pisatelov. Za vuzen jc 'etos izišeo njegov: Izbor prekmurske književnosti. Jako lepa knjiga je. V 20 strani dugom uivodi piše od našega narečja, kakše posebnosti ma, nato od naših pisatelov (Tcrnlin, Sever, Štefan Kuzmič, Mikioš Kuzmič, Mihael Bakoš, Štefan Šijar-ko, Mihael Barla, Cipot, Terplan, lanoš Kardoš, Jožef Košič, Im-re Augustič, Jožef Borovnjak Ivanoči itd.). Tomi sledijo od tej pisatelov napisana dela. To se pravi, jo V, Novak vzeo iz njuhiv spisov bole važne odlomke. I tej odlomki so tu zbrani. S te knjige se bodo slovenski dijaki na gimnazijaj včili spoznavali slov-stneno (književno) bogastvo Slovenske krajine! Pa ta knjiga je ne pisana samo za dijake, nego tudi z a vse nas Prekmurec, ki smo (luna ali pa v tujini. Vsaki od nas bi jo mogeo meti v svojoj hiši i jo včekrat vzeti v- roke i čteti. I te se nam ne bi več trbelo “sra-muvati”, ka smo doma iz Slovenske krajine! Proti konci meseca avgusta je znova izišla lepa knjiga od nas • Prof. V. Novak jc zb rac pesmi pokojnoga Jožefa Baša — Miroslava i je izdao kak “Prekmurske pesmi”. Jožef Baša je bio brat pokoj noga bogojariskoga plebinoša f vari a Bašo. Miroslav je bilo njegovo pesniško ime. Narode se je v Beltincih 2,8. aprila 1804. Njegov oča je bio že te nad deset let namenih mohorskih knjig i sledi tudi širiteo teh knjig. Tak sc je moglo mladi Miroslav že v domačoj hiši spoznati s slovenskimi knjigami i sc navzeli slovenskega duha. Lubo je knjige. Šo se je dele včit — za duhovnika. V gimnazijo je bodo v Koszegi. Med počitnicami je rad potuvao po Slovensko j krajini i od kraja do kraja. Zbirao je pesmi i začno tudi sam pesmi pisati. Po končano] gimnaziji je šo v bogoslovje v Szombathelyi. Pa ne n je mi je bilo dano, da bi poslano duhovnik. V toni časi so se začndli narodi med sebov klati. Tolažb je doma lu'dstvo. Ne je preživo strašna leta klanja . Mro je 25. januara 1916. leta. Vnogo pesmije napisan. Do 200 sv jih je občuvalo. Pošilao jih io v “Novine” i “Maniin list”. Leta 1914 je objavo V “Novi-naj” 14 nesmi i leta 1915 dvanajst. Ne je na pisao samo pesmi, nego je pisao tudi kračiše pripovisti. V “Novinaj” jih ie priob-čenij šest (1914 leta pet i “Podgorska Anica”, štev. 21-22; “Kokotov brčv” štev. 31: “Ranjeni pa boj” štev. 36; “Vdiljc po vesi” štev. 38: “Boj” štev. 44; i leta 1915 edno: “Domobrance” št. 9.). V kalendari Srca Jezusovega za 1913 je napisan tudi povest “Gda mati ženijo”. Veselila ga je tudi domača zgodovina. Z Miroslavovov naglo smrtjo smo dosta zgubili. Fu občutimo posebno zdaj, v tej časaj, k da smo že skoro pozabili prav lu-biti svojo domovino, jezik.. Zato je potrebno bilo, da je stopo Miroslav sam pred nas v toj Novalo-voj zbirki ‘Prekmurskih pesmi”! Kak je on lubo svoj domači kraj i vse k a je slovenskega... Mi že skoro več tak ne vemo! T to j c ne prav, j c žalostno, ka po-zahlamo, na to ka nam je domovina! Dvajstištiri najbouših i najlepših Miroslavovih pesmi je zbrao Novak v toi knjigi, šteroj je napisan tudi lepi predgovor o Miroslavovem življenju i pesniškem delovanju. Vsi so to knjigo z velkitn veseljom sprejeli i vupam sc. da jo bomo tak sprejeli tu-dimi, ki smo raztepeni po razni j kraja j J. Amerike. Zato mislim, da si bomo v kak najvekšem števili naročili ob e j Novakovi knjigi- “Izbor prekmurske književnosti” i Miroslavove “Prekmurske pesmi”. Naročijo se pri “Družbi sv. Mohorja” v ledji. Posebno velko veselic vam napravijo Miroslavove pesmi. Preproste so, a lepe, ka človeka prevzemejo. Kak lepa je na pri-likr> ta: Daleč, daleč sem od doma na tujinskom sam stojim, med tuiinci nepoznani za svoj dom se žalostim. Brez starišov, brez bratov, brez sester slovenskih sam. S tugov srce mi obdano žalosten žive moj stan. O, na gda bo. gda bo prišla srečna vera, želen čas, gda hribi vi zeleni srčno bom objemao vas? Nemrem du že tu" živeti, morem priti ta domo, morem priti med Slovence, gde srce mi mirno bo. Ali je že ne naše srce kaj podobnoga občutilo v tujini? Kak vidimo iz povedanega, se nam ne trbej sramuvati našega pokolen ja, liki moremo z veseljem, gledati nazaj na preminoče delo naših velikih mož. O ne pozabimo toga, kem bole bomo poznati rijuva dela, kem raj je bomo čteti, tem več tistoga pravoga ponosa, prave samozavesti bo v nas! Ivan Škafar. PRVI BOŽIČ V ARGENTINI Sv. večer. —• Poseo me ie prineso v drveči centrum; avto za avtojom, kolektivi, omnibusi tvorijo nepretrgano prometno nit na lepoj širokoj Avenidi. Stojim krc Avenide i gledan: dnes sv. večer?... Kolkokrat se ščen to ur is a o v glavi obdržati', tolkokrat pa gratan raztreseni; to drvenje na kričanje enoga velkoga va-raša sc neda zediniti s p r e m i š 1 a v a n j o m skrivnosti toga najlepšoga Svetka od celoga leta. Tu pa tan švigne kakši raket v lufte in človeki pridejo na spomin vuzenski svetki v domovini'. . težko me ie se v božično atmosfero postaviti, zato ar mi nika fali: ne vidin hrežiček za nizov, iahl.-ini v ogradi na 'eni duši travnik pokriti' z belnv ode-jov: ne vidin v velkoj sobi nanrej ireslico. ne vidin visi ti nad velkin stolnn betlohen. ne vidin maternoga obraza s šteroga se pri' pogledi teh simhnlov božiča madnaravno veselic sveti. Pa šce nika mi fab": fVn-li ir Inft tnneo od angentinskoga noletne-ga sunca. me fali tista tonloča. Štern ?e naša velka peč posebno na sv. večer in sv. noč no celoj so'ti širila.. . Priden k somdnikon. Tan so d zbrani na poslušalo na radio božične neemi: pas'ednie ščc sami naštimaio par slovenskih nes-mic. med njimi tisto večno novo pa lepo nesena: Tiha noč, blažena noč... Ges na san razočaran, zato ka san se šče ne navado božič obslnžtivati brezi snega, brezi-, brezi-- v toi deželi, ge se božič na novo leto obduž.avajo na morskoj obali, s kopanjem pa z igrami pod toplon suncon... A-j. L. A LAH: Q V O VADIŠ Začne se novo leto in z njim nova doba za nas. Z naibolišimi nameni in želiami smo naš kotiček počeli in ako niso vsi z njim zadovoljni, ni vse naša krivda. Posebno iz domovine se pritožnieio