GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN ŠT. 6 LETO 17 JUNIJ 1978 CENA 3 DIN SREČANJE NA ŠIPKU Sipek nad Blagovico po vsej verjetnosti še ni bil gostitelj tolikšne množice raz ličnih generacij, kot je bil » soboto, 27. maja letos. Na gričevnati jasi ob spo meniku VI. SNOUB Slavka šlandra so se zbrali učenci V m 8. razredov domžalske in kamnikše občine ki so svoj pohod na znamenito partizansko postojanko saružili z obrambnim dnem. Tam so se v spremstvu učiteljev srečali z nekdanjimi borci in aktivisti na tem področju. Med njimi so se še posebno razveselili generalpolkovnika Janka Kosirnika-Simona, narodnega heroja In prvega komandanta slavne Slandrove brigade, ter predsednika Republiške konference SZDL Mitje Ribičiča-Cirila, nekdanjega političnega komisarja. Oba gosta sta v svojem govoru osvetlila dogodke pred 35-leti, ko je bila ustanovljena Slandrova brigada in o njenem pomembnem delovanju sirom Slovenije. Shod mladih na Sipku, ki ga je organiziral občinski odbor ZZB NOV in komisija za obujanje tradicij NOB Domžale, so popestrili še s krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Stranje in domžalski harmonikvski orkester. Učenec stranjske šole pa je prvemu komandantu predal raport. Na svečanosti so najboljšim skupinam učencev iz obeh občin, ki so se v sklopu obrambnega dne pomerili v znanju zgodovine NOB, geogra^je in biologije, podelili nagrade. Po končani slovesnosti, ki so se je poleg borcev in učen cev udeležili tudi iteviini družbenopolitični delavci obeh občin, pionirji, mladinci in drugi občani, so aktivisti in borci, nekdanji »Slan-drovci«, stopili med skupine učencev in jim pripovedovali resnične dogodke izpred 35 in več let, ko so našo domovino in narod pustošili sovražniki. Narodni heroj Janko Sekirnik-Slmon pripoveduje mladim o dogodkih pred 35 le«. Prisrčno snidenje Mitje Ribičiča-Cirila najmlajšimi. • XI. KONGRES JUGOSLOVANSKIH KOMUNISTOV I DOGOVOR PRED AKCIJO Pretekli teden je bil v kongresnem centru »Sava« v Beogradu XI. kongres ZKJ, na katerem Je okoli 400 delegatov in gostov sprejelo izredno pomembne sklepe za nadall nI »»zvoj Jugoslavije. Z zaključnimi dokumenti kongresa je bil potrjen že ni republiških kongresih nesporno ugotovljen razvoj vseh področij tako go spodarskega kot družbenopolitičnega življenja. Po selien pečat zadnjemu obdobju je dalo uresničevanji; zakona o združenem delu ln nove ustave, kar daje trden temelj za na daljni razvoj samoupravnih odnosov in družbeno političnega sistema, v 1. >-terem je osnovni nosilec razvoja delovni človek. Za obdobje od zadnjega kt rigresa je bila značilna hilrf, gospodarska rast in uveljavljanje delegatskega bčini zadovoljive, da pa je stanje na področju prometne varnosti v letu 1977 precej kritično. Medtem ko so kršitve javnega reda in miru ter kazniva dejanja v znatnem upadu, se je število prometnih nesreč v preteklem letu povečalo kar za 44, število smrtnih žrtev na cesti pa od 5 v letu 1976 na 12 v letu 1977!!! Ce lahko rečemo, da je bila varnost občanov glede njihovega premoženja, varnosti družbenega premoženja in stanja na področju javnega reda in miru zagotovljena, lahko trdimo, da prometna varnost ni zadovoljiva. Med vzroki ogrožanja varnosti občanov v cestnem prometu je na prvem mestu človsk sam vplivom alkohola in nespo štovanjem cestnoprometniii predpisov. Tudi stanje cest, prometne signalizacije in povečanje števila udeležencev v cestnem prometu je prispevalo k poslabšanju varnosti na naših cestah. Kljub tem ugotovitvam je človek še vedno tisti, ki lahko največ stori za varnost v prometu. Samo zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo v lanskem letu začasno odvzetih 211 vozniških dovoljenj. Opozorila na previdnost in človečnost na cestah bi morala doseči svoj namen predvsem v času šolskih počitnic, ko bo na naših cestah še več voznikov motornih koles (brez ustreznega predznanja in potrdil o znanju ce-stnoprometaaih predpisov«, s prehitro vožnjo, vožnjo pod pionirjev kolesarjev brez ustreznega spremstva ali potrebne kolesarske izkaznice itd. V vročih poletnih dneh bo marsikateri voznik Izgubil živce in marsikdo med nami bo premalo mislil na soudeležence v cestnem prometu ter na nujno vljudnost, ki predvideva odstop prednosti tudi v primerih, ko je prednost na naši strani. Podatek, Tudi nesreča na Tuhinjski cesti Je terjala žrtev. da se število osebnih avtomobilov v Kamniku .etno povečuje za 500 in število voznikov prav tako za 500, in ko tem številkam dodano še povečanje števila motornih koles, tovornjakov, kmetijskih traktorjev idr., nas resno opozarja na previdnost na cesti in na dejstvo, da je tudi na cesti človečnost prva vrlina. Število kaznivih dejanj se je v lanskem letu zmanjšalo za 23 v primerjavi s prejšnjim letom. Vseeno je bilo v lanskem letu kar 228 kaznivih dejanj, med katerimi jih je največ na -ačun varnosti zasebnega premoženja. V lanskem letu smo t Kamniku zabeležili 54 tatvin in 31 vlomov. Kljub ugotovljenim dejstvom ne moremo biti v celoti zadovoljni niti s čuvanjem družbenega premoženja, za katero v razvijajočem se sistemu družbene samozaščite ne odgovarjajo samo tovarniški vratarji. V preteklem letu je bilo 353 primerov kršitve javnega reda in miru, kar je za 14 primerov manj kot leto poprej. Največ je bilo prepiranja in nedostojnega vedenja, pretepanja in pijančevanja. Pod vplivom alkohola je bilo storjenih 272 prekrškov in to 211 v gostinskih lokalih. Delegati so lahko še podrobneje proučili problematiko s teh področij in zanesljivo pripravili predloge in stališča, katerih uresničitev bo pripomogla k mirnemu in varnemu življenju kamniških občanov in delovnih ljudi v sleherni sredini. maj in priporočil o izvajanju programov ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije, ki jih je republiška skupščina sprejela januarja letos, so kamniški delegati predlagali, naj se v sklepih poudari pomen ponovne, vključitve