• VaUsuL v avgustu •
Znižanje cen
poletne
konfekcije
do 50 7.
do 31. avgusta
v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra —
Kranj
Kopališča I so polna
v o
to"nii ° že mislili, da z t>et J"n Poletjem ne bo nič, je
vn(l<irhUt pred dvanajsto ljub e, nastopila vročina. ^joei^ranji met>li, znaki bli-"V(v 'e jeseni, so avgustovski "ko >°n*ni in vroči. Kranj-"J ^ K ne to kopališče komaj ne , ,yj' ejeti rse osvežitve 4on U0( dne. (ig) Foto: F. Per-
v Član politbiroja CK KP Sovjetske zveze in prvi sekretar CK K P Ukrajine, ' Vladimir Scerbieki, ki je na obisku v Jugoslaviji, je v sredo obiskal Gorenjsko. Najprej sije v spremstvu člana predsedstva ZKJ Vinka Hafnerja ogledal Bohinj in Vogel, popoldne pa je obiskal muzej talcev v Begunjah, kjer ga je pozdravil tudi sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica Matija Markelj.
Nato'je visoki gost obiskal 23. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju. V spremstvu Vinka Hafnerja, sekretarja komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj inž. Staneta Mihaliča ter drugih predstavnikov občine in uprave sejma si je ogledal večino razstavljenih izdelkov. Še posebej se je zanimal za gospodinjske stroje in elektrotehnične izdelke ter pohištvo in kmetijsko mehanizacijo.	A. Z.
. '	_	f	» kM
Pričakujejo rekorden obisk
Po podatkih uprave Gorenjskega sejma si je 23. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju do četrtka ogledalo prek 100.000 obiskovalcev iz raznih krajev Slovenije, drugih republik in tudi iz tujine. Tako z obiskom kot s prometom so zadovoljni tudi razstavljavci in pričakujejo, da bodo na obeh področjih dosegli letos rekord. Lanski sejem si je namreč ogledalo okrog 160.000 obiskovalcev. Na letošnjem sejmu je največje zanimanje za kmetijske stroje, avtomobile, pohištvo, gradbeni material in gospodinjsko opremo.	A. Z.
XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM
v Kranju od 10. do 20. avgusta
Naročnikr
°kviru izgradnje prve etape ceste Škof j a Loka—Jeprca so prejšnji teden odprli nov odsek od Godešiča do železniškega prehoda pred Retečami. — Foto: F. Perdan
Leto XXVI. Številka 63
Kranj, sobota, 18. 8. 1973 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedenslra. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah

Popust za stanovanjsko in kuhinjsko pohištvo
5%
od 10. do ( 31. avgusta v veleblagovnici Globus in salonu Dekor—Kranj
m
KRANJ_
• Vakria, v avgustu •

jiJ^ovitelji: obč. konference SZDL iti tv1F.®» Kranj, Radovljica, Sk. Loka — Izdaja CP Gorenjski tisk v Glavni urednik Anton Miklavčič ^"govorni urednik Albin Učakar
A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO

Tito v svetovnem tisku
V založbi mesečnika Jugoslovanska revija je v Beogradu izšla knjiga Tito v svetovnem tisku. V knjigi so objavljeni izbrani sestavki, ki so izšli v raznih časnikih po svetu ob 80-letnici predsednika Tita. Članke je spisalo kakih 100 avtorjev v prizadevanju, da bi ob slovesnem trenutku osvetlili zgodovinski pomen osebnosti predsednika Tita ter njegov pomen v jugoslovanskem in mednarodnih okvirih. Knjiga je izšla v srbohrvaščini, angleščini in francoščini.
Turistični dvom
Za letošnji turistični promet v Sloveniji bi lahko rekli, da je najbolj značilno: izreden obisk v predsezoni in rekordno i z koriš če ne tu ris tično -gost in -ske zmogljivosti v sezoni, povrh vsega pa še gneča na cestah, kakršne ne pomnimo. Turistični promet se je v prvih šestih mesecih ob enakih hotelskih zmogljivostih povečal za 15 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, v primerjavi z obdobjem v letu 1971 pa za* 1H odstotkov. Domačih gostov je bilo približno toliko kot lani, tujih pa kar za 40 odstotkov več. Turistični delavci pa ne glede na polno zasedenost niso optimisti, saj so materialni stroški znatno porasli. Po drugi strani pa menijo, da so cene gostinskih storitev za evropske razmere znatno prenizke.
OD narasli
Po zadnjih podatkih zveznega zavoda za statistiko so prvih pet mesecev letos zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu mesečno prejemali po 1866 dinarjev, kar je za 12 odstotkov več kot v Enakem obdobju lani. Mesečno poprečje dohodkov delavcev zaposlenih v gospodarskih dejavnostih je znašalo 1836 dinarjev ali 13 odstotkov več kot lani, zaposlenih v negospodarstvu pa 2008 dinarjev ali 7 odstotkov več.
Premalo bencina
Pred dnevi je povzročilo v Makedoniji precejšnje težave pomanjkanje super bencina. Turisti so takrat (pa tudi še zdaj) čakali več ur na bencinskih črpalkah. Glavni direktor skopskega Jugopetrola je za pomanjkanje tega goriva obdolžil zvezne organe, ki niso pravočasno zagotovili uvoz bencina. Menda je Jugopetrol zahtevat uvoz 30.000 ton goriva in predlagal, da bi razliko v ceni (bencin je drugje dražji kot pri nas) krili iz sredstev federacije. Zvezni organi tega niso odobrili. Čeprav je nekaj časa kazalo, da bo pomanjkanje trajalo vse do konca turistične sezone, so se razmere že deloma izboljšale. Vendar zdaj grozi pomanjkanje gorilnega olja v jesenskih mesecih.
V šolah še prostor
Okrog 90 raznih srednjih šol v Sloveniji je republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo sporočilo, da lahko sprejmejo v prvi razred še okrog 4000 učencev. Med tistimi, ki imajo še prostor, so predvsem poklicne šole. Ni pa več prostora v ekonomskih, administrativnih in zdravstvenih šolah.
Premalo traktorjev
Domača proizvodnja traktorjev je bila letos za 5 odstotkov manjša kot lani v prvem polletju. Zaradi obljube domačih proizvajalcev, da bodo letos izdelali 23.460 traktorjev, kar je za 27 odstotkov več kot lani, je bil v zveznem merilu zmanjšan uvoz. Tako smo ta hip priča velikemu popraševa-nju po traktorjih. Kmetovalci menijo, da so proizvajalci na začetku obljubili tolikšno proizvodnjo traktorjev le zato, da bi jim uspelo omejiti uvoz. Če so domneve resnične, potem jim je uvoz uspelo omejiti.
Z C« JL* «
Sobota, 18. avgusta 1973
\ , . s ^ « "S ♦
Srečanje vsega
Pet tisoč ljudi je dve leti pripravljalo vse potrebno za 10. svetovni festival mladine in študentov v Berlinu, glavnem mestu Demokratične republike Nemčije. Festival, ki se ga je udeležilo 30.000 mladih z vsega sveta, je trajal od 28. julija do 5. avgusta. Potekal je pod geslom Za antiimperialistični mir, prijateljstvo in solidarnost. Poleg mladih iz številnih držav, se je festivala udeležila tudi okrog 400-članska delegacija iz Jugoslavije. Sicer pa so se festivala ilegalno udeležili tudi Portugalci, Španci, Grki in še nekateri. Jugoslovanska delegacija je bila sestavljena iz treh delov. 80 do 90 mladih je bilo v političnem delu delegacije, 130 v kulturnem, preostali pa v športnem.
Predsednik občinske konference zveze mladine Kranj Boris Bavdek je bil v jugoslovariski delegaciji kot član predsedstva zveze mladine Jugoslavije.
»Festival, ki bi moral biti sicer vsako drugo leto, pa je leta 1970 zaradi državnega udara v Alžiru odpadel in zaradi podobnih razlogov ga leto kasneje ni bilo tudi v Gani, je bil prav gotovo za slehernega mladega udeleženca enkratno in nepozabno doživetje. Veličastna sta bila tako začetek kot konec festivala na stadionu, kjer so bile 1937. leta olimpijske igre. V enotedenskem programu pa so bila potem številna kulturna, športna in druga srečanja. Bilo je več mitingov v znak solidarnosti ciljev in bojev mladih v nekaterih državah. Še posebej zanimivi pa so bili medsebojni razgovori, kjer smo spoznavali razmere, želje in cilje ter borbo mladih v različnih državah.
Menim, da je slovenski del jugoslovanske delegacije dobro izpolnil poslanstvo na festivalu. Sodelovali smo na konferencah, mitingih in drugih organiziranih srečanjih. Sandi Ravnik iz Kranja je na primer govoril na mitingu, jaz pa sem bil v predsedstvu ene od konferenc. Mislim pa, da je dokaj slabo opravilo predvidene naloge vodstvo jugoslovanske delegacije.«
Naši mladinci so v sedmih festivalskih dneh nastopili petdesetkrat. Tekmovali so v šestih festivalskih disciplinah in v petih osvojili najvišje nagrade. Podelili so jim deset nagrad. Priznanja za najboljše grafike je osvojila skupina študentov beograjske akademije uporabne umetnosti: Jakov Martović, Vesna Lončar, Djordje Nenadovič in Djor-dje Jankovič. V hudi konkurenci,
mladine
sveta
med prek 20.000 umetniškimi fotografijami, sta nagradi osvojila člana slovenskih fotoklubov Milan Pir-javec in Janez Pukšič. Med tekmovanjem zborov sta dve nagradi pripadli ženskemu zboru Colegium musicum in njegovemu dirigentu. Mladinsko kulturno—umetniško društvo Gradinar se je uvrstilo kot najboljši narodni ansambel. Nagrado za nastop je dobil tudi njihov štirinajstletni harmonikar Blagoje Pekmezovič.
Po besedah Borisa Bavdka je bila največja vrednost srečanja mladine vsega sveta prav v spoznavanju. »Res, da smo potovali na festival in domov po stranskih poteh, vendar pa je bilo sedem festivalskih dni nepozabnih. Prihodnji 11. festival naj bi bil čez dve leti. Kje, pa še ni znano.«	A. Žalar
Mladinska delovna akcija Kozjansko 73
Po nekajletnem zatišju so letos v Sloveniji spet stekle mladinske delovne akcije. Letošnja republiška mladinska delovna akcija je imela ime Kozjansko 73 in je potekala na Planini pri Sevnict. Trenutno gre ta akcija h kraju in je v njej sodelovalo 400 brigadirjev iz vse Slovenije v petih izmenah. Akcijo bodo zdaj zaključili brigadirji Štajerske in Prekmurja.
Z Gorenjske je bilo na tej akciji od 19. maja do 9. junija 14 mladincev iz delovnih organizacij. Komandant brigade oziroma predsednik brigadne konference je bil Jože Poglajen iz Kranja.
»Naša brigada, v kateri je bilo 24 brigadirjev, je imela ime po Francetu Prešernu. V izmeni smo delali skupaj z Mariborčani na najtežjem odseku ceste. Gradili smo namreč šest kilometrov dolgo makadamsko
cesto (štiri metre široko), ki ^ potekala skozi vasi Gradišnica— ke—Planinska vas—Planinski vrft Dobje pri Lisičnem—Bistrica—'j', dinščnica. Za vse kraje in prebivaj bo ta cesta veliko pomenila. Zato , čudno, da so nas domačini povs^ lepo sprejeli.«	. j,
»Kako pa je bila akcija organi rana?«	j
»Kot veste v Sloveniji nekaj l«4 u bilo brigad. Letošnja akcija ' svojstvena novost. Po številu br»g dirjev so brigade majhne in trft) delovna akcija tri tedne. V akciji P sta delo in samoupravljanje en«1K J vredna. To so bile nekakšne kadr^ ske brigade, organizirane po safj|j < upravnem principu. Tisti, ki so b'1 jj brigadah, naj bi v prihodnje v odgovorna mesta in naloge v saf1 upravnih in drugih organih, ^t
Kambodža po 15. avgustu, ko so ameriška letala prenehala odmetavati bombe, akcija izraelskega letalstva nad bejrutskim letališčem, nastop vojakov v čilski vladi —• to so osrednje teme današnjega zunanjepolitičnega pregleda.
Konec bombardiranja
KAMBODŽA: Kljub negodovanju Nixonove vlade je ameriški Kongres sklenil, da po 15. avgustu letala ameriškega letalstva ne bodo smela vćč v borbene akcije nad kamboško ozemlje. Ta sklep se je rodil po dolgih in mučnih razpravah in je posledica želje večine v najvišjem predstavniškem telesu Združenih držav Amerike, da bi vendarle končali z (čeprav seveda ne vsem) najbolj otipljivim znakom prisotnosti Washingtona v tem delu Indokine.
Hrup, ki ga je ta sklep (predvsem pa njegovo uresničenje) povzročil, najbolje priča o izjemnem pomenu, ki ga je dejanje samo imelo. Kambodža je v tem trenutku, v trenutku, ko ameriško letalstvo ne sme več bombardirati, na robu nečesa, toda kaj to je, je še vedno precejšnja uganka.
Možno je, kajpak v grobih obrisih, vsaj dvoje: da bo kam-boški režim generala Lon Nola obstal — ali pa, da se bo sesul v prah in pepel.
Kljub vsej dokazani nesposobnosti in podkupljivosti režima bi se bilo nemara težko opredeliti za eno izmed obeh možnosti. Razlog za to ni toliko v slabostih tistih, ki vladajo v Kambodži, marveč v moči tistih, ki se borijo zoper Lon Nola.
Princ Norodom Sihanuk je nedvomno najbolj znana osebnost med vrstami nasprotnikov sedanje garniture v kamboški prestolnici, toda vprašanje, ki ga je vsaj dovoljeno zastaviti, se glasi: ali je tudi najmočnejša? Natančneje rečeno: tako zelo močna, da bo lahko igraje in brez napora premagala nasprotja (ki so sicer zunanjemu svetu bolj malo znana, ki pa zaradi tega niso nič manj resnična) v vrstah vseh, ki so se združili, pa čeprav vsak s svojim malce drugačnim ciljem, v skupno fronto zoper generala Lon Nola?
Toda naj bo možno to ali ono, eno je skoraj zanesljivo nesporno: prihodnjih nekaj mesecev bo za usodo Kambodže pomembnejših kot veliko, veliko minulih.
TABOR V ZRAKU: akcija izraelskih lovcev, ki so v zraku nad bejrutskim letališčem pre-stregli libanonsko letalo, je samo še en člen v nesmiselni verigi nasilja na Bližnjem vzhodu, ki ga zdaj ena, zdaj druga stran opravi
ne da bi se prav zavedala osnfeir nega nauka sleherne izmed akcij: da je nasilje nesmiseln® da ne pelje nikamor. Resnic« ^ da' eno nasilje rodi drugo«, t terja ena akcija maščevanj® ^ druge strani in da se tako k'S, nenehno in skoraj v neskop nost ponavlja.	J
Izraelci so mislili, da )e ugrabljenem letalu vodja izmed palestinskih odporni^jf skupin — toda četudi bi bij« bi to spremenilo v ravnotežju * v sedaj že neznansko globo»K prepadu, ki deli Arabce in elce?	.
Svet je, tako kot že marsikaj; j storil edino, kar je	iti
obsodil je nasilje, toda t0 j komaj kaj vredno v trenutki V druga stran verjetno zopet P pravlja kaj podobnega.
K
VOJAKI V VLADI: Čilfjo | dobil svojo tretjo vlado v Pf fi mesecih. To pot je predse**^! Allende vanjo uvrstil tudi nevojaških poveljnikov. To je 6 p raj zanesljivo storil v upanjVVfli bi pridobil na svojo stran v tem trenutku enega lojalnih elementov čilske be.	. pl-
in tako je sedaj, po še en>■ jf, zodi burnega čilskega r«Jv tf nekoliko večje upanje, bodo lahko tiste sile v Cilu, vzele krmilo v svoje roke> p darle lahko posvetile ciljaj*' I gradnji neke boljše, napred*1 družbe.
POHIŠTVO JE TRAJNEJŠA DOBRINA ZATO SE NE PRENAGLITE Z NAKUPOM
OGLEJTE SI TUDI NAŠE PRODAJALNE; NAŠA VELIKA IZBIRA IN DOBER NASVET VAM BOSTA POMAGALA K PRAVILNEJŠI ODLOČITVI
lesnina
V SLOVENIJI: KRANJ, LJUBLJANA, CELJE, KOPER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA NOVA GORICA
Obiščite nas tudi na Gorenjskem sejmu i v Kranju	A
ljubljanska banka
Cen jeni obiskovalci Gorenjskega sejma! Obišc •ite paviljon Elekt rotehne, kjer boste letos kupovali najceneje.
Možnost nakupa na kredit
brezplačna dostava na dom.
Izredni sejemski popusti! 50—70 % popusta
—	GRELNE BLAZINE IN ODEJE
—	KUHALNIKI, ASPIRATORJI
—	SESALCI — VILEDA KRPE
20 % popusta
—	KASETNI MAGNETOFONI REXTON
—	RADIOAPARATI, TRANZISTORJI
PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, HLADILNIKI, TV APARATI, MOTORNE ŽAGE, ELEKTRIČNI MOTORJI, MEŠALCI ZA BETON — VSE Z IZREDNIM POPUSTOM.
ELEKTROTEHNA Ljubljana, Titova 51
Žena v proizvodnji
°vci skrb in prizadevanje za zdravstveno in socialno varnost jeseniške delavke — Še vedno 170 žena na nočnem delu
p.,
delovn gotovo je v največjem le v m kolektivu jeseniške obči-železarni, kjer je v I237" anskem kolektivu zaposlenih ' vrsta Problemov, tako 12.^7 zdravstvenih in drugih. Od Proj7fa|?0slenih žena je 816 delavk v ^'Vn, ' in 421 us'užbenk. Celih manjka problemov na delov-^jbop1'*1 uslužbenk, pa so morda Ha '	problemi zaposlenih
Do SV(V..Proizvodnji. Le-te probleme %i\x!nh zmožnostih rešujejo razne *0cjalh v. železarni, med njimi tudi u'a m zdravstvena služba.
M(.,i -
te?-av •. mi 111 'e počasi rešljivimi ^n.sk'11™ • vsekak°r nočno delo Vit,,' 17' de'a v nofnih dninah še ^ani J žena' a vendar 34 žena de|aJ k»t" lani. Največ teh delavk i va!njLla delovnih mestih v predelo-obratih — večinoma kot pri-ler v , nekvalificirane delavke — kot stsrr°jno-energetskih obratih —
l,if'av-LrUgarke' > nst rume nt alke, strojne itd.
"of^j te delavke prejemajo ^(.L, dodatek po pravilniku o
' °dstotk dohodkih in znaša 30 (0|)|j k()v- Čeprav jim nudijo i' Prevoze' ugodnosti pri iP^.'etnega dopusta ter redne
IP|i?ar, ',vne preglede, si vendarle T°	da bi n0Čno del° ukinili.
?PravHVSekakor ni lahko, saj delavke Kuje K dela,
za katera prjmanj-Hov lh" V Prihodnje jim bodo Hvk;en? zak°nu — če bodo seveda nU(liij , Se Ved"o v nočni izmeni — "lan ju ,)0s£bne ugodnosti pri sprejela J' njihovih
otrok v vzgojno-var-
* ustanove.
T>alo prostora v vrtcih ''•arnj 1 Za delavke v jeseniški želeja predstavlja poseben problem
Nočno delo
varstvo njihovih otrok, saj je v jeseniških vrtcih še vedno premalo prostora. Stanje se z gradnjo novega vrtca na Savi ter varstvenih prostorov v Žirovnici nekoliko izboljšuje, vendar bi potrebovali še nekaj vzgoj-no-varstvenih ustanov, kajti sedanje poslujejo prek svojih zmogljivosti. V posebno hudih primerih, ko je za delavko vprašanje varstva njenih otrok zares nevzdržno, pomagajo tudi v železarni tako, da ji za nekaj časa omogočijo zamenjavo dnine. Posebno materam samohranilkam večkrat rešujejo težave na tak način.
Na lažja delovna mesta
Precej problemov, ki jih rešuje socialna služba železarne, je vezanih predvsem na stanovanjske razmere, na samo delovno mesto, alkoholizem itd. Čeprav so v železarni znatno rešili hude stanovanjske stiske zaposlenih, imajo še vedno več nerešenih prošenj. Četudi so lani omogočili, da je okoli 180 zaposlenih našlo primerno stanovanje in da bo prebivalo v boljših stanovanjih drugo leto še nadaljnih 100 zaposlenih so vendar stalni stanovanjski problemi. Zato socialna služba skupaj z ostalimi službami pregleduje stanovanja na terenu od Rateč do Kranja in Bohinja ter ima pravico dodati svojih 30 točk. Te točke dobe nosilci stanovanjske pravice, podnajemniki in drugi, ki si žele novega stanovanja, kot dodatek k rednemu številu točk,
vendar le v primeru, če žive v zares nemogočih stanovanjskih razmerah.
Stalne in občasne pomoči, ki jih dobivajo delavci in delavke, navadno podeljujejo socialne komisije, ki so jih ustanovili v vsakem obratu in delovni enoti. Če so problemi večji, jih obravnava socialna služba železarne.
Kot v vsakem delovnem kolektivu tako so tudi v železarni še posebno poskrbeli za nosečnice. Le-te so oproščene nočnega dela, če jih le morejo, jih premestijo na lažja delovna mesta. Zanje so tudi pripravili posebno informacijo o tem, kakšne pravice imajo in kaj jim mora širša družbena skupnost nuditi.
Akcija za učinkovitejše ukrepanje
Pred nedavnim so v železarni začeli tudi z akcijo, ko člani posameznih služb in komisij obiskujejo skupine žena po posameznih obratih in se z njimi pogovarjajo o njihovih problemih na delovnem mestu in doma. Take akcije — izvedli so jo v elektrodnem oddelku — so zelo koristne za nadaljnje delo in usmeritev posameznih služb. Z njimi bodo nadaljevali letošnjo jesen.
Obenem pa so »e tudi odločili, da bodo v teh mesecih izvedli med delavkami anketo, ki bo jasno pokazala strukturo žena, njihove probleme doma in v proizvodnji.
D. Sedej
Na občini ne lenarijo
Ljudje, ki ne poznajo obsega dela občinske uprave, često neupravičeno kritizirajo, da je na občini preveč pisarn, raznih pisarjev in načelnikov, predvsem pa seveda inšpektorjev. Kaj le vsi ti ljudje delajo na občini, se sprašujejo nepoučeni. Zato ne bo odveč, če navedem nekaj podatkov iz dela kamniške občinske uprave.
Obseg in vsebina dela uprave skupščine je odvisna od občinskih, republiških in zveznih predpisov, od občanov z vlogami in zahtevki, od krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev. Nekatere upravne službe delujejo skoraj izključno po zveznih in republiških predpisih, kot npr. matična služba, državljanska stanja in praktično skoraj vsa dela oddelka za narodno obrambo.
Odmevi - Odmevi
PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce
Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali!
NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din,
NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev,
KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih,
KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno
KOT HRANILNIK, ki ga prejmed v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev.
Pridno varčujem po malem vsak dan, za dinarčke svetle hranilnik imam.
Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo.
Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska.
Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla.
ljubljanska banka
Upravni organi vodijo in upravljajo strokovno tehnično službo občinskega proračuna in občinskih skladov in posebnih tekočih računov, katerih sredstva znašajo okrog 30 milijonov dinarjev. Lani so občinski organi kamniške občine obravnavali 31.500 zadev, od tega 5425 zadev iz upravnega postopka. V roku so rešili 1701 zadevo, zavrnili so 173 zadev, po 'roku pa so rešili še 2956 zadev. Na koncu leta je ostalo nerešenih 570 zadev, in sicer s področja oddelka za občo upravo in družbene službe, oddelka za gospodarstvo in finance ter davčne, uprave.
Občinska skupščina Kamnik je lani imela 10 delovnih sej, na katerih je bi]o 90 točk dnevnega reda. Enkrat se je sestal klub odbornikov in dvakrat zbor delegatov krajevnih skupnosti.
To pa še ni vse. Na občini je več svetov in komisij, ki so pripravljali in obravnavali poročila in odloke.
Obisk občanov na občini je velik, saj občani žele razna pojasnila in informacije.
Na kamniški občini je bilo lani zaposlenih 79 oseb, kar je glede obsega dela znatno premalo. Upoštevati moramo namreč, da je samoupravni mehanizem s federacije in republike prenesel .številne naloge na občino, zato imajo povsod danes občinske uprave veliko večjo in odgovornejšo nalogo kot pred npr. dvajsetimi leti.
J. Vidic
Kamna Gorica lepo urejena
Prijetna vasica Kamna gorica v radovljiški občini postaja iz dneva v dan privlačnejša za turiste. Domačini skrbijo, da je kraj čim lepši. Pročelja mnogih hiš so okrašena s cvetjem, okrog njih pa so lepo urejeni vrtovi in sadni nasadi. Poskrbeli so tudi za odvoz smeti in je vsaka hiša nabavila zaboj za odpadke.
T. Pogačnik
Trgovsko podjetje Murka Lesce na letošnjem sejmu razstavlja na 600 kvadratnih metrih v glavni sejemski hali. Imajo veliko izbiro gradbenega materiala, pohištva, gospodinjskih strojev in drugih izdelkov'. Za kupce pa so pripravili tudi presenečenja : darilne pakete in druge nagrade.
Podjetje
Meso Kamnik
razpisuje 3 delovna mesta
predelovalk
v klobasičarni
Nastop službe takoj.