nekateri radi naslova, katerega smo našemu kotičku dali. Raiši bi videli da bi namesto ‘‘Prekmurja'’, “Slovenska Kraiina” pisali, češ da je to našo pravo ime. in so nas že tako tudi Madžari na-zivali. itd. Za našega šolskega časa smo sc učili nazivati našo ožjo domovino Prekmurje in pod tem imenom nas tudi tukaj vsi poznajo. Ako bi o Slovenski Krajini pisali, mnogo naših bratov in sester, ki so tukaj, ne bi znali, o če mse govori. Nam pa je predvsem zato, da se tukaj med seboj razumemo, ker so te stvari v prvi vrsti za nas tukaj pisane. Histerija nam kaže, da smo bili že tudi prej "Prekmurci”. Tako ie bila naša kraiina skoz zeli srednji vek nazivana kot: “D1STRICTUS TRANSMURANUM”, “ULTRA MURAM”, DTSTRICTUS EX ALTE RA M UR AE”, "ÜBERMURGEBIET” etc. Knjiga, ki jo je spisal V. Novak (1935) “Slovenska Krajina”, ima samo naslov drugače, inači pa o "Prekmurju” govori. Kaj čudo, ako smo samo pod tem imenom poznani? Ako smo naše narečje malo spremenili, smo storili radi tega, da bi naši tukajšnji rojaki pojem dobili o dialektu, ki ga govorimo. Težko je soditi onemu, ki razmer ne pozna, ker je potem perspektiva nejasna in motna. Vendar je kritika zdrava, ako je objektivna. Dr. FRAN SUŠNIK: Prekmurski sprehod Slovenska Krajina! Kapela in njen srebrnolasi varuh Meško jo objemata s svojim prijaznim očesom vsako jutro in še lepše vsako večer; Koroščev sv. Jurij je bližnji sosed, iz Ljutomera prevažajo po veržejskem mostu žlahtna štajerska vina: blizu nam je in jo poznajo naši trgovci in politiki in tudi fi'o'osri: prišli so in prihajajo vci kakor snubci k deviški' nevesti, da iztisnejo iz nje, kar se jim zdi potrebno, da denejo v torbo. Prihajajo, ki mislijo da so poklicani za rešitelje in osvoboditelje in voditelje in učitelje in •— oh, premnogo je ženinov! Prihajajo mali, da jih velika, neizmerna ljudska duša niti ne začut. in gre mimo njih. Pač eno: naši pevci so se jih vgrebli. Toda koliko jih je prišlo protiterjev vseh sort, ki nosijo ljubezen in narod na jeziku, pa nimajo ljubezni ne naroda v srcu! Če bi ju imeli, bi jih pritisnila k tlom] na kolena pred rodom in zemljo, ki je sveta, trikrat sveta. Nikjer nam ni duša slovanska tako silna in mogočna, ko v žalostnih zemljah naših, v trikrat bolj žalostnih kot je naše bridko Primorje- v Koroški, ki je opus naš in drama naša; v Prekmurju, ki je lirika naša. Tihe in svetle so vasice ob Muri, težke so neskončne ceste po Dolenjskem in Ravenskem; temni topoli hodijo z njimi. Vedre so gorice tam pri Bogojini, kakor naši štajerski in dolenjski griči, dokler jim ne zamre vrisk v mračnih gozdovih Goričke. čudno: nihče od teh, ki so s srcem bili v Krajini, je pozabiti ne more. Še med seboj jih je zvezala: kakor tovariše iz ujetniš- tv;i: — kakor izletnike ; planin) — kakor romarje s prelepe slovenske božje poti... PISMO IZ DOMOVINE i.ubi prijatcl: Tvoje pismo me trno razveselilo: tudi “Duh. Živlenjc’’ števo si me pošlo sc mi povidlo. Celo pa vaš “Prekmurski kotiček’’ me posebno radost napravo. Se čudin, ka tan tu znate po našen gučati. Tu jirinas je se po staron; fčasi samo mamo kakšo malo pro-incno, kak na primer zaj pred volitvami. Dosta so na n pripo-v edavali. samo da smo mi to prvle tu že znali pa se: toga že davno držali. Pač pa smo v ne voli' bili ar so več kandidatov nucali kak je volilcev bilo, tak ka je sakši za sebe agitero. Vse eno smo pa nikuk zapuščeni pa zaostani; mamo novine pa so nej za nas. Nej ka bi človik šinfo, ali pa protestero, n j in pač šče dosta fali, ka bi ednomi kmeti od gnes na hasek bile. Naš stan je od dneva do dneva bole težki; če ščemo grunt pa niže obdržati, moremo napredno misliti, ka n an lučke vrane kruh ne odnesejo. Zato smo tudi prisiljeni, k sosedi iti če ščemo znati ka se p v sveti godi. Mantrati se moremo od rane utre do poznoga večera. To leto smo hvala bogi srečni, ar smo preči dobro žetvo meli. Samo nan je rani sneg dosta kvara napravo. Dobro ka je hitro odišo, tak ka nan šče mogoče bilo malo kaj rešiti. Dosta bi šče napiso ali moren skleniti, ar mi je roka preveč žmetna. Smo pač zdelani pa trudni. Od tebe pa želin da bi šče tudi nadalc našemi geziki voren os to pa nan več kaj napiso kak je tan živlcnje. Zdaj te pa lepo pozdravi an kak tvoj vorni prijatel ( Anton. VSEM PRIJATELJEM PREKMURSKEGA KOTIČKA SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO! FOTO SAVA SAN MARTIN 608 (križišče Tucuman) Domov ne moreš. Vsaj verno svojo sliko lahko pošlješ. Oglasi se pri nas/ — Fotografije vsake velikosti. Povečave. — Razvijanje. — Hitro in točno. Po slovensko. ALI VESTE NAjCENEJŠE DENARNE r\ POŠILJKE OBAVLJA \ RANCO HOLANDßS UNIDO. Vaša korist zahteva, da se prepričate sami, zaupajoč nam | | Vašo bodočo pošiljko za Novo leto SLOVENCI! vsi na SLOVENSKI ODDELEK BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podružnica: CORRIENTES 1900 FRANC BARTOL: Moj obisk v La Paz To vrstice sem bil zapisal v dnevnik na predvečer svojega odlio da iz Bolivije, skoro že pred tnmi leti, ko je še divjala po Cliacu bo-livijansko - paragvajska vojska. Predmet že ni aktualen ali vendar komu zanimiv. La Paz, Februarja 1934. Natakar v beli obleki je z veliko izurjenostjo nalil mojemu sopotniku na nasprotni strani mize nekako dva prsta whiskija in mislim, da j c to ponovil že šestič na najinem potu med mestima Tucmnan in Metan, na severu Argentine; meni pa je prinesel sok paraguajske pomaranče s sodavico in ledom, kajti velika letna vročina nama je vzbujala neprijetno žejo in od časa do časa so nama postajala grla kot prašna cesta, kadar dolgo ne dežuje. Vozila sva se že od osmih zjutraj iz Tucumana in iz zadnjega izredno komodnega vagona, ki je na zadnji stiani popolnoma odprt radi vročine in za boljši razgled, sva sledila pokrajini, ki je tonila za nami s silno brzino. Niti mojemu sopotniku, niti meni ta pokrajina ni bila nič novega. Poznala sva vsakega stražnika na postaji, vsak hrib in vsak potok nama je bil star znanec. Saj, ko