primestnih železniških prog v potniški promet, kar bi prispevalo k gospodarnejši porabi energije in varstvu okolja. Najpomembnejši dokument, ki izraža skupne interese občin ljubljanske regije, in ki še posebej poudarja skupno razreševanje prometnih tokov v regiji, je dogovor občin te regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976—1980. V tem dokumentu je med drugim rečeno, da urejen promet v prostorskem smislu pomeni tak promet, ki hitro povezuje posamezne centre v regiji in razbremenjuje mestna območja. V dolgoročnem obdobju moramo izkoristiti potek železniških prog proti Kamniku, Litiji, Medvodam, Grosupljem, Logatcu ter Ribnici in Kočevju tudi za osebni promet. Idealna lega teh prog dovoljuje razmišljanje o uvedbi hitrega regionalnega medmestnega prometa, ki bi povezoval nekatera središča v regiji. Ta dogovor so konec leta 1976 sprejele vse občinske skupščine v ljubljanski regiji, vključno s Skupščino mesta Ljubljane in pomeni osnovo za nadaljnje skupno razreševanje prometnih problemov v regiji in še posebej v Ljubljani, kjer sedanji položaj nujno zahteva hitrejšo, celovitejšo, dolgoročnejšo rešitev mestnega in primestnega prometa. Do konca junija letos bomo v Sloveniji ustanovila temeljne skupnosti za železni, škd in luški promet, ki bodo pokrivale prometno zaokrože-na območja in v okviru katerih bo mogoče učinkoviteje kot v sedanji široki republiški skupnosti razreševati te probleme. V javni razpravi o dokumentu za ustanovitev te skupnosti v ljubljanski regiji, je še posebej doživel podporo občanov in združenega dela predlog novega določila samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniško in luški promet SR Slovenije, na osnovi katerega lahko po sklepu temeljne skupnosti samoupravne interesne skupnosti skupnost za železniški in luška promet SR Slovenije odloči o uvedbi javnega prometa na pogodbenih progah in o zagotovitvi potrebnih pogojev za opravljanje javnega prometa. Kamniška proga, gledana z vidika prometnega problema Ljubljane in širših družbenih vidikov gospodarskega ravnanja z energijo in še posebej varstva okolja, gotovo ne more biti nerentabilna. Ce bomo v okviru temeljne skup nosti za železniški in luški promet ocenjevali rentabilnost s teh vidikov, potem se gotovo ne bo težko odločiti za ponovno uvedbo te pomembne prometne žile v javni promet. Interes, ki ga že nekaj let izražajo kamniški in domžalski občani in delovni ljudje torej ni lokalna interes, pač pa dosti širši, družbeni. To je lahko odgovor, zakaj Kam-ničan ponovno vozi, čeprav zaenkrat samo »pogodbeno« in ne »javno«! Zato bo v okviru skupnosti za železniški in luški promet pri obravnavanju vprašanj rentabilnosti in zagotavljanju pogoijev, zlasti prometne varnosti, moralo sodelovati ne samo kamniško in domžalsko gospodarstvo, pač pa tudi združeno delo Ljubltjane. F. SVETED KS Kamniška Bistrica in Godič sta praznovali PRIZNANJA OF ZASLUŽNIM V spomm na napad partizanov na Stranje in na prvo padlo žrtev okupatorja so krajani v krajevnih skupnostih Godič in Kamniška Bistrica 9. junija praznovali svoj krajevni praznik. Na proslavi ob praznova nju, ki je bila v osnovni šoli Stranje, se je zbralo veliko krajanov iz obeh krajevnih skupnosti. Zbranim je spregovoril Janez Podjed, predsednik sveta krajevne skupnosti Kamniška Bistrica, in orisal naloge, pred katerimi so krajani v krajevni skupnosti. V naslednjih letih bodo morali rešiti številne probleme, med katerimi najpomembnejši je razširitev pokopališča, gradnja nove pošte in telefonske centrale, postavitev nove sa mopostrežne trgovine, gradnja vodovoda v Zakalu m uredite-' krajevnih cest ter poti. Brez sodelovanja vseh krajanov programov ne bo mogoče uresničiti, pritegnili pa bodo tudi nekatere OZD hi interesne skupnosti. Pozval je vse delegate, ki zastopa.,c krajane v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih, da dobro prisluhnejo proble mom ir da v vseh organih, kjer jim je zaupana funkcija de.egata, z vso odgovornostjo častno zastopajo in se pošteno zavzemajo za uresničevanje interesov vseh krajanov. Nato Je Slavko Steblaj, predsednik krajevne orga nizacije SZDL Kamniška Bistrica, podelil 16 bronastih p.Tznarj OF posameznikom in družbenim organizac: jam tei društvom za aktivno delo v prid vse družbe Priznaa so prejeli: Franc Kregar, Janez Podgoršek. Polde Starovasnik, Martin Pogačar, Jože Uršič, Stane Brozov.č, Vinko Rozmanič, Janko Prelesnik, Peter Pre-lesnik ;r» Anica Arbanija ter Anica Andrejašič, ki živita v KS Kamnik, vendar aktivno delujeta v kulturni dejavnost: v KS Kamniška Bistrica. Priznanja so prejeli tudi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, gasilsko društvo, folklorna skupina Kamniška Bistrica ter mladinski pevski zbor in mladinska sekcija planinskega društva osnovne šole Stranje. Priznanja OF so prejeli tudi zaslužni krajani iz krajevne skupnosti Godič, in jih je podelil predsednik krajevne organizacije SZDL. Bronasta priznanja so dobili: Miha Babnik, Jože Burja, Franc Humar, Jernej Dolar, Marko Bajde, Janez Gerbic in Anton Slapnik. Na slovesnosti so vsi zbrani krajani z navdušenjem podprli predlog, da bi se osnovna šola Stranje preimenovala v osnovno šolo Kamniškega bataljona. V kulturnem delu programa so sodelovali recitator-ji, mladinski pevski zbor, ki ga je vodila Alenka Zupan in folklorna skupina Kamniška Bistrica. Franc Kladnik Občinsko prvenstvo gasilcev Prvo soboto in nedeljo v juniju Je bilo občinsko prvenstvo gasilskih desetin, na katerem je sodelovalo r-ou članov gasilskih društev. Na tekmovanju so se pomerili v gasilskih veščinah mladi in starejši, ženske, moški, pripadniki industrijskih in terenskih društev. Kljub prostorskim težavam na »stadionu prijateljstva« Je tekmovanje potekalo v redu. Organizator je imel nekaj težav tudi s preverjanjem rojstnih letnic tekmovalk in tekmovalcev, saj pravilnik ločno določa starostne meje za posamezne skupine. Tekmovalci so se zelo potrudili, zato tudi rezultittl niso izostali. V najmlajši skupini — pionirji — Je v skupini »A« zmagala desetina iz SREDNJE VASI, sledijo pa NEVLJE in MOSTE. V skupini pionirji »B« so bili najboljši pionirji iz MOST, sledijo pa desetine iz KRIZA. TUNJIC itd. Mladinci iz Srednje vasi so tudi v skupini »Mladina« dokazali, da v tem kraju raste dober podmladek gasilskih vrst, saj so mladinke zasedle prvo mesto, čeprav le z majn-bo prednostjo pred MOŠCANI. Med osmimi desetinami v tej skupini so bili tretji mladi iz ŠMARTNEGA. V skupini članov »A« je tekmovalo 12 desetin, med katerimi so se najbolj odrezali gasilci iz KRIZA, sledijo pa Jim enote SREDNJE VASI in KAMNIKA. Gasilci iz KAMNIKA so zmagali v skupini članov »B.