Prijave pošljite na naslov: Podjetje Meso Kamnik, kadrovska komisija. •
Glasilo Mladinec
Občinska konferenca zveze mladine Radovljica izdaja že drugo leto informativno glasilo Mladinec. V njem so sestavki o delu predsedstva občinske konference in njegovih komisij ter zapisi o delu aktivov v radovljiški občini. Zadnja številka je posvečena zanimivemu pohodu mladine po poteh Cankarjevega bataljona, ki ga je pripravila občinska konferenca v počastitev dneva borca. Embleme v obliki našitkov pohoda so izdelali prizadevni mladinci aktiva Vezenine z Bleda v prostem času; tudi sicer je ta aktiv med najdelavnejšimi v občini.
M. H.
C^- W 1% CS| o
Sobota, 18. avgusta 1973
t r, V
I >lSu SS s člankom »Ob vandalizmu na Ratitovcu«, objavljenem v kOy (»? • nj°. sredo, 8. avgusta 1973, dajem v imenu prebivalcev Želeni- ^©nlstn*b Železnikarjev)— naslednje pojasnilo: p^'nsk0^11'	Je v nedeljo, 29. julija, letos neusmiljeno trgal
^^ nek« 0 na f*a*itovcu, Zeleznikar po rodu, marveč se je šele i 6Uf.Sorni l meseci priselil v Železnike, kjer sedaj stalno prebiva; i ni0 I? Pojasnilo pošiljamo zato, ker se kot pristni Železnikarji kadete, saj z naše strani podobnih primerov še ni bilo.
Anton Sedej
I ^
g začetnic priimka in imena plenilca z Ratitovca navedli
I,,	nam ni prišlo niti na um, da se ho kdorkoli od someščanov
hjl nt $iV(J'/ Prizadetega. Pač pa je za grešnika kot Selčana, ki tudi prej naj-kako daleč od gora, od narave in od vsega lepega, kar v ! O ^a f"/> C('n'tl in varovati, dejstvo, da je Zeleznikar, huda oteževalna I £0 >>nePri / ' tem l)a(* ni pomembno, kako ga jemljete: kot »pristnega« ali V/e*Q>u7? *	Zlasti danes, v času industrijskega razvoja ter z njim
»p,. netimjlnJ/enz'vni^ migracijskih gibanj, postaja lokalpatriotizem zmeraj (\jl*lHi/i y a re<*- Prebivalstvo Železnikov raste in bo še raslo, delež h'lm(}p: ( (>mačin
ov« pa (podobno kot marsikje drugod) nenehno upada. C//s l'Qših	mesecev oziroma let mora preteči, preden neki priselje-
ti„e m* je - nazorih dobi status ura dno priznanega domačina ?)
kr,h' Prizadet, potem so to edinole lovci, ki jim res ne sme biti sne niože imajo v svojih vrstah.
Uredništvo
[K<AYAM
[ŽIVILA
Počitniški domovi v gorah
Zakaj je vedno manj zanimanja za dopust v počitniških domovih v hribih — Večinoma domovi ne služijo več svojemu namenu — Ob usihanju delavskega turizma ob morju bi jih veljalo
obnoviti
Pravzaprav je problem vseslovenski, še posebno žgoč in občutljiv v teh mesecih »dopustovanja«. Nesporno je, da smo po vojni zgradili precej počitniških domov ob morju
in v gorah v želji, da bi prav vsakemu članu delovne skupnosti zagotovili primeren oddih v prostem času.
Po nekaj deset letoh — ko so nekateri le uredili počitniške do-

LIP, lesno Industrija BLED -Ljubljansko cesta 32 Telefon 77-384 Telex 34 525 YU LIPEX
Sobota, 4. avgusta 1973
V Vi V nW.V»U'-)ft .. S''»	______
move ob morju — pa ugotavljamo, da so predvsem počitniški domovi v gorah bodisi v zakupu bodisi zaprti, v vsakem primeru pa ne ustrezajo več zahtevam današnjega dopustni-ka, kajti večinoma lahko nudijo le hrano in prenočišče, v zelo redkih primerih tudi nekaj športnih rekreacijskih objektov. Zakaj so prehajali v zakup in s tem v začasno ali dokončno odtujitev delovnih ljudi? Zaradi nerentabilnosti poslovanja vsekakor, zaradi nezanimanja delovnih ljudi za počitnice v domu, ki je dotrajan in star.
Ko ugotavljamo, da se iz leta v leto manj naših delavcev odloča, ali pravilneje, lahko odloča za dopust na morju, ko ugotavljamo, da niti ni tako majhno število ljudi, ki si želijo preživeti proste dni v gorah, bi vsekakor morali premisliti in ukrepati.
Pred leti je bil eden zelo pomembnih počitniških domov na primer počitniški dom Staneta Rozmana v Gozd Martuljku. Občinska zveza DPM Jesenice je tudi razpolagala z dobro obiskanim domom na Srednjem vrhu, jeseniška taborniška organizacija pa s počitniškim domom v Planini pod Golico. Po dolgotrajnih razglabljanjih in prizadevanjih je DPM izgubilo svoj dom, taborniška organizacija pa je dala svoj dom v zakup. In tako se seveda godi, da jeseniška mladinska organizacija ne prireja svojih seminarjev ali političnih šol v domu, temveč v hotelu Pod Golico, kar je seveda le skromna ilustracija razmer.
Zelo znan in obiskan je bil včasih počitniški dom na Mežaklji, ki ga zdaj upravlja železarna Jesenice. Iz leta v leto pa obisk v tem domu upada, čeprav ne bi mogli trditi, da ni zanimanja za dopust v hribih. Dom je dotrajan, obseg uslug zelo pičel, okoli doma razen vabljivega gozda in travnih površin ni ničesar.
Čeprav so delovni kolektivi predvsem zaradi ekonomskih vidikov in razmer odtujevali počitniške domove, bi v sedanjem stanju, ko toliko govorimo o delavskem turizmu, veljalo razmisliti, če le ne bi bolje poskrbeli tudi za počitniške domove v gorah.	D. S.
Napredek v podobi asfalta
Ničesar novega ne bomo povedali, če ugotovimo, da je krajevna skupnost Reteče pri Škofji Loki med najbolj prizadevnimi teritorialnimi organizacijami svoje vrste v občini.
V zadnjih letih so namreč prebivalci Reteč in Gorenje vasi, ki se počasi stapljata v eno samo naselje, razprostrto vzdolž ceste proti Jeprci, dobili novo trgovino, avtobusno in železniško postajo, električno omrežje, vodovod in frizerski salon, v kratkem pa nameravajo začeti urejati kanalizacijo in kulturni dom, kjer naj bi odprli poseben oddelek otroškega varstva. No, prav zdaj so tudi poasfaltirali približno 2 kilometra lokalnih poti in kolovozov, ki
jih bodo izročili v promet jutri, v nedeljo, 19. avgusta dopoldan. S tem v zvezi nam je predsednik KS Danilo Kosmačin povedal naslednje:
»Investicijo smo krili iz sredstev KS (200.000 din) in iz prostovoljnega samoprispevka ljudi (100.000 din). Nekaj so prispevala še Veletrgovina Loka, Kmetijsko gospodarstvo in Iskra Rateče. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Kranj. Naj brž povem, da smo pri veliki večini domačinov naleteli na polno podporo in razumevanje ter da je skoraj vsaka od približno 200 družin rade volje prispevala ustrezen znesek. Žal asfaltne prevleke ni
dobila cesta mimo Iskre, kajti ne vemo še, v katero smer se bo
v bodoče širila tovarna. Manjka uradno potrjeni urbanistični projekt, razen tega pa ni urejen odtok odplak iz delavnic. Nesnago zdaj spuščajo kar na odprto, v jarke, speljane čez vozno površino. Vendar upam, da bomo zadevo kmalu rešili, saj so prizadeti okoliški stanovalci upravičeno nejevoljni.«
Nova »obleka« vaških poti je sestavljena iz 5 centimetrov grobega in iz dveh centimetrov finega asfalta, kar bo povsem ustrezalo obremenitvam ter okoliš rešilo nadležnega prahu. Krajevna skupnost naproša kmetovalce, ki imajo njive tik ob prenovljenih prometnih žilah, naj previdno ravnajo s stroji in mehanizacijo, kajti sleherna poškodba cestišča krepko zmanjšuje njegovo življensko dobo in dviga stroške vzdrževanja.	L G v
vse
od temeljev do strehe
na mednarodnem Gorenjskem sejmu
SLOVENIJALES
LJUBLJANA
vam nudi ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
BETONSKO ŽELEZO, CEMENT, IZOLACIJSKE MATERIALE, APNO, OPEKO, RAZNO KRITINO IN DRUGO; OKNA, VRATA, LADIJSKI POD-OPAZE, PARKET; KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNO KERAMIKO; PECI ZA CENTRALNE KURJAVE, RADIATORJE IN CEVI.
Sejemski popust od 2 do 10 %
Informacije dobite po telefonu 24-590.
OBIŠČITE NAS!
Referendum za Luna-park i
Zgolj nesrečnemu naključju gre pripisati, da je videti, kot da i"? besedica »davek« svoj izvor v nič kaj blagozvenečem glagolu »daviti*-Ampak če prav premislite, je izraz čisto v redu. V sedanjih časih, k° država odmira, ko se davi v smrtnih krčih, ni nič čudnega, če davki skuša olajšati agonijo. Sram naj ga bo, kdor tega n°cCi razumeti! Občane, ki godrnjajo in družbeno neosveščeno bentijo naf-davščinami bi rad spomnil na strašno desetino, s katero so grašča'11 nekdaj tlačili prebivalstvo. Razumljivo je, da ljudem požrešnos} fevdalcev ni bila pogodu in da so organizirali upore, kajti one dni / država še rasla. Danes pa hira in izginja, pri Čemer ji moramo vsi k® najbolj pomagati. Nič hudega, če dajatve na glavo človeka tri- a, ' štirikrat presegajo morilsko desetino. Saj ne bo dolgo! Vsak pog>'e" | nekaj stane, mar ne?
Osnovne pojme smo potemtakem razčistili. In zdaj preidimo * konkretnim dogajanjem. Številne slovenske proletarce je pred časo"1, prijetno presenetila položnica, ki je naslovnika obveščala, n(tJ ! najkasneje v 15 dneh pošlje akontacijo za stabilizacijski davek. D1* moja soseda, Fridolin Nergač in Tihomir Simfar, sta sicer topouM"0 preklela dodatno nasilje nad mošnjički delovnega ljudstva, kajti jima šlo v račun, da naj bi navzlic trem otrokom pomagala uravnote ženo potapljati državo. A potlej, ko sem jima razložil bistvo in namC1 zadeve, ju je jeza minila. Po 47 tisočakov zaslužita letno. Zaradi t'f nepreskrbljenih paglavcev sta oproščena davka od skupnega dohod*0' \ kajti ob odbitnih postavkah 36.000 din odpade nanju le 11.000 dina1', jev. In natanko 11 starih jurjev bi rada dobila zase država. Kaj nl skromna?	. j
No ja, malce teže sem se branil, ko sta mi povedala, da / ; golobradi frajer iz bloka čez cesto lani potegnil 24.999 din, pa m" n treba odriniti niti ficka. In čisto sam je menda, brez žene, naraščaja j podobnih obveznosti. Zakaj ga ne privijejo, zakaj ne plača ehe&° odstotka ? Več bi dobile oblasti kakor od njiju obeh skupaj!	I
Napel sem možgane ter končno našel ustrezen odgovor. Viditf' \ sem dejal, mulo je pokasiral 10 dinarjev premalo. Ni mu bilo tre>0° narediti prijave, saj zakon pravi, da morajo v žepe seči samo tovari«'" 25 in več novimi tisočaki dvanajstmesečnega dohodka. Je pač za"11' šaval in se ni uvrstil v krog premožnih. Prav mu je!	, t
Sploh sem srečen, kadar petnajstega pregledujem obračunJ listo v kuverti. Ob neskončnem spisku odtegljajev, ki je vedno dalj*1' j začutim v srcu neznansko vznemirjenje. Ni dvoma, da zelo akt U,fl podpiram odmiranje države; šest promilov vsebine elegantno tanker omota pobere sindikat, dva odstotka podaljšani samoprispevek ; šole, dva odstotka krajevni samoprispevek za vodovod in kanalizacij0' tričetrt odstotka plavalni bazen in trim steza, poldrugi odstotek P° predvideni luna park z vrtiljakom, železnico strahov, streliščem. P0' pirnatimi rožicami in igralnimi avtomati. Zanj smo se odločili * vseobčinskem, referendumu pred tremi meseci. Omogočil nam dodatno, zdrave sprostitve polno zabavo ter obenem, upajmo, spf. j budil pritok deviznih inozemcev. Vzhičen sem tudi, ko v bližnjem bifeJl na skrivaj, ne da bi žena kaj slutila, zvrnem vinjak ali dva (e I pomagam v borbi zoper alkoholizem, v borbi, ki jo financirajo z (f°, j datmmi taksami na močne pijače. Če bi srkal sok, ne bi opravir nobenega koristnega poslanstva.
Veste, nikakor ne razumem kolegov iz službe; brez prestanka konstruktivno kritizirajo poskakovanje cen, obremenjevanje blagar podjetja, počitniško draginjo... Joj, skoraj bi pozabil povedati, ° i [ sem se prejšnji teden dokopal do genialne ideje. Jutri bom P našemu poslancu v skupščini ter predlagal, naj le ta po na£lej postopku sprejme zakon o davku na porjavelo kožo. Ogorelost na"1' j izdaja lastnikovo naprednost in solidarnost z znanimi smernicaf j socialno ekonomske narave, ki poudarjajo nujnost spodbujanja % i lovskega turizma ter aktivnega odmora pri morju oziroma v plan''\('.,\ Edino pametno izkoriščenje dopusta omogoča regeneracijo fizičnih ' \ psihičnih zmogljivosti občanov, je bilo rečeno v napotkih narodu■ ' ! narod je ubogal. Kljub astronomskim stroškom letovanja, prikrojen' nivoju degeneriranega Zahoda, so Slovenci trumoma drli v Istro Dalmacijo. Bronasta polt priča, da denar mnogim ne povzroča P' j glavic. Brž jih obdavčimo ter zbrana sredstva naložimo v rezefl' sklad za sanacijo tujskega turizma, ki bi spričo nekaterih spodrsljaj' utegnil kdaj zaškripati. Sodim, da so ožgani obrazi in pleše doma1 (! nov odlična notranja rezerva. Toda pohitimo! Nekajkratno kopanj■ , kadi tople vode ponavadi temeljito spere dokaze, ki bi lahko rabd>11 osnova pri odmeri stopnje obdavčitve poletnega uživanja. /•
V Pod vinu dovolj jabolki
4000 lani jeseni zasajenih sadikah. Opozorili smo že lovsko družino, vendar kaj dosti uspeha ni bilo. Lovci so postavili prežo, odstranili srnjaka, medtem ko imata samici z mladičema še vedno pravi raj v sadovnjaku. Škodo povzročajo na odganjkih sadik. Ne vemo, kaj naj storimo, saj gospodarska škoda iz dneva v dan narašča. Lahko bi sicer celoten nasad poškropili z endrinom, ki ga uporabljamo proti voluharju po končanem obiranju, toda vsa divjad (trenutno je tudi precej zajcev, ki med obiranjem zapustijo sadovnjak) bi potem poginila. Menimo, da to ne bi bilo najbolj humano, zato upamo, da bodo lovci le kaj storili.
»Omenili ste, da ste lani na novo zasadili 4000 sadik. Kakšna sorta je to in zakaj ste se odločili za razširitev?«
»Na dveh hektarih, kjer je bil pred leti zasajen črni ribez, ki pa se ni obnesel, smo zasadili auvilspur zlatega delišesa, okrog 250 sadik wellspur rdečega delišesa in nekaj sadik james grieve. Značilnost prvih dveh je, da zelo hitro rodita in imajo nekatere sadike že letos nekaj plodov. James grieve pa je izredno dobra jesenska sorta, podobna grafen-štajnu. Če se bo obnesla, jo bomo ob nadaljnji širitvi nasada zasadili na dveh hektarih. Sicer pa smo se za to zasaditev odločili, da izkoristimo za zdaj mrtvo zemljišče, kjer je bil prej črni ribez.
Sicer pa nameravamo nasad v prihodnje še razširiti za štiri hektare, tako da bo meril 30 hektarov. Ta razširitev pravzaprav ne bi bila potrebna, če v delu sedanjega nasada ne bi nastajala nekakšna umetna kotanja, zaradi katere imamo težave z zmrza-ljo in pokanjem debel. Nasad je bil namreč doslej zaprt in leglo hladnega zraka, ki se je zadrževal pri tleh. Zdaj smo zahodni del sadovnjaka (proti Radovljici) odprli in tako dosegli prevetra-vanje in odtekanje hladnega zraka. Za zdaj smo skrčili oziroma izsekali gozd, zravnali zemljišče in zašejali silažno koruzo zaradi zelenega gnojenja. Zdaj bomo zemljišče zagnojili in ponovno zravnali, še dvakrat zasejali silažno koruzo, potem pa na dveh hektarih, kot že rečeno, zasadili sadike james grieve. Na preostalih dveh hektarih pa bomo najbrž zasadili eno od sort, po kateri je največje popraševa-nje.«
In nazadnje še beseda dve o škropljenju, s katerim imajo v Podvinu namajhne stroške, vendar poleg pravilnega obrezovanja in druge nege sadovnjaka, nedvomno največ pripomore k dobremu pridelku. Že več let v nasadu škropijo samo s snovmi, ki niso škodljive ljudem in živalim. Le v pozni jeseni, ko v nasadu največkrat ni več divjadi, sadovnjak poškropijo z že prej omenjenim škropivom proti voluharju. To pa je eno od tako imenovanih škodljivih škropiv (saj po takšnem škropljenju pogine vsa divjad), vendar prihodnje leto nima nobene zveze z morebitno »okužbo« oziroma podobno nevarnostjo pri uživanju plodov.
A. Žalar
V nasadu Resje pri Podvinu letos pričakujejo rekordno letino — Foto: F. Perdan
O KOVINOTEHNA
^^^r	IMPORT
blagovnica Fužinar Jesenice
na sejmu v Kranju
Instalaterji in rnontazerji
vabimo vas na ogled
prvič je na sejmu demonstracijski avto priznane tovarne OLYMP iz Avstrije oljni in plinski gorilei ter ostala avtomatika za centralno ogrevanje
demonstracija bo 20. avgusta 1973 na sejmišču z začetkom ob 9. uri
Kmetovalci
Ne zamudite ugodne prilike za nakup molznih strojev, hladilnikov za mleko, trosilcev umetnih gnojil in hlevskega gnoja po znižani ceni na Gorenjskem sejmu pri KZ Sloga Kranj.
Na pobudo komisije za kmetijstvo pri republiški konferenci zveze mladine in odbora za kmečko mladino pri zadružni zvezi Slovenije te dni v republiki potekajo tekmovanja traktoristov, med njimi tudi mladih zadružnikov-traktoristov. V nedeljo dopoldne je bilo takšno tekmovanje tudi na Zlatem polju ob cesti proti Golniku. Tekmovanje sta organizirala Kmetijsko živilski kombinat Kranj in kranjska občinska konferenca zveze mladine. Pomerilo se je 21 traktoristov z Gorenjske. Med zasebnimi kmetovalci je bil najboljši Vinko Hafner, KZ Sloga, drugi je bil Franc Bajt, KZ Naklo, tretji pa Peter Kokalj, KZ Naklo. Pri poklicnih traktoristih je bil prvi Marjan Frelih, drugi Jože Perglav in tretji Niko Eržen, vsi KŽK Kranj. Od mladih zadružnikov, ki so letos prvič tekmovali v svoji skupini, pa je bil prvi Milan Zorman, KZ Cerklje, drugi Marko Zmrzlikar, KZ Cerklje in tretji Peter Grašič, KZ Naklo. — A. Ž — Foto: F. Perdan
Rejci perutnine!
V valilnici v Naklem lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure 2—3 mesece stare jarčke po ceni 25 din.
Ob sredah poslujemo do 18. ure.
Kmetijska zadruga Naklo
MESO KAMNIK Zahtevajte v vaših trgovinah
kamniški želodec
Gostom ga servirajte s hrenom
Sobota, 18. avgusta 1973
j nasadu Resje pričakujejo rekordno letino — dabolka bodo začeli obirati sredi prihodnjega Meseca — Imajo pa težave. Med drugim jim jih povzroča srnjad
v -^radi lanskega obilnega deževja 8a'?aJU in juniju letos v gorenjskih '^ovnjakih ne bo kaj prida jabolk, tla v110 mokro obdobje je bilo p ttlr6č zelo ugodno za razvoj skrlu-■ Marsikje, kjer niso nekajkrat . opili, se je skrlup tako razširil, da Pa n "K P°tem z jablan zgodaj od-dov r ^ako se drevje ni moglo n °'J prehraniti in je letos zato tist manj cvetnega popja. Le bo/ Sorte> ki niso tako občutljive, tak«° • 'etos	obrodile. Ena
Kšnih sort je priolov delišes, zelo
kvalitetno *in žlahtno jabolko, ki ga pa sadjarji in vrtičkarji na Gorenjskem ali premalo poznajo ali pa premalo cenijo.
To nam je pred dnevi razlagal inž. Tine Benedičič v nasadu jablan Resje pri Podvinu, ki ima to ime, ker je tod nekdaj zaradi zakisane zemlje raslo veliko jesenskega resja. »V našem nasadu, ki spada pod delovišče Poljče, le-to pa v temeljno organizacijo združenega dela kmetijska zadruga Radovljica (vse skupaj pa sodi v Kmetijsko živilski kombinat Kranj), imamo različne vrste jabolk. Vsa debla so že v polni: rodnosti. Lani smo prav zaradi deževja morali 18-krat škropiti proti skrlupu. Tako smo dosegli poprečno letino in pridelali okrog 200 ton jabolk — približno en vagon na hektar. Letos kaže, da bomo končali sadno letino z enajstkratnim škropljenjem. Debla so kar dobro prezimila, lansko škropljenje pa je pripomoglo, da skrlupa ni. Drevesa so nastavila veliko cvetnega popja, topel april in maj sta pripomogla, da je drevje hitro odcvetelo, dve kratkotrajni toči potem pa nista bistveno prizadeli sadovnjaka. Tako smo letos na pragu rekordne letine, saj bo zagotovo prekosila tisto izpred dveh let, ko smo obrali 440 ton jabolk.«
Jabolka bodo letos zaradi toplega aprila in maja začeli obirati sredi prihodnjega meseca, kar je štirinajst dni prej kot lani. Znatno več bo letos jonatana, koksoranžne renete, zlate parmene, šampionske renete ter zlatega in rdečega delišesa. V sadovnjaku v Preddvoru, ki je tudi last KŽK Kranj, pa bo letos precej hrušk, medtem ko bo precej manj jabolk zaradi težav pri lanskem škropljenju. Jabolka bodo v Podvinu letos začeli prodajati konec septembra in bodo o točnem datumu interesente še obvestili. Veliko večino jih bodo prodali zasebnim kupcem. Od večjih kupcev pa jih bodo zagotovili za bolnišnice Golnik, Jesenice in Begunje ter drugo kvaliteto ža šole.
In kakšna bo cena? Menda se povsod po Sloveniji zaradi različnih podražitev že pogovarjajo o višji ceni kot je bila lani. Vodstvo nasada "oziroma kmetijske zadruge se še ni odločilo. Inž. Tine Benedičič pravi, da ni pričakovati pri njih večjih podražitev, morda pa bodo obdržali celo isto ceno kot lani, ko je bil kilogram prve kvalitete po 4 dinarje.
Kdor bi si v teh dneh ogledal nasad jablan pri Podvinu, bi rekel, da tod poteka vse brežhibno in brez težav in je rezultat tega tudi tako bogata letina. Pa ni tako. »Kar precej težav imamo. Ena takšnih je, da je nasad na področju, ko v pozni zimi in zgodnji pomladi temperature močno nihajo. Tako vsako leto zaradi zmrzovanja popoka precej debel. Razen tega imamo precejšnje stroške s škropljenjem. Letos pa se ne moremo odkrižati še ene nadloge. V nasadu se je naselila srnjad — srnjak, dve samici; ena od teh z mladičema. Škodo nam povzročajo na
Siliranje koruze
Lfto za letom nam kažejo j^alize, da je koruzna silaža ja našem področju slaba, da suh veliko vode ter malo slak lnovi- Iz te&a sledi tudi ^ a hranilna vrednost silaže, fJbna vsebnost vitaminov in pralnih snovi.
Ui hočemo stanje izboljšati, v i?,0 Naleteli na prvo oviro že Humi, ki za rast koruze ni diaJUgodnejša, saj imamo hla-mra' vlažna poletja, jesenski r .. ln slana nastopata za-lahi Vpliva bližnjih hribov izb-° Zel° z8°daj. Zato je uj/,lra sorte najvažnejši nn	na-> zagotovi primer-
iti ti!iteto silaže- Sorta mora vil- akšna, da je ob času spra-
je t zaradi možnosti slane Doi ?? koncu avgusta in prvi 2rel>VlC\ sePtembra — voščeno ei-prf' novejšem času, ko jLrjo Pn siliranju koruze na
zrel rez' želi-i° že skoro trdo
sil * ' Takšna zrelost nam da vS° z zadostno škrobno krn	dovolj bogato
»ar/0' v. ne bo povzročala iz-U^a živali zaradi pomanjkanji P°sameznih hranil in Dednosti. Na posameznih <W Jlh Gorenjske, kjer do
Užn £nega fasa P°sevki si" da ¥in UZe semena iz razre-nai u e bodo P1-inierno zreli, i2 J Pnhodnje leto sejejo sorte
do2re,da, 2o°'ki' p"nas
malo i dl za zrnje, seveda Izb" asneJe. kot za silažo, gnojeni ?orte- golota setve, Ukren" m zaščl"ta posevka so rtiorJ!!^ na katere jeseni ne Posredi vPbvati. Vsi ti pa silaže vPllvajo na vrednost krmi; na uspeh zimskega i<6"Jax živali. V rokah Prin-„ le še spravilo koruze in bo hitr° Silaže- ^Pravilo naj 2emiierVn ^isto, brez primesi vren; ' •! Povzroča nepravilno za & s/laže, kar je škodljivo v°nja 7 in neprijetnega Pri 'fa spravilo mora biti zaradi I- s,1°kofnbajn, ne le paradi v.stoče, pač pa tudi Ijivega ek°nomsko neopravič-spraviiu r^Jenja Pri ročnem neProdu« ^aCenje silaže in sta ukr 0 zapiranje silosa pripraepa, ki pravilno in čisto phranit Je,l0 silažno maso °Prei n £VaIitetn°. medtem Moreta Pokvarjene surovine ne
Siliran 0 jšatL en°stranL 0ruza je zmerno Pfecej	krma. Vsebuje
par d ?Kr°bnatih snovi, ven-Nakovin nr^a Prerevna be-l^a ? Primerna osnovna 2ahteva'a dobre molznice.