sva bila skoro tri leta skupaj pri velikem gradbenem podjetju bližnje stranske, skoraj 400 km železniške proge, on kot lastnik, iaz kot upravni šef, sva neštetokrat premerila v železniškem automobilu to progo. Lepa je tukumanska okolica. Argentinski zcmljepisci jo i-menujejo “el jardin de la Repiiblica” — vrt republike. Je vse zeleno, vse obdelano in zasajeno s sladkornim trstom. Kamor oko seže, se zdi kot eno samo morje.in hladen jutranji veter v lahni megli je zavalovil od časa do časa ta velikanski zeleni prt, pogrnjen med visokimi sladkornimi tovarnami. Kmalu je ostala za nami ta rodovita zemlja; okolica je postajala pusta in drevje vedno holj siromašno, vedno bolj pritlikavo. Samo sem pa tja je bilo videti kak večji “quebracho Colorado” — drevo, podobno našemu hrastu, — skoro ves drugi svet je bil poraste! z nizkim bodljivim grmovjem; nikjer ni bilo videti nobenega človeškega bivališča le na zelo dolgih razdaljah se je pojavila od časa do časa kaka koliba, kj'er žive brezbrižni tukajšnji delavci, ki var jejo par koni, morda kako kozo; žive od dela, kadar ga je in kadar ga ni, stradajo in kradejo. Pri našem podjetju jih je bilo obilo. So dobri delavci, kadar so trezni, ali ako-ravnu so mnogi služili lepe denarje, so ostali, ko sc je delo dokončalo, zopet nič več kot s svojo kozo in kolibo. Alkohol in razsipnost so največji njegovi sovražniki. Njihove siromašne kolibe so vsajene kot osamljene gobe med pustim grmičevjem, trnjevim mesnatim kaktusovim drevjem. Ali ta pusta pokrajina se je od časa do časa spreminjevala v rodovitno oazo; kak podjeten Europejec je po dolgem trudu iztrebil bc dečc, negostoljubno grmovje, razoral rodovitno zemljo in kmalu se je pričelo pasti stotine glav goveje živine po zelenih travnikih. Med visokimi jelšami ja si je postavil udobno hišico in tu živi srečen s svojo družinico v neskončnem miru, kjer ga nič in nihče ne moti. V Metanu, malem mestecu, bjer se odcepi železniška proga, ki je prodrla nepoznane in nenaseljene gozdove vroče pokrajine Chaco in ki je spojila zahodno in vzhodno stran severnega dela Argentine, visoke, s snegom pokrite Ande, z ogromno reko Parana, ki prenaša Mihanovičeve ladje od Asunciona do Buenos Airesa, se je nama pridružil najin prijatelj, zdravnik, mlad, živahen fant mojih let, ki nam je bil zvest tovariš pri našem podjetju kut zdravnik. Ponudil se je bolivrjanski vojni komandi za zdravnika na bojnem polju, kajti dnevna praksa na telesih ubogih vojakov. ki jim je granata odtrgala kos roke ali noge, ali pa ki jim je krogla prizadela težke notranje poškodbe, je izborna praktična šola in nadomesti gotovo mnogo ur predavanj na univerzi. Vsi trije smo stooili na peron, vsi veseli, da smo se sešli po tolikem času. Zunaj na postaji so nas pozdravili sami poznani obrazi, od železniškega načelnika do strojevodja so bdi vsi naši prijatelji. Pridružil se. nam je-eden izmed bivših dobaviteljev železniških pragov, ki nam je bil orodal v letih 1028, 1929 in 1980 preko 80.DOC železniških pragov iz lesa “quehrachc Colorado". Imel je tri velike parne žage, ali kot je navada tukajšnjih ljudi, ni razumel ceniti svojega truda; ni poznal one zgodbe o egiptovskem faraonu, ki je imel sanje o sedmih debelih in suhih kravah. Sedaj, je bolj revež, nima naročil. Nadaljevali smo našo pot; sedli smo okrog druge večje mize, nažgali smo cigare, in da bi nam čas hitreje potekal; zaigrali "bridgc”, igro, ki nam je v prejšnjih letih mnogokrat preveč krajšala zimske večere. Pokrajina, ki je brzda mimo nas, me je zelo spominjala na Celje in njegovo okolico; na vseh straneh je plaval dih zadovoljnosti, vsa okolica pridno ibdelana, male, snažne hišice in nizki hribi okoli, so nehote prenesli moje spomine domov med slovenske gore, kajti človek, ki več kot na tisoč kilometrov dolgi progi iz Buenos Airesa ne vidi drugega kot monotono ravan, sedaj ob- V tračem spominu bo ostalo T"S"m naše luharsko romanje, če o^ da, bomo napravili ob letu šo lepšega. Slika predstavlja baziliko. — Spredaj je g. Lakner in njegova družina. delano, sedaj pusto, in ki ie zrastel med slovenskimi hribi, ki je preživel svojo mladost med visokimi smrekami, na mehkih, z visokim mahom porastlih tleh naših bukovih gozdov, nehote misli da tudi v tel; zelenih gozdovih po oližnjih hril ih, skačejo veverice, gi ozdi jo vrane in ne ve, da je to vse skupaj nizko, neprodirno grmovje, polno dolgih trnjev, ki se človeku zabodejo do kosti, ako ni zelo previden. Ogromna ravan se je pričela polagoma ožiti in vlak je vedno težje sopiha! po vzpenjajoči se progi. Ostri ovinki, kraj globoke struge ob deženih časih nevarnega hudournika, so nam odkrivali vedno nove pokrajinske slike; ozkotirna železnica se je s trudom vila med vedno višjimi, skoraj popolnoma golimi gorami. Udoben planinski zrak nam je izbrisal pot, ki nas je nadlegoval celi dan in tudi naši sopotniki so se oddahnili, čim niže je bilo solnce in čim više smo se pririnili. Pri sosednji pleteni mizi se je razgovarjal naš stari znanec, nek severnoameriški inženir, z lepo črnooko damo, ki je izborno govorila angleščino, kolikor >em mogel vieti na ušesa. Nekako sredi voza se je udobno zibal siv* »bradi frančiškan, s častitljivim obrazom in debelim brevirjem v roki in ki se ni brigal za nikogar okrog sebe. V nasprotnem kotu so se razgovarjale v živahni ter-tuliji štiri mlade usmilienc sestre, ki so imele na gornjem delu rokava pripet znak rdečega križa in naš prijatelj zdravnik nam je pojasnil, da gredo v bolivijnnske bolnišnice, streč ranjencem. .Male postajice so hrzele mimo nas. laz sem pridno izgubljal pri igri, ker me je bolj zanimala lepa okolica in žuboreča bistra voda globokega hudournika oh levi strani proge. Mahoma pa je vlak zastal; silni sunek je napravil celo zmešnjave v našem vozu. Karte so zletele na vse strani, naš priiatclj zdravnik je skoraj zletel v naročje sivolasega redovnika in L., moj bivši šef, sc je tipal po plešasti glavi, če jo ima še na