« Drugo in tretje mesto v tej skupini delita desetini iz DUPLICE in ZO. TUHINJA. Med desetinami industrijskih gasilskih društev so bili v skupini »A« najboljši gasilci STOLA, TITANOVI pa v skupini »B«. Lovoriko med ženskimi desetinami industrijskih gasilskih društev so si priborile gasilke SVILANITA. Udeležba in rezultati ter požrtvovalnost tekmovalk ln tekmovalcev dokazujejo, da ima kamniško gasilstvo dobro zaledje in lepo prihodnost. maj ^ggitalizacijski načrt starega mestnega jedra Kamnika NENJA OBČANOV II K1»U« 0 K« M» »I Od časa, ko je v Kamniku jeseni leta ^6 skupina s Fakultete za arhitekturo skušala dobiti kar najbolj podrobne podatke o obliki, vsebini in problemih starega mestne-6» jedra, ter od razstave, ki je pokazala prve izsledke tega dela, je do danes preteklo *e nekaj časa. Čeprav je bila tedaj želja, da bi čim prej dobili revitalizacijski načrt, ki bi omogočil načrtno prenovo starega v novo, dovolj velika, pa le ni bilo vseh možnosti, H bi omogočile ostvaritev te želje. Med tem časom je študijsko delo kljub težavam napredovalo in danes lahko ugotovimo, da so glavni obrisi načrta že pred nami. Obenem so postale vse bolj znane tudi tiste ovire, ki še preprečujejo, da bi bila ideja o celoviti uveljavitvi revitalizacijskega procesa tudi izpeljana. Ce takoj na začetku, še preden spre-govorimo o rezultatih ankete, navedem poglavitne vzroke za to, bo kasneje laže oce. »iti pomembnost mnenj in predlogov, ki so bili podani z javno razpravo v obliki ankete. Zavlačevanje izdelave revitalizacijskega načrta in s tem tudi začetka procesa kompleksne revitalizacije v Kamniku je pogojeno predvsem z dvema vzrokoma. Prvi je ta, da načrt, kakršen naj bi bili tudi revitalizacijski, še vedno ni enakovredni sestavni del celovitega planiranja, ali z drugimi besedami, da še vedno ni podana nujnost izdelave takega načrta. S tem je seveda povezana tudi premajhna angažiranost, razen tistih, ki so bili organizatorji že v samem začetku. To so bili Krajevna skupnost oziroma njena komisija za staro mesto ter raziskovalci (Zavod za spomeniško varstvo Kranj in Fakulteta za arhitekturo). Dokler ne bo tudi v drugih planskih dokumentih — urbanističnem programu, načrtu, bodočem prostorskem planu itd. — dovolj jasno povedano, da je treba reševati načrtno vsebinsko prenovo in hkratno zaščito starega dela Kamnika z javno sprejetim revitaliza. cvskim načrtom, toliko časa bo ostajalo predvsem pri ozkih rešitvah in skromnih možnostih. Kot ena prvih stvari je torej vključitev že začetega dela v ostalo družbeno načrtovanje s prostorom. Da so prav v tem skrite največje nevar-nosti, je dovolj jasno pokazala tudi neskončna polemika o obvoznici za tovorni promet, o gradnji bodočega trgovsko-kulturnega centra pod Zapricami, o nujnosti gradnje nove avtobusne postaje, novem mostu čez Bistrico pa vse do nenačrtnaga uvajanja ali izločevanja drobnih dejavnosti, kot so obrtne, uslužnostne, trgovske, turistične iz mestnega središča. Ločeno obravnavanje vseh navedenih problemov ne glede na bodočo vlogo starega mestnega jedra Kamnika kot centra močno zavira tudi načrtovanje prenove. Zanimivo je, da urbanisti kljub ponudbi niso pokazali nobene pripravljenosti za to, da bi sodelovali z raziskovalci in projektanti prenove mastnega centra. Nastajale so celo ločene študije (promat, trgovsko-kulturni center, šolski center, nove stanovanjske površine ipd.), dragoceni zbrani material pa Je ostajal neuporabljen. Rezultati ankete so nasprotno od razmeroma zaprtega načina načrtovanja s prostorom pokazali, da imajo prav vsi izredno zanimanje za neposredno sodelovanje, da ima o dovolj širok in realen vpogled v možnosti, problematiko in stanje v svoji okolici 111 da so neposredno pripravljeni — vsaj v okviru načrtne prenove, verjetno pa tudi dn-igje — sodelovati po svojih močeh. To ni nič presenetljivega, saj se vsi dobro zaveda-J10. da je od tega odvisna tudi boljša ali slabša bodočnost. Zato je anketa še dodat-na ali nova vzpodbuda za nadaljevanje naporov v prenovi in novem vrednotenju starca mestnega jedra Kamnika v najširšem Pomenu besede in v najširšem prostoru. Čeprav sta bila vsebina in namen anke- že pojasnjena, naj dodam temu še nekaj izhodišč. Na osem vprašanj je bilo treba Pogovarjati deloma povsem samostojno, de-loma se odločati za nek vrstni red, prednost a.li stopnjo pomembnosti, dodati pa še svoje pomisleke in predloge. Zajeta je "Ha tako dilema o pravilnosti načrtovane Prenove kot o vprašanjti možnosti in pripravljenosti sodelovanja vseh od nastajanja revitalizacijskega načrte pa do zelo podrobnih vprašanj o sedanji problematiki in o bodoči spremenjeni vsebini in vlogi rnest-nega jedra. Deloma bom skušal povzeti odgovore na ta vprašanja v številčnih razmer-deloma v obliki neposrednih predlo-^P^. ki so v vsej anketi tudi najzanimivej-*l- 2al ne bo mogoče zajeti vseh mnenj. Nekatere je bilo treba med seboj povezati in ** poenotita. Morda bo kdo znman iskal Sv°jih predlogov, ker Jih tu ni bilo mogoče predstaviti vsaj v taki obliki, kot so bili za-P>sani, ne. Vendar pa je vsak anketni list j^stai sestavni del osnovnega gradiva za do-*°nčno izdelavo