5lvinoreiro • večJe znanje •°daiati ' vSaJ Je potrebno Je težko močna krmila, pa še °br0k 7 pravilno uravnovesiti sPeŠevQZ'a 0 bo Center za pobiral v v ,k,metijstva orSa"
MJah u v°klem na več krnelo	Pri katerem >ju dni a?a silaži že ob sili-ek Ure , n' majhen odsto-HakotTn ^ar bo silažo tudi ^stala bni-°, ob°gatilo in bo YPo?orit - kompletna krma. °dajan;! Je Potrebno, da je nevarnoe uree lahko tudi ^erno v m dodana enako-kar Prav>lnem odstotku, °zat0r P°trebujemo poseben
r na silokombajnu.
wln?rejsko
fef-od
Bo&alna služba l di^ingraaP^tnik'
Stalna razstava gorenjskih
likovnih umetnikov
V II. nadstropju Mestne hiše v Kranju je odprta stalna razstava gorenjskih likovnih umetnikov. V razstavi so zajeti v prvi fazi le avtorji z modernimi stilnimi tendencami kot so Ive šubic, Boni Ceh, Vinko Tušek, Janez Ravnik, Milan Batista, Saša Kump, Kamilo Legat, Herman Gvardjančič, Henrik Marchel, France Novine, Boris Jesih in Melita Vovk-Štih. Druga faza razstave bo obsegala grafiko in malo plastiko, tretja pa krajinsko in figuralno slikarstvo ter pejsaž.
Razstavo sta organizirala Gorenjski muzej in Društvo slovenskih likovnih umetnikov — pododbor za Gorenjsko — in bo prerasla v stalno zbirko sodobne likovne umetnosti na Gorenjskem. Ta zanimiva razstava pomeni obenem tudi širšo osnovo za izbor likovnih del, ki bodo konec septembra predstavljena na posebni razstavi v galeriji v Mestni hiši.
Stalna razstava v zgornjih prostorih Mestne hiše ima namen, da za daljši čas informira javnost o razvoju likovne umetnosti na Gorenjskem. Pokaže naj zmogljivost Gorenjske na likov -nem področju, hkrati pa naj pomaga avtorjem in jim bolj široko odpre vrata tudi zunaj Gorenjske.
Alojz Boc
Folklorna skupina v Podkorenu
Pri delavsko-prosvetnem društvu v Podkorenu že dalj časa deluje folklorna skupina, ki jo vodi Darinka Tarman. V skupino je vključenih okoli petnajst članov, večinoma iz Podkorena in iz Kranjske gore, nekaj pa tudi iz drugih krajev. Plesni program skupine je zelo pester, v njem so zajeti stari gorenjski narodni plesi, ki še danes razveseljujejo številne ljubitelje folklornih motivov.
Skupina je nastopala že na mnogih proslavah in prireditvah v zgornji savski dolini ter v drugih krajih na Gorenjskem. Sodelovala je tudi na prireditvi Kmečka ohcet v Ljubljani.
Letos je imela skupina več nastopov v Kranjski gori, in sicer v osnovni šoli. Pretekli teden pa se je predstavila na uspeli kulturno-zabavni prireditvi Večer pod Vitrancem.
J. Rabič
Loški muzej začasno zaprt
Iz Škofje Loke so nam sporočili, da bo Loški muzej na gradu do nadaljnjega zaprt. Obiskovalcem naj bi bil predvidoma spet na voljo po 1. septembru letos. Medtem nameravajo prostore očistiti in prebeliti, v načrtu pa je tudi temeljita notranja preureditev. Tako so se lotili sestavljanja popolnoma nove zbirke »Od lanu do platna«, izpopolnjevanja zbirk »Gradovi na Loškem« in »O nastanku loškega gospostva« ter pomembnih vsebinskih obogatitev etnografskega prikaza starih ljudskih obrti in umetnosti. Omenjene novosti obetajo muzej v mestu pod Lubnikom, ki že zdaj slovi kot eden najkvalitetnejših svoje vrste v Sloveniji, napraviti še bolj privlačen in zanimiv, (-ig)
Stanovanjska zadruga ČERNETOV VRT v Kranju
razpisuje prosto mesto
upravnika zadruge
dnevno do 3 ure dela
Pogoji: visoka ali višja šola, srednja tehnična — gradbeni oddelek ali srednja ekonomska šola
Osebni dohodek po dogovoru. Pismene ponudbe je treba poslati na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Sobota, 18. avgusta 1973
s^lSkRA/
Šolski center Združenega podjetja Iskra Kranj
bo sprejel za šolsko leto 1973/74 naknadno v I. letnik
POKLICNE KOVINARSKE IN ELEKTRO ŠOLE KRANJ
58 učencev za naslednje tovarne v Združenem podjetju Iskra:
TOVARNO ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANlCNIH IZDELKOV V KRANJU:
14 strugar je v 7 rezkalcev
3	strojne ključavničarje
TOVARNO ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV
V	OTOČAH:
4	orodjarje finomehanika strugar j a rezkalca
TOVARNO ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV V ŽELEZNIKIH:
3 orodjarje
5	strojnih ključavničarjev
2	str ugar j a
3	rezkalce
2 elektromehanika
TOVARNO INDUSTRIJSKE OPREME V LESCAH:
2 orodjarja
2 strojna ključavničarja
6	strugarjev 2 rezkalca
V	šolo bomo vpisovali do vključno 1. septembra 1973 do 10. ure. Kandidati za sprejem morajo ob vpisu predložiti osebno tajništvu šolskega centra v Kranju, Savska loka 2, naslednje listine:
—	izpolnjeno prijavo za vpis na obrazcu 1,20 (tiskovino dobite v knjigarni), kolkovano z državnim kolekom za 2 din (v prijavi navedite poklic, ki se ga želite izučiti, in tovarno, za katero se želite šolati);
—	izpisek iz rojstne matične knjige;
—	spričevalo o končani osemletki;
—	zdravniško potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta Iskre v Kranju.
Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti.
Izbor kandidatov in razporeditev za posamezne poklice bo opravila komisija za sprejem na osnovi učnih uspehov z osemletke, sposohnostnihrezultatov, ki jih bo posredoval zavod za zaposlovanje, in razgovora s kandidati.
Učencem, ki bodo sprejeti v šolo, bo tista tovarna, za katero se bodo šolali, izplačevala štipendijo. Zanjo bodo učenci zaprosili v mesecu septembru po navodilih uprave šole.
Učenci iz oddaljenejših krajev, ki želijo stanovati v internatu, naj zaprosijo za sprejem Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2.
Gorenjska predilnica Škofja Loka
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
uvozno-izvoznega referenta — korespondenta
Pogoj: višja strokovna izobrazba in 2 leti ustrezne prakse ali srednja strokovna izobrazba in 3 leta ustrezne prakse, aktivno znanje enega izmed tujih jezikov (angleško, francosko, nemško)
stenodaktilografa v komerciali
Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 2 leti ustrezne prakse; na to delovno mesto sprejmemo tudi pripravnika
obračunovalca osebnih dohodkov
Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 1 leto ustrezne prakse; na to delovno mesto sprejmemo tudi pripravnika
ISKRA — Tovarna industrijske opreme Lesce v ZP Iskra Kranj
vabi k internemu izobraževanju
za priučenega kovinostrugarja tiste učence, ki so končali vsaj 5 razredov osnovne šole.
Priučevanje bo trajalo 9 mesecev, začelo pa se bo s 3. septembrom 1973 na Poklicni šoli v Radovljici. Vse stroške priučevanja nosi podjetje v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje.
Ce vas poklic kovinostrugarja veseli in ste se odločili vključiti v naš kolektiv, vas vabimo, da se čimprej zglasite v splošnem sektorju podjetja, kjer boste dobili podrobnejše podatke o internem izobraževan ju in kasnejšem delu.

ljubljanska banka
Podružnica Kranj^ Poslovna enota Škofja Loka
vabi k sodelovanju
delavca
z višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri
2 delavca
s srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri
Pismene prijave vložite osebno pri poslovni enoti JŠkofja Loka. Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
TOZD Kemocid
Slovenska Bistrica
t
vabi k sodelovanju ter razpisuje prosta delovna mesta:
1.	sanitarnega tehnika
(moški)
za terensko delo na področju Gorenjske pri izvajanju dezinsekcij dezinfekcij in deratizacij
2.	nekvalificiranega delavca
za terensko delo na področju Gorenjske Pogoji:
pod 1.: izobrazba sanitarnega, medicinskega, veterinarskega ali kemijskega tehnika oziroma higienika, praksa pri enakih ali sorodnih delih, poskusno delo en mesec
pod 2.: končana osemletka, poskusna doba en mesec
Kot posebni pogoji so, da imajo kandidati moralne in politične kvalitete ter smisel za kolektivno delo. Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na področju Gorenjske. Razpis velja 15 dni od objave. Ustrezne vloge naslovite na TOZD Kemocid Slovenska Bistrica.
Uprava javne varnosti v Kranju
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	administratorko PM Kranj
Pogoj: dveletna administrativna šola
2.	čistilca motornih vozil
Pogoj: poikvalifikacija s šoferskim izpitom A in B kategorije
3.	snažilko
za delo v popoldanskem času
Zaposlitev je za nedoločen čas. Prijave sprejema uprava javne varnosti v Kranju do zasedbe delovnih mest, kjer interesenti dobijo še podrobnejše informacije.
Iz pisarne UJV v Kranju
Dijaški dom v Kranju
razpisuje prosta delovna mesta
kuharice
za nedoločen čas
Pogoj: kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj
kuhinjske pomočnice
za nedoločen čas (^aželena poikvalifikacija)
kuhinjske pomočnice
za določen čas (september, oktober in november 1973)
Nudimo samska stanovanja s centralno kurjavo. Razpis velja do, zasedbe delovnih mest. Nastop službe s 1. septembrom 1973 ali po dogovoru.
Zdravstveni dom Jesenice
Odbor za delovna razmerja in splošne zadeve
razpisuje* štipendije za šolsko leto 1973/74:
3 za medicinsko fakulteto — splošna medicina (prednost imaj0 študentje od III. letnika dalje);
2 na šoli za višje medicinske sestre;
2 na srednji zobotehniški šoli — oddelek za zobne asistentke;
1 na srednji šoli za sanitarne in laboratorijske tehnike (laborant);
Kandidati naj do 2. septembra 1973 vložijo prošnje na Zdravstveni dom Jesenice, C. M. Tita 78.
Prošnji naj priložijo:	*
—	potrdilo o premoženjskem' stanju oz." podatke o mesečnih prejemkih staršev;
—	prepis zadnjega šolskega spričevala.
Po določilih pravilnika zavoda se kandidatu lahko odobr* štipendija ali kredit, kar bo določeno s posebno pogodb« o medsebojnih obveznostih.	J
Medvedje vedno pogosteje zahajajo na Gorenjsko
Kočevski stric, ki obira jagode in kolje ovce
Medved je med najbolj skrivnostnimi in najpre-^tenejšimi zvermi\ zato o njegovem življenju verno bore mald — Od 13. februarja dalje tudi na prerijskem zaščiten, lovna doba od 1. oktobra do O- aprila — Ali je bil jezerski medved uplenjen Z(lkonito ali ne?— Kdaj in v kakšnih okoliščinah Janez Udir, Anton Zupan, Janko Štefe in Peter f?plotnik uplenili medvede — Ali bo spričo za-HQltenosti škoda zaradi medvedov na Gorenjskem Večja — Koliko kosmatincev zahaja na Gorenjsko, nihče ne ve
Ev^edved >e najmočnejša evropska
^dovinvnajveČjxa- , divjad "aŠih fiost ^Jegovo življenje je sknv-
ka t'10 ne za P(>vPi'ečnega člove-jih	celo za lovca iz medved-
■ iŠev' Vzrok Je deloma v na 0st' medvedov, deloma pa v Živer^H kosmatih godrnjačev, da kaž,- 'n skrito in se zlepa ne pri-H0^JO Radovednim očem. So izrazito , a|j e Živali. Le pomanjkanje hrane okUsPosebna priložnost, da dobijo heJien zalogaj, jih zmami k driev-tineu °bhodu. Čeprav kaže kosma-in n° znake nerodnosti, zavaljenosti pfa ®?kretnosti, »stric«, tako namreč pr 'Jo lovci radi medvedu, le ni tak. Čen 1to premeten je, močan in gib-°dliW- ° s'ub sta njegovi največji večii' 0vira «a le slab«i vid! Naj-kii0J' Medvedi tehtajo tudi prek 200 Hst a°V' samice Pa so za 20 do 25 tak o • '°v lažJe- Živijo ponavadi, prav Je dognano, največ 30 let, če-cev t ^kateri poznavalci kosmatinci« t da dočakajo »gozdni stri-bete? P®1 stoIetJa- Star medved je fl0v fn in krmežljav kot star premk; Mlajši so izredno bistri in neVa	^ krajih, kjer jim preti
jih ^nost- se znajo tako skrivati, da prim'ePa ni videti. Dobro so znani je J} ^udi na Gorenjskem!), da se n,ed dlJe zadrževal na določe-in Področju in iskal hrano povsod vend naJbolj krvoločen način, Pu^airsfead£Či "e bi °Pazile, če ne bi
H' V
Njegov(>~Črni kosmatinec je vsejed. taeiL,?. mogočne šape z negibljivimi Toke 7	služijo kot človeku
išče Jz njimi razdira mravljišča in
>irarJSsH?' •lomi čebelJe PanJe'
eže ni a ln Sobe ter gozdne sa-veJe ki!Za na češnje in slive ter lomi
»jegov« potem obere na tleh itd-Meso "^Mubša jed je mrhovina. 0njiČev konj' zlasti bosanskih uaJde „ mu še Posebno tekne. Če hfane P^obilen zalogaj, ostanek nočj0 gorska in se potem noč za klikni j' ^ tem se še posebno ne glerio Vo,ka> ki kolje in kolje, Mjernu' ah bo Pojedel ali ne. Tudi Ved ne govejemu mesu se med-! p,u- Ce ?ue£e- Živali preseneti v tro-i 0ren	Jih ujame. Na videz
* tev »v, je izvrsten tekač in
ekorn Srn Se.žka uide- 2ival med
DnH in jo potem z udarcem fnofi POare na tla. Žrtvi ni več po-
VelikS? medvedovega pohajanja je l^etre -aJ Prehodi v eni noči kilo-l°viš£ p k"ometre, in obišče po več flovekBOS^s° nepričakovano naleti j se um eJ?a pravočasno zaslu-^de ali ine" je v nevarnosti, na-l11 rani eži" Medvedka z mladiči , bolj neJytn medved sta človeku naj-
V° 2°bati češ ^ttema PriPoročlji_
Medvedji izleti na Gorenjsko
Medved je večni popotnik. Njegova domovina so gozdovi Kočevskega Roga. Okrog 200 jih je tam, pravijo. Vendar kosmatinec nima obstanka. Po ustaljenih poteh jo preko Notranjske prihlača tudi na Gorenjsko. Obišče Jelovico, Pokljuko, bohinjske planine, Karavanke in Jezersko, rad pa pokuka tudi v Savinjsko dolino, na Koroško in celo na Pohorje. Na Gorenjskem mora medved spremeniti »jedilnik«. Mrhovine in druge, njemu najljubše hrane ni, zato se loti ovac in govedi. Koliko medvedov pride vsako leto na Gorenjsko, ne vemo. Vemo le-to, da se od konca druge svetovne vojne zaradi plenilskih krvoločnih apetitov z Gorenjske ni vrnilo 5 medvedov. Zadnji je končal 1. julija letos zvečer na Jezerskem ...
Tiralica in smrtna obsodba za medveda
Po podatkih, ki sem jih uspel zbrati za tole reportažo, je v Sloveniji z leta 1969 na 1970 padlo 23 medvedov, leta 1970/71 29, v lovni sezoni z 68. na 69. leto pa 26. Te medvede so ustrelili člani Lovskih družin. Razen tega so znani podatki o odstrelu v gospodarskih lovskih organizacijah. V lovni sezoni 69/70 je bilo v Sloveniji ubitih 18 medvedov, v sezoni 70/71 pa 14! Poseben mik je trofeja, ki jo sestavljata kosmatinčeva koža in preparirana glava. Pred leti še je po snežniških gozdovih klatil medved težak prek 300 kilogramov. Med lovci doma in na tujem je veljal za svetovnega prvaka. Skoraj 2 metra je bil visok. Lani ga je ustrelil nemški lovec in odštel zanj 12 milijonov starih dinarjev! Kako dragocena je ta zverina, ki se zaradi privlačne postave in smešnih navad pojavlja v otroških povestih in pravljicah ter igricah, pove podatek, da je najmanjši, ki ga je že dovoljeno ustreliti, vreden 500 ameriških dolarjev!
»Medved je pri nas v bistvu nezaščiten,« pripoveduje strokovni tajnik Lovske zveze za Gorenjsko Rajko Marenčič. »Vendar je sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo določil v republiki okoliše, kjer je medved zaščiten in kjer so zanj posebna gojitvena lovišča. To je področje Kočevske, Notranjske in deloma Dolenjske. Mejna črta poteka pod Ljubljano. V teh okoliših mora odstrel vsakega medveda dovoliti sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo. Uplen medveda
predlagajo lovske družine v primeru, če je medved že prestar, nevaren ali če povzroča preveliko škodo. (Sicer je medved izredno koristen, saj po gozdovih odstranjuje navlako in žre mrhovino in je v bistvu čistilec gozdov). Šele takrat se medved obsodi na smrt in za njim razpiše tiralica. V tem delu Slovenije velja tudi lovna doba od 1. oktobra do 30. aprila. Odstrel zjinaj te dobe je le izjemen. V sosednji Avstriji so pogoji za odstrel medveda še ostrejši. Za škodo, ki jo povzroči, pa odgovarja tisti, ki je medveda zaščitil. Pri nas je to sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo.
Janez Udir in medved, ustreljen pred dobrim letom. Udir je s prijateljem čakal srnjaka, na muho pa mu je prihlačal medved.
Na Gorenjskem je bil do nedavnega medved nezaščiten in ni bilo potrebno dovoljenje za uplen. 13. februarja letos pa je bil v Kopru zbor Lovske zveze Slovenije. Sprejeli smo samoupravni sporazum, ki določa lovno dobo od 1. oktobra do konca aprila za vso Slovenijo. Lovske družine morajo imeti odstrel medveda v letnih planih, le-te pa potrjujejo pristojne občinske skupščine. Prav tako je za odstrel potrebno še posebno dovoljenje sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Torej je tudi na Gorenjskem medved zaščiten po lovskem sporazumu, čeprav tega zakon ne določa. Jezerski medved je bil na primer uplenjen v nelovni dobi, brez potrebnega dovoljenja sekretariata in potrditve občine ter brez dokazil o škodi. Jezerjani pravijo, da je škoda bila. Ovc baje ni klal le na Jezerskem, temveč tudi na savinjski strani. Če potrdil o škodi ne bo, bo moral plačati uplenitelj precejšnjo kazen. Po ceniku lahko doseže tudi 20.000 dinarjev. Ce v Kopru ne bi sprejeli takega sporazuma, omenjenega problema ne bi bilo. Edinstven in prvi v Sloveniji je. Vendar stoji naša zveza na stališču, da je medveda treba zaščititi, ker je redka divjad, čeprav lahko doseže škoda, ki jo povzroči, velike vsote...«
vico čakat srnjaka,« se spominja Janez Udir iz Kamne gorice, član Lovske družine Kropa. »Ob 19.40 se je srnjak prikazal, vendar ga je Cvetko »zamudil«. Čakala sva še dobre četrt ure. Na bližnji jasi se je nenadoma prikazal medved. Prišel je po štirih in začel ruvati štor. Zverino sem pokazal Cvetku! Nisem čakal, temveč pokleknil in ustrelil. Medveda je vrglo na hrbet. Odvalil se je v bližnjo goščavo. Še dobrih deset minut sva ga čakala, če bi se slučajno prikazal. Vendar ga ni bilo. Tema je bila in nisva hotela laziti za mrcino v goščavo. Raje sva odšla v kočo na Vodicah. Sam sem previdno molčal, ker nisem bil gotov, ali je-medved mrtev ali ne. Spremljevalec ni mogel molčati in je povedal. Gostje v koči niso verjeli toliko časa, dokler nismo medveda naslednji dan našli sredi goščave. Hropel je in tulil, vendar dalje ni mogel. Približali smo se mu na dva metra in ga pokončali. Njegov konec so naznanile salve iz pušk. Ko smo
125	kilogramov težko žival privlekli na piano, se je začelo slavje...«
— Drugega »gorenjskega« medveda je ustrelil Janez Stefe iz Tržiča, nekdanji smučarski as, ki je že vrsto let lovski nadzornik pri zavodu Kozorog Kamnik. Njegova žrtev je bila pokončana 1. aprila leta 1965.
»Zverina je deset dni pred tem strgala pri Pavšlnu v Lomu 12 ovac. Noč za nočjo sem jo čakal, vendar me je medved vedno pravočasno zavohal, zabrundal in odšel. Sneg in dež nista pojenjala. Vendar nisem odnehal. Na /štant' sem odšel tudi zadnjega marca. Hrano sem nesel s seboj, ker sem se trdno odločil, da ga dobim za vsako ceno. Medved je še vedno roban-til.in moril med ovcami v Lomu. Nadlegoval jih je celo pri zaprtih stajah in kopal, da bi prišel do njih. Ko je kolovratil pri Pavšlnu, se je pes-ovčjak tako bal, da je skopal pod uto jamo in se vanjo skril. Komaj smo ga privlekli ven! Prišel je prvi april. Prve medvedove znake sem zaslišal ob pol petih popoldne, vendar se ni prikazal. Čez pol ure sem ga spet zaslišal. Napotil se je proti poklanim ovcam, ki jih ni bil mogel pojesti in jih je zakopal. Počilo je. Krogla je vstopila na križu, poškodovala srce in odšla iz telesa. Padel je in obležal. Ni zarjul in tudi premaknil se ni...«
Medved, ki ga je uplenil Janez -Štefe je bil črnkaste barve. Tehtal je
126	kilogramov in je bil star okrog štiri leta. Bil je pravi klatež in moril je ovce tudi pri Solčavi. 60 kilogramov težak oven mu je skušal uiti, vendar ga je po kilometru teka ujel
^jn pobil. Vsako od pobitih ovac je zakopal in vsak dan pojedel le eno.
— Medved, ki je bil uplenjen 2. februarja leta 1964 v Bohinju, je bil še večji krvolok. Sledili so ga že nekaj
Peter Zaplotnik z Jezerskega, ki je uplenil enega najtežjih in največjih medvedov na Gorenjskem. Tudi on je čakal srnjaka. Kolikšno škodo je v resnici povzročil kosmatinec, še ni ugotovljeno . ..
let zapored, vendar se je žival "umno izmikala. Število ubitih goveHi pa je že preseglo 30. Največ so jih našli na Bukovških planinah v Bohinju. Za medvedom je bila razpisana tiralica, takratni DOZ pa je obljubil celo izdatno nagrado.
»Konec januarja ali v začetku februarja leta 1964 smo ga zasledili na Voglu,« pravi Anton Zupan, revirni gozdar iz Bohinja in član LD Bohinjska Bistrica, ki je tega medveda ustrelil. »Medveda smo začeli organizirano loviti. Ugotovili smo, da se nahaja na Starečem vrhu. Glavni pogon je bil na svečnico. Pet gonjačev-lovcev se je s kiblo zapeljalo na vrh Vogla, ostali pa smo zaprli in obkolili planino Stareča raven do Kvačjega plazu. Gonjači so medveda gnali po mladi bukovini na piano. V cevi sem imel le 6-gramsko kroglico, ki se lahko hitro razleti. Ko je prišel na piano v nekakšno dolinico, sem sprožil. Prebil sem mu vratna vretenca pod ušesi. Sesedel se je, otepal z nogami, vendar ni takoj poginil. 100 kilogramov težka žival je bila uplenjena, nagrado pa smo si razdelili.«
— Četrti kosmati »junak« pa je omahnil 1. julija letos na Jezerskem. Strel tamkajšnjega lovca Petra Za-plotnika je bil^smrtonosen. Zadel ga je zadnji hip, preden bi »stric« izginil v goščavi.