svojem mestu. Srdito je posegel za telovnik in nisem mogel zadržati smeha, ko sem videl, da prihaja dim izpod suknjiča. Ves jaden je zagnal kos goreče cigare skozi okno. Sopotnica našega severno -ameriškega prijatelja pa je skoraj jokala, ko si je snažila elegantno obleko iz svetlosive težke svile, whiskv svojega prijatelja in sladko ledeno limonado. Njen sopotnik pa je stresal vso svojo jezo na državno železniško upravo in na celo južno Ameriko in izražal najiskrenejše želje, da bi budalastega sprevodnika še to noč vzeli vsi vragi in ga spravili v najnižji pekel. Stvar v nasprotnem kotu pa je bila videti bolj resna, kajti ena izmed sester je ležala vznak na tleh in njene tovarišice so sc zamanj trudile, da bi jo spravile k zavesti. Naš prijatelj zdravnik je nemudoma vporabil vso svojo izurjenost, kajti deklico je vrgel sunek tako nesrečno vznak, da je izgubila zavest; mala injekcija je kmalu napravila zopet red. Vstopil je sprevodnik in nam oznanil, naj se ne bojimo, ker vlak je povozil nerodno kravo, ki je bila tako nespametna, da je zašla na železniško ozemlje, akoravno je na obeh straneh obdano z žico. Solnce se je že davno skrilo za visoke andske gore; natakar nas jc pozval na večerjo, na kar smo šli vsi v jedilni voz. Ogromni kolosi andskega pogorja so bili jasno odtisnjeni na gorečem ozadju večerne zarje. Še en ovinek in daleč v dolini se nam je nasmejalo jezero luči, “Salta, pascs y boletos, Senorcs”, nas je opomnil sprevodnik. Vsi trije smo gledali zamišljeni skozi okno in kritizirali nespametne ustanovitelje južnoameriških mest, ki so jih postavili skoraj vsa v dolino, v pravcate jame, alcoravno je svet okoli dosti prikladnejši za naselitev v vsakem oziru. Kmalu je bila za nami tudi Salta; skozi okno je vel vedno ostrejši zrak. Šli smo v spalni voz in smo tam nadaljevali naš ’bridge’ do pozne ure. Pustili smo za seboj tudi malo mestece Jujuy in ko sem bil gotov, da sem se odškodoval za vse, kar sem bil izgubil čez dan, sem sc napravil silno zaspanega in stavil sem nujen predlog mojima sopotnikoma, da gremo spat. Ob zgodnji jutranji uri smo dospeli do zadnje argentinske postaje La Ouiaca; mala revizija s strani bolivijanske finančne kontrole, in zopet smo nadaljevali sladko spanje, zaviti v debele volnene plahte v udobnih, zelo snažnih pošteljah. Mrzel meglen zrak me j c prebudil drugo jutro; skozi odprto okno so sc videli na desni ogromni vrhovi, ki so se lesketali v svetlih vijoličastih barvah, popolnoma goli. Le sempatja v malih dolinicah se je videlo prgišče zelenja, kjer so se morda čez noč pasle alpake (alpacas), vikunje (vicunas), divji guanaki (guana-cos), ki so se ob prvih žarkih jutranjega sobica zatekli v varnejše kraje, skakajoč od skale do skale, preko globokih prepadov, boječ se urnega Indijanca, ki je morda prežal nanje radi njihovega okusnega mesa in mehke dlake. Preselili smo se v jedilni voz in visoki planinski zrak nam je dal izboren tek in z veliko slastjo smo zavžib obilen zajutrk. Ob-jutranjem raspoloženju sem občudoval krasoto te jutranje slike v daijnji tuji zemlji. Prav nizko v zraku je krožil velik kondor, ki je gotovo iskal hrane za svoje mladiče, ki čakajo nanj v grobem gnezdu tik kakega prepada. Spremljal nas je, ker je bil gotovo navajen, da mu je kuhar vrgel kak star kos mesa, a mahoma je napravil mal “loopiug” in v veliki hiperboli je splaval navzdol v ncdogleden prepad, kjer je pričenjala ogromna ravan, popolnoma pokrita z jutranjo meglo. Pogledal sem še na zemljepisno karto in tudi spicvcdnik nam je povedal, da je to veliko jezero Poopö, ki leži oreko 3.600 m nad morjem. Kmalu je dvigajoče sc solnce prepodilo gosto meglo, ki se je umikala proti silnim «•orani in sem pa tja smo ugledali malo barčico, ki je drsela po gladki površini kot bel labod. Vlak je šel počasi, ker moral je vedno više in više. Mal potoček na levi strani proge, ki je veselo žuborel med visokim gladkim in belim kamenjem, je prenašal svojo bistro vodo mogočnemu jezeru. Izza belih počin nas je pozdravila mala čreda belih ovac, ki jih je pasel star bradat Bolivijance, pokrit z malim klobučkom in ogrnjen v rdečo plahto. V pozdrav je dvignil svojo gorjačo in se zopet izgubil za divjimi skalami. Nadaljevali smo “bridge”, kajti bili smo že skoro utrujeni od tako dolge, akoravno udobne vožnje. Skoro cel dan je brzela mimo nas ista pokrajina, skale in pečine, prepadi in doline, male bolivijanske naselbine, mesteca kot kondorjevo gnezdo med visokimi skalami. Šele zvečer, ko se je že jelo poslavljati solnce, smo ugledali globoko daleč v dolini pogreznjeno glavno mesto bolivijanske republike, La Vaz, cilj našega pota. Strežnik spalnega voza nam je prinesel našo prtljago, vedno hitreje se nam je približevalo mesto 'n ko smo se nahajali v naših sobah v komodnent hotelu, srno se globoko oddahnili, kajti dolga pot nas je utrudila. Najin prijatelj zdravnik je nama obljubil, da naju ho spremljal vsaj nekaj dni in da se bo šele potem priglasil vojni komandi. jaz sem pa spremljal L. na njegovih opravkih pri boliviiap-skvm ministrstvu za. javna dela. Spravili smo v red svojo toaleto in v ko modnem “Studebakerju” smo se preselili v par minutah v poslopje ministrstva, ali tajnik nam je povedal, da nas bo mogel minister sprejeti šele naslednji dan. (Dalje sledi) Katoliški socialni obnovitveni načrt za Španijo Pretresljive ugotovitve katoliškega sociologa V junijski številki revije "Raznn y Fe”, ki je izšla nekaj dni pred izbruhom španske državljanske vojn , j- španski sociolog .Ton-(|uin Azpiazu očrtal krščanski socialni program za obnovitev Španije. Stavki, ki so bili napisani že nekako pod vtisom bližajoče se nevihte, nam novedo zelo veliko. Tukaj podajamo bistven 1 misli iz ti ga programa . Ni lahko postaviti krščanski obnovitveni * program,. Eno je popolnoma jasno: program, ki naj bi družbo obnovil v temeljih, — bO -- mora radikalno in absolutno biti nasproten tistemu osnovnemu zlu, ki danes izpodkopujc