revitalizacijskega načrta. Ti-' odgovori, ki niso anonimni in kjer Je an- ketiranec zapisal tudi svoje ime ali vsaj hišno številko, so postali sestavni deli dokumentacije, njegove želje pa bodo uveljavljene v zadnji stopnji revitalizacijskega procesa, ko bo mogoče obravnavati vsak del mesta posebej. Zaradi lažjega raizumevanja problematike in uporabnosti rezultatov so ti pregledno uvrščena v nekaj vsebinskih skupin, ki so se izoblikovale v anketi. Rezultati posametanih vprašanj so navajani neposredno — najprej brez analize kot objektivna podatki. PREGLED REZULTATOV PO POSAMEZNIH VPRASAMUIH 1. Na vprašanje, kako ohraniti za bodočnost ln vključiti v sedanjost obstoječe vrednote v starem mestnem jedru, je od skupno 149 prispelih anket nih enot 80 odst. anketirancev na prvo mesto postavilo nalogo načrtne obnove celotnega mestnega jedra, 15 odst. se je zavzelo najprej za zaščito in obnovo najvrednejših stavb, ostali se do odgovora niso opredelili. L Na vprašanje, katerim dejavnostim dajejo prednost v prenovi, so bili odgovori razvrščeni po naslednjem vrstnem redu: — bivanja — turizem, gostinstvo — otroško varstvo — uprava, prosveta, kultura — trgovina, obrt, posebne proizvodne rtsjavnosti. 3. Problemu prometa je bilo v odgovorih posvečeno mnogo razmišljanj in pr slogov. Absolutno je bila na prvo mesto postavljena gradnja obvoznice, njej Je sledila nujnost takojšnje izločitve tovornega prometa, medtem Ko se jih Je najmanj odločilo za začasno ureditev z zaporo prometa v posameznih delih mesta. 4. Tudi o problemu zelenja v mestu je bilo podanih mnogo mnenj, ki pa so se oblikovala kot nove ideje in jih zato ni mogoče uvrstiti v neke prednostne liste. O vsebini tega vprašanja bo govora posebej v tematski obrazložitvi. 5. Posodobitev in pridobitev novih stanovanjskih površin je zelo jasna želja vseh prebivalcev mestnega jedra. 72 odst. anketirancev se je zavzelo za posodobitev obstoječih površin in delno dozidavo na še razpoložljivih v okviru mestnega jedra, le 8 odst. se jih je odločilo, da bi bilo ustrezneje zgraditi nove površine izven mesta. 6. Dovolj zanimiv je bil tudi rezultat raz. mišljanj o prednostnih nalogah revitalizacijskega procesa. Številčno lahko razdelimo od-govore v štiri večje skupine, med katerimi ima veliko prednost prva: — gradnja obvoznice, preselitev industrije izven mestnega jedra, ureditev notranjega prometa, ureditev kanalizacije, druga skupina: — ureditev fasad in hišnih portalov, obnova obstoječih stanovanj, pridobitev podstrešnih stanovanj, tretja skupina: — gradnja kulturnega centra v mestnem Jedru, ureditev turističnih poti, izgradnja in povezava športno-rekreacijskega centra, četrta skupina z najmanj točkami: . — gradnja novih stanovanj v jedru, gradnja gostinskega centra, prenova trgovskih objektov. Znotraj skupin so posamezne dejavnosti navedene po takem vrstnem redu, kot je bil podan v anketnih odgovorih. 7. Na vprašanje o finančnem sistemu, ki naj bi omogočil prenovo, Je bilo 56 odst. anketirancev mnenja, da je treba uveljaviti ustrezno kreditiranje, kar pomeni, da je mnogo lastnikov samih pripravljenih nepo-sredno sodelovati v procesu prenove. 17 odst. jih postavlja na prvo mesto preusmeritev dela sredstev, namenjenih za izgradnjo novih stanovanj, v obnovo starih, 3 odst. pa zahteva predvsem Izločitev posebih sredstev za zahtevnejše obnove najkvalitetnejših zaščitenih stavb. Da je problem financiranja res velik, je pokazalo tudi največje število takih, ki se na vprašanje niso mogli opredeliti (24 odst.). 8. Zadnje vprašanje (pomotoma oštevilčeno kot 7), na katerega naj bi anketiranci odgovorili ali bolje sami poiskali vse tiste probleme, ki niso bili zajeti v prejšnjih ali pa ki se Jim zde posebej pomembni, je večina (70 odst.) smatrala za najvažnejše, nekateri so odgovarjali celo z dodatnimi listi. Priznati je treba, da je bil to v dosedanji praksi najuspešnejši stik s prebivalci in da sroo lahko prav iz teh odgovorov dobili tudi najbolj uporabne napotke za načrtovanje revitalizacije. Odgovorov, ki bi hoteli uveljavljati neke ozke osebne interese skoraj ni bilo ali pa so bili taki, da jih bo mogoče upoštevati v zadnji stopnji načrtovanja, ko bo obravnavan vsak najmanjši del mest. nega jedra posebej. Navedenih je bila tudi vrsta novih predlogov, poudarjeni so bili nekateri že znani, prav v vseh pa je bilo mogoče zaslediti željo, da bi na tak način kot sedaj tudi v bodoče z mnenji in predlogi ustvarili tisto resnično vrednoto v mestnem jedru Kamnika, kot jo želi ustvariti tudi revitalizacijski načrt. Ce otiram le mnenje sicer anonimnega občana (anketni list št. 148), nam ta pove želje mnogih drugih: »Upam, da bo ta anketa pripomogla, da že enkrat začno malo delati pri ohranitvi Kamnika in za dobrobit nas vseh. Karkoli bodo začeli delati naj se lotijo z odgovornostjo in naj delo dokončajo, ne pa da se ga ustavi . .. « Vsi so tudi mnenja, da je vprašanje prenove mestnega jedra Kamnika treba reševati z vso odgovornostjo in široko. Tako citat iz podpisanega anketnega lista (št. 13) pove mnenje večine: »Predlagam široko razpravo, ker so stvari kompleksne in se vprašana starega mestnega jedra ne morejo obravnavati izolirano.