»O škodi, ki jo povzroča medved, smo razpravljali na letošnjem občnem zboru naše lovske družine. Sklenili smo, da bomo ukrenili vse potrebno za odstrel, če bo škode več. Vendar se stvari niso premaknile, čeprav se glasovi o medvedji škodi niso utišali. Sam sem že nekaj časa zalezoval srnjaka. Pričakoval sem ga tudi v nedeljo, 1. julija. Namestil sem se za Rušami na Visoki preži. Kmalu po sedmi uri zvečer opazim, da se premika nekaj temnega. Sprva sem mislil, da je govedo. Žival je hodila cik-cak. Vzamem daljnogled, pogledam in vidim medveda. Stric, ti si pa s Kočevskega prišel, sem si dejal. Vzel sem puško in sprožil in — zgrešil. Medved se ni kaj prida zmenil. Vedno bliže je prihajal in vedno večji je bil. Puško sem hotel še enkrat napeti, vendar so mi zaradi nervoze naboji leteli po tleh! Ko sem hotel drugič sprožiti, sem opazil, da puška niti napeta ni...! Popravil sem napako in sprožil, preden bi mrcina odšla v goščavo. Vrglo jo je na zobe. Imel sem le še eno kroglo in 2 šibri, zato ga nisem sledil. Le vedel sem, da je dobro • zadet. Obvestil sem lovske tovariše in naslednji dan zjutraj smo našli medveda mrtvega. Od 10 do 12 let je bil star, težak prek 200 kilogramov, stegnjen pa je meril 2 metra ...«
Tako je bil uplenjen eden največjih medvedov, ki je kdajkoli obiskal Gorenjsko. Na Jezerskem je bil zadnji ubit leta 1921, vendar je bil manjši. Godrnjač, ki ga je uplenil Zaplotnik, ovac ni ravno ljubil. Še 1. julija jih je precej pribežalo v dolino, kar se redko dogaja. Kolikšno škodo pa je v resnici povzročil jezerski medved, bomo kmalu vedeli.
— O mrcini, ki jo je v Globokem povozil vlak, vam na žalost kaj več ne morem napisati. Vem le to, da ga je nagačil lovec Pavle Mencinger. ..
Besedilo in fotografije: J. Košnjek
Janez Stefe in medved, ki ga je znani tržiški lovec uplenil pri Pavšelnu v Lomu
^'lorn Bnh,l e'^na' ki je ubijala p > bohinjskih planinah, je omahnila pod »ninjca Antona Zupana
Kako so končali gorenjski medvedje?
Zapisal sem že, da je na Gorenjskem od druge vojne sem dočakalo smrt 5 kosmatincev. Enega je povozil vlak, druge štiri pa so uplenili naslednji štirje gorenjski lovski srečneži: Janez UDIR iz Kamne gorice, Anton ZUPAN z Bohinjske Bistrice, Janko ŠTEFE iz Tržiča in Peter ZAPLOTNIK z Jezerskega. Omenjene lovce sem obiskal in z njimi obudil spomine na trenutke, ko so zagledali rjavo prikazen in vanjo naperili svojo »flinto«. O prvih treh medvedih in upleniteljih smo že pisali, medtem ko so okoliščine, v katerih je podlegel jezerski medved, manj znane.
— »29. julija je preteklo natanko leto dni, ko sva šla z Leopoldom Cvetkom na Vodice na Jelo-
Ilir V €2t 7
Sobota, 18. avgusta 1973
VI.
Korektivni trening za legastenične otroke
Zadnjič smo si ogledali specifično motenost v branju in pisanju. Omenili smo tudi, da težja oblika legastenične motenosti zahteva posebno obravnavo, to je specialno pedagoško obravnavo dopolnjeno s psihološkim svetovanjem, psihoterapijo in medicinsko pomočjo.
Na nekaterih večjih osnovnih šolah, kjer imajo organizirano šolsko svetovalno službo (psihologa, socialnega delavca, pedagoga) bodo legasteničnega otroka lahko obravnavali že na sami šoli in ga po možnosti vključili tudi v korektivni trening. Za učence, ki te možnosti nimajo, pa je v Zdravstvenem domu Kranj, v okviru Dispanzerja za mentalno higieno, organizirana pomoč za legastenične otroke s področja Gorenjske.
Vsakega otroka, ki je napoten v dispanzer, pregleda skupina strokovnjakov. Po potrebi se otrok vključi v korektivni trening. Bistvo takega treninga je, da se otroku z obravnavo in s posebnimi vajami pomaga premagati težave v branju in pisanju. V diagnostični fazi obravnave otroka se bo. najprej ugotovilo, ali je otrok res pravi legastenik in katero je specifično področje motenosti. To področje motenosti je lahko branje, pravilno pisanje in sama pisava. Lahko je otrok moten na enem področju, največkrat pa naletimo na kombinacijo motenj. Legastenični otrok bo pogosto imel tudi govorno motnjo.
Najbolj pogoste težave v branju so naslednje: upočasnjenost pri branju s težavami spajanja glasov v besede, zamenjave posameznih črk (posebno pogoste so zamenjave črk b in d), izpuščanje dela besede ali cele besede, izmaličen je besed itd.
Napake pri pisanju: težave z veliko začetnico, ločila, fonetična pisava, zamenjave ne-zvenečih in zvenečih soglasni-kov (t- d, p- 1}, k- g) itd.
Odkloni pisave legasteničnega otroka pa so naslednji: okorna, oglata pisava (večkrat nečitljiva), težave pri oblikovanju posameznih črk, zelo počasno pisanje, težave pri spajanju črk itd. Legastenični otrok ima zelo pogosto slabše razvito drobno motoriko prstov, ki je sicer nujno potrebna za opravljanje finih gibov pri .pisanju. Tak otrok . bo potreben korektivnega treninga za razvijanje drobne motorike prstov, če hočemo, da se bo izboljšala njegova pisava.
Korektivni trening težje le-gastenije je potreben že zato, da se izognemo ali vsaj omilimo kvarne posledice, ki lahko nastopijo. Otrok zaradi neuspeha na tem področju prične odklanjati branje in pisanje, lahko pa postane neuspešen tudi na drugih področjih, prične odklanjati šolo, izostaja od pouka in v skrajnem primeru se lahko spremeni njegova celotna vedenjska slika.
Korektivni trening mora biti za otroka privlačen in ga ne smemo preveč obremenjevati. Zelo važno je tudi sodelovanje staršev med samo obravnavo.
Vladimir Bitenc, spec. pedagog
marta I I odgovarja I
Breda iz Kranja — Prosim, svetujte mi, kako naj si dam ukrojiti jopico. Vzorec blaga prilagam. Jopica naj sega le do pasu. — Stara sem 18 let, visoka 163 cm, tehtam pa 54 kg.
Marta— Jopica za vas je kratka kot ste želeli. Ima manjši ovratnik, zapenja pa se spredaj z gumbi. Ob pasu je nagubana. Tudi rokavi so všiti nagubano, v zapestju pa so stisnjeni z manšeto.
Vse o umivanju (2)
Ze dolgo poznamo tuširanje kot eno najbolj učinkovitih osvežil. Ponekod, na primer v ZDA, je tuširanje skoraj obvezno ob prihodu domov, tako kot pri nas umivanje rok. Navada gor ali dol, drži pa, da je tuširanje povsod po svetu vedno bolj priljubljena oblika osvežitve in higiene. Res pa je, da se tuširajo večinoma mlajši ljudje, medtem ko je med starejšimi bolj uveljavljeno kopanje v kopalni kadi. Tuširanje ima več prednosti pred kopanjem v kadi: hitrejše je opravljeno, poživi nam krvni obtok, nekateri pa celo menijo, da stopimo izpod prhe čistejši kot pa iz kadi.
Iz tuširanja si lahko pripravimo še kaj več kot trenutno osvežitev, saj ga lahko spremenimo v pravo tri m vajo. Poglejmo, kako se to naredi. Še prej pa si velja zapomniti, da je ta postopek le za zdrave. Najprej se tuširamo z zelo toplo vodo kake dve minuti, nato se nekaj naslednjih minut umivamo z milom. Milnico speremo s toplo vodo, nato pa odpremo mrzlo vodo. Pod to hladno prho pol minute delamo počepe z globokim vdihavanjem. Tuš nato zapremo in s poskakovanjem na mestu otresamo sproščene ude. Nato se trdo zmasiramo po rokah in nogah z brisačo, vendar vedno v smeri proti srcu-., Ce se po takem postopku počutite res osveženi, če izgine vsa utrujenost, tak postopek lahko ponavljate, kadar vas je volja. Če pa vas mrazi in se ne počutite dobro, se takemu tuširanju raje odrecite.
f _ 1 družinski , pomenki i
kotieek za ljubitelje cvetja
Piše ing. Anka Bernard
Ureditev brežin ob garaži ali cesti
Za marsikoga je ureditev brežin v vrtu velik problem. Vendar je urejanje bregovitega sveta bolj zanimivo in so možnosti mnogo večje kot na ravnem. Brežine lahko s pomočjo podpornih zidov iz naravnega kamna ali betonskih s primerno zasaditvijo prikupno uredimo. Večje brežine razdelimo na več nižjih zidov in teras, ker tako bolje učinkujejo kot visok zid. Na terase in nad zidove zasadimo nizke blazinaste trajnice in plazeče oziroma nižje grmovnice kot so grobeljnik, aubrieto, nizke flokse v raznih barvah, trajno dresen, arabis, zvončnice, v senci pisanolisten zimzelen, nizke kotoneastre, lonicero in še mnoge druge. Ni potrebno, da je zid za vsako ceno iz naravnega kamna. Ta je drag in še težko je dobiti primerno obdelan material. Lepo opažen beton s svojo zanimivo strukturo se prav tako dobro poda v vrt, včasih še celo bolje kot iz raznega odpadnega materiala izdelan zid. Okrogel rečni prod za zidane škarpe na splošno ni primeren.
Suhozid Zid iz naravnega kamna Betonski zid Utrditev z grmovjem
Nižje zidove iz kamna lahko položimo na suho. Kamenje se mora med seboj dobro ujemati, biti mora primerno obdelano. Namesto veziva vgradimo obenem s plastmi kamenja med razpoke zidu dobro hranljivo zemljo izboljšano s šoto. Rastline, to je manjše šope ali mlade sadike trajnic, obenem tudi sadimo, razpoke pa še zapolnimo s mahom. Med kamenjem se izredno dobro počutijo in razrastejo grobeljnik, alpske astre, sedumi, kamenokreči, avrikelj, svetlin, aubrieta in še druge trajnice.
Manjše ne previsoke brežine v nagibu 1:1 zasadimo z nizkimi ali po potrebi tudi višjimi pokrovnimi rastlinami. To so rastline, ki dobro prekrijejo tla, tako da kasneje med njimi plevel ne uspeva. Izbiramo med kotoneastrr, lonicero nitido Elegant, potentilo, krčnico, spirejami in podobnimi rastlinami. Pri zasajanju brežin pa moramo upoštevati, da zaradi velikega nagiba izgubimo precej prostora za vrt.
Danes se lahko poslužimo že raznih elementov za utrditev brežin, ki so zlasti ob garažah zelo dobrodošli. Mednje zasadimo mlajše okrasne rastline ali posejemo travo ter jih tako deloma ali povsem zakrijemo z zelenjem. Visoke zidove mestoma prekrijemo s primernimi popenjavkami.
Gorenjci!
Enkratna priložnost nakupa konfekcije s popustom v Blagovnici Mercatorja v Tržiču.
Mercatot
Avgusta pri nakupu vse vrste ženske, moške in. otroške konfekcije posebni popust pri nakupu, in sicer-Pri nakupu otroške konfekcij1' za 1000 din popust 150 din-Pri nakupu ženske in moške kohfekcije za 1500 din popu*1 220 din.
Pri nakupu ženske in .moške konfekcije za 2000 din popu*1 300 din.
Znesek popusta je treba izko* ristiti za nakup konfekcije V1 perila v blagovnici MercatofJ3 v Tržiču!
Nakup je možen poleg gotov1* ne še na potrošniško posojil0 lahko pa tudi na 4 obroke. Izkoristite ugodnosti naktf' pa konfekcije, katero v a"! nudi Mercator v blagovn>cl Tržič.
IZBRALI SMO ZA VAS«IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAS«IZBRALE SlVl"
Konec poletja prinese tudi orume-nelo listje, ki počasi odpada in če hočemo imeti pred hišo lepo, čisto zelenico in »počesan« pesek, si omislimo takele železne grablje. Dobe se v škofjeloški NAMI.
Cena: 37,15 din

Da ne bo naših malčkov strah, če se zbude ponoči, bo pomagala ta ljubka brljivka v obliki igračke, izdelek Chicco. Dobi se na Kokri-nOm oddelku otroške kozmetike v GLOBUSU.
Cena: 57,40 din
Udobna in mehka je pižama iz tankega džersija. V drobnem vzorčku, s kratkimi rokavi in dolgimi hlačami, vseh velikosti, jih imajo v Eli-tini trgovini MODA na Titovem trgu v Kranju.	Cena: 201.-din
Keramične skodelice za mh*0' kavo, z veselimi napisi za otr°^ imajo v Murkinem ELGU v LesO
Cena: 14,75 din
8 Cm I.A^
Sobota, 18. avgusta 1973
UGODEN NAKUP ^^^ ^OTROŠKE OBUTVE ZA ŠOLARJE IN^ '	m DARILO •
V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH
SEM TER TIA PO CERKL1ANSKEM
Ugoden nakup za vsak žep za vsak okus!
bogato izbiro moške in ženske °butve po ugodnih sejemskih cenah s posebnim popustom vam nudi na Gorenjskem sejmu v Kranju:
Modno Čevljarstvo
KERNstanko Partizanska 5, Kranj
obiščite nas v hali a — desno!
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
projektivno
podjetje Kranj
'zdeluje načrte za stanovanjske hiše in vse vrste ostalih gradenj
POLETNA RAZPRODAJA
konfekcije kopalk pletenin
v poslovalnicah Radovljica, Bled, Lesce, Jesenice
od 15. 8. do 31. 8. 1973
30 do 50o/c ZNIŽANJE CEN
S
murka
Sončni žarki za hlajenje
Na institutu za fiziko in tehnologijo v turkmenijskem mestu Ašama-badu že nekaj časa proučujejo možnost hlajenja stanovaj s sončno energijo. Sistem, po katerem naj bi spreminjali sončne žarke v osvežilne, pa bi bil seveda zelo drag in kompliciran. Predvidevajo, da bodo sistem sončnega hlajenja stanovanj poskusno uporabili pri gradnji novega stanovanjskega bloka.
Milijoni turistov
Mednarodna zveza turističnih organizacij je sporočila, da je bilo lani na svetu 181 milijonov turistov, katerih bivanje v tujini je bilo uradno registrirano. Pričakujejo, da bo leta 1980 na svetu okoli 280 milijonov turistov te vrste. Največji delež v sedanjem turističnem prometu imajo turisti iz Evrope in Severne Amerike.
Ali jeti živi?
Trije britanski naravoslovci, ki so nekaj mesecev iskali sledove za skrivnostnim snežnim bitjem, znanim pod imenom jeti, so opisali svoja odkritja. Menijo, da gre za potomca davno izumrlega giganto-piteka. Doslej je že nad 50 ljudi videlo ali fotografiralo sledove jetijevih stopinj v snegu. Giganto-pitek, domnevni prednik sedanjega jetija, je živel pred 500.000 leti na območju sedanje Indije in Kitajske. Po fosilih sodijo, da je imela žival podobna stopala kot sedanji jeti.
Spolne bolezni
Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na neučinkovitost boja proti spolnim boleznim, saj število bolnih samo za kapavico letno naraste za 8 do 10 odstotkov skoraj po vsem svetu, v ZDA in Kanadi pa celo za 11 odstotkov. Kapavica prizadene najbolj mladino do dvajsetega leta starosti, v industrijskih, deželah pa se okuži z njo 18 do 26 odstotkov starejših mladoletnikov. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da glavni vir spolnih okužb niso več prostitutke, pač pa puščata neprijetne posledice turizem in sploh dopusti.
Na poti k Jupitru
Kontrolni vesoljski center v Pasa-deni je nekoliko popravil smer vesoljske ladje brez človeške posadke pionir 10, ki že od marca lani leti proti planetu Jupiter. Ladja, ki je nekaka izvidnica potovanj k daljnim planetom, je zdaj oddaljena od Zemlje 530 milijonov kilometrov, od Jupitra pa jo loči še 90 milijonov kilometrov. Pionir 10 bo najbližji Jupitru 3. decembra letos. Proti Jupitru pa leti že druga vesoljska ladja pionir. 11, ku pa se bo planetu približala čez leto dni.
Obletnica stolpa
Pred kratkim je znameniti poševni stolp v Pisi praznoval 800-letnico. Graditi so ga začeli 9. avgusta 1173 pod vodstvom arhitektov Pisana in Tedesca. Stolp je visok nekaj več kot 54 metrov, njegov sedanji nagib pa je že 4,19 metra.
Pajkova mreža
Vesoljcem v vesoljskem laboratoriju skylab delata na skoraj dva meseca dolgem potovanju okoli Zemlje družbo tudi dva pajka. Vesoljci so opazili, da je eden od pajkov že spletel mrežo. Menda ni tako natančna, kot je sicer na zemlji, vendar pa pajek potrpežljivo ždi v njej in čaka na plen. Vesoljci so s seboj vzeli tudi nekaj muh, tako da čakanje pajka ne bo zaman.
Poskus se ni posrečil
Sedemintridesetletni Bob Sparks se je že po dveh dneh letanja z balonom čez Atlantik moral spustiti na morsko gladino. Potovanje, ki se je začelo srečno, je prekinila nevihta, zaradi katere je balon izgubil na višini, saj je padel od 4000 metrov na 660. Doslej so že trije posamezniki skušali prejadrati Atlantski ocean v balonu, vendar pa je to uspelo le neki tričlanski posadki leta 1970.
250 milijonov Rusov
Statistični oddelek sovjetskega ministrskega sveta je objavil sporočilo, da se je pred kratkim rodil v Sovjetski zvezi 250. milijonti prebivalec. Vlada se je obvezala, da bo zanj skrbela.
Kolera tudi v ZR Nemčiji
V	ZR Nemčiji so pred kratkim odkrili še drugi primer obolenja za kolero, tako da se je število obolelih v zahodni Evropi povečalo na sedem. Vsi oboleli so se vrnili s potovanja po Tuniziji. Med ostalimi obolelimi sta dva primera na Švedskem, trije pa v Veliki Britaniji.
Gneča v zraku
Zagrebško letališče je letos sprejelo že več kot 800.000 potnikov, od tega okoli 40 odstotkov tujcev. Na zagrebškem letališču pristane in vzleti v teh poletnih dneh vsako uro po nekaj letal. Do konca tega leta bo zagrebško letališče sprejelo 1,2 milijona potnikov ali 20 odstotkov več kot lani.
Tekma na vodi
V	začetku septembra se bo podalo na 49.420 km dolgo jadranje okoli trideset posadk na jahtah dolgih od 14 do 23 metrov. Dirka okoli sveta po morju bo trajala osem mesecev. Najtežji del poti čaka pogumne jadralce v Magellanovem prelivu.
— Mama, sem se že umil
(13. zapis) »NAPREJ, ZASTAVA SLAVE!«
Sprva mišljena le kot živahna koračnica, je v bistvu nekaka vojaška pesem. Poje o vojakih, ki se poslavljajo od svojih najdražjih. Vojakom pa je več za zmago in slavo kot za svojce, za mater in za ljubico ... Neustavljivo korakajo za slavno zastavo, v boj za pravico domovine.
Pesem, nastala 1. 1860, je Simon Jenko objavil v dokončni obliki še isto leto v Janežičevem Slovenskem Glasniku.
Skoro vso pomlad je nosil Davorin Simonov tekst pri sebi in čakal navdiha za pravo melodijo. A mu ni in ni šlo izpod rok, ni mogel kar tako najti prave glasbene podobe za pesem, ki ga je po svoji vsebini sicer vsega prevzela.
In zgodilo se je nekega popoldneva, bilo je 16. maja 1860, da je Davorin zavil v neko kavarnico blizu dunajskega vseučilišča in se prepustil branju raznih nemških časnikov. Med drugimi, mu je prišel pod roko tudi nemško-nacionalni časnik Neue Freie Presse, ki ni nikoli skrival svojega protislovanskega razpoloženja. In prav v tem strupenem časniku je Davorin opazil v podlistku grd napad na slovenski narod. Mladega Dvorjana, zavednega narodnjaka, je to blatenje in zaničevanje našega ljudstva tako razjarilo, da je vrgel časnik iz rok in z odporom in v jezi odšel iz kavarne.
Prav tedaj, ko je Davorinu Jenku prikipel srd iz srca — le koga ne bi pogrelo ob krivičnem napadu na miroljubno slovensko ljudstvece — je bil rojstni trenutek naše narodne, zdaj tudi državne himne! Tu pa je tudi razlog njene nenavadne udarnosti — šele melodija koračnice je besedilu vdihnila bojevitost.
KORAČNICA, BUDNICA, • HIMNA
Kar vse te glasbene zvrsti lahko pripišemo pesniški in glasbeni stvaritvi obeh Jenkov. — Še čez leta se je sivolasi skladatelj spominjal:
»Potem, ko sem ves razburjen zaradi nemškega napada v njihovem časniku odhitel iz kavarne, se mi je iz srca utrgala melodija za koračnico. Tako dolgo sem se prej mučil in iskal, da bi dal napev Simonovi pesmi, zdaj pa je kar bruhnilo iz mene.«
Pesem je postala sprva le živahna budnica, kasneje osvojena pa kar kot himna. Vojaško slavo je spremenila v Slavo, v Slovanstvo ...
Ker pa smo se nedavno odločali za svojo republiško himno (odločili pa ne!), bo gotovo prav umestno, kaj več povedati o rojstvu pesmi, ki je v preteklem stoletju in še v naše dni »kakor grom trobente« donela na vseh naših slovesnostih. Pa tudi v osvobodilnem boju! Reči moramo, da jo tudi stara Jugoslavija ni prezrla: vedno so godbe najprej igrale kitico srbske Bože pravde (avtor glasbe tudi naš Davorin Jenko!), potem hrvaško Lepo našo domovino, sledila je naša Naprej, zastava
Slave, zaključili pa so staro jugoslovansko himno spet akordi iz kraljevske Bože pravde ...
Davorin Jenko je po tistem branju nemškega časnika odhitel v neki drug miren lokal v Pratru in hitro zapisal melodijo, tako iznenada rojeno.
2e v prihodnjih dneh so pesem vadili člani Slovenskega pevskega društva. Vsem je bila všeč, ko so jo v ožjem krogu zapeli nekaterim rojakom. Skladatelj in pevovodja hkrati, je koračnico še pilil in izpopolnjeval. Tako, da jo je v dozoreli obliki lahko predstavil javnosti že 22. oktobra 1860. Bilo je v znani dunajski dvorani, pri »Sperlu«, koje pesem »elek-trizovala vse navzoče slovansko občinstvo tako, da odobravanja ni hotelo biti ni konca ni kraja. Takoj na to se je raznesla pesem po vsem Slovenskem in je postala malone narodno blago. A tudi ostali slovanski narodi so jo brzo sprejeli in med njimi se je istotako udomačiča kakor v Slovencih. Posebno Cehi in Hrvatje niso pozabili pri slavnostnih prilikah na to navduševalno himno.«
Morebiti se ni nobena slovanska budnica tako hitro razširila po Evropi? Saj so našo pesem — seveda le melodijo — prevzele celo pruske in ruske vojaške kapele, ko so korakale s četami v boj.
SLOVANSKI KROŽEK
Na Dunaju je Slovensko pevsko društvo predstavljalo nekak .slovanski krožek, saj so se pri društvenih vajah in tem sledečih pogovorih redno zbirali tudi Bolgari, Hrvati, Srbi, Cehi, Slovaki in drugi. Večkrat je bil navzoč v družbi Slovencev tudi že tedaj sloviti Vuk Karadžić.
Davorin Jenko je marljivo zlagal melodije tudi za druge slovenske umetne pesmi. Tako so njegove: Pobratimija, Strunam, Tiha luna, Mornar in druge. Tudi znana žalo-stinka Blagor mu, ki se spočije je kompozicija Davorina Jenka. C. Z.
Davorin Jenko — poprsje v veži glasbene šole v Kranju (delo kiparja Janeza Gregorke)
Stane je ležal v sobi zgoraj, v postelji, v kateri je umrla mama. Pogled je imel trpeč kakor lisica, ki jo je skobec zgrabil za nogo, in kakor lisici je tudi Stanetu trepetala zgornja ustnica in razkrivala vrsto zob, da nisi vedel, bi se raci s prisiljenim nasmehom prikupil... ali pa se pripravl ja, da bo ob prvi priložnosti popadel.
»Pozdravljen!« se jP medlo oglasil z blazin.
Tudi roka se je zganila in se neodločno dvignila, kakor bi oklevala, naj se ponudi ali ne . .. bo sprejeta ali zavrnjena.
»Pozdravljen!« sem mu odvrnil.
In sem mu proti lastnemu pričakovanju brez oklevanja segel v roko.
Zmagovalci so lahko velikodušni, premaganci pa tako nimajo izbire, premagancem ostane samo ponižnost.
Kdove kaj se je skrivalo za Stanetovimi begajočimi pogledi, kdove kakšne misli so se mu pletle v glavi. Prave spokornike poznajo samo legende, v resničnem življenju pa se ne more rodit i iz ponižanja nič drugega kakor sovraštvo.
»Me nisi pričakoval?« je vprašal.
»Nisem,« sem povedal po pravici.
»Tudi jaz ...«
Pomolčal je, potem pa je le spravil na dan, kar ga je bolelo.
» ... nisem mislil, da se bo tako končalo ... da nas bodo takole poslali nazaj.«
»Kaj pa si mislil?«
»Pravili so, da so Angleži prijatelji.«
»Kdo je pravil?«
»Tisti, ki so nas spravili gor. Tistih niso vračali.«
»Vem.«
Nisem mogel prikriti zadoščenja . .. kakor Stane ni mogel grenkega razočaranja.
»Gospodje se že pomenijo med seboj, za nas ... za male ljudi, pa jim ni dosti mar.«
»Mali ljudje so bili na naši strani.«
»Saj je povsod isto.«
To je bilo trmoglavo kmečko prepričanje, ki ga nobena resnica ni mogla ovreči.
»O tem nič ne veš,« sem ga zavrnil.