družabno življenje. Te rešilne princicpe pa je mogoče strniti v dvoje bistvenih zahtev: 1. Treba ic narod dvigniti v gospodarskem, kulturnem in nravstvenem pogledu. ‘2. Dobrine je treba na novo in bolje porazdeliti. V Španiji je od 23 milijonov prebivalstva več kot 9 milijonov, to je nad 40 % od dneva plačanih delavcev. Ostali del prebivalstva pa živi po veliki večini v zelo revnih razmerah. Le zelo tanka gornja plast živi v: bogastvu in razkošju. Naša prva naloga mora torej biti, da veliko množico naroda, ki gotovo ne živi prostovoljno v revščini in bedi, odtegnemo uboštvu. Tega pa ni mogoče brez. zvišanja plač. razdelitve dobičkov, razdelitve veleposesti, brez socialnega zavarovanja itd. Prvo vprašanje, ki ga bo vsakdo, zlasti vsak bogatin in kapitalist postavil, je gotovo sledeče: Odkod naj vzamemo sredstva za gospodarski dvig ljudstva, kajti naše gospodarstvo je revno in zemlja po večini nerodovitna. Mogoča sta dva vita: podjetja, ki' delajo z dobičkom in izboljšanje celotnega gospodarstva. A ko je tlosedaj kapital za sebe spravljal relativno večji del celotne delovne proizvodnje, je treba poslej to temeljito spremeniti . Bogatini se seveda temu upirajo in pravijo: “Ako si narod gospodarsko pomaga kvišku, potem se moramo mi vtesniti; ako on pridobiva, mi izgubljamo. Izbera torej za nas ne more biti težka.” Drugi pa pravijo. ‘‘Prej je delavec malo zaslužil in je bil zadovoljen, danes zasluži veliko in je nezadovoljen. Kam vodi pot ?” Eni in drugi sklepajo napačno: Ni treba, da bi premožnejši izginili, ampak odprav iti je treba nezaslišano neenakost v podesti in dohodkih. V naši deželi ne sme biti nobenih zelo bogatih in nobenega zelo revnega državljana. Odprava proletafijata po smernicah Pija XI. ni le neka zadevščina. ki je prepuščena dobri volji, ampak je resnična in neizbežna dolžnost. Odpraviti proletarstvo pa se pravi dvigniti mase do višjega socialnega in gospodarskega stanja. Nova porazdelitev dobrin zadeva pri nas na velike težkoče. Gospodarske dobrine so od Boga za ljudi ustvarjene: to se - n - pravi, za vse ljudi, vsaj kolikor prihaja v poštev uporaba dobrin. ^‘e. bogoslovni nauk, ki ga je treba z največjim povdarkom raz-šiij.iti in oznanjati, la nauk nam pravi: Bog, ki celo za ptice v ziaku skrbi, bo tembolj skrbel za ljudi na zemlji. Zlasti v kolikor gi c za dobrine, ki so potrebne za ohranitev življenja, je Bog ukazal takšen red, da bi ne smelo nikomur manjkati tega, kar poti ebujc za dostojno življenje, pri čemur je človek dolžan, da v ta namen uporablja tudi vsa pametna sredstva, kakor na primer delo itd. Sleherni krščanski socialni program — ki mora biti zgrajen seveda na božji volji — mora zaradi tega temeljiti na sledeči osnovi. Družba mora v gospodarskem pogledu biti tako urejena, da nihče, ki od svoje strani hoče prispevati potrebna sredstva (n. pr. delo), ne bo trpel pomanjkanja dobrin, kj so potrebne za človeka dostojno življenje. Družba, ki tega namena ne izpolnjuje, ni ne dobro, ne krščansko urejena. To bi imelo za posledico, pravijo, da industrijski magnat, ki' ima danes 50 milijonov premoženja, ne bo juitri imel več kot 20 milijonov. Da, to bi bila posledica, toda tudi potem šc ne bo za lakoto umrl. Po drugi strani bo pa takšna reforma imela tudi za posledico, da bo pošten delavec z 10 otroci mogel pošteno in varno preživiti svojo družino, da bo z lastnim delom in z delom svojih otrok imel preskrbljeno sedanjost in bodočnost. In ko bi njegovo delo ne zmoglo vsega, da bo krščanska družba in boljše situirani sloji čutila nravno dolžnost pomagati socialno šibkejšim do dobrin, ki so potrebne za življenje. To je prva dolžnost in naloga krščanskega obnovitvenega programa. — Bog je zasebno lastnino zaupal posedujočim kot svojim upraviteljem, toda pod čisto gotovimi pogoji in zelo težkimi obveznostmi; da jo namreč upravljajo in uporabljajo v tisti namen, ki ga je prvotno položil v vse zemeljske dobrine: da so namreč vsem namenjene in da v resnici tudi vsi dobe, kar jim je potrebno za človeka vredno življenje. Tega nauka mnogi bogataši in polbogataši. podjetniki in trgovci, veliki in mali niso razumeli in ga še tudi danes nočejo razumeti. Toda, ako hočemo socialno rešitev, ga moramo razumeti ir. ga moramo izvesti. Dolžnost nove razdelitve dobrin ni izpolnjena že s samo miloščino. Tu je preveč preprosto in tudi zmotno mišljenje. Kajti treba je tc nalogo izpolniti v okviru socialne pravičnosti, ki zah- tcv;t novo porazdelitev v različnih oblikah: preskrba dela, darila, večje plače, socialno zavarovanje, udeležba na dobičku in na vodstvu podjetij itd. Kopičiti bogastvo, ničesar dati in prepustiti revežem, biti z naravnost histerično zagrizenostjo v skrbeh za bodočnost, kar danes mnogi delajo — ne le da ni krščansko, ampak je naravnost prutikrščansko. To je umazana strast lakomnosti. Tisti, ki se tako vedejo, zaslužijo, da jim Bog upravo zemskih dobrin' zopet vzame in jo drugim zaupa. Kdo je torej dolžan prispevati od svojega k socialni blaginji? Vsi. ki žive v razkošju: bogati in premožni razred, razred podjetnikov v splošno, vsi, ki žive bogato in brez skrbi od rente in kapitala. pa naj bodo v kateremkoli stanu ili poklicu. Dolžnost pravičnejše razdelitve dobrin zadene torej posedujoči razred in ako ta noče storiti svoje dolžnosti, je država kot upraviteljica ia-vne bkiginie dolžna, da z zakonskimi in prisilnimi sredstvi poskrbi, da bodo zemeljske dobrine zopet izpolnile svoi prvotni namen v smislu večnega zakona socialne pravičnosti. Nujno je treba poseduiočim te resnice zabičati, ki iih morda ne poznajo, ali pa nočno poznati. Mora iim končno postati jasno, da se morejo imenovati katoličani le, ako te dolžnosti resno izpolnjujejo. Pretresljivo je. kako pisec čenrav le mimom-ede, slika kulturne in verske razmere med svojim narodom. Tako pravi, da je v provineiii laen' 70 olo analfabetov, po drugih pokrajinah na splošne 50—60 o[o. V Madridu ie prav v zadnjem času bilo še 40 000 