« Vsebinska vrednost in analize Analiza številčnih, prednostnih in problemskih ugotovitev ankete je posebej v pra-mer.iavi s prostimi odgovori pokazala nekatere zolo tehtne usmeritve v prenovi. Najbolj splošna je najširša podpora, ki so jo dali občani že začeti metodi načrtne in celovite revitalizacije Kamnika, kar je skrito tudi v 80 odst. odgovorov, ki se zavzemajo za načrtno prenovo celotnega mestnega jedra. Še bolj neposredno podporo tej icte'i so dali občani v svojih predlogih, po katerih naj bi ne le nadaljevali z dosedanj'im načinom povezave z javnostjo ampak naj bi uvajali tudi nove. Tako je med njimi zanimiv predlog o angažiranju mladine, »ki jo je treba predvsem povabiti k sodelovanju . . . « (anketni list št. 11), o uveljavitvi predvsem domačih (kamniških) moči in o razširitvi problematike, v okviiu katere naj rji se javno razpravljalo tudi o vseh problemih, ki morda le posredno sodelujejo v mestni prenovi (novi centri, promet ipd.). Ostale misli in predloge je mogoče strniti v skupine, ki imajo medsebojno značilno povezavo v okvirih pomembnih dejavnosti ali kot deli nujne vsebine revitaliziranega mestnega jedra: funkcija, promet, stanova-nm (bivalno okolje), kultura in posebej problem zelenja, čeprav je nastalo tudi nekaj sicer manj izrazitih skupm, ki navajajo nekatere posebne probleme (osvetljava). V vsaki skupini je bilo dalje mogoče predloge in pripombe razdeliti v glavnem na nekaj kategorij, med katerimi so najbolj značilne taste, ki se zavzemajo za ohranitev sedanjih kvalitet, za uvedbo novih, za vsebinsko prenovo obstoječih vrednot in za odstranitev nekvalitet. S tem sistemom smo prišli celo do neke vrste vredrotenja posameznih sestavnih delov mestne vsebine, kar je postalo v sedaj že gotovih prvih predlogih eno od osnovnih izhodišč. Tako kot so bili navedeni rezultati po posameznih vprašanjih iz ankete, bodo zaradi preglednosti v skrajšani obliki navedeni tudi rezultati teh primerjav. Upoštevani so predvsem največkrat se ponavljajoči predlogi in utemeljitve, izjemoma nekatere svojske rešitve. Ker predlogov ni bilo mogoče zajeti v številčne pokazatelje, je bila uporabljena za njihovo medsebojno primerjanje metoda izenačevanja vsebine, navajena pa relativna vrednost posameznih idej. S »funkcijo« so bile zajete največ tiste dejavnosti, ki naj po mnenju anketirancev v največji meri omogočijo prenovo mestnega jedra. To naj bi postalo resnični kvalitetni mestni center in ne le visoko vredno bivalno okolje. Tako se praktično vsi zavzemajo za odstranitev nekaterih onesnaževalcev iz neposredne bližine, med njimi je največkrat omenjena Tovarna usnja. V okviiru predlaganih obnov nekdanjih za Kamnik značilnih dejavnosti sta daleč na prvem mestu obnova železice (kar se je med tem že izpolnilo) in pa nekdaj tako slovečega Kur-hausa, Knajpovega zdravilišča, ki je bal v preteklosti za Kamnik že kar nekak simbol. Mnogo je tudi pripomb na sedanje stanje gostinstva in turizma, ki naj bi spet dobilo nekdanja pomen, seveda v novih razmerah. Med večkrat ponovljenimi idejami so še prenova tržnice, Krištofove hiše kot nekdanjega gostinskega objekta in pa ideja o oživitvi, morda tudi oplemenitenju nekdanjih tako poznanih dejavnosti kamniških obrtnikov. Nanovo naj bi v mestno jedro uvedli že dolgo pričakovano javno stranišče, objekt družbene prehrane in hotel z vsaj 200 ležišči, ka naj bi bil osnova bodočemu turizmu. V zvezi z razvojem turizma, ki je bil splošni predmet obravnavanja, je v možnostih novih funkoij v mestu nekajkrat zaslediti tudi idejo o omogočitva uvedbe zasebnega turizma s pomočjo kreditiranja (prenočišča in gostinska dejavnost). Posebni predlogi so se največkrat sukali okrog ureditve enotnega ogrevanja (toplarne), kax naj bi zmanjšalo tudi onesnaženost zraka, dalje okrog obnove električnih in vodovodnih vodov ter uvedbe mestnega plina. S turizmom je povezan še predlog, »naj se ožive stare, zanimive, za Kamnik pomembne značilnosti, o katerih poroča zgodovina. To bi poživilo tudi turistično zanimanje za Kamnik, ki je bilo nekoč neprimerno večje, kot je danes.« Tudi »promet« je bil ena od tistih bodečih točk starega mestnega jedra Kamnika, ki so jo skušali v svojih predlogih reševati vsi anketiranci. Res je, da so polemika in obljube okrog obvoznic dvignile toliko prahu, da so jo zato vsi postavili na prvo mesto. Ob tej osnovni ideji pa je bilo navedenih tudi nekaj takih, ki kažejo na veliko angažiranost. Med mnenja Je bilo daleč največ takih, ki so opredeliti gradnjo obvoznice kot najpomembnejšo fazo prenove, zelo veliko število (54) pa se jih Je v posebnih pripombah odločilo za priključek, ki ne bi šel nanjo bik pred starim mestom oziroma ki naj ne bi povzročil rušenja Krištofove hiše (stare F,te> ali oviral delo šol. Med anketiranci ni bilo niti enega, ki bi podprl omenjeno rešitev; kot svoje predloge so največ navajali možnost, odcepa med obema črpalkama. Pripombe so bile tudi ne to, da ne bi pri tako velikih rešitvah smeli misliti le na sedanjost ampak tudi na prihodnost. Glede prometnih težav v mestnem jedru je spet na prvem mestu mirnost takojšnje prestavitve avtobusne postaje, dalje prepoved vožnje tovornjakom skozi mesto — kar Je seveda povezano z ob voznico — in pa večkrat ponovljeni predlog, naj bi se takoj prepovedalo parkiranje na Trgu svobode >d posebnih novih predlogov je zanimiv tisti, ki predlaga ureditev dostopa (dovoza) do hiš tako, »da bi uporabili v ta namen ceste na zadnji strani«, dalje uvedba železnice do nekdanje postaje, pri čemer naj bi bil železniški promet urejen kot redna zveza Kamnika z drugimi naselji do Ljubljane, torej kot neke vrste tramvaj. V celoti je ideja o prednosti pešcev v mestnem jedru postala že obveza, dostavni, osebni in drugi promet pa naj bi se reševal z obvoznico, z onrajitvijo parkiranja in s končno popolno prepoved !o prometa skozi središče, ne le z delnimi zaporami. Problem »stanovanl«, kot kaže za kamniško mestno jedro ne predstavlja zelo nujnih posegov in vlaganj. To je sicer redkost v podobnih razmerah. Anketiranci so v glavnem zahtevali možnost boljšega koriščenja že ob stoječih stavb, Izvedbe adaptacilj neizrabljenih delov (podstrešij ...) ter manjši obseg novogradenj na še razpoložljivih delih mesta. Najbolj so zanimiva priporočila, ki jih dajejo skupaj s temi predlogi. Obnova naj bi bila v skladu s kvalitetami Kamnika, skrbeli naj bi za ohranitev značilnosti kamniške arhitekture, čeprav naj bi posegi do take mere modernizirali bivalne prostore, da bi zagotovili ne le udobnejša stanovan:a sedanjim prebivalcem temveč tudi bodočim. Oit.: » ... tako bi otroci ostajali doma . .. « Nemalokrat je bila