»Več kakor ti.«
Potuhnjeno me je pogledal izpod obrvi. V njegovih očeh je bilo komaj prikrito sovraštvo ... lisjaško zadovoljstvo, da je najhujše mimo ... in žel ja po priložnosti, da bi vrnil udarec.
»Dolgi so bili meseci,« je prežeče dejal, »ko sem užival sladkosti vaše enakosti.«
»Naj bi te nosili na rokah?«
»Če že niso mogli z nami kakor z ljudmi...«
»Tuje škornje si lizal,« sem rekel, »naših ne.«
» . . . naj bi nam dali vsaj jesti.«
»Ste mislili, da vam bodo ponujali pogače?«
»Ko bi bil vsaj krompir.«
»Še delavci ne dobe, kolikor bi zaslužili,« sem rekel ogorčeno, »pa trdo delajo, da bi obnovili, kar ste pomagali porušiti... še ranjencem nismo mogli dati, kar jim gre... pa naj bi pitali smrdljive belogardiste?«
Stanetove besede so bile podobne kletvam, ki so jih sovražniki za mejo širili o nas ... da ne ravnamo z ujetniki po ženevskih dogovorih. Sklicevali so se na pravice, ki so jih nekoč sami odrekali.
»Prav radoveden sem, kaj bi beli napravili z menoj, če bi jim prišel v roke,« sem rekel Stanetu.
Ta je saflno malo zmignil z rameni.
»Si slišal, ka,j so delali z našimi?« sem rekel.
»Nič, kolikor vem.«
Očitno bi se bil rad izgovarjal, kakor so se vsi, da mu ni znano.
»Nisi nobenega videl?«
»Sem. Nekaj jih je prišlo, a kolikor so mi povedali. ..«
»Izdajalci.«
» ... se nobenemu ni nič zgodilo. Naveličali so se gozdov ... pa mraza ... pa lakote ... pa uši. .. Toda zato jih še ni treba zmerjati z izdajalci.«
Bil je upadel in izžet, očitno se mu res ni dobro godilo, strah v očeh mu še zmeraj ni povsem skopnel, toda če so mu strojih kožo, so mu jo premalo. Komaj je prišel na prostost, komaj se je udobno zleknil v domačo posteljo, pa je že začel kazati zobe. Nemara je mislil, da mi sme reči vse, kakor se je tudi stricu Josipu zdelo, da mi ničesar ni treba prikrivati, ker sem domač.
»Vidim, da so te premalo,« sem rekel.
»Zakaj?«
Umaknil se je kakor polž v lupino, še odejo si je potegnil više pod brado in me nezaupljivo pogledoval izpod nje.
»Niso ti še izbili vseh misli, ki so te gnale čez mejo.«
»Ti bi bil hujši, kaj?«
Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda.
Sobota, 18. avgusta 1973
'V° ZOR M AN	36
Sraga moja Iza
p^-ej lahko pomaga,« je rekla Ana. 'jerje , a Je na dan z besedami, ki jih je imel bržkone priprav-brž p0pj!p '*()S'P- Pa ni vedel, kako začeti. Ko so bile izrečene, je »N u * e''
Zat sem mislil.«
stricen? i*16- 'e ma'° Prt'i hvalil, da sem domač. Jaz sem se pa s -
»Isjjv ?s'P°m čutil prav malo domačega in sem ga zavrnil:
v.Ve morem pomagati.« > ^oces ?«
1" ??*em'« sem Povedal po pravici. »Molč i ° Za kakšno vlačugo .. .« se je oglasila Ana.
»Za i')a za njene, bi že rekel kako besedo. Za svoje ne.«
n n°oenega svojih ne vem,« sem rekel nasajeno, »kadar »Ka')S • ^r'v'ce ne prenesem ... ne tu ne tam.« '^Osip tJ ni krivica, če mi vzamejo trgovino?« je zastokal stric
Ne* kakor si ti, imamo zakone,« sem rekel. i*0 rr>u' v rU Se n'sem prodal. Nikoli nisem imel slabe vesti, ker Ker seni 1 tl'8ovino ... še zmeraj pa me je sram poniglavosti,
,n Pustil, da so obsodili Jelko.
___
^''•šel ^eiJe, vrnil Stane, me ni bilo doma, zato ne vem, kakšen je ''anJ- kak,» i nimi koraki, v kakšnih cunjah. Oče mi je povedal
»Mu K \ mieIi m,'liča v hiSi-w K orni?-)Segel v 'oko?« je vprašal. »St * , Navdaj Zgoraj »eži.«
V nani je oč podoben občutek kakor nekoč v otroških letih, hS° jesen nI* Z-Ut/aj P°vedal, da se je ponoči lisica ujela v past. j astav|jaj 'r111. ,e nodila v kokošnjak, noč za nočjo je oče zaman •6 dejal za hi° potem Pa se je zgodilo, nepričakovano, in oče in .e bi se	lahko greste ^edat. Obotavljali smo se,
ki 01J ko «m i ognili- bkrati pa nas je gnala radovednost, li ^as je sti 2 S,e bbžali hlevu, bolj je rastla v nas sladka groza, Dr» žival V iaiV grlu in Weme,a P° koži. Groza, ker je bila
°je sovražna" ^ Zmera^ živa' in sla(lka> ker nam je F>ila
Križem po Bolgariji in Turčiji
pohištvo okna vrata gradbeni material preproge
NAGRADA KUPCEM!
V PAVILJONU
murlia
NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 10. — 20. avgusta odprto od 9. — 19. ure
JOGIJEV
IZŽREBANIM KUPCEM PRI NAKUPU BLAGA V VREDNOSTI 3000 ND
SEJEMSKI POPUSTI murka
oprema za centralno kurjavo gospodinjski stroji
POZOR ŽREBANJE POZOR ŽREBANJE POZOR ŽREBANJE POZOR
G e h a peresa delajo kariero: Novo: šolsko pero s prijemno cono
Z novo prijemno cono lahko sedaj šolarji vseh starosti pišejo še lažje in brez napora
zelo izboljšano pero; specialno pero L za levičarje in veliko tehničnih Geha- novosti.
G E H A flomaster s patentiranim oblikovalcem konice
Riše tanko in piše zelo dolgo.
GEHA flomaster za risanje s široko konico
za risalne vaje in risanje. Geha flomastrl so na voljo v 10 pestrih barvah.
Presenečenje na našem razstavnem prostoru! Veliko žrebanje!
Zato izrežite spodnji kupon, vpišite ime, priimek in naslov, dajte kupon v kuverto, ter ga odpošljite do 18. avgusta 1973 na HERMES zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana, Moše Pijadejeva 27 ali oddajte na Gorenjskem sejmu v našem paviljonu hala A.
Žrebanje bo 20.8. 1973 ob 16. uri na sejmu.
Nagradni kupon
t za veliko žrebanje na Gorenjskem [ sejmu od 1». do 20. avgusta 1973 na 5 razstavnem prostoru Hermesa
»Odprt je bil leta 1962,« nam je pripovedoval Mirko Gantar, predsednik turističnega društva Smlednik, »letošnjo sezono ga prvič upravljajo domačini, pododbor turističnega društva v Dragočajni. Re-ceptor je Jože Stare, okrepčevalnico vodi Marija Rozman, njen sin inž. Franci Rozman pa je predsednik pododbora in hkrati ,prvi človek' kampinga. Imamo igrišče za košarko, odbojko, badminton, otroško igrišče, lepo peščeno plažo ob Savi, skratka 10.000 kvadratnih metrov prostora za nekaj več kot 100 šotorov in nekajkrat toliko gostov.
Kamp dobro obiskan
Kamp v Gozd-Martuljku je v letošnji sezoni zelo dobro obiskan. V jul iju so zabeležili nekaj nad pet tisoč prenočitev. Tudi v avgustu dobro kaže.
Med obiskovalci prevladujejo Nizozemci, Belgijci in Nemci, nekaj pa je tudi naših turistov. V kampu ostanejo navadno deset do dvajset dni. V tem času hodijo na krajše izlete v lepi gorski svet okrog Martuljka, radi pa zaidejo tudi v Mojstrano, Kranjsko goro in na Vršič.
Poleg tega so v kampu turistom na voljo razni športni objekti, med drugim igrišče za odbojko, kegljišče in plavalni bazen.	J. Rabič
Gostom so na voljo štirje čolni, ribiške dovolilnice in ribiški pribor. Vas Dragočajna je tesno povezana s kampingom, saj se gostje zanimajo za kmečka dela, pri kmetih dobijo mleko, jajca ... V bližini je penzion Kanu, gostišče Zorman, kjer se gostje lahko hranijo. Toda kamping ni rezerviran le za tujce! Vse več delovnih organizacij prireja tu piknike. Domačin Andrej Stenovec je pripravil konja za jahanje.«
»Odkar je začel delati pododbor turističnega društva Smlednik v Dragočajni, je zanimanje vaščanov večje,« je nadaljeval inž. Franci Rozman, »vse več je novih članov. Caka nas še precej dela, saj bo treba urediti recepcijo in okrepčevalnico, v načrtu imamo razširitev kampinga. Ljudje radi delajo, saj ves denar ostane v kampingu oziroma v vasi. Letos pričakujemo, da bomo dosegli nad 6 tisoč prenočitev. Priredili bomo še nekaj plesnih večerov in tradicionalni ribiški piknik. Kamping bo odprt do 31. oktobra.«
Da bi bil zapis o kampingu popolnejši, smo za mnenje povprašali še enega od gostov. 35-letni Corne-lius Spanier iz Helleovetskisa (Ho-landija) nam je povedal naslednje: »Ze tretjič sem v Dragočajni. Prvič sem prišel sam, lani in letos pa z družino. Všeč mi je tukaj zaradi miru in prelepega okolja. Lani sem moral na jahanje v daljno Lipico, letos sem jahal že lahko tukaj. Veseli me, da ni razlike med vaščani in turisti, saj vsi živimo kot velika družina. Slovenija je čudovita, saj sem skoraj vso spoznal.«
Tako Cornelius, enakega mnenja so bili tudi njegovi rojaki, ki so v Holandiji sami izdali prospekt kampinga Smlednik, z njihovo pomočjo pa je uvrščen tudi v turistični vodič K v rope.	-fr
Ker hismo imeli turškega denarja, so v banki menjali naše dinarje za turške lire po tečaju za 1 din 0,66 lire (66 kurusov), kar je bilo še kar ugodno. V Edirni je več bank in menjalnic, ki so zelo lepo opremljene. Uradniki govorijo nemško, francosko in angleško. To so ljubeznivi mladi ljudje, sodpbnih manir in na moč ustrežljivi. Ponudili so nam prospekte in turistične zemljevide in dali informacije, ki so nam bile zelo dobrodošle ob krajšem obhodu mesta.
\ Osrednja zanimivost Edirne je vsekakor veličastna Selimanova mošeja, ki je bila zgrajena že v XV. stoletju. Njeni štirje minareti, visoki 81 metrov, krasijo mogočno glavno kupolo, ki je visoka 45 m in ima premer 36 m. Poleg te kupole je v ogromnem kompleksu arhitektonsko izredno zanimivega objekta še nekaj desetin manjših kupol. Vso zgradbo in park pravokotno obkroža visoko obzidje. H glavnemu vhodu vodijo široke stopničaste terase, ki pa niso preveč vzorno oskrbovane. To je ena najlepših mošej v Turčiji, ki se lahko primerja le še s cari-grajskimi.
Razstava oklopnih enot
Edirne je oddaljeno od bolgarske 18 km in le 2 do 3 km od grške meje. Morda je tudi zaradi tega tod okoli toliko vojaških enot. Na vsakem koraku smo se srečevali z vojaki in vojaškimi policaji v značilnih belih čeladah, v oljno zelenih zmečkanih uniformah. Medtem ko navadni vojaki ne kažejo posebno borbenega vtisa in se takoj vidi, da so zelo preprosti ljudje, so oficirji in letalci lepo oblečeni in uglajeni da je le kaj.
Še v nobeni državi nisem videl toliko vojaštva in orožja kot ob cesti od Edirne do Carigrada. Človek bi pomislil, da je to javna razstava tankov, samohodk in motorizacije, namenjena tujcem kot turistična zanimivost. V resnici Turčija tako razkazuje svojo vojaško moč zaradi domačih razmer, saj je bila permanentno v obsednem stanju.
Blizu vsakega večjega naselja so poravnane na planem cele oklepne in motorizirane divizije. Ob cesti je polno stražarjev, ki sicer priganjajo voznike naj hite, da ne bi opazovali to silno moč turškega orožja. V resnici pa le žele opozoriti, da bi bili ljudje še bolj radovedni, in vzbuditi zanimanje in po možnosti tudi strah in spoštovanje. Samo na enem poligonu, kjer so priredili nekakšno športno parado — vojaki so imeli bele majice in sive čelade — sem ocenil, da je zvrščenih v štirih vrstah najmanj 200 oklepnih vozil — tankov in samohodk.
Čim dalj smo se vozili po gričevnati pokrajini proti Marmornem morju, bolj smo bili prepričani, da je vojaščina še najbolj cenjen poklic in nemara tudi najbolj donosen v Turčiji. Nato pakt je tej nerazviti deželi najbrž prinesel vsaj nekaj koristi predvsem pri zaposlovanju ogromnih rezerv brezposelnih.
sestradani od dolgotrajnega posta niso preveč razpoloženi za pogovor, še manj pa za delo.
Z zanimanjem smo obšli trg in lokale v središču mesteca in povsod so nas slaščičarji in trgovci vabili h kupčiji.
Pred izložbo večje prodajalne semenk, keksov in drugih sladkih dobrot nas je trgovec štiridesetih let v lepi srbohrvaščini ogovoril in se takoj začel predstavljati za Jugoslovana s Kosova. Bil je Albanec. Dobro je poznal Beograd, Zagreb,
prestolnice. Reka velikih in okornih ameriških vozil, kamionov in avtobusov — tako imenovanih dolmusov
—	to so avtobusni taksiji, je vse gostejša in silo^itejša. Da res, prav nevarno silovita. Človek ima vtis, da so prometni predpisi in varnost na carigrajskih cestah zadnja skrb za turške voznike.
Prehitevanje je naravnost smrtno
—	levo, desno in nemalokdaj tudi diagonalno. Semaforji in prometni policaji so popolnoma odveč. V središču mesta je prometni kaos he
Ljubljano in celo za Bled in Bohinj je vedel, da sta lepa turistična kraja v Sloveniji. V Turčiji je že kakšnih 15 let, vendar Jugoslavijo^ vedno nosi v srcu kot je izjavil. Kupili smo kekse in lešnike, on pa nas je takoj na drobno informiral o poti v Carigrad ter o možnostih za prenočevanje. Iz žepa je potegnil vizitko, na kateri je bila v srbohrvaščini in angleščini reklama hotela Balin s točnim naslovom in opisom okolice. Na drugi strani vizitke, pod skico ulic in položaja hotela, se je podpisal z Ramasani in nam naročil, naj povemo hotelirju, da nas je on poslal. Prepričeval nas je, da je to dober poceni hotel in da mu lahko pljunemo v oči, ko se vrnemo, če ne bomo zadovoljni.
Obljubili smo mu, da bomo obiskali njegovega prijatelja hotelirja in če nam bo všeč, tudi ostali pri njem. Spraševali smo se, kakšno provizijo dobi takšen hotelski posrednik in ugibali, kaj nam je priporočil v Carigradu. Toda do tja smo imeli še več kot 200 km ali najmanj 3 ure časa za premislek.
Cesta se je enakomerno dvigala in spuščala po valovitih gričih sredi brezkončnih golih polj in pašnikov, vse do nizkih travnatih obal Marmornega morja. To je siva neprijazna vodena gmota, ki se z ničemer ne more primerjati z našim Jadranom.
Redka turistična nasejja in obmorski hoteli so zapuščeni same-
dosti hujši. Nobena redkost ni, če kakšen neučakani taksist zarine 1 avtom kar med ljudi na pločnik^' Vsi vprek hitijo in neznosno hupaJ0 in če je velik zastoj, tudi vpijejo 'n krilijo z rokami. Pešci, ki so tega trušča in prerivanja navajeni, z lakonsko mirnostjo prečkajo ceste med »ladjami«, ne meneč se za pretnje šoferjev. Skoraj vsak avto J® več ali manj obtolčen, kar ni n1 nenavadnega za tamkajšnje raZ' mere. Tudi mi smo bili priče vet' kratnega trčenja, toda očitno nihče od oškodovancev ni dost' zmenil za to. Sploh pa je težko v takšnem prometnem neredu poiskat povzročitelja trčenja, saj vozilo more obstati na cesti, ker bi povzro-čilo še večjo zmedo.
Z našim avt^om smo se skrajn° pazljivo in prilagodljivo uspešni prebili po glavni vpadnici — širok Askaraj ulici do Bajazitove mošej in takoj izrabili prvi ugodni trenU' tek, da smo zavili v stransko, prometno ulico. Imeli smo srečo, y. smo to storili v neposredni bliži" hotela Balin, kamor smo bili nam^' njeni. Vozili smo za divjajočim silskim avtomobilom, ki je presu"' ljivo piskal in zvonil. Gasilci v čel® dah, ki so stali ob cisterni na voznoj so se drli kot »jesharji« in s paso mlatili okoli sebe po glavah mnoŽif^' ki se nikakor ni hotela umaknit' Zapeljali smo se po strmem tlak ^ vanem klancu in se ustavili Pre. hotelom, naslonjenim na t strnjenih hiš — večnadstrop"' pensionov in trgovin. Šele t0Hrnj smo se oddahnili in vsi preznoje izstopili.
Dobrodošlica v srbohrvaščini
Komaj smo se začeli razgledovanj okoli sebe, že se je znašel pred na111, mestno oblečen starejši mož in n3* vljudno nagovoril v srbohrvašči",1' če smo Jugoslovani. Takoj se nam J predstavil za Jugoslovana — Ka«'" Kapetanoviča, doma iz Saraj®Vj' Povedal je, da je prišel v Turčijo t 1938. leta in da ima v Istambul" svojo hišo in dobro vpeljano zlata sko obrtno delavnico. Starec " mogel skriti veselja, ker nas J
srečal. Na svoje jugoslovansk ^
poreklo je bil nadvse ponosen i'1 e je zvedel, da smo iz Slovenije, nas J začel tako hvaliti, da nam je bilo 1 kar nerodno. Očitno mu 35 let tuj ni moglo nadomestiti rodne j Posebno je poudaril, da ni polit1'l emigrant in da mu je nova Tito : Jugoslavija edina prava domovi" ' Ponudil se nam je za vodnika obljubil, da nam bo razkazal "^jjj in obenem opozoril, da ne bi nase e goljufom, ki jih v Istambulu ' manjka.
Ljubeznivi hotelir in osebje
ni"
S starim Kapetanovičem / j,, vstopili v recepcijo, hotela Bal"1 krepkemu atletsko razvitemu ''"V,! ku pokazali vizitko, ki nam jo je.(,irii Ramazan iz Babaeske. Bil jtJ s ^ hotelir, ki nam je ob pogledu j vizitko takoj ponudil roko in ('tJ.' »gut, gut, okej!«
(Se bo nadaljevalo}
JOŠT ROk
Istambul. — Sulejmanova mošeja
Turistična posredovalnica v slaščičarni
V mestecu Babaeski, 50 km jugovzhodno od Jedren, smo se ustavili sredi živahnega trga. Naš avto smo parkirali ob vrsti fordovih kombijev, ki tu opravljajo taksi službo in nadomeščajo avtobuse. Tudi v Babaeski je stara Ali Paševa džamija in kamnit most iz 17. stoletja in spet mnogo slaščičarn, kramarij in rokodelskih delavnic.
Zanemarjeni kmetje z oslički in tovornimi konjički se brezskrbno prerivajo v živahnem avtomobilskem prometu, po pločnikih in cestah, drugi čepijo pred lokali in zaspano zrejo predse, kot da jim je vse okoli njih deseta briga. Očitno
vali. Mislim, da tudi poleti ne bi mogli navdušiti nekoga, ki se je že naužil udobja in lepote arhitekture naših obmorskih mest in turističnih objektov.
Istambul — prometni labirint
Cesta v Istambul vodi dobrih 80 km ob sami obali Marmornega morja, skozi pristanišče Silivri, prek širokega zaliva pri Bujukdžekmedu in se šele 13 km pred Istambulom vzpne v gričevnato notranjost celine.
Vpadnica z zahoda, po kateri prihajajo vozila iz Evrope, je široka in sodobna štiripasovna avto cesta. Promet je vedno gostejši čim bolj se bližaš predmestju nekdanje turške
Ime in priimek Naslov_
Kamp Smlednik v Dragočajni poln
Is tam bul. —Most Galata
in W J% CS*
Sobota, 18. avgusta 1973
RADIO
o
poročila poslušajte vsak dan ob 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (ra-dlJski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, J3» 14, 15, 17, 19.30' (radijski dnevnik), 22, 23 in 24.
SOBOTA, 18. AVGUSTA
J:30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-"neja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S '°venskimi ansambli zabavne glas-10.15 Kličemo letovišče; 11.20 Z Vanu doma in na poti; 12.10 Melodi-V Za opoldan- 12.30 Kmetijski na-12.40 Čez travnike zelene; J-1:30 Priporočajo vam; 14.10 S pes-p in plesom po Jugoslaviji; 15.40 j.0Jo naši operni pevci; 1600 Vrti-1, ; 16.40 Dvajset minut s Plesnim ®rkestrom RTV Ljubljana in go-? °m Bracom Korenom; 17.10 Glas-medigra; 17.20 Gremo v kino; '«.15 Urad za najdene skladbe; 18.45 ^knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, troc,; 19.15 Minute z ansamblom
2i Burnika;20 00 Letite z nami; X*' . Zabavna radijska igra — M.
jjjarjnc: Strup, med in nič; 21.37
22^>, ansambli zabavne glasbe;
23(K °dda>a za naše* izseljence;
ted ^ Pesmijo in plesom v novi
P/Jgi program
°u,) Uvodni akordi; 8.40 Sobota na l® u 202; 12.30 Opoldanski poročene; 12.40 Panorama zvokov; 14.35 r'asbeni variete; 15.35 Zabavna, *1,rnska glasba in še kaj; 16.05 Danes izbrali; 16.40 Ples na plaži; 17.40
lRrv	P" nas P° svetu'>
lft!i Oddaja progresivne glasbe; i S skladateljem Juretom Robnikom
lo^jiprogram
Pet minut humorja; 19.05 Pro-5>enadni koncert; 20.05 Svet in mi;
Sobotna serenada; 21.00 Okno vt SVet; 21.10 Naša orkestrska litera-Ura; 21.40 Iz oper in glasbenih arn; 22.55 Iz slovenske poezije
D
NEDELJA, 19. AVGUSTA
Za it i jutro; 8 05 Radijska igra Skl^u0ke: Red Kid iz Arizone; 8.47 Pevt za mladino; 9.05 Iščemo po-vari§° poletJa; 10.05 Še pomnite, to-10-45'nj 1?'25 Pesmi b°ja >n dela; zdra i -ahl Poslušalci čestitajo in po-Žaj'j^jo; 13.30 Nedeljska reporta-14-05 o ^ domačimi ansambli; orkiw . slovenskimi ansambli in morf i zabavne glasbe; 14.30 Hu-
Učir?? a te^a tedna - E- A- P°e:
oDe^0vit članek; 15.05 Popularne tne"?elodije; 16.00 Radijska igra GlasK 1Iler: Prenos atentata; 16.58 Šp0;r?na medigra; 17.05 Nedeljsko otroci10 P°Poldne; I900 Lahko noč, 20 00 ' \7 ^ Glasbene razglednice;
nedeljo zvečer; 22.20 S 22 40 v 0rkestrom RTV Ljubljana; nokh, edre note; 23.05 Literarni CUrno; 23.15 Nočni cocktail
8.05g7pr°gram
Qlash -kl za nedeljsko jutro; 8.40 sprei/T1?.1 mozaik; 9.35 Nedeljski 14.00 p ' 1200 Opoldanski cocktail; lia na . orama zvokov; 15.00 Nede-
na valu 202
T
l^^P^gram
koncJ,ašl kraji in ljudje; 19.15 Iz doRoHi/-0j ln simfonij; 20.05 Športni večernKl dneva; 20.15 Tri Chopinove tle Pesmi; 20.30 Večerna nedelj-
jz^aja ČP »Gorenjski tisk«, sVo J,' Ulica Moše Pijadeja 1. Kave.k: CP »Gorenjski tisk« Lind u tlsk: Združeno Podjetje Kn!?! Pravica, Ljubljana, nišfv a,-jeva 2- " Naslov ured-Mns 1? uPrava lista: Kranj, r»7, PiJadeja 1. - Tekoči 5l2£„pri SDK v Kranju št.