otrok brez šole. V provinci La Mancha je izrolnjevalo le še 2 % mož svojo velikonočno dolžnost, v Bstrcmnduri v An-daluziii in Alicante pa niti ne 1 o!o. “To so krvava dejstva,” pravi pisatelj. In mi moranm pristaviti: ki nam pa pomagajo razumevati, zakaj je v Španiji prišlo tako daleč! Vsem naročnikom in bralcem Duhovnega Življenja vesele praznike in srečno novo leto. Pravni nasveti V zadnjih časih jc argentinski parlament odobril mnogo zakonov obrambo delavskih slojev, izmed teh sta zelo važna zakon o ponesrečen j u1 in odslovitvi od dela. Vsakdo, ki dela za račun kakega podjetja in se ponesreči, ima pravico do pol dnevnega zaslužka, dokler ga zdravnik ne smatra za zdravega in poleg tega še za odškodnino, ako bi postal vsaj deloma ali popolnoma nesposoben. Vsaka firma, ki zaposluje 4 in več delavcev, mora voditi po- sebnc knjige, v katerih so zabeležene vse podrobnosti o delavcih, ki jih ima zaposlene, vse te knjige so potrjene in podpisane od dr-ža\ nega urada za delavske zadeve (Departamento Nacional de Trabaju). Malo jih je, ki vedo, kam naj se obrnejo v slučaju, če rabijo kak pravni nasvet. Najboljše je, ako imate kake težave radi tega, ker ste se morda poškodovali na delu, ali ste postali bolni ali pa so Vas odslovili iz službe, da sc obrnete na gori navedeni urad (Departamento Nacional de Trabajo, Victoria 861), kjer Vam bodo gotovo šli takoj na roko in bodo napravili takojšnje korake, da pridete do svojih pravic. Ako pa je zadeva bolj resna in gre za večjo vsoto, je najbolje, da greste do našega Poslaništva, ki Vam bo nasvetovalo, kateremu odvetniku lahko zaupate svoje težave, ker v teh zadevah je treba imeti v tej deželi zelo veliko previdnost. Ako se ponesrečite na delu, Vam mora firma plačati vso bolniško oskrbo in pol dnevnice, ki ste jo nazadnje služili, to je, ako ste imeli po 4 peze dnevne plače, boste prejeli dva peza in vso bolniško oskrbo. V delavskih knjigah, ki sem jih gori navedel in ki jih mora voditi vsaka firma, so zabeleženi delavci z vsemi podatki in poleg tega, koliko zaslužijo dan za dnem. Ako te knjige niso v redu vodene, Delavski Urad, ki ima pravico, da jih vsak trenutek pregleda, naloži taki firmi občutno kazen. Ako je bila vaša poškodba večja, ako ste postali šepavi itd. imate pravico do sorazmerne odškodnine radi pohabljenosti, ki jo odmeri zdravnik, ki ga za to imenuje Delavski Urad ali pa civilni sodnik. Ge koga zadene skrajna nesreča, da radi poškodbe umrje, koliko bede prejeli Vaši sorodniki? Tisoč dnevnic! Ako ste služili po pet pezov na dan, bodo prejeli 5.000 pezov, ako ste imeli 8 pezov, 8.000 itd. do 8.380,— več ne, ker to je najvišja meja. Za to odškodnino je odgovorna firma, pri kateri delate; seveda, ako je ta tako revna, da nima dovolj denarja, da plača, kar pristoja, bo seveda morala napovedati svoj konkurz in v tem slučaju se bo stvar vlekla brez konca in kraja. Zato je vedno boljše v takih slučajih poizkati pošteno osebo, ki razume ta vprašanja in jih naglo uredi zasebnim potom in reši, kolikor sc da. In ako so Vas odpustili od dela; ako ste zaposleni v tovarni kot navaden delavec in ne kot uradnik, nimate pravice do nika- ke odškodnine, to po zadnjem odloku naj višjega sodišča. Ako pa ste zaposleni v trgovskem podjetju, bodisi kot skladiščni delavec, kot šof er, kot hlapec ali naj višji set", ako ste plačani na dan ali na mesec ali kakorkoli, samo da ste delali vsaj 3 mesece nepretrgoma, vsaj po 10 dni vsak mesec, imate pravico v slučaju odslovitve do dveh mesecev plače: en mesec kot odškodnino za enomesečno odpoved (gospodar vam mora en mesec pred odslovitvijo odpovedati službo ali pa vem plačati cel mesec) in poleg tega še en mesece kot posebno odškodnino. Ako dobi na primer kdo 12. dec. nalog, da mora iz službe, ne da bi kaj zagrešil pri delu, kar bi bilo proti javni morali, redu in normalnemu poslovanju firme, mora firma plačati cel mesec decembar, januar in februar. Kdor je bil pri podjetju eno leto in tri mesece, dobi plačanega še pol meseca, a največ cel marec po zakonu 11.729. Za bolezen mora plačati tvrdka cele tri mesece polno plačo. Če iz bolezni sledi naravna smrt, plača firma odškodnino kot v slučaju odpusta od dela. Bartol Franc. KAKO SMO ROMALI Tu je bil pa spet lep praznik. Doma seveda je bilo še lepšo tedaj, lcar dar sinu šli na božjo pot ali na izlet. Saj so že pred zoro žvrgoleli otroci ki so se prvi zbirali, ki sv bili tudi glavna propagandna moč. Saj niso dali miru, dokler niso spravili na noge vse, kar jo moglo kam iti. Tukaj nimamo otrok, ki bi tako delo vršili. Prikličem! Tudi jih ie nekaj, toda žal malo. Otroci večine naših Staričev že več no čutijo slovensko in jim zato ni mar za nase prireditve. Par dni preje je bil položaj še dosti nejasen. Koliko jih bo, so hoteli vedeti vsi. Malo jih je vedelo bolj določno: “koliko nas bo”. Da ne ve, čo bo mogel, da se boji vrunena, ua preveč stane... Uh, kako človeka po-giejv... pa je najbolje ugrizniti se v ustnice in potrpeti... Pač ljudje ne vedo, koliko skrbi, kolike potov in sitnosti je s takimle romanjem v Liljan. Kdor se v te stvari spozna, on kmalu ve, da jo treba tako podjetje podpreti z moško in določno besedo... Hvala Bogu, da je bilo tudi takih, g. Lakner: kjer je imel kaj upanja, že je tekel tja. Mesto domov na večerjo, hajdi v Belgrano... ali kam drugam. In g. Utroša: Sedaj na Pinoyro, scclaj na Dock Sud. . . in človek zmatran od dela! ki bi tako sladko spal! In še koliko jih je bilo, ki so brusili jezik in peto in tudi pogoltnili nekatero... N’iio bili povsod lepo spre jeti. Kaj hočemo. “Ima nas vsakojakih”... Pač najbolj neprijetna skr!) je, kako nabrati dovolj ljudi. Predvsem seveda za božje pot, to se zna! Pa je vmes tudi zgodba s tem vražjim denarjem . če nas nc bo 300? Potem bo treba pretipati vse žepe, če ni kje kak soldck pozabljen... Ej, lahko si mislite, da sem sc praskal za ušesom in si mislil: Sedaj bi bilo pa res treba, da imamo Slovenci svojega Slomška