povedana tudi ideja, da bi s tem ceneje prišli do potrebnih stanovanjskih površin, posebej še, če upoštevamo veliko pripravljenost lastnikov, da vlagajo ▼ prenovo hiš tudi lastna sredstva, pa čeprav s pomočjo kreditov. Vsekakor ima Kamnik to prednost, da je jedro že sedaj področje, v katerem želijo Kanonicani stanovati, delati in ostati! Nadaljevanje prihodnjič Ob 25-letnici Glasbene šole v Kamniku OB STRANI Letos slavi Glasbena šola v Kamniku 25 let svojega obstoja. V ta namen smo za razgovor zaprosili ravnateljico šole Katarino Arčonovo in Martino Bohte, učiteljico klavirja. Naj pa takoj povemo, da število gojencev na tej ustanovi precej niha. Tako je bilo pred 25 leti vpisanih 153 učencev, naslednje leto pa že 258. Letošnje leto se različnih glasbil uči 230 otrok. In s kakšnimi problemi se srečujejo učitelji in vodstvo pri svojem delu? »Na kratko lahko rečemo: prostori premajhni in premalo jih je, denarja tudi ni veliko, kadrov primanjkuje. Predvsem pogrešamo učitelje za klavir. Pri nas je neka čudna mentaliteta, da se skoraj vsak hoče učiti igranja klavirja, medtem ko nam pa učencev za godala manjka. Trenutno je na šoli sedem učiteljev in dva zunanja, honorarna sodelavca.« S katerim letom se vpiše največ otrok? »To je različno. Na željo staršev se vpišejo s četrtim ali petim letom starosti, sami pa se odločajo za to šolanje nekje z desetim do trinajstim letom starosti. Predšolsko glasbeno izobraževanje otrok zajema predvsem razvoj sluha, discipliniranje in razvoj dispozicij. Seveda pa damo z delom v skupinah tudi svoj delež v razvoju otrokove socializacije.« Kaj pa vaši nastopi — prikaz pridobljenega znanja? »Po pravici povedano — strah nas je vsakega večjega koncerta, ki ga pripravimo. To je strah pred samo tremi zapolnjenimi vrstami v dvorani kamniškega kinodoma .. Že to dovolj jasno pove, da je obisk naših nastopov kljub plakatom izredno slab. Imamo tudi vsakomesečne inter- ne produkcije v naši dvorani, kjer učenci pokažejo svoje do tedaj pridobljeno znanje. Teli nastopov naj bi se udeležili vsaj starši in tako spremljali otrokov glasbeni razvoj! Pa ti otroci največkrat igrajo le sami sebi in svojim učiteljem ... Le redki so starši, ki pridejo. Nekateri ne prihajajo niti na govorilne ure, oglasijo se le tedaj, ko pri otroku nekaj »zu.škriplje« in je ponavadi že prepozno. Zato se ne čudimo, da vsako leto odstopi približno 30 učencev. Pri nas je še tako razvito malome-ščanstvo, da marsikje dajo otroka k glasbenemu pouku le zato, ker je že pri tabornikih, pa k nemščini hodi in zakaj ne bi potem še v glasbeno, čeprav ne doseže pravih uspehov. Glavno je, da lahko rečejo sosedu, da se njihov sin ali hči uči klavirja .. . Taki otroci prej ali slej odstopijo. Večinoma se uspehi pokažejo le pri tistih gojencih, katerih starši ves čas spremljajo njihov razvoj. Sploh pa nas še marsikdaj tretirajo ne kot šolo ampak kot neko postransko dejavnost, čeprav se z vsemi silami borimo proti taki miselnosti. Včasih prav milostno čakamo, da nas povabijo na kakšen nastop, pa pona- OB BNEVU CIVILNE ZAŠČITE Uspešne vaje ob »Dnevu civilne zaščite«. V počastitev dneva civilne zaščite, 20. junija, sta oddelek ea ljudsko obrambo in občinski štab za civilno zaščito organizirala .številna tekmovanja in preizkuse usposobljenosti enot civilne zaščite. Mednje sodi preizkus usposobljenosti ekip prve pomoči iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, preizkus usposobljenosti enot in štaba civilne zaščite iz krajevne skupnosti Kamnik in skupna vaja štabov in enot civilne zaščite krajevne skupnosti Duplica in Smarca ter OZD Stola. Po udeležbi in še posebej po znanju in usposobljenosti ter opremljenosti so enote pokazale, da svoja področja dobro obvladajo. Enote se sitematično pripravljajo in to ne le za uspešno delovanje ob morebitni vojni nevarnosti, temveč tudi za vsakdanje potrebe, na primer v primeru elementarnih nezgod itd. S tem se približujemo ciljem in namenu delovanja civilne zaščite, reševanju in zaščiti ljudi, njihovega in družbenega Imetja ob vojnih razdejanjih in večjih elementarnih nezgodah, kar je tudi poglavitna naloga civilne zaščite. Ne smemo pozabiti, da nas na področju civilne zaščite čaka še veliko dela in prizadevnosti. Krepitev pripravljenosti civilne zaščite je ena bistvenih nalog prihodnosti. Opremljenost in množičnost, usposobljenost in organiziranost so osnovni elementi za uspešno delo in akcije enot civilne zaščite. Dan civilne zaščite slavimo prvič po vojni. Organiziranje in nenehno usposabljanje enot civilne zaščite pa so nereko vala predvsem vojna razdejanja in posledice naravnih kata-Itrofc I. MAL1NAKIC vadi zaman — niti šole se nas ne spomnijo, ko pripravljajo razne kulturne programe, kaj šele, da bi nas povabile delovne organizacije, kjer so starši naših učencev zaposleni. Zelo radi bi na različnih prireditvah prikazali, kaj so se gojenci naučili, pa. . Saj nočemo, da smo zaprti med štiri stene. A pri nas je že tako, da raje povabimo v goste bolj ali manj znane zbore ali pevce. Res so oni boljši od nas, pa vendar .. . Mi smo Kamničani, v tem kraju delamo. Ko pa že pripravimo kak koncert, je obisk porazen. Vabila pošljemo vsem družbenopolitičnim organizacijam, pa se njihovi predstavniki ponavadi še opravičijo ne, kaj šele, da bi na koncert prišli. Odkrito lahko povemo, da nam v petindvajsetih letih našega obstoja še ni uspelo vzgojiti poslušalcev, kamniških poslušalcev, kljub dvigu kvalitete našega igranja. V tej i občini je že kar bolezen, da mora nastopiti tuja smetana, pa je dvorana polna. No. pa še Lira in Solidarnost imata svoje poslušalce, ker petje vedno bolj »vžge« kot instrumentalna glasba. Vemo, da ne bomo še tako hitro prodrli kljub vsemu našemu trudu, dokler ne bomo sodelovali s Kulturno skupnostjo v Kamniku. Tega pa očitno ne bo toliko časa, kolikor dolgo nas bo ta organizacija tretirala bolj za uporabnika kot proizvajalca. Pri tem pa vse prepogosto pozabljamo, da je glasbeni pouk v prvi vrsti sestavni del družbene vzgoje.