^500-601-10152 - Telefoni:
UreHnib urednik- odgovorni - ln uprava 21-190, 2l-8m V° 2l"835> novinarji nia ' ."^looglasni in naročnin' oddelek 21-194. - Naroč-3q j. letna 60 din, polletna 7() n \/rCena za 1 številko 15 h; Mali °8lasi: do 10 besed
2 Hin' VSaka nadaljnja beseda P0Du«i naročniki imajo 25% ne ni Neplačanih oglasov
Prom uaV jamo- " Oproščeno °metnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
O
o
ska reportaža; 20.40 Utrinki z domačih opernih odrov; 21.40 Mojih bregov; 22.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK, 20. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic /in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Nikolaj Rimski-Korsakov: Car Saltan — suita; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra in zbora Peter Nero; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža
Tretji program
20.05 Iz slovenske instrumentalne lirike; 20.30 Pota našega gospodarstva; 20.40 Baletna glasba našega stoletja; 21.40 Iz tuje zborovske literature; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Igor Štu-hec; 23.55 Iz slovenske poezije
TOREK, 21. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 S pesmico v počitniški dan; 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.15 Poletna potepanja; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije „za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Poslušali bomo duete v priredbi Avgusta Stanka in zbor »Slava Klavora« pod vodstvom Jožeta Gre-gorca; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje sopranistka Birgit Nilsson; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popularni simfonični koncert; 18.15 V torek nasvidenje, 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — E. Korpilina: Vsakomur svoje; 21.32 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Elektroakustična glasba Pierra Henryja
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti
Tretji program
20.05 Pozabljene opere; 21.00 V korak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboj; 22.25 Schwetzingenski festival 1973; 23.55 Iz slovenske poezije
SREDA, 22. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniški pozdravi; 9.35 Glasbeni spomini; 10.15 Mitološki svet v orkestralnih barvah; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ženski vokalni kvartet Tolmin; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital sopranistke Mi-leve Pertotove; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 21.20 Vedno lepe melodije; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester
0
6
RTV Ljubljana pred mikrofonom; 18.00 Popevke na tekočepi traku; 18.40 Z orkestrom Percy Faith; 19.00 O avtomobilizmu; * 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam
Tretji program
20.05 Edvard Grieg: Lirične skladbe za klavir, op. 71; 20.25 Kultura danes; 20.40 Dunajski Mozartov ansambel; 21.40 Slovenski zborovski skladatelji; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK, 23. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe Uroša Kreka in Pavla Šivica; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Mehurčki; 15.40 Iz slovenske glasbene literature; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč. otroci; 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Sodobna češkoslovaška glasba
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistom Milanom Ferležem; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti Tretji program
20.05 Albert Lortzing: Undina, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni concertino; . 22.15 Deseta muza; 22.25 Recital pianistke Alicie De Larrocha; 23.55 Iz slovenske poezije
PETEK 24. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudska glasba drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Listi iz albumov skladatelja Rista Savina; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom in zborom Henry Man-cini; 17.10 Iz popularne jugoslovanske simfonične literature; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature; 20.30 Top pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
Drugi program
8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot;, 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevko Lidijo Kodrič; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli RTV Tretji program
20.05 Od premiere do premiere — I. Cankar: Romantične duše; 21.00 Orkestralne podobe Matije Tomca; 21.40 Jaroslav Ježek: Sonata za violino in klavir; 22.0(fZ jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.30 Komorni nokturno; 23.55 Iz slovenske poezije
O
TA TEDEN NA TV
Nedelja, 19. avgusta, ob 18.20:
INTERMEZZO — ameriški film; v gl. vlogah Leslie Howard in Ingrid Bergman;
Film, ki je nastal leta 1943, pripoveduje o učiteljici klavirja, ki se zaljubi v očeta svoje učenke. Tudi njemu — violinistu — je lepa glasbenica všeč. Njuna ljubezen je velika, toda v violinistovo ločitev učiteljica ne pristane, ker deklici noče vzeti očeta.
Sreda, 22. avgusta, ob 20.35:
BOSA V PARKU — ameriški barvni film; režiser Gene Saks, v gl. vlogah: Jane Fonda, Robert Redford in Charles Boyer;
Glavna junaka filma sta dva mladoporočenca, ki se po prijetnih medenih tednih začneta seznanjati s kruto vsakdanjostjo. Imata cel kup težav, le stanovanja in še česa drugega ne. Prepiri so vse pogostejši, nihče noče popustiti in ločitev je skoraj neizbežna. Film odlikujejo dobri dialogi in komično obarvani dogodki, ki nas bodo skoraj dve uri prijetno zabavali.
Petek, 24. avgusta, ob 20.35: OTROŠKA URA — ameriški film; režiser William Wyler, v gl. vlogah: Shirley McLaine in Audrey Hepburn;
Današnji film je posnet po delu pisateljice Lillian Hellman in pripoveduje o dveh učiteljicah, ki vodita dekliško šolo v majhnem mestu. Ena od učenk ju obtoži, da sta zaljubljeni druga v drugo in da živita nemoralno. Ljudje ju začnejo sumničiti, starši jemljejo svoje otroke iz njune šole, vse se vedno bolj zapleta, dokler se tragično ne konča.

■televizija!
m
SOBOTA, 18. AVGUSTA
16.00 Tekmovanja v plavanju moških za evropski pokal — prenos iz vzh. Berlina (IV), 18.15 Obzornik, 18.30 Risanke, 18.45 David Cooper-field — 2. del amer. filma, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Brasiliana — nastop brazilskega narodnega ansambla (RTV Zagreb), 21.25 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 22.35 TV kažipot, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana)
17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Lasje — oddaja iz cikla Osebna nega, 19.20 Osijek — oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 21.20 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 21.40 Kulturne diagonale, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana)
H
SREDA, 22. AVGUSTA
E
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Mačkon in njegov trop — serijski barvni film, 18.55 Na sedmi stezi, 19.15 Dunajska pomlad — barvna oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Bosa v parku ameriški barvni film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana)
l^j I NEDELJA,
19. AVGUSTA
m
8.50 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.40 Po domače z ansamblom Vilija Petriča (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvna filma, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, 14.30 Po domače z ansamblom J. Burnika, 14.55 Na poti po Beli Krajini, 15.40 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 16.00 Tekmovanje v plavanju moških za evropski pokal — prenos iz vzh. Berlina (IV), 18.15 Poročila, 18.20 Intermezzo — ameriški film, 19.25 Peppino Principe in njegova harmonika — barvna oddaja, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 A. Marodič: Barikade — oddaja iz serije Nora hiša (RTV Ljubljana), 21.20 Tuji pevci v našem studiu: Gino Paoli (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.05 Poročila (RTV Ljubljana)
PONEDELJEK, 20. AVGUSTA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — serijski barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mlpdi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 G. Sandova: Vražja mlaka — francoska barvna TV igra, 22.00 Melodije za vse čase: italijanska koncona, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana)
I ČETRTEK, 1-23. AVGUSTA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Obale Egipta — barvni film, 18.55 Viharni vrh — serijski film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Prigode vrlega vojaka Švejka — zadnji del barvne serije, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana)
H
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Veliki in majhni — oddaja TV Zagreb, 18.55 Doktor na pohodu — serijski film, 19.20 Telesna rekreacija, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — L. Hellman: Otroška ura — ameriški film, 22.10 Poročila, 22.15 Balkanske atletske igre — posnetek" iz Aten (RTV Ljubljana)
Osnovna šola SIMON JENKO KRANJ
razpisuje delovno mesto
čistilke
za nedoločen čas
Nastop službe 1. septembra 1973. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.

obrtno gradbeno podjetje bled

opravlja vsa dela na nizkih in visokih gradnjah.
Opravlja slikarsko pleskarska dela, polaga zidne tapete in plastične pode ter iglaste preproge.
Opravlja vsa pečarska in vodoinstalaterska dela.
Prodaja gradbeni material na drobno. Iz lastne gramoznice
dobavlja vse vrste gradbenega materiala in peska.
Izdeluje vse vrste glajenih in brizganih plastičnih ometov solidno, poceni in z garancijo.
Za vse informacije se obrnite na naslov podjetja na Bledu Grajska 44, tel. 77-273, 77-231.
p
PETEK, 24. AVGUSTA
T
TOREK 21. AVGUSTA
i	2	3	4	5	6				7	8	9	10	11	12
13						14		15						
16		■					18					■		
20			■	■							■	23		
24			25	■26						■	27			
		28			29	■30				31				
	32					33	1		L		I			
35				: ; «36				37	■	„			39	40
41			_ ■	42					43		■	44		
45												>>ri|48		
49		50						Si				52		
53									54					
Jesenice
Solata 5 din, korenček 4 din, slive 8,40 din, jabolka 5 din, pomaranče 6,40 din, limone 11,30 din, česen 21 din, čebula 3,80 din, fižol 6,20 din, paradižnik 5 din, kumare 3 din, grozdje 5 din, breskve 7 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,10 do 1,20 din, surovo maslo 38,30 din, smetana
17	din, klobase 5,80 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,60 din, cvetača 6,50 din, paprika 7,50 din, krompir 2,20 din
Kranj
Solata 6 din, špinača 5 do 6 din, korenček 5 din, slive 8 din, jabolka
3	din, limone 14 din, česen 20 din, čebula 5 do 6 din, fižol 5 din, pesa 4,50 din, kaša 8 din, paradižnik 3 do
4	din, lubenice 5 din, banane 8 din, kumare 2,50 din, hruške 8 din, grozdje 8 din, breskve 7 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 24 din, smetana 18 din, orehi 70 do 80 din, klobase 8 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, cvetača 7 din, paprika
8	din, krompir 2,50 din
Tržič
Solata 6 din, korenček 8 din, slive 7 do 8 din, jabolka 6 do 8 din, pomaranče 7 din, limone 15 din, česen
18	din, čebula 6 din, fižol 6 do 7 din, pesa 4 din, paradižnik 5 do 7 din, banane 8 din, marelice 10 din, grozdje 10 do 12 din, jajčka 1,30 do 1,40 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 80 din, skuta
9	din, sladko zelje 5 din, cvetača 9 din, paprika 8 do 10 din, krompir 3 din
v Kranju
Eržen Josip Franc in Hladnik Vlasta, Gregorič Peter in Savli Sonja, Frlič Stanislav in Ličen Vida, Umnik Nikolaj in Kavčič Suzana, Zelnik Andrej in Studen Ljudmila, Zelnik Jožef in Drekonja Ljubica, Bauman Branko in Blažič Marija, Podjed Anton in Grošelj Ida, Udir Roman in Vidmar Marija
v Radovljici
Meze Jožef in Vidmar Agata, Pretnar Branko in Koblard Breda, Čop Feliks in Resman Pavlina
v Tržiču
Mlinarič Matija in Klenovšek Karolina, Lipovac Blaž in Cimar Dragica, Jankovec Stanko in Skr-janc Marija, Zupančič Franc in Fijavž Marta, Sober Janez in Dolžan Stankaf Heimann Gerd Konrad in Resnik Irena, Lupša Bogomir in Meglič Brigita, Meglič Jožef in Kavar Matilda
umrli so
v Kranju
Vreček Pavla, roj. 1926, Cegnar Rotija, roj. 1896, Kristan Avguštin, roj. 1915, Mihevc Ignac, roj. 1910, Šink Franc, roj. 1908, Logar Ivana, roj. 1904, Frelih Lucija, roj. 1890, Ižanec Janez, roj. 1926
v Radovljici
Ambrožič Marija, roj. 1887, Te-detchi Natalija, roj. 1889, Mohorič Angela, roj. 1917
v Tržiču
Dornig Helena, roj. 1909
mm
Vodoravno: 1. slab izraz za upanje, podobo, videz, ipd., 7. uporniki, rebe-lanti, 13. otrpni, mrtvični krč, nevarna infekcijska bolezen, 15. plesalec na vrvi, 16. znak za kemično prvino aluminij, 17. kdor peče oziroma prodaja kostanj, 19. Fran Albreht, 20. medmet lopanja, 22. v starogrški mitologiji ljubimec svečenice Hero, 23. apetit, 24. temnopolti junak Shakespearjeve drame, 26. njiva po požetem žitu, 27. v starogrški mitologiji reka pozabljenja v spodnjem svetu, 28. zelena drevesna žabica, 30. javno ponujanje ali priporočanje česa, 32. glavna ženska oseba iz Prodane neveste, 34. Beotijci, prebivalci Aonije, 35. srbski pesnik in pripovednik, začetnik srbske filmske kritike, Aleksandar; tudi pevka Olivera (sedaj Katarina), 36. živalska noga, 38. oblika ženskega imena Marija, 41. glavno mesto Baškirske ASSR v Sovjetski zvezi, 42. kraj, kjer voda ponikuje, tudi krajevno ime, 44. orel v germanski mitologiji, 45. Lino Legiša, 46. enobožec, kdor veruje v enega boga, 48. znak za kemično prvino renij, 49. ročno tkana stenska preproga s podobo in vzorcem, izdelanem po umetniški predlogi, 51. prebivalec Rateč, 53. ime češkega drsalca Nepele, 54. jed iz dušenega riža in mesa.
Navpično: 1. ime italijanskega pisatelja Sveva, 2. gorečnež, prenapetež, kdor je zelotski, 3. Gane Todorovski, 4. lošč, emajl, 5. poznavalci vina, 6. znana italijanska gledališka igralka, Eleonora, 7. deklica, ki je v reji, 8. državna blagajna, 9. pesnik, pisatelj in prevajalec, Matej, 10. Edvard Beneš, 11. podstavek, podvozje, šasija topovske cevi, 12. Jonski otok, Odisejeva domovina, 14. postava, rast, život, 15. ime francoskega pisatelja Gideja, nobelovca 1947., 18. trd in bleščeč, visoko kaloričen črn premog, 21. loparček, s katerim tolčejo perice po mokrem perilu, trepalnik, 23. temota, temačnost, 25. šaljivec, veseljak v obmorskih mestih, 27. lansko leto, 29. rimski državnik, Marcus Antonius, 31. lomastenja, lomastneži, 32. vrsta divje ovce, ki so jo prenesli tudi v naše kraje, 33. top, vrsta strelnega orožja, 35. latinski izraz za po domače, v domači govorici, 37. ploskovna mera v Angliji in Severni Ameriki, 39. utežna enota za drage kamne in zlato, 40. borišče, 42. pravokotno porezan papir različnega formata (množina), 43. španska reka v pogorju Sierra Morena, pritok Guadalquivira, 46. župan na naših tleh pod Francozi, 47. zagrebška Tvornica električnih žarulja, 50. Bojan Damovski, 52. del imena Madame Butterfly (... -Co-San).
Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke
1. taksa, 6. pano, 10. Kato, 14. omaka, 15. abecednik, 17. Rado, 18. šramel, 19. akt, 20. Er, 21. kota, 23. Onek, 25. ta, 26. kov, 28. FIFA, 30. Akalan, 32. ote-pine, 35. tlaka, 36. Stern, 38. naperki, 40. Tereza, 42. sito, 43. kor, 46. ar; 47 Nila, 49. Gana 21. Ra, 52. Vid, 54. Villon, 56. lift, 58. Bernardin, 60. narek, 61 Arno, 62. Aoni, 63. Ahaja.
Izžrebani reševalci
Prejeli smo 102 rešitvi nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Alenka Košir, Golnik, Goriče 28; 2. nagrado (40 din) Rezka Ramovš, Kranj, Mladinska l/I; 3. nagrado (30 din) pa prejme Malči Kavčič, Medvode, Verje 13. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do četrtka, 23. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
tržni pregledi poročili so se
Kranj CENTER
18.	avgusta angl. barv. film UPOR
V	AVTOBUSU ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 22. uri
19.	avgusta angl. barv. film UPOR
V	AVTOBUSU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma AMERI-KANEC V EVROPI ob 21. uri
20.	avgusta amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 16., 18. in 20. uri
21.	avgusta amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
18. avgusta franc. barvni film VDOVA COUDERC ob 16., 18. in 20. uri
19 avgusta špan.-amer. barv. CS film CEMU UBIJAŠ, FANT? ob 14. in 16. uri, franc. barv. film VDOVA COUDERC ob 18. uri, premiera ital.-amer. barv. CS filma MALO-RY ... KOT SMRT ob 20. uri
20.	avgusta ital.-amer. barvni CS film MALORY... KOT SMRT ob 18. in 20. uri
21.	avgusta ital.-amer. barvni CS film MALORY... KOT SMRT ob 18. in 20. uri
Tržič
18.	avgusta amer. barv. film POZIV REVOLVERAŠU ob 18. in 20. uri
19.	avgusta nem. barv. film KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI (ni primeren za mladino) ob 15. uri, franc. barv. film UMRETI OD LJUBEZNI ob 17. in 19. uri
Kamnik DOM
18. avgusta japon. barvni film TOLPA NASILNEŽEV ob 18. uri,
loterija
•S	c
—	-o
£	Z	S	v
ca	o> ^	b	^
hm	ižj
^ C	"O 5	(U'2
»O c	N ,Q	03
£ °	oo	g	N -g
20	40	44715	600
58300	600	35935	1.000
15110	800	485935	5.000
87920	800
39640	1.000	c
540990	5.000	9 ^
540320	5.000	S	®00
281110	lonnn	30046	800
<s81110	10.000	56g56	8()0
c i	9n	417706 5.000
41	059796	5.000
81	40	066946	150.000
61	50	<
2471	200	20
45441	600	827	80
83121	1.000	8887	500
57307	600
922	100	95597	800
1952	300	69137	800
26522	600	82547	800
80367	1.000
643	60	305637	5.000
073	80
24943	600	28	30
84753	1.000	788	60
4	io	76558	600
54344	600	96638	800
47254	800	520888	5.000
18294	800	216598	10.000
83254	1.000	284658	10.000
92734	1.000
074274	10.000	19	20
127404	10.000	29	20
00159	600
35	20	22319	1.000
85	30	127039	5.000
ob 20. uri nastopa ARTISTIČNA SKUPINA KELLNER
19. avgusta japon. barvni film TOLPA NASILNEŽEV ob 17. uri, ob 19. uri nastopa ARTISTIČNA SKUPINA KELLNER
21. avgusta amer. barv. film POZIV REVOLVERAŠU ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
18.	avgusta franc. barvni film AGENTI SI ŽELE STRELJANJA ob 20. uri
19.	avgusta franc. barvni film AGENTI SI ŽELE STRELJANJA ob 18. in 20. uri
20.	avgusta Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA ob 20. uri
21.	avgusta Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
19. avgusta franc. barv. film RDEČI KROG ob 20. uri
21. avgusta franc. barv. film RDEČI KROG ob 20. uri
Radovljica
18.	avgusta amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI ob 18. uri, angl. barv. film HRUP V AVTOBUSU ob 20. uri
19.	avgusta ital. barv. film OPERACIJA KOH-I-NOOR ob 16. uri, angl. barv. film HRUP V AVTOBUSU ob 18. uri, amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI ob 20. uri
21. avgusta amer. barvni film CHISUM - KRALJ RANČERJEV ob 20. uri
Jesenice RADIO
18. in 19. avgusta amer. barv. film DIVJA DEŽELA
20.	in 21. avgusta franc. barv. film ZAKON V PEKOSU
Jesenice PLAVŽ
18. in 19. avgusta franc. barv. film ZAKON V PEKOSU
20. in 21. avgusta amer. barv. film DIVJA DEŽELA
Dovje Mojstcana
18.	avgusta ital. barv. film SANJE ZLOČINA
19.	avgusta špan. barvni CS film GARINGO
Kranjska gora
18.	avgusta špan. barvni CS film GARINGO
19.	avgusta ital.-angl. barvni CS film BRANDON — LOVEC NA OCENE
Javornik DELAVSKI DOM
18.	avgusta nem. barv. film EVA
19.	avgusta ital. barv. film SANJE ZLOČINA
OSNOVNA ŠOLA ŽELEZNIKI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
UČITELJA ZA TEHNIČNI
POUK,
PRU ali P,
UČITELJA ZA RAZREDNI POUK
na PŠ Selca,
UČITELJA ZA RAZREDNI POUK
na PŠ Davča,
UČITELJA ZA PODALJŠANO BIVANJE U ali PRU,
VZGOJITELJICE v predšolskem vzgojno-varstvenem oddelku, VZG.
Prijave pošljite na upravo šole. Rok 15 dni po objavi razpisa v časopisu.
Praznik čipk se bliža
Železniki, mesto, progreznjeno v ozko sotesko selške Sore, bodo jutri spet — tokrat že enajstič po vrsti — prizorišče tradicionalne turistično-etnografske prireditve »Čipkarski dan«, ki jo organizira prizadevno domače TD. Kot vedno so mu tudi letos priskočile na pomoč krajevne organizacije, zlasti Iskra: prevzela je vlogo pokrovitelja.
Pester spored se bo začel drevi ob 19. uri, ko fantje namreravajo obiskovalcem prikazati stare, za Selško dolino značilne običaje in navade, med katerimi so najbolj zanimivi »pobiranje kranclja«, »šivanje kov-tra« in »gledanje v štirnco«. Potem je na vrsti zabavno-glasbeni program — nastop ansambla Fantov treh dolin.
Še bolj živahno naj bi bilo jutri, 19. avgusta. Razstavo in prodajo čipk v muzeju (Plavčeva hiša) mislijo odpreti ob 9., ob 15. pa bo
večja skupina klekljaric iz Železnikov, iz Gorenje vasi, iz Idrije in še od kje pred posebno strokovno komisijo in pred številnimi radovedneži raz-' kazovala svoje znanje in spretnost. Pri tem sta pomembni hitrost kle-kljanja in seveda kvaliteta izdelkov (vzorcev). Trikrat zapored je doslej zmagala Poljanka Mici Ažbe. In kateri bodo v nedeljo pripadle čestitke, nagrada ter prehodni pokal?
Za pozne popoldanske ure Želez-nikarji pripravljajo ob starem plavžu, simbolu nekdanjega fužinarstva, kulturni spored, v katerem sodelujeta znani oktet bratov Pirnat iz Domžal in folklorna skupina osnovne šole Železniki. Napovedovalec je Janez Ziherl. Kasneje bo sledila zabava s plesom. Igra ansambel Fantje treh dolin. Predvidene so tudi licitacije malega dražgoškega kruhka, svojevrstne selške okrasne poslastice, kakršne menda ne znajo peči nikjer drug je več.	I - ig)
ŽG-ŽTP Ljubljana
TOZD — Prometna sekcija
Ljubljana
Železniška postaja Kranj objavlja
prosta delovna mesta:
1.	VLAKOVNEGA ODPRAVNIKA
2.	TRANSPORTNEGA KOMERCIALISTA
3.	POTNIŠKEGA BLAGAJNIKA
4.	SKLADIŠČNIKA
Pogoji za sprejem:
pod 1. in 2.: končana srednja ali njej enaka šola; pod 3. in 4.: končana osemletka
Interesenti naj se zglasijo na železniški postaji Kranj. Ostalo po dogovoru.
Proslava na Srednji Dobravi
^ Prostovoljno gasilsko društvo na Srednji Dobravi pri Kropi bo jutri (nedelja) proslavilo 10. obletnico obstoja. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzela tovarna Iskra -* mehanizmi Lipnica. Že danes bo slavnostna seja društva, na to pa mokra vaja. Jutri ob 14. uri bo najprej zbor gasilcev, nato P? parada. Po tem bo veselica, na kateri bo igral ansambel Gorenjci. Če b° vreme slabo, bo prireditev prihodnjo nedeljo.
Kresna noč v Bohinju
V	zgodnjem sobotnem večeru (1»-avgusta) se je okoli Bohinjskega je" zera zbralo nad 2000 turistov in domačinov, ki so si ogledali tradicionalno kresno noč. Turistično društvo je tokrat pripravilo pravi spek" takel. Po jezerski gladini je spustil0 na stotine utripajočih lučk, v okrašenih in osvetljenih čolnih pa Je igrala godba na pihala v spremstvu bohinjskih narodnih noš.
Ploveča povorka je odrinila oCl kampa pri Zlatorogu k mostu-Spremljali so jo burni pozdravi gle' dalcev. Odtod se je sprevod podal pa prireditveni prostor Pod skalco, kjer se je nadaljeval kulturni program-Poleg godbe na pihala iz Gorij nastopili domači člani folklorne skupine. Zaradi bližajoče se nevihte P3' so program morali končati prej, kot je bilo predvideno.	JR
Povečan planinski dom na Doliču
V	nedeljo, 19. avgusta, bo na L)oliču pod Triglavom večja slovesnost, ko bo planinsko društvo Gorje izročilo namenu povečano in pre" novljeno staro dotrajano Tržaško kočo na Doliču.
Planinsko društvo Gorje pri Ble-du, ki opravlja kočo na DoliČ11' pričakuje, da se bo otvoritvene svečanosti udeležilo večje števil0 planincev in planink iz vseh gorenjskih planinskih društev pa tudi <>0 drugod in iz zamejstva.	-an
V sredo, 22. avgusta, ob 20. uri v hali pod Mežakljo na Jesenicah
Festival smeha
Nastopajo popularni televizijski in filmski igralci-humoristi ter pevCl narodnih in zabavnih melodij.
Gledalci glasujejo za najbolj^3' ki bo s tem dobil naziv Šampi°n smeha 73.
Vstopnice — sedeži na ploščadi P 30 in na tribuni po 20 dinarjev. zervacija pri Radiu Jesenice in jetju Športmetal Jesenice. Predpj"0' daja v ponedeljek, 20., in torek, avgusta, od 17. do 19. ure ter v sred 22. avgusta od 17. ure dalje pri bi3' gajni v športnem parku.	. v
Opozorite na kvalitetno priredita tudi svojce in prijatelje.
Na Festivalu smeha bo n(ist<>!,^. tudi znana humoristka Sela -nik
a n 4ST^ w m
12 %jt iuA 35»
Sobota, 18. avgusta 1973
prodam
prodam 5 novih OKEN 100x120 ,, cm. Šimenc, Medvode 112, »loki	4726
. 1 rodam TELICO. s teletom ali po lzt)'ri. Ljubno 12, Podnart	4764
. ŠTAJERSKA VINA, kakor renski lz.nng, šipon, traminec in za svečane Prilike bouvierjev šampanjec in "stala polpeneča se vina imam stalno na zalogi po nizki proizvodni ceni JJ K K Radgona. Polak Jurij, Kranj, ^ražišče, Škofjeloška cesta 56 4765 a frodam globok OTROŠKI VOZI-Nazorjeva 12, Kranj, telefon ^-215	4766
0(frodam 5000 kg BUKOVEGA *jLJA in dostavim, ter plemenitega VOLA. Naslov v oglasnem oddelku	4767 prodam več rabljenih SODOV v pObrem stanju, velikosti 100 do 200 ' 0v- Ogled vsak dan od 7. do 12. re, razen v sobotah, nedeljah in Praznikih. Strniša, Kranj, Tekstilna 1()> tel. 21-744 4768 p Prodam GAJBICE. Hribar Franc, bolniška 32, Kokrica 4769 Po ugodni ceni prodam 10 tednov stare JARCKE, izbrana vrsta pri-^anih nesnic »prelu x«. Petrič °nčka, Šenčur, Zupanova 6 (v bli-pceste Šenčur—Voklo) 4770 o'rf^eni prodam dobro ohranjeno ^ALNICO. Naslov v ogl. oddelku
4771
ljubljanske mlekarne
TOZD KLAVNICA JESENICE
objavlja pismeno licitacijo prodajo
avtomobila
1AM 2000 (keson)
Avtomobil je v voznem stanju in registriran za leto 1973.
Izklicna cena je 12.000 din.
Licitacija bo na upravi TOZD Klavnice Jesenice v ponedeljek, 20. avgusta 1973, ob 11. Uri za državni sektor, uro kasneje pa za privatni sektor.
Interesenti naj pošljejo svoje Ponudbe najkasneje do 20. avgusta 1973 do 10. ure v zaprti kuverti z oznako »licitacijska komisija« na naslov Ljubljanske mlekarne, sTOZD Klavnica Jesenice, Spodnji Plavž 14.
Prodam JARCA. Sp. Duplje 67
Prr \	4772
KvA°,^m 3 kub. metre siporeks
2a £ .R0V 24 x 24 x 50, primernih gradnjo garaže, in vezano OKNO p ° 1^0 x 120. Zg. Brnik 58 4773 ŠTPrvrl1 Prodam žensko KOLO, Vaj Nri'NlK na trdo gorivo, POMI-Hat m?t KORITO, električni KU-DRva ^ tri plošče, KAVČ, renil ln ZAMAN JE. Kadunc, Go-fevska 1, Kranj	4774
p odam im DESK. Bašelj 5, p1(lv<»-	4775
Ml/i°dam trodelno OKNO. Šenčur, akurjeva 23	4776
trdih m1, Pr(>dam večjo količino n «UTAR. Praproše 1, Podnart
Prod	4777
vij0 mlado KRAVO pred telit-p£«njevek 25, Cerklje 4778 a? nT	STELJO (mah) in
hovg GRADBENEGA LESA. La-ProH ' Cerklje	4779
kratk( am hrejo KRAVO, ki bo v dv0r m teletila. Olševek 52, Pred-Prnn	4780
vSp am mlade PSE bernardince.
P®.terno 2, Tržič	4781
SKi ^italijanski globok OTRO-^o'Siri«	' Ogled popoldne.
lrjeva 12 (klet), Škofja Loka
Prod	4782
train termoaku mulacijsko in jeVa27^refo PEC. Pečar, Ručiga-
' , ProHo ranJ	4783
LfiC wl acetilenski RAZVIJA-' turo r KLEN KO in ostalo apara-
19 • v.ena 2000 din. Šubic, Del niče
, p»odl ,ane nad SkofJ° Loko rHlCMTme,	rabljen ELEK-
dr>fev»7CSJEDlLNIK gorenje. Ki-, Pocl76, Ško<Ja Loka	4785
HLADh Jj^)dam dobro ohranjen J^Pat ma himo in emajlirano ^aloCVNd° BANJO, dolgo 120 cm.
Proda' odnart	4786
lia vaarr\ KHAVO s teletom. Gore-as Reteče, Škofja Loka
k Prod. ,	4787
Ni ST^^r°jaški cik cak ŠIVAL-XALNi	ženski pogrezljiv ŠI-
'°NSkiu R9J Pfaff- več GRAMO-?latnTb PLOŠČ, več obročev, y0,esa m raznih drugih delov za rKoi . Vse novo' rabljen krojaški J?Prej • ge!"' deško KOLO od 6 let ,k0LO Jn ,.leP° športno žensko lir«	in poceni poprav-
ek® L T Ovalne stroje. Plevel,
PPEKO f . rab,jeno STREŠNO Jari«ka^9°iC- Ro«elj Ivana, Ljub-P&odam'KranJ	4789
TO ' £ sV)raJ n°vo trajno žarečo
2l 2?7rsbusch za 2100 din. Tele-
4790
kupim
Kupim večjo količino OVSA. Ponudbe s ceno poslati na naslov: Prešeren Janez, Vrhnje 6, Radovljica Kupim PONY EXPRES ali MOPED na dve prestavi. Cesta na Belo 31, Kokrica, Kranj	4805
Kupim ali si sposodim 100 PUNT po 2,70, 16 BANKIN po 2,70 9 po 4,20 in 4 bankine po 6 m. Zumer, Zanova 11, Kranj	4844
vozila
Prodam AUDI ali zamenjam za novejše tipe kombi moriš. Informacije na telefon 064 21-012 po 12. uri
4743
Prodam FIAT 1300, letnik 1964. Cesta kokrškega odreda 24, Kranj
4794
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirano do avgusta 1974. Voglje 77	4795
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Vidic, Breznica 32/a, Žirovnica
4796
Poceni prodam FIAT 750. Korošec, Mošnje 39, Radovljica 4797 Prodam VW KOMBI ali zamenjam za osebni avto. Preserje, Kamniška 6, Radomlje, telefon 72-093
4798
Prodam OPEL KADET, letnik 1968. Jože Kavar, Čadovlje 2, Tržič
4799
Prodam ZASTAVO 750, novo, Še nerigistrirano. Naslov v ogl. oddelku
4800
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 (junij). Informacije: Jesenko, Ljubljana, Prešernova 11, tel. 22-930 od 20. avgusta dalje 4801 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik
1967.	Benedičič Lado, Šorlijeva 4, Kranj 4802
Prodam ZASTAVO 750, letnik
1968.	Sebenje 37, Tržič , , , 4803
0SLOVEMLEC
Cenjeni potrošniki,obiščite nas na XXIII. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju.
Sejemske ugodnosti
Gostinsko podjetje PLANINKA KAMNIK
zaposli takoj
več kvalificiranih ali polkvalificiranih natakaric za delo v kavarni ali v restavraciji
Možna je tudi priučitev. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru.
Obrtniki, pozor! Ugodno prodam PEUGEOT 404 karavan, letnik 1965 (obnovljen). Ogled v Hotemožah 32, Preddvor	4845
Karamboliran FIAT 750, letnik 196k po generalni prodam za 2000 din. Thaler Peter, Medetova 1, Kranj	4846
Prodam VW 1200. Šenčur, Zupanova 16	4847 Poceni prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1969. Informacije na telefon 23-994 od ponedeljka dalje od 15. do 16. ure 4848
stanovanja
Zakonca brez otrok iščeta SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe poslati pod »redna plačnika«
4748
Dvema študentoma oddam dve SOBI. Naslov v oglasnem oddelku
4806
Mlada zakonca s 4-mesečnim otrokom iščeta SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku	4807 Kupim GARSONJERO v Škofji Loki. Naslov v ogl. oddelku 4808 Študentka išče SOBO s souporabo kopalnice v Kranju ali okolici. Sie-benreich Helena, Ptuj, Potrčeva cesta 44 4809 Fant in dekle iščeta GARSONJERO ali manjše stanovanje. Ponudbe poslati pod »zaročenca« 4810 Tričlanska družina nujno išče STANOVANJE v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »nujno« 4811 Miren zakonski par brez otrok išče v Kranju ali okolici SOBO. Mohorič Saša, Gradnikova 7, Kranj 4812
Dva fanta iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Stanišljevič Milorad, Dom JNA Kranj	4849
zaposlitve
Iščem POMOČNICO z nekaj let prakse v šivanju po meri. Plačam dobro. Modni salon Kavčič Marija, Tomšičeva 15, Kranj	4750
ŠTUDENTSKI SERVIS KRANJ Trg revolucije 3, vhod 5, tel. 24-075 nudi INSTRUKCIJE za vse pred-
mete osnovnih, srednjih in višjih šol
4751
50-letni moški išče honorarno ZAPOSLITEV. Ima izpit A in B. Naslov, v oglasnem oddelku	4819 GOSTILNA PRI MOSTU, Škofja Loka, Titov trg 10 sprejme DEKLE, ki ima veselje do gostinstva, priučeno ali za priučitev. Delovni čas pet dni v tednu. Sobota, nedelja prosto
4820
DEKLE išče honorarno zaposlitev v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »vestna«	4821
Mlajša družina išče dobro GOSPO za varstvo otrok in delno pomoč v gospodinjstvu. Nudi stanovanje in hrano ter nagrado po dogovoru. Nastop v septembru. Perčič Vinko, Kran j, Benedikova 10	4850
posesti
Prodam staro HIŠO z vrtom b km od Kranja. Naslov v oglasnem oddelku	4813 Prodam 1 ha TRAVNIKA v Zabijah in 1 ha GOZDA na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku 4814 Po ugodni ceni prodam kmečko HIŠO s skednjem na Gorenjskem, 50 m od avtobusne postaje. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Voda in elektrika v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. Cena po dogovoru 4815 Prodam takoj vseljivo stanovanjsko HIŠO z vrtom v Poženiku št. 23. Interesenti naj se oglasijo 20. avgusta od 16. do 19. ure v Poženiku 23, Cerklje 4816 Prodam HIŠO v Kranju. Primerna za manjšo obrt ali lokal. Naslov v oglasnem oddelku 4817
prireditve
GOSTILNA BOHINC, Milje 15 vas vabi na kegljanje za kozlička v soboto, 18. avgusta, od 15. ure dalje in nedeljo, 19. avgusta, do 22. ure. Po kegljanju družabni večer. Vabljeni! OB ZBILJSKEM JEZERU bo danes ob 19. uri PLES. Igra rašiški instrumentalni kvintet s pevcem. Postregli vam bomo s specialitetami na žaru. Vabljeni!	4855
Gostišče TRNOVC Duplje priredi v nedeljo, 19. avgusta, veliko VRTNO VESELICO. Kegljanje za teleta se
prične že dopoldne. Postregli vam bomo z oddojkom. Zabaval vas bo ansambel RUDIJA JEVŠKA. Vljudno vabljeni!	4854 GASILSKO DRUŠTVO SP. BRNIK razvije v nedeljo, 19. avgusta 1973, DRUŠTVENI PRAPOR. Ob 14.30 slavnostna povorka z udeležbo godbe na pihala iz Domžal, nato razvitje prapora ter VRTNA VESELICA z bogatim srečolovom in kegljanjem za koštruna. Igra ansambel TRGOVCI. V soboto, 18. avgusta, ob 18.uri bo spretnostno tekmovanje gasilskih desetin, nato DRUŽABNI VEČER in kegljanje za koštruna. Igral bo ansambel »X1ME-RONI« 4853
obvestila
ROLETE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 3546 Hitro in solidno POPRAVLJAM vse vrste ELEKTRIČNIH ŠTEDILNIKOV in KUHALNIKOV. Gre-gorc Jože, Hraše 26, Smlednik 4755 Cenjene stranke obveščamo, da bo delavnica, zaradi letnega dopusta, zaprta-od 20. avgusta do 10. septembra. Kern Stanko, Modno čevljarstvo Kranj, Partizanska 5 4852 Izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil moj sin Mali Martin. Mali Kristina, Pokopališča 20, Kokrica, Kranj	4851
Na Gorenjskem sejmu v Kranju
vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah.
Priporoča se MARKIČ KATARINA Bečanova 3, Tržič
2ITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053
Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci
ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB.
Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu.
Prodam nemški globok OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku	4791 Po ugodni ceni prodam VRTNO LOPO in rabljen REZAN LES raznih dimenzij. Preddvor 77 4792 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Cankarjeva 7, Kranj, telefon 23-146 4793 Prodam mlado KRAVO, brejo osem mesecev. Žeje 15, Duplje 4822 Poceni prodam KUHINJSKO OPREMO. Ogled od 18. do 20. ure. Pogačnik Albina, Koroška cesta 16, Kranj 4823 Prodam nad eno leto starega BIKA. Cerklje 108 4824 Prodam MOPED na 4 prestave in enobrazdni traktorski OBRAČALNIK. Glinje 5, Cerklje 4825 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co, ki bo čez en mesec petič teletila. Košnjek Franc, Cesta na Brdo 66, Kokrica, Kranj 4826 Prodam TRAKTORSKI IZRU-VAČ na mreže in SLAMOREZNI-CO s puhalnikom in verigo. Voglje 41, Šenčur 4827 Po ugodni ceni prodam PSE, čistokrvne novofundlandce, z rodovnikom. Osterman Franc, Luže 5, Šenčur 4828 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Bodešče 10, Bled 4829 Prodam MIZARSKO CIRKU-LARKO z vrtaln o glavo. Dobre Stane, Zg. Bitnje 168 (pri gasilskem domu) 4830 Zaradi selitve ugodno prodam okrog 1500 kg GRADBENEGA ŽELEZA, premera 6, 9 in 12 mm. Zelo ugoden nakup. Naslov v oglasnem oddelku 4831 Prodam nerabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK znamke EKA. Križaj Janez, Godešič 43, Škofja Loka 4832 Ugodno prodam KUHINJSKO OPREMO ali samo POMIVALNO MIZO, lahko tudi na ček. Šorlijeva 29, stanovanje 16, Kranj. Ogled popoldne 4833 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom. Tenetiše 33, Preddvor 4834 Prodam smrekove in borove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku
4835
Prodam 3 kub. metre OPEKE siporeks za oblaganje sten. Suhadol-nik Milan, Čirče, Staretova 31, Kranj	4836
Prodam TELEVIZOR RR NIŠ z omarico. Podgornik, Kranj, Šem-petrska 29	4837
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Kristina Urh,Zasip 23, Bled Prodam 3000 kosov rabljene OPEKE folc. Hudobivnik Janez, Cesta JLA 29, Kranj	4839
Ugodno prodam OMARO za dnevno. Ogled popoldne. Kranj, ulica 1. avgusta 9, Kotnik	4840
Prodam dve KRAVI s teleti ali zamenjam za BIKA. Trstenik 5, Golnik	4841
Ugodno prodam nov FILTER NAPA za kuhinjo. Kalan Marjeta, Poljanska cesta 22, Škofja Loka Prodam lesen mizarski SKOBELJNI PORAVNALNIK, REZKAR in leseno STRUŽNICO za les. Ogled v nedeljo dopoldne. Dorfarje 13, Žabnica'	4843
nesreče
iv/lereator
Cenjeni obiskovalci Gorenjskega sejma!
Mercator vam svetuje — kupujte dobro, kupujte poceni, a najceneje boste kupili prav pri Mercatorju. Zato ne pozabite obiskati paviljon Merca-torja v hali C.
Lepa izbira vseh vrst pohištva, strojev za gospodinjstvo, TV aparatov, preprog, posteljnega perila, odej, zaves, katere vam na vašo željo brezplačno zarobimo, za prijetno počutje pa priznano kavo mercator ter alkoholne in brezalkoholne pijače. Nagrade kupcem! Konkurenčne cene, sejemski popust, prodaja na potrošniški kredit do 15.000 din brez porokov ter brazplačna dostava na dom. To so ugodnosti, ki vam jih nudi Mercator v hali C.
Ko pa vas pot zanese v prglepi del Gorenjske, v Tržič, ne pozabite obiskati bogato založene blagovnice Mercatorja v Tržiču ter specializiranih prodajaln.
V času sejma enaki prodajni pogoji s popusti tudi v blagovnici Mercatorja v Tržiču.
Mercator povsod — Mercator tudi v vašem domu, zato na svidenje pri Mercatorju v hali C.
Zahvala
01) boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, prababice, sestre
in tete
Doroteje Cegnar
Anžicove mame iz Žabnice 24
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo ustno in pismeno sožalje, za vse podarjene vence in prelepo cvet je ter vsem, ki ste jo v tako številni udeležbi spremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih tako nesebično stali ob strani in nam pomagali. Prisrčna zahvala dr. Bračkovi iz Škofje Loke za ves trud ter zdravstvenemu osebju Gastroenterološke bolnice in Aseptike Kliničnih bolnic Ljubljana pri zdravljenju pokojnV Zahvaljujemo se tudi sindikalni podružnici SO Kranj in KŽK Kranj — obrat Klavnica za sočustvovanje in poklonjene vence. Prav tako pa rte zahvaljujemo č. g. župniku iz Žabnice za pogrebni obred in poslovilne besede.
Žalujoči in hvaležni: sin Janko, hčerki Minka in Tončka z družinami ter drugo sorodstvo
Zahvala
Ob prerani izgubi ljubljenega moža, očeta in starega očeta
Avgusta Kristana
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih siali ob strani, darovali vence in cvet je ter dragega pokojnika pospremili v velikem številu na n jegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Bajžlju, gasilcem iz Stražišča, pevcem upokojencem, Viatorju, govorniku za poslovilne besede in gospodu duhovniku za tolažilne besede. Hvala vsem za izrečena sožalja.
Žalu joči: žena, sin in hčerki z družinama ter drugo sorodstvo
Kranj, 11. avgusta 1973
Svet delovne skupnosti
OKROŽNEGA SODIŠČA V KRANJU
razpisuje prosto delovno mesto
strojepiske
Pogoj: dvorazredna administrativna šola
Osebni dohodki po določbah pravilnika o delitvi dohodka na okrožnem sodišču v Kranju. Prijave kandidatov z dokazili o strokovnosti in življenjepisom sprejemamo do 31. avgusta 1973.
Nezgoda pešca
V torek, 14. avgusta, dopoldne jena Gorenjesavski cesti v Kranju pri Kurivu z desne strani stopil pred avtomobil Janeza Tominca (roj. 1943) iz Ljubljane Adolf Mehle (roj. 1948) iz Tupalič. Voznik je zaviral in se pešcu izogibal v levo, kljub temu pa ga je avtomobil zadel s kljuko levih vrat. V nesreči je bil Adolf Mehle ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Izsiljevanje prednosti
V križišču Ceste na Rupo in Kuratove ceste v Kranju se je v sredo, 15. avgusta, nekaj pred šesto uro zjutraj pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Martinek (roj. 1949) s Kokrice j,e peljal po Kuratovi cesti in v križišču izsilil prednost pred voznikom motorja Ivanom Kovačičem (roj. 1938) z Zlatega polja v Kranju. Pri trčenju je bil Kovačič' lažje ran jen. Škode na vozilih je za 5000 din.
Nezgoda pri zavijanju
Na Cesti maršala Tita na Jesenicah se je v sredo, 15. avgusta, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Branko Ramuš (roj. 1943) je peljal s Hrušice proti mestu. V bližini bolnišnice pa mu je iz nasprotne smeri pripeljal na pony ekspresu Lazo Stojminovski (roj. 1951) z Jesenic in nenadoma zavil v levo, tako da sta vozili trčili. Stojminovski je bil v nesreči laž je ranjen in se zdravi v bolnišnici. Škode na vozilih je za 7000 din.
Prehitra vožnja
Na Selu pri Bledu se je v sredo, 15. avgusta, popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi prehitre vožnje. Voznik osebnega avtomobila Vinko Tonejc (roj. 1941), stanuje v Berlinu, se je v levem nepreglednem ovinku srečal z osebnim avtomobilom belgijske registracije, ki ga je vozil Elie Willems (roj. 1935) iz Bruslja. Ker sta oba voznika vozila po sredini ceste in z neprimerno hitrostjo, sta kljub zaviranju trčila. V nesreči je bil voznik Tonejc lažje ranjen. Škode na avtomobilih pa je za 25.000 din.
Padel z mopedom
Na Kidričevi cesti na Bledu se je v sredo, 15. avgusta, ob 23.15 pripetila prometna nezgoda. Voznik neregistriranega mopeda Zvonko Jirasek (roj. 1952) z Bleda se je pri hiši št. 10 srečeval z neznanim osebnim avtomobilom, pri tem se je umaknil preveč v desno in zadel v robnik ceste ter padel. Huje ranjenega so prepeljali v bolnišnico.	L. M.
Kako lahko kaznujejo mladoletnike
Letos je začel veljati nov zakon o prekrških, s katerim je na novo urejeno tudi kaznovanje mladoletnikov. Po prejšnjem temeljnem zakonu o prekrških je bil položaj mladoletnih storilcev prekrškov v primerjavi s kazensko odgovornostjo za kazniva dejanja strožji, saj sodnik za prekrške pri obravnavanju mladoletnikov ni imel možnosti izbire med različnimi vrstami vzgojnih ukrepov, ampak je lahko bodisi izrekel kazen ali pa ustavil postopek in mladoletnika opozoril na njegovo nepravilno ravnanje. Ta ukrep je bil vsekakor nezadosten, če sta bila dejanje in osebnost mladoletnika takšna, da bi bila potrebna nadaljnja prevzgoja. Zato se je pri obravnavanju mladoletnikov vse bolj uveljavljala težnja po uporabi vzgojnih ukrepov in ne samo kazni.
Po novem zakonu je izključena odgovornost mladoletnikov, ki v času storitve prekrška še niso bili stari 14 let (otroci). Mladoletni storilci od 14.do 18.1eta so razdeljeni v dve skupini, in sicer, mlajši mladoletniki v starosti od 14 do 16 let in starejši mladoletniki od 16 do 18 let. Zoper mlajšega mladoletnika se lahko uporabijo le vzgojni ukrepi, zoper starejšega mladoletnika pa se praviloma izrekajo vzgojni ukrepi, izjemoma pa tudi kazni.
Mladoletnemu storilcu prekrška se lahko izrečeta naslednja vzgojna ukrepa: opomin in strožje nadzorstvo. Opomin se izreče mladoletniku, zoper katerega ni potrebno izvajati vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva, še posebej, če je storil prekršek zaradi nepremišljenosti ali lahkomiselnosti. Ukrep strožjega nadzorstva sme trajati najdlje dve leti.
Starejšemu mladoletniku se lahko izrečejo naslednje kazni: ukor, denarna kazen in zapor do 15 dni. Čeprav je zakon kot kazen še ohranil možnost izrekanja ukora, so letos na posvetovanju sodnikov za prekrške v Ljubljani sprejeli sklep, da se mladoletnikom ne izreka ukor, temveč le na novo uvedeni vzgojni ukrep — opomin.	J. Vidic
Trčil v smreko
V četrtek, 16. avgusta, ob 13. uri je na cesti prvega reda v jeprškem gozdu voznik osebnega avtomobila nemške registracije Werner Heinz (roj. 1937) zaradi nepazljivosti zapeljal s ceste in trčil v smreko. V nesreči sta bila voznik in sopotnica lažje ranjena in se zdravita v ljubljanski bolnišnici. Škode na avtomobilu je za 5000 din.
Največ prometnih prekrškov
»Že vsa leta nazaj,« pravi Ivan Kunst, kamniški sodnik za prekrške, »so na prvem mestu prekrški s področja prometa in javnega reda ter miru. Po kamniških ulicah in cestah vozi precej vinjenih voznikov motornih vozil. Lani je bilo 233 voznikov kaznovanih, ker so vozili pod vplivom alkohola, 193 voznikom pa smo ,izrekli varstveni ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Organi milice so zalotili kar 212 voznikov motornih vozil, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja. Zaradi neprimerne hitrosti je odgovarjalo 75 voznikov.
S področja gospodarstva smo obravnavali največ zadev, ki so jih predlagale ustrezne inšpekcijske službe. Tako smo kaznovali 15 občanov, ker so opravljali obrt brez
1A 4f\ W 1% CS*
Sobota, 18. avgusta 1973
obrtnega dovoljenja, več občanov zaradi gradnje brez ustreznih gradbenih in lokacijskih dovoljenj, medtem ko smo nezakonite gradnje družbenega sektorja odstopili pristojnemu okrožnemu javnemu tožilstvu. Z denarno kaznijo je bilo lani kaznovanih 1058 kršilcev, ki so skupno plačali 194.195 dinarjev kazni.
In kdo nam predlaga postopek o prekršku?
Občinski organi za notranje zadeve so prijavili 27, postaje milice 1146, javno-tožilstvo 37, inšpekcijski organi 55, drugi organi očine in predlagatelji 23 zadev. Moram reči, da so dobro napisani samo predlogi organov za notranje zadeve in postaj milice, vsi drugi pa so ponavadi pomanjkljivi. Nov republiški zakon o prekrških točno določa, kaj mora vsebovati predlog za postopek za prekršek. V bodoče bomo'1 pomanjkljive predloge zavračali.«
J. Vidic
V sredo, 15. avgusta, nekaj po enajsti uri dopoldne je med vasmi TupaličeW Hotemaže strmoglavilo dvosedežno šolsko letalo YU CSC ARRo.i last L" Slovenije, uporabljal pa ga je Alpski letalski center Lesce. Pilot letala Mihae Bukovnik (roj. 1954) iz Hotemaž je ob 8.25 poletel iz Lesc proti PtllJu<m!'h povratkom pa je spremenil smer in poletel nizko nad svojim domom. 300 metrov od hiše je letalo iz še nepojasnjenega vzroka strmoglavilo m > popolnoma razbilo na tleh. Pilot Bukovnik je bil hudo ranjen in so prepeljali v bolnišnico. Na sliki: razbitine letala. — L. M. — Foto: S. tiair
Nisem poznavalec sanitarnih predpisov, vendar pa sem trdno prepričan, (la to odprto gnojišče ob osrednji poti, ki vodi skozi Suho pri Šk. Loki, ne ustreza niti minimalnim higienskim normam. Takega mišljenja smo vsi, saj hoja P° gnojnici, ki se razlije po cesti ob dežju, in smrad nikakor ne moreta biti v p0' nos gospodarju in vasi. — Foto: S. Jesenovec
Potok, ki je včasih tekel po Šenčurju, je bil pred več leti speljan v gozd nj1 gornji strani Šenčurja. Včasih je bil tu za oko še kar lep ribnik, danes pa je še velika mlaka, v kateri ne manjka konzervnih škatel, papirja, raznih leznih delov in odvečnih stvari, ki so jih zavrgli prebivalci Srednje vasi in Šenčurja. — Foto: F. Erzin
Množičnost se začne šele v osemletki
Obvladovanje gibanja v mokrem elementu je ena najčudovitejših veščin, kar se jih človek lahko nauči. Pravimo nauči, ker nam na žalost ^ veščina ni prirojena. Treba je torej zavestno premagati strah pred vodo, šele nato se učimo gibov. Vsi vemo, da je najprimernejši čas za u<'enje plavanja zgodnje otroštvo nekako od šestega leta naprej, ko otrok sicer že lahko uspešno kontrolira svoje gibanje tudi v vodi. Z leti Pa samozavest in odpor do vode naraščata, kar učitelji plavanja dobro vedo. Medtem ko se tja do petnajstega leta še nekako z dobro voljo naučimo plavati, pa je potem, ko otroštvo mine, učenje plavanja vsaj tistega, ki uči, precejšnja muka. Za odrasle pa pomeni učenje plava-nJa še posebno težavo, saj se mora odrasel neplavalec poleg občutka nebogljenosti in manjvrednosti boriti še z manjšo sposobnostjo učenja n°vih gibov. Pričakovali bi torej, da si bomo vsi skupaj na vso moč in Na vseh koncih in krajih prizadevali, da se naučimo plavanja kar Najbolj zgodaj, in to vsi od kraja. Ne le zato, ker je plavanje eno od Najučinkovitejših športov primerno za vsakogar, je pa tudi v primerjavi 1 drugimi športi skoraj zastonj. Razen tega, da ima plavanje Rekreacijsko vrednost, pa je pomembno tudi kot dodatna obrambna sposobnost vsakega posameznika.
Rekli smo, da bi pričakovali veliko prizadevnost, da se naučimo Plavanja. Pa ni tako. Le osnovne šole imajo v svojih učnih programih dlesne vzgoje nalogo, da se vsi učenci nauče plavanja. Pouk plavanja Pa se na šolah, ki imajo seveda možnost takega pouka, začne šele v Petem razredu. To pomeni, da za otroka od šestega leta pa do enajstega °e skrbi nihče?
Tako slaba sicer ta zadeva ni. V Kranju na primer sta dva bazena JN možnosti dovolj. Dovolj? Vemo že, da so pouk plavanja prevzele s«le. Kaj pa ostali? „
, Štefan Ošina, strokovni sodelavec Občinske zveze za telesno kulturo Kranj: »Skrb za to, da bi kar največ otrok kar najbolj zgodaj Plavalo, v Kranju ni posebno močna. Za tako delo je potrebna konti-Ntuteta in pa seveda veliko športnih navdušencev, ki prisegajo na Ninpžičnost športa in ne le na tekmovalni šport. Ze pred letom 1960 mo pri nas začeli prirejati plavalne tečaje za najmlajše neplavalce, od eta 1962 pa smo jih organizirali še vsako leto. Letos je bilo v tečaju 57 otrok, lani 63 itd. Naš namen je le skrajšati pot k plavanju, je nekakšno "polnilo k delu, ki ga sicer uspešno opravljajo šole. En tečaj vsako leto Je po moje zadosten prispevek k širjenju te veščine, svoj prispevek pa bi Jorale dati tudi druge specializirane organizacije, predvsem mislim na P'avalni klub Trigalv.«
. Mila n Košnjek, prof. telesne vzgoje, profesionalni trener plavanja pri plavalnem klubu Triglav Kranj: »Klub je sicer prirejal zadnja j a Plavalne tečaje za začetnike, letos in lani pa jih ni bilo. Lanski se s^ P.?n?srečil zaradi slabega vremena, letos pa ga prav zaradi takih ' abih izkušenj ne bo. Res, da ni najbolj prav, da se klub ne posveča Ndi učenju neplavalcev, vendar so to nalogo večinoma prevzele šole. " Krbimo pa za mlade plavalce, vabimo otroke drugih in tretjih razredov, ki že znajo plavati ali vsaj slabo plavati, da se izpopolnijo v klubu, ^ajbolj navdušene pa seveda potem spodbujamo k tekmovalnemu pla-anju. Za začetnike pa bi potrebovali več kadra, prostor v bazenu itd., ar so vse objektivne težave. Idealno bi bilo, če bi vsaka šola imela svoj azen kot na primer tržiška Heroja Bračiča, tako bi lahko začeli pouk P avanja že s prvim razredom. Sicer pa tako organiziranega pouka pla-j^anja nima gotovo nobena osemletka v državi kot ravno kranjske, rugo leto, ko bo letni bazen ogrevan, se bo verjetno klub odločil na-aIJevatis tečaji za začetnike, saj bo sezona plavanja že zelo zgodnja.«
Trenutno stanje je tako, da leži na šoli celotno breme učenja pla-anJa. Do petega razreda se v tečajih doma ali v kolonijah ali s [omočjo staršev nauči plavanja približno polovica učencev. Na nekatero osemletkah je ta odstotek višji ali nižji, odvisno pač od okolja, ki ga na zaJema- Kraji brez vode, primerne za plavanje, imajo seveda ^ajveč neplavalcev, osemletke v mestu pa nekoliko manj. Prof. Boris r Vatal z osemletke France Prešeren v Kranju meni, da je v petem g0?.u okoli 40 odstotkov neplavalcev. Seveda ob koncu osemletnega p aNJa znajo plavati skoraj vsi. Tako visok odstotek neplavalcev v en 'razredih pa je vsekakor razumljiv, če je čez poletje organiziran le S0j. j aj, vsi otroci pa tako ne gredo v kolonijo ali s starši na morje. Na nav H,djan	Pa so mejo začetka točenja plavanja pomaknili
mla^v 'n začenjajo že s tretjim razredom, ker se je pokazalo, da se
ajsi neplavalci lažje in hitreje nauče plavanja. Nenl kranjski občini skorajda noben učenec ne zaključi šolanja kot da raleC 'n Zato je trel)a So'am dati vse priznanje. Ce pa starši žele, s|a. 1 otrok znal plavati še pred petim razredom, pa so možnosti bolj kov,6' VsaJ za tiste, ki pri tej veščini potrebujejo več spodbude in strojno pomoč.	L. M.
Plavalna šola na Jesenicah
na Gorenjskem sejmu v Kranju
Tip
Popust
(za privatni sektor)
Popust
(za delovne organizacije)
1300 TF furgon	6.642,40	4.891,80
1300 TK kombi	7.807,50	5.749,85
620 B	8.111,80	5.974,00
620 PK pod. kabina	9.280,95	6.835,00
620 Cestar	9.481,95	6.983,00
1300 TR kamionet	770,00	
750 TF furgon	648,85 "	
750 TK kombi	711,75	
OM-40 — 4 t .	2.799,45	
OM-35 — 3,5 t	2.660,00	
Z-635	2.892,00	
Z-640	3.043,25	
Za osebne avtomobile, motorna kolesa in dvokolesa znižan prometni davek za 2%
Vljudno se priporočamo
za obisk Slovenija
avto
vsak sam nadaljuje, ko plava vedno dalj in vedno bolje. Med otroci so izraziti talenti, ki se nauče že v nekaj dneh, pa tudi taki, za katere spoznamo da se ne bodo naučili. Staršem takih otrok seveda sporočimo in jim denar vrnemo.
Kar precej otrok je, ki so se naučili plavati že pri štirih letih, večina pa pri šestih, sedmih. Če so posebno nadarjeni f jih na njihovo željo vpišemo v naš klub, kjer nadaljujejo z intenzivnim plavanjem in obvladajo potem tudi druge veščine.
Ko se otroci vpišejo v šolo, imamo najprej nekaj obveznih ur telovadbe, potem pa se v majhnem bazenu privajajo vodi, tako da pozneje nimajo strahu pred njo; tu se uče mahanja z rokami in nogami, drže telesa in glave. Strah pred vodo je mnogim sprva najhujši sovražnik. Mnogo prigovarjanja in potrpežljivosti je treba, da je ta strah premagan.
Letos sva z Nikom Brejcem učila že devetdeset otrok, od katerih v mojih skupinah le štirje niso splavali, vsi ostali pa so postali plavalci.«
Plavalnemu klubu Jesenice daje precej dotacij Železarna Jesenice, ki je tudi sicer vedno pripravljena ustreči trenerjem: bodisi, da jim ugodi pri njihovem dopustu, bodisi da omogoči, da lahko nemoteno trenirajo in uče mlade. V klubski blagajni je le malo denarja, trenerji dobivajo skromne honorarje (malo več
kot dinar za vsakega učenca na uro). Na delo z mladimi jih veže veselje do plavalnega športa in želja, da bi med mladimi plavalci dobili naraščaj za svoj klub. Kljub temu pa bi bil že
skrajni čas, da večletno finančno stisko jeseniškega Plavalnega kluba z razumevanjem začno reševati tudi ostale jeseniške delovne organizacije.	D. Sedej
:7j=LSTFnm-
fgiM/i]
l'MJiiil
mila!
izredni"
.POPUSTI i
Slovenija
avto
in možnosti nakupa s 50 ° |0 - 75 ° |„ kredita
Tovorni program
Je v teheni?kem kopališču na Ukovi jutra dc P etnih mesecih živahno od Se ob u VeC'era. Ce je le dobro vreme, re«n je po urejenem bazenu, v kate-<letos v°da ogrevana in zelo čista stilne n namestili nove sodobne či-UŽivv>rave^ zjutraj zbero šolarji, Popovo brezskrbne počitnice. V °hlaciit tsk®?N času pa se prihajajo °koliCe di starejši z Jesenic in
V ;Uf
Vvih nj!h urah se v vseh lepih ?'adi viUmja' juIiJa in avgusta ?ov aIj ^c,noma učenci prvih razre-'n nrvfle mlajši, uče osnovnih, ve-Vet> let I8? p,avanJa- Za takšne že tfP'avalcpv L3 trenerja najmlajših frejc. V , pranci Fon in Niko , ub J*« • leto namreč Plavalni ,abi'a ?a ?'ce razpošlje po šolah lv je veVP'? v Plavalno šolo in odbilo i,? ° kar Precejšen. Prvo leto Plavilo ,Pred Petimi leti - se jih je bil ,,azmeroma malo, medtem S i °trok» Sg° leto odziv rekorden:
i? . Plavati t0^ vsi so se v Pralni Z kar . ® 1 tudl naučili. Tudi letos h r°ke v 'fej staršev poslalo svoje >o dve n?100?010' ki traja deset
vSa odšteti inaolari- 0h v»,isnini Je
V(?lik0. letl le 25 dinarjev, kar ni ■
!? °troko Itarfii Najraje pošljejo svo-V°2Neje\e V zatetku počitnic, kajti ^Ndar v« u °dPravljajo na morje, r Niornirt otrok v prve izmene le v dva ^Prejeti, kajti trenerja sta umnosti	Potrpežljivosti in
^ velik0 Je Pn takem učenju
»No, Tomažek, kar poženi se v vodo, nič se ne boj,« pravi trener Franci F on in prigovarja šestletnemu fantku, ki ga ima privezanega na vrvi, sam pa stoji nedaleč vstran. Tomažek gleda zdaj njega, zdaj vodo in vedno bolj mu gre na jok. Ze se zdi, da se bo nazadnje le ojunačil, ko se zadnji hip zadrži ob robu in se vedno bolj kremži.
»No, daj no. Saj, vidiš, kako te čvrsto držim, nič se ne boj!« spet prigovarja trener, Tomažek pa omahuje, čeprav so že nekaj ur poprej vadili v manjšem bazenu in se vode takrat ni prav nič bal. Končno pride trenutek odločnosti in Tomažek se požene v vodo. Za hip ga popolnoma zalije in v naslednjem trenutku se pokaže svetlolasa glavica na površini. Trener ga drži na vrvi in mu znova prigovarja, naj zaplava. Tomažek pa se otepa z nogami in rokami, dokler ne najde opore zidu in si olajšano oddahne. Pozneje na prigovarjanje trenerja le zaplava naprej in pravilno odriva vodo z rokami in nogami. Pa spet nazaj in naprej, dokler trener ne pokliče naslednjega iz skupine, ki sicer mirno ždi ob plavalnem bazenu in opazuje svojega sovrstnika. Včasih — za korajžo — pomagajo tudi pogledi sovrstnikov, saj ni, da bi se pred njimi cmeril ali otepal.
»Mnogi se zelo hitro nauče plavanja«, pravi Franci Fon,« so pa tudi taki, ki v desetih dneh ne splavajo. Pravimo, da se je otrok naučil plavati tedaj, ko sam naredi tri ali štiri zamahe in se obdrži na vodi. Potem seveda
FRANC SMID (60 let), upokojeni trgovec, podpredsednik občinskega odbora RK Škofja Loka:
»Že od vsega začetka, od leta 1953, odkar je v veljavi sistem prostovoljnega. krvodajalstva, aktivno sodelujem v Rdečem križu. Dobro še pomnim, kako smo tisto prvo sezono v Železnikih uspeli pritegniti največ 17 krvodajalcev na dan. Če omenjeni podatek primerjam z včerajšnjo številko 350, potem je napredek več kot prepričljiv. Trud, ki smo ga in ki ga bomo še vložili v premagovanje nezaupljivosti ter v organizacijo, brez dvoma ni zaman. Zlasti razveseljivo je, da se nam pridružuje zmeraj več mladih. No, tudi sam sem aktiven krvodajalec: danes so' mi jo odvzeli trinajstič. Pred kratkim pa sem dobil zlato medaljo za 20-letno delo pri spodbujanju krvodajalstva na Selškem.« -
LJUDMILA KEJŽAR, (49) iz Zgornje Sorice, kmetica in gospodinja:
»Prvič prihajam semkaj. Pred leti, kmalu po porodu, sem sicer prav tako želela prispevati svoj delež krvi, vendar so mi rekli, da naj grem lepo domov ter da sem jo več kot dovolj poklonila otroku. - Kasneje potem ponavadi ni bilo časa, kajti človek se le stežka odtrga od nujnih tekočih opravil. In tudi bolehala sem pre-cejkrat. Ampak zdaj so me sprejeli. Zakaj sem prišla? Ne vem! V družini ni nobenega
Slovensko prvenstvo v plavanju
Janez Slavec in Pečjakova rekorderja
Na letnem bazenu v Zusterni pri Kopru se je v sredo začelo letošnje republiško prvenstvo v plavanju. V tridnevnih borbah se bo za naslov najboljšega potegovalo nad 150 tek-•movalcev in tekmovalk iz devetih slovenskih plavalnih kolektivov. Zaradi prenatrpanosti plavalnih prireditev pa je obenem s članskim prvenstvom tudi mladinsko prvenstvo SRS. Že po prvem dnevu je v ekipni konkurenci povedla Ljubljana pred Triglavom in ljubljansko Ilirijo. Pripomniti pa je treba, da ima ekipa Ljubljane pri osvajanju letošnjega moštvenega naslova lahko delo, saj konkurent kranjski Triglav štarta oslabljen. Njihovi najmočnejši plavalci Milovanovič, Poren-tova in Pajntarjeva namreč branijo jugoslovanske barve na evropskem plavalnem pokalu v Grčiji oziroma v Švici.
Ekipni vrstni red po prvem dnevu: 1. Ljubljana 20.633, 2. Triglav 12.661, 3. "Ilirija 10.892, 4. Fužinar 8218, 5. Koper 6887 itd.
Finalni rezultati prvega dne — moški: 400 m kravi: 1. Cargo (Ilirija) 4:43,6, 3. J Slavec, 5. Smid, 6. Kit (vsi Triglav); 100 m prsno 1. Grošelj 1:15,8, 2. Slavec (oba Triglav) 1:17,1; 100 m delfin: 1. Ko-sfanjšek (Ljubljana) 1:03,8, 4. Slavec (Triglav) 1:08,2; 200 m hrbtno: 1. Balant (Fužinar) 2:24,6; 400 m mešano: 1. Andrič (Ilirija) 5:19,3, 2.
Slavec (Triglav) 5:21,4 (republiški rekord za mlajše mladince), 6. Šmid 5:33,7; 4 x 100 m kravi: 1. Ljubljana 4:02,4, 3. Triglav II 4:13,0, 4. Triglav I 4:20,4; ženske: 400 m kravi: 1. Markovič (Ljubljana) 5:03,8, 5. Sladoje 5:30,9, Damja-novič (obe Triglav) 5:53,7; 100 m hrbtno: 1. Vovko (Ljubljana) 1:16,9, 2. Pečjak (Triglav)- 1:16,9; 100 m delfin: 1. Korsika (Ljubljana) 1:21,1 4. Sladoje (Triglav) 1:25,8; 200 m mešano: 1. Pečjak (Triglav — absolutni rekord SRS) 2:43,4.
Drugi dan članskega in mladinskega prvenstva SRS v plavanju se je spet izkazala Pečjakova, ko je na 400 m mešano s časom 5:48,0 in na 200 m delfin postavila rekorda za članice. V ekipni razvrstitvi je Ljubljana povečala prednost in že osvojila republiški naslov, medtem ko so Triglavani zanesljivo drugi.
Ekipni vrstni red po drugem dnevu: 1. Ljubljana 42.324, 2. Triglav 23.015, 3. Ilirija 20.894 itd.
Rezulati drugega dne: moški: 200 m kravi: 1. Kostanjšek (Ljubljana) 2:06,9, 4. Slavec (Triglav) 2:16,5, 200 m prsno: 1. T. Slavec 2:48,3, 2. Grošelj (oba Triglav) 2:49,1, 200 m delfin: 1. Andrič (Ilirija) 2:30,3 2. J. Slavec 2:31,7 (mladinski rekord SRS), 3. Šmid 2:32,9, 6. Zmitek (vsi Triglav) 2:40,9, 4 x 200 m kravi: 1. Ljubljana 8:49,8, 2. Koper 9:21,3, 3. Triglav
Darila in čestitke graničarjem
Ob letošnjem dneva graničar-jev so obmejne karavle na področju kranjske in tržiške občine obiskali predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in nekaterih delovnih kolektivov. Tako so predstavniki občinskega poveljstva Kokrškega odreda in Planike v kranjski občini obiskali Virni-kovo planino, predstavniki odreda, Save in Ibija pa karavlo na Jezerskem vrhu. Povsod so gra-ničarje obdarili in jim čestitali ob prazniku. Mladinci kranjske občine pa bodo razen tega danes (sobota) na Virnikovi planini
pripravili prijateljsko srečanje s predstavniki obeh karavel.
V tržiški občini so predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij irt tovarne Peko v torek obiskali karavlo na Ljubelju, predstavniki občinskih organizacij in Bombažne predilnice Tržič pa so v sredo obiskali karavlo Srečka Perhavca v Medvodah. Že prej pa je bilo tovariško srečanje s predstavniki obeh karavel na Siji. Tudi v tržiški občini so graničarje obdarili in jim čestitali ob njihovem prazniku.
A. Ž.
9:33,5; ženske: 200 m kravi: }■
Oman (Ljubljana) 2:25,7, 4. SladoJe (Triglav) 2:35,5, 200 m delfin: 1-čjak (Triglav) 2:51,8 (rekord SR^'! 400 m mešano: 1. Pečjak (Triglav; 5:48,0 (re"kord SRS), 4 x 100 * kravi: 1. Ljubljana 4:41,6, 5. TriglflV 5:11,9.	"	-dh
Atletski dvoboj Slovenija: Veneto
Ljubitelji atletike v Kranju bodo spet prišli na svoj račun. Po uspeli atletski prireditvi v počastitev občinskega praznika se bosta v nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja pomerili članski atletski reprezentanci italijanske pokrajine Veneto in Slovenije. Tekmovanje bo ob 10. uri dopoldan. Za reprezentanco Slovenije bodo nastopili trenutno vsi najboljši slovenski atleti in atletinje, med njimi tudi dokaj številno zastopstvo AK Triglava: Ravnikar, Veg-nuti, Prezelj Zvone, Prezelj Darko, Kavčič in Paplerje-va. Znano je, da Zdravko Pečar v metu diska ne bo nastopil, ker je odpotoval na univerziado v Moskvo, vprašljiv pa je tudi nastop Mira Kocuvana.
Lahko trdimo, da je veČina atletov trenutno pred balkanskimi igrami v višku svoje forme, zato se v nedeljo na stadionu Stanka Ml®* karja obetajo zanimivi boji-Pokrovitelj tekmovanja j® -tovarna obutve Planika, k1 je tudi pokrovitelj Atletskega kluba Triglav.
D. Žumer^
%
krvodajalca. Saj ne da ne bi hoteli, le skoraj nikdar ne utegnejo. Če prispevaš kri, mislim, ni to nič hudega. In še pregledajo te zraven ter ugotovijo, ali si zdrav.«
FILIP BERNIK (50), čevljarski mojster v podjetju Ratitovec Železniki:
»Osemnajstkrat sem doslej daroval kri. Kot predsednik krajevne organizacije RK Češ-njica pač moram biti za zgled ostalim, mar ne? Le kaj bi sicer dejali? Drugače pa slavim 20-letnico aktivnega dela pri' rdečem križu. Dobro še pomnim, s kakšnimi problemi smo se včasih otepali. Zdaj je stvar precej drugačna. Kolektivi nam gredo na roke. Zares veliko razumevanja so pokazali. Podjetja, recimo, slehernemu zaposlenemu, ki je pripravljen dati kri, odobrijo 4 ure prosto, tovarna Niko pa kar cel dan. Ob takšnih pogojih odločitev res .ni težka. Hkrati je občanom jasno, da bo morda čez dan ali dva prav njihova dobra volja rešila življenje sočloveku in da jih — po drugi plati — prav nič ne stane, če odstopijo malo svoje krvi v humane namene.«
I. Guzelj
Ponos vojaka - graničarja
Visoko nad dolino, prav ob koncu makadamske ceste v Javorniški Rovt, stoji ob čudovitem jezeru in ob treh, štirih hišah karavla v Javorniškem Rovtu. Ob vznožju mogočnih Karavank in v okrilju gozdov je videti graničarska karavla majhna in neznatna.
Graničarji — čuvarji naših meja — so v sredo; 15. avgusta, praznovali svoj dan. Karavle v jeseniški občini so- prav na ta dan obiskovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, predstavniki delovnih organizacij in šolska mladina. Obiskali so graničar-je, jih obdarili, se z njimi pogovorili.
V sredo smo se oglasili na karavli v Javorniškem Rovtu ter se pogovarjali z enim izmed graničarjev Ivico Vidakovičem iz Sanskega mosta.
»Ivica, od daleč ste prišli, sem v visoke hribe, kako ste se pravzaprav počutili ob svojem prvem stiku s Slovenijo, s karavlo?«
»Že prej, preden sem moral na odslužitev vojaškega roka, sem si vedno želel, dta bi ga prišel služit v Slovenijo. Prijatelji so mi pripovedovali o njej, sam pa je še nikoli nisem videl. Vseskozi pa je bila moja skrita želja, da bi bil graničar.
Ob stiku s Slovenijo in tudi njenimi ljudmi, nisem bil razočaran. Že prej in tudi zdaj so ljudje z nami prijazni in dobri ter vedno pripravljeni ustreči in pomagati. Tudi sam sem doma s hribov, vendar sem bil ob prihodu na to karavlo nad strminami slovenskih gora nekoliko presenečen.«
»Kakšno je življenje vojaka — graničarja?«
»Vsekakor je treba imeti'dovolj kondicije, ki jo zahtevajo redni obhodi po Karavankah. Sam sem jo imel dovolj, saj sem po poklicu tesar
Življenje graničarja je tudi odgovornost, -nenehna pripravljenost, opreznost. Sicer v vseh osmih mesecih, odkar sem na tej karavli, ni bilo posebnih nevšečnosti, vendar je kljub temu treba biti nenehno previden in buden. V stalni priprav ljenosti, morda bolj kot kjerkoli drugje.
Vsak tretji dan moram tja gor, redno tudi po živila in pošto na bližnji Javornik ali Jesenice. Pot v dolino je dolga, a sem se je navadil. Drugače mi prosti Čas mineva v igranju odbojke, šaha aj! poslušanju gramofona, radia gledanju televizije. Nisem sicer bil se nikjer drugje kot na Javorniku alf Jesenicah, vendar sem že zdaj sklenil, da si bom pozneje ogleda' tudi druge kraje.«
»Pravijo, da skoraj ni gener«; cije, iz katere ne bi vsaj nekaj graničarjev, ki so služili vojaSk1 rok na tej karavli, ostalo rednem delu bodisi na Jeseničan bodisi v katerem drugem kraju Slovenije.«
»Res je, mnogi so se vrnili jn ostali, drugi pa se zagotovo vračajo na obiske. Tudi sam se bom še vrn» v Slovenijo, vendar še ne vem, *e bom ostal.«
Ivica Vidakovič, Stanisl»v Ivanovič iz Surdolice, Vlado Vasiljevič iz Donjega Stajevaca> Jožef Burna iz Bačke Topole ter vsi drugi vojaki, ki služij0 vojaški fok na karavlah, opravljajo zahtevno in odgovori^ nalogo. Vsi se bodo vrni'1 domov, s spomini na težke j? vesele trenutke življenja ob mej1« vsi bodo — tako kot so zdaj "T vedno ponosni ker so bili gran1' čarji — čuvarji naših meja.
D. Sedej
in mi hoja ni povzročala posebnih preglavic. Poleti že ne, pozimi pa je včasih zelo težko. Visok sneg, megla, snežni meteži, vse je treba premagovati in premagati.
1+3
Pravkar mineva 20 let, odkar smo v Jugoslaviji uvedli prostovoljno krvodajalstvo. Zdaj je že popolnoma jasno, da nismo pogrešili. Malo dežel v svetu se namreč lahko kosa z našimi ljudmi, ki so očitno spoznali humane cilje vsakoletnih akcij in ki vedno bolj množično prihajajo darovat dragoceno življenjsko tekočino. Podobno je tudi v Železnikih, kjer so dolge vrste čakajočih pred vhodom v zdravstveni dom, minuli torek in sredo pričale, da čut do sočloveka med prebivalstvom Selške doline nikakor ne zamira.

4,50
mESNA JUŽINA 200 g	2 85
MAUNOVEC 1 »	12,90
ORANŽADA 11 peunkovec 11