že v nebesih, da bi malo nastopil. . . Pa so so odločili tudi Hrvatje, da gredo z nami. Torej prav. Sta sc torej zavzela za nas Ciril in Metod, tako smo uganili in zato smo namenili, da bo imela njuna zastava častno mesto na našem romanju. Tako že več ni bilo skrbi za število vdeležencev. Toda vseeno: kako se bomo obnesli Slovenci? In da bi bili brez muzike? llospod, tako je rekla g’ospa T„ nekaj se pa. že spada. Kakega p< sička bi pa že priložila, da bo malo bum-bum-bum. . . In smo tudi “bum—bum” dobili. Lapa četica skavtov se nam je pri-, družila. Tako je bilo napeljano vse lepo. In sem prav zadovoljen položil svoje kosti k počitku. Saj je bilo ž.c tudi čas oni večer. Ob 11 h zvečer je že dne dovolj! Trenk—trenit, je zapel telefon. Na pes j an grdi! In sem posluhnil, kaj je novega in sem zvedel še bolj grdega pesjana. Organist iz Lujana je bil in mi sporoča, da nam hočejo pojesti deseto mašo v Lujanu... O ti grdoba! Karamba! Takoj jutri se grem skreg'ati, pa če tudi s škofom! Ti na-gravž ti! če sem že tri mesece preje zapisal in potrdil svojo pravico. . . Pa nimam navade, da bi kaj klel. In sem jo res ubral kar naravnost. Ta bi bila lepa, Bukvice smo izdali, peti sc učimo, so pred drugimi bi se radi malo ponesli in sedaj da bi nam vse skazili. Kar hud sem bil, ko sem stopil prod patra superiorja, da se zadeva pojasni: “Ej veste, padre, kaj sem jaz, če so oglasi škof, kar molčati moram... /5 njim S" zmenite. Jaz sem sporočil, da jo deseta maša vaša, toda. škofu moram ponižno, prstan kušniti in riči: na. uslugo sem ekscelenca!’’. . . In sedaj? Bo že kako, tako sem sc skušal polroštati in kar telefon sem napregel in poklical direktorja onega, španskega romanja in Smo ugotovili, da so naše pravice zapisane in nam jih nočejo kratiti. “Kdor prej pride, prej melje”! V soboto pred romanjem. Trenk, trenk... vedno naprej je pel telefon in vpraševal: imate še listke, rezervirajte zame, za pet, za dva... Ste g'a videli Janezka, ki je preje rekel, da štrukljev še mara ne, potem se je pa zanj.' stepel... Da, kar jutri s. oglasite, pred vlak..m. In je bila ura že 11 zvečer, pa je še spraševal telefon... Ej duše? Kje ste pa preje bili?... Hvala Bogu da pri žel znici v dejanju niso tako strogi kot v besedi. Saj so prejo rekli, da mora biti že v soboto zvečer račun končan. Potem so pa rekli, da bo tri dni pozneje Se tudi dovolj zgodaj. V nedeljo 29. novembra — prav izseljenska nedelja! Pa poromajmo danes k Materi Mariji, da bo naša molitev tem večja danes, ko tudi domovina moli za nas. Z vseh strani so hiteli. Toda, kalu> se bom našli, je mnoge skrbelo, ki niso še nikoli šli s postaje Onze. Brez skrbi! So že čakali naši reditelji s slovenskim trakom. “Sapramiš, poglej no, kako je to nekaj lepega. Saj sem že pozabil skoro na našo zastavo. Dvakrat lepši si danes France s tem našim trakom. Poglej, tam je pa prav naša zastava, prava, slovenska: belo—modro—rdeče! ”Tako je veselo ugotovil Jože in sc stavil na razpolago, če ga bi bilo kaj treba. In nas je že čakal dolg vlak z napisom: “Peregpinacičn eslovena”. I.epo se je to bralo, pa mi je bilo vseeno nekoliko neprijetno... Vse samo — “eslovena”. In Hrvatje so tudi z nami. Pa jim gotovo ne bo prav! In so res nekaj pogodrnjali. Pa so se kmalu pomirili. Kdo pač ve za vse! Uprava je dala napraviti napise pač za nas, ki smo prosili za vlak. Pozneje pa nismo prišli do trga, da bi prosili, naj dajo dvojno napise. Dolg vlak smo napolnili in še na potu nekaj povečali število na prvih dveh postajah. Kdo bi si mislil! Mislim, da jim bo lahko žal tistim, ki niso hoteli iti, tako je bilo slišati. Vlak pa. je drvel tja v brezkončno planjavo. Koliko je le glav? To bodo že šteli železničarji in ko so res napravili to, smo zvedeli, da nas je 693. ,, Toda, kako se bomo razpoznali tam med tisočero množico? In so šle naše deklice in zaznamovale s slovensko trobojnico naše ljudi od voza do voza. Ob 9 uri jo obstal vlak in smo se iztožili. Tedaj šele smo videli, koliko r.as je’ Zgrnili s m o se v dolg sprevod, ki je .zagrnil vso cesto 300 metrov na daleč. Najnnprr j skavti z argentinsko zastavo, za njo Mati Božia Sinjska in sv. Ciril in Metod. Potem sta ob argentinski zastavi ponosno stopali slovenska in hrvatska in šo cerkvena in jugoslovanska. Radovedno so nas ogledovali z vseh strani. Posebno pozornost je zbujala naša muzika, ker menda malokateri božji potniki pridejo z gl a zb o. Prišli smo ravno prav, da smo se zvrstili za mašo. Pevci na kor in so mogočno zadonele orgle nam v pozdrav. Stopil jo na prižnico gospod Kastelic in sprožil besedo — po hrvaško. Pač bi ne bilo prav, če bi ne bilo nič po hrvaško. Saj je sltoro polovica udeležencev Hrvatov. Vsem nam je bilo v veliko zadoščenje to in veselo smo spoznali, da moremo tukaj Slovenci m Hrvatje čisto lepo sodelovati in še več: saj je poleg hrvaške in slovenske zastave tudi jugoslovanska imela prostor in pod vsemi tremi tudi odpravnik p oslov dr. Stojanovič. Tako: jc v lep: harmoniji naše romanje teklo naprej. Kako toplo nam je postalo okrog srca, ko jo milo za-zvi-neln naša lepa pesem skozi mogočne svode luhanske baziliko. Bilo je priprav in je g Ciril brusil pete s Paternala na Avellanedo in spet nazaj, in je oba zbopa zložil In še z nekaterimi pevci pomnožil in so si s petjem pridobili priznanje navzoč:ga škofa in vso množice, ki so se žačudeno ozirali, ko jih je objela naša pesem. Tako nas je pesem in za njo še Doktoričev govor 1ako prevzel, da smo se čutili kakor doma in vendar tako daleč, daleč... Da spet •obnovimo, da potrdimo prijateljstvo z Bogom in Marijo smo šli na božjo pot. Dva pa smo imeli s seboj, ki naj šele postaneta otroka božja, dva v< kavčka za krst. Toda luhanska bazilika je malo večja kot pe-čciekn cerkvica, kjer razgrne mežnar eno samo rjuho, kadar proso suši, pa bi že sveti Jošt no imel kam stopiti, če bi si zaželel doli z oltarja... In so ae zgubili botri in se je zgubil nazadnje še gospod. In jo bilo grdega iskanja, prodno se je vse to našlo. V romarskem domu smo imeli rezervirano veliko dvorano. Kdo bi si mislil1; Ko bi s tem računali, še zaigrali bi lahko kaj za odmor. In so tudi res zaigrali in zap:li, take da je bilo kaj kmalu dve uro in čas, da pogledamo še muzeje, da so razgledamo tudi na okrog. Pisan vrvež je tam. Dolg sejem polen vseli drobnarij in igrač, ringel-špil in gugalnica, železnica in skakalnica, streljamo in igralnice... kar hočeš vse dobiš za dober in tudi za slab denar. Muzeji so seveda zelo po- hvaljeni in obiskani in bila bi seveda skoro zamera, če ne bi zapisal tudi jaz, da se kaj takega nikjer drugje ne vidi”. Med tem sc jc pa naše število še večalo. Mnogi in mnoge niso mogli priti z nami in so pritekli za nami pozneje. Celi pulmani so prišli polni naših ljudi, tako da jih je prišlo morda še kakih sto. Oh petih bodo pa večernice, in kako sliko bi tudi radi za spomin. Dopoldne med toliko množico drugih romarjev je bilo pač nemogoče kje postaviti se v primerno skupino, zato smo temu namenili čas pred večernicami. Pa še tedaj se niso dovolj razšli drugi romarji. Pri večernicah po govoru smo spet zapeli, tako da so vsa grla dala polen glas in je prosila naša pesem tudi za one, kateri nočejo sami nič več misliti na božje stvari: “K Tebi hitimo, se Ti zročimo... Mi smo grešili, Tebo žalili, vendar se usmili, prosi za nas.” I'O litanijah smo so skušali postaviti v lepo skupino. Toda kam s tolikimi glavami. Mnogo se jih je res razgubilo, a se je pridružilo mnogi» novih. Ni kazalo drugega kot natrpati se na stopnišče pred glavnini vhodom. Kolikor jih obsežo fotografija, toliko bo. n so se lepe prijateljsko postavilo našo zastave ena ob drugi, žal je bil prostor pretesen, da bi objel vse. Vse je lepo potekalo in ni je bilo nikalte neprilike. Brez nezgode smo spot sedli v vlak in srečno spet stopili vsak na, svoje mesto. Bil' je nekoliko vroč dan, toda bila je znosna, pametna vročina, ki ni mogia zmanjšati veselega raspoloženja s katerim smo odšli z doma in je bil tako tudi naš povratek vesela, sončna pesem in radosten smeh s sklepom, da drugo leto spet kaj podobnega in še lepšega priredimo. Koliko Slovencev je bilo ta dan v Bujanu, to so seveda ni dalo dognati, ker so zelo mnogi prišli pozneje. Gotovo pa je, da nas je bilo štiri sto in še kateri čez in gotovo je tudi to, da je bil ta dnn najpomembnejši dogodek naše slovenske in tudi jugoslovanske kolonije sploh v tej deželi v tem letu. "TiSlovcnos in Yugoeslavos”, kdo so to. Mnogi so prvič čuli te besede, “Croatos” je že nekoliko bolj poznano. In našo slovensko zastavo so motrili in so uganili: "imperial ruša”. Vselcako je bil tc> dan, časten za celo našo kolonijo in posebno časten za nas Slovence. Upamo, da so bile tudi naše molitve uslišane. Hladnik Janez. DUHOVNO ŽIVLJENJE izhaja mesečno DAVID DOKTORIČ in JOŽE KASTELIC Condarco 645 (Okraj Plo-res), telef. 63 - 2436. Hladnik Janez, Caseros 2780. — telef. 61 • 4221. kliči med pol 9 in 9 uro dop. od 12 do pol 2 h in po 8 uri zvečer. V sredo in potek ni doma, POŠILJANJE NAROČNINE NAŠEMU LIST: Buenos Aires — Banco Gcrmanieo, Av. L. N. Aleni 150. Buenos Aires — Banco llolundčs — Bmč. Mitro 234. Kdor ima pri nji vl°go, mu ni treba pošiljati denarja, temveč lahko piše banki, naj ona nam Izplača naročnino kar iz njegove hranilne vloge. Jugoslavija: Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, Miklošičeva cesta, a pripombo: za Duhovno življenje, Buenos Aires. Brasil: Banco Germanico, Bio d» Janeiro, Bua Alfandega 5 — Banco Gcrmanieo, Sao Paulo, Bua Alvnrcz Penteado 19 — Banco Germanico, Santos, Bua 15 de Noviembre 164 — Banco Iiolaudčs, Sao Paulo, Bua Alvnrcz Penteado 23. Paraguay: Banco Gcrmanieo, Asunciön, Callo Frcs. Franco esq. Chile. Chile: Banco Germanico do la A. S., Santiago. Calle Hučrfanos 833 — Banco Germanico, Valparaiso, Callo Pratt 238. Holandsko: Hollandsehe Bank — Unio N. V., Hecrengraclit 432, Amsterdam, Holandia. Nemško: Deutsch-Siidamcrikanischo Bank A. G., Mohrenstrasse 20, Berlin. SLOVENSKA KULTURNA KRONIKA 29. nov. se je vršilo slovensko hrvaško romanje v Lujan, ki je bila s'.iajna manifestacija slovensko - hrvatske vzajemnosti. S skupnim vlakom .1» potovalo 693 oseb. Kakih sto jih je prišlo! preje ali pozneje. dec. zvečer sc jo vršila proslava 1. decembra v dvorani “Trgov-skogn centra’' ob udeležbi 2500 oseb. Več stotin ni moglo dobiti več vstop-n*cc, ker ni bilo prostora. Incident, ki so ga izzvali m ki razgrajači, je bil končan s tem, da so jih vrgli ven in se je prireditev nadaljevala med velikim navdušenjem z manifestacijo za skupno državo Slovencev, Srbov in Hrvatov, - za Jugoslavijo. Sodelovalo jo 13 društev. 6. dec. je Prosvetno društvo ponovilo “Bevčka Andrejčka”. 6. dec. je Gosp. Društvo Villa Dcvoto priredilo posrečen Miklavžev večer. 1 ■ dec. je razglašen slovenski šolski tečaj v Villa Dcvoto. 13. dec. je priredilo društvo Triglav v Bosariju zabavo s šaloigro “Tri-30 tički”. 13. dec. je v La Plati priredilo društvo “Kosovo” piknik. ZARES NEVERJETNO, KAKO SE MENJAJO ČASI ! Prvi izseljenci, pred 80 leti kmalu po bitki pri Casoros, so rabili trt mesece, da so prepluli Atlantik. Sedaj, ko so se jadra spremenila v zračna krila, Vaša denarna nakazila, ki jih pošljete po našem zavodu domov, za Novo leto, preletš Veliko Lužo z zračno pošto v treh. dneh! Tridesetkrat bližje sto Vi svoji stari domovini, kod oni prvi izseljenci, ki so bili Goriški Slovenci! AMPAK ne pozabite: ravno zaradi te brzine je od vaše gorske vasi do denarnega zavoda, ki izplača vaše darilo, najbržo bolj daleč, kot od tod v Evropo! NE ODLAŠAJTE TOREJ! Takoj so obrnite na naš slovenski oddelek s svojim darilom za Novo leto! DVAKRAT DA, KDOR PRAVOČASNO DA! Banco Germänico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 - BUENOS AIRES n 25 de Mayo 149-59 HRANILNICA- DENARNE POŠILJKE -VOZNE KARTE - IZSELJENSKA POŠTA Naše uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12%'.