« SONJA H. Cicibanov zborček pod vodstvom Katarine Arčon je navdušil poslušalce. Trio Lorenz na Schubertovem večeru V začetku meseca Je prvo slovensko pevsko društvo »Lira« priredilo koncert, ki je hil posvečen velikemu skladatelju I i-.tii/.u Schubertu ob 150-leliiici njegove smrti. Na večeru v veliki dvorani kina Dom so se številnim poslušalcem predstavili baritonist Samo Vremšak, mezzosopranistka Eva Nov-šak-IIouška, trio Lorenz, pianist Leon Engclman, moški pevski zbor »Ure« pod vodstvom Sama Vremšaka in simfonični orkester Kaninik-Domžale pod vodstvom Tomaža llabeta. Umetniško zloženi Schubertovi samospevi so v izvajanju nastopajočih pevcev izzveneli zelo čustveno in prepričevalno, k čemer so pripomogli tudi prevodi pesnice Stane Vin.šek. K popestritvi kamniškega glasbenega življenja so prispeval! tudi gostje iz Ljubljane, pri čemer je bil trio Lorenz zelo jasen in profesionalen v svojem igranju. S Schubertovim večerom je kamniška »Lira« nadaljevala s prireditvami, ki so posvečene posebnim tematikam iz Rlas-hene zgodovine ali drugim dogodkom, za kar zaslužijo organizatorji posebno priznanje. —ur OTROŠKI EKSLIBRIS Nikakor ni naključje, da je bila prav osnovna Sola Komenda-Moste prizorišče prve Jugoslovanske razstave otroških ekslibrisov, ki so Jo odprli na Titov rojstni dan, 25. maja, saj je ena od pobudnic, da se je to gibanje razširilo. Kaj je pravzaprav ekslibris (ex-libris). To je listek, ki ga nalepimo na prvo notranjo stran sprednjih knjižnih platnic, da s tem označimo lastništvo knjige, Zaradi tega mora biti na eksli-brisu napisano ime in priimek lastnika ekslibrisa. Na ekslibrisu Je tudi latinski napis ex-libris, kar pomeni »iz knjig«. Posebej privlačni so ekslibrisi, ki imajo poleg imena in priimka lastnika Se lepo sliko. Prav zato ekslibris ni samo pospeševanje prizadevanj za drobno grafiko (največ ekslibrisov je v lesorezni ali linorezni tehniki), ampak istočasno v otrokih spodbuja zanimanje za knjigo in zato ima to gibanje poleg kulturnega tudi vzgojno poslanstvo. Prvo podobno akcijo je pred Štirimi leti organiziralo Društvo Ekslibris Slovenije skupaj s pol (udnoznanstveno revijo Pionir. Takrat je prispelo preko 800 ekslibrisov iz 52 slovenskih Sol. To razstavo so videli tudi udeleženci 15. mednarodnega ekslibris kongresa na Bledu in tedaj se je porodila ideja, da bi se to gibanje razširilo v mednarod- ne razstave. Pričakujemo, da se bo ta žcija uresničila v enem od prihodnjih let. Na razpis letošnjega ekslibrisa (pokrovitelj je tovarna Stol) se je odzvalo 67 Sol in Slovenije, Hrvatske, Vojvodine, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Cme gore, med 1300 ekslibrisi pa so tudi izdelki učencev ix dveh slovenskih sol v Trstu in slovenske Sole v Gorici. Pred otvoritvijo razstave so učenci osnovne šole Komenda-Moste pripravili krajll kulturni program, prisotne so pozdravili dr. Avguštin Lah, predsednik Društva Ekslibris, Ja-ro Dolar in predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetelj. Tridesetim najboljšim avtorjem ekslibrisov so podelili posebna priznanja in knjižne nagrade. Poleg razstave pa so si gostje, med njimi tudi nagrajenci in njihovi men tor j i, ogledali Lončarsko zadrugo in Glavarjevo knjižnico v Komendi ter konjeniški klub. Sonja II. E X~ L LB Rt S À US D 7 razstave otroških exlibrisov. MLADINSKI KLUf Predsedst vo konference mlad iz krajevnih skupnosti že ot časa vodi razpravo o organiztf nem preživljanju prostega č# mladih v krajevni skupnosti. Tudi osnutek resolucije za J kongres jim Je dal nove vzpof bude in usmeril ve, kako bi rt Črtno pričeli z ustanavljanjel mladinskih klubov, kjer bi mla* preživljali smotrneje svoj pros> čas, saj se vedno pogosteje d< gaja, da je njihovo mesto le gostinskih objektih. V osnutku delovanja mladi skih klubov je zapisano, da ml' di, organizirani v OO ZSMS. * le večjo povezavo z društvi, * naj bi zaživeli v okviru mludtt skih klubov, tako da bodo ime res možnosti za delo na interes nih področjih, ki jih zanimaj* TdejnopolitiČno usposabljanje, krs Jevna samouprava, graditev vsi koga člana v dobrega državljan* to so osnove teze dela mladitf sitega kluba, ki naj zajema vf> najvažnejša področja delovanj mladih. S. I SPREJEM V ZSMS V lietoSm:;om letu smo si pf predsedstvu KMÎ drugače ze-m-Kli iii poWk spivjeana kot druga lesa To nam Je tudi delno uspelo, saj Je bil naort taJk, da bi v ZSMS spnajel i le pionir j e, ki so že 1 Pioni^dkem odredu pokaza li do ločene spo:>obno«ti in pripravij* nost do de-ia na raznih interesnih področjih. Kot nam je znano, p« se je že mk.)u^iini!a misel, cls morajo biti sprejeti v ZSMS sà uounei, ki obiskujejo 7. raaied saj le tako lahko postanejo mladinke in mladinci. Zato so bil« Letošnje pj'iiiii-ave za sprejem t ZSMS s strani KM I usmt-rjcnf predvsem na to področje. OtstaM pa smo za sprememb od prejšnji! let prepustili OO ZSMS po šolal in Zavodu za usposabljanje in-vo lidne mladine. V priprave sm< vključili tudi obiske po šolah, na katerih smo spregovorili o bližnjem X. kongresu, konkretneje C nalogah ZSMS v bodočem man' dfitnem obdobju.. V glavnem smo se pogovarjali o vsakdanjih pro biomih, s katorimi se srečujejo učenci na šolah. Glede samoga sprejema pa sanO -vi zami Silil, oa bi bil bolj slovesen ki to, ne samo za novospro-jete člane, temveč tudi za stari* in, za celotno krajevno skupnost-Sprejem v ZSM& je bil na c.iui mladosti, 25. maya, po posamezni)* àolab, kjer so v ta namen orgtt-ois&iiralL aloveanoeti s tekaim raittii • ogjjed filmov, potf.d: uvill pa so jih tudi predstavil tki OK Z,S M S. KJijiub Lomu, da v leosnjern lelAi nismo sprejemali učence v članovo Z SMS na oaredinj i k amnoakJ prireditvi, j* bil sprejem veličasten in iwpeéno laveden. V prihod-njem leuu pa bo za kamniške osnovnošolce sprejem pred Beàtrovo r*i*o, kjer j* bivaJ tovarlft Tito, ko j* bil -zaposlen v tovarni Tkan. Skupno je. bifco sprejetih 344 mlatim v članstvo ZSMS. Naj povem r* konou še to, da bo predsedstvo KM I v meaeou juniju organisa nalo 6e volilno- pix^arnske seje v osnovnih šolah in Zavotiu aa uposabijanj* invalidne mladine. S. z. MLADI INOVATORJI Prav zanimivo, predvsem pa po-uOmo razstavo sb si lahko v drugi polovici maja ogile-dali vsi ti.su, ki jih zanima radioamaterstvo, inovacijska in foto — dejavnost, jamarstvo. Raastavo nad kavarno je v počastitev dneva mladosti pripravila Zveza organizacij za tehniško kulturo v Kamniku. Obiskovalci so si lahko ogledali nekatere inovacije delavcev v tovarni Svit, Stol, TttM ... Po slenall Izobešene fotografije so bile pri- '■ Sa, da amatersko ukvarjanje s fotografijo v naši občini še ni zamrlo. Jarnarjii so razstaviti svojo opremo, slike s svojih spuščanj pod znmiljo, pa tudi kamenine in Hvali, ki so jih našli v jamah. MlIacM radioamaterji so se meri razstavo sedeli za svojiimi raastav-ktantanjl aparaturami in vapostav-loaM radijske veste s pos*»;ami Sirom »veta. Sonja II. Srečanje mladinskih folklornih skupin v Travniku. Pobratena mesta v pesmi in plesu Ve* kot tristo mladih In nekoliko starejših članov folklornih skupin iz desetih občin Jugoslavije se je v soboto 211 maja zbralo v srednjeveški™ bosanskem mestni Travniku Manifestacijo So ob 23. maju, dnevu mladosti in rojstne« dnevu tovariša Tita pripravili mladinci lj Travnika, udeležili, pa se je Je tudi folklorna skupina Iz Kamniške Bistrice. Kljub velikemu številu udeležencev in nestalnemu vremenu Je ini redltev lepo uspela. Po devetih urah vožnje so nas organizatorji kot »posebno drage goste« prisrčno sprejeli ln nam dodelili vodiča, ki nam je razkazal znamenitosti Travnika, predvsem mestni muzej in rojstno hišo pisatelja Ive Andrlča. Zvečer, ko je glavna ulica Travnika zaprta za promet in namenjena sprehajalcem, so si v sprevodu zvrstile vse gostujoče folklorne skupine. Častmi prvo mesto je pripadlo Kamnlčanom. Pregnal nas je dež in odpeljali smo se v hotel Babanovac na planini Vlašič nad Travnikom, ki ima 1300 mestrov nadmorske višine. Gostoljubni Travnlčani so nam pripravili družabni večer, ki je v veselein vzdušju trajal pozno v noč, saj je do Jutra odmevala narodna pesem jugoslovanskih narodov. Naslednjega dne so folklorne skupine defilirale do sta-d iona riro ta. kjer Je bil nastop, katerega si je ogledalo neka i tisoč Travničanov. Tudi tokrat nas Je tik pred zaključkom pri-redltve pregnal dež. In potem? Skupno kosilo, kamniška folklorna skupina ji' za dolgoletno sodelovanje s Kotorjem prejela monografijo tega mesta, še pozdravi z gostitelji in odhod. Se devet ur utrudljive vožnje in v ponedeljek smo zgodaj zjutraj že prispeli v Kamnik. K. I. J UltllllllllltHIIIMIIIIMIIIUMIIIMIMUlIIIMIllllllIHlIllllimilMIlIfltttllllllllltllllllUlIlIttHIIIIHIIII^ BILI SMO NA VELIKIH BLOKAH Splošni ljudski odpor omogoča najučinkovitejšo obrambo ob morebitni agresiji? Še v večji meri pa je pomemben kot sila preprečevanja agresije. V sklopu krepitve splošne ga ljudskega odpora in organiziranje družbene samozaščite, ki sta postala že široka podružblje-na dejavnost, je tudi občinski staib za teritorialno obrambo Kamnik med drugim skrbno pripravil program urjenja vojaških obveznikov •— pripadnikov teritorialne obrambe na Velikih Blokah. Kljub temu, da je mnogo pripadnikov teritorialne obrambe za čas urjenja težko zapustilo odgovorna delovna mesta v svojih delovnih organizacijah, so se z veliko mero odgovornosti pripravili in v polnem Številu udeležili urjenja. 2e pred samim odhodom smo se zavedali, da ne odhajamo na »vojaški dopust«, ampak da se bo treba krepko spoprijeti z zastavljenimi nalogami. Namen samega urjenja je bil osvežiti in si pridobiti novega znanja o oborožitvi, tehniki, taktiki in kadrovsko utrditi enoto ter spoznati možnosti napada na našo deželo. Seznanili smo se z našo organiziranostjo v splošni ljudski obrambi, kot garanta sposobnosti in pripravljenosti braniti našo neodvisnost. Ugotovili smo, da je svoboda odvisna od tega, kolikor srno vseteransko pripravljeni braniti jo; mi pa smo to pripravljeni strokovno, zavestno in moralno. iiimiiHiiiimiiiiiiimmiiiiiiiii^ Urjenje posameznikov, oddelkov, enot je v polnem razmahu, kakor tudi priprave na strokovno taktično vajo. Nedvomno na to vpliva tudi poprejšnja sedemdnevna priprava starešin, ki so svoje znanje kasneje prenašali na posameznike in učinkovito delovanje enote. Po napornih urah urjenja in »poznavanja orožja, vojaških veščin v taktiki in ostali oblikah fizičnih in kondicijskih naporov se še kako prileze počitek, čeprav velikokrat ni bilo mogoče niti sesti, ker nam je vseskozi nagajalo muhasto, deževno »bloško vreme«! Oa M vse naloge lahko izvršili In doNegli čini večjo usposobljenost in čim višjo stopnjo izurjenosti, je potrebno, da se izurimo v izvrševanju nalog opazovalcev, izvidnikov, da se pravilno maskiramo — prikrivam«, O teh veščinah smo si ogledali vrsto strokovnih filmov. V okviru rednega načrta moralnopoUtične vzgoje smo temeljito obdelali predvidene teme iz splošnega ljudskega odpora. Takoj smo pristopih" k formiranju aktivov /,K r enotah, ki so nato vseskozi bili glavni nos-itr.1 krepitve zavesti in odgovornosti na uresničevanje zastavljenih ciljev. Ko so naši fantje sobotnega popoldneva zagledali avtobus, ki jim je pripeljal številne obiskovalce Iz domačega kraja, so se njihovi od utrujenosti resni obrazi, takoj spremenili T nasmejane. Obiskale so Jih pevke in pevci »Solidarnosti« ter predstavniki narodne Obrambe in drugih družbenopolitičnih organizacij Iz kamniške občine. Pred kulturnim programom, ki so ga za družabno srečanje s terltorlalcl pripravili »Soli-**rci« g nevovodjema Viktorjem Mihelčlčem in Milanom Trčkom ter v sodelovanju s teari-*°rtalnlrnl enotami, so si gostje ogledali zanimivo razstavo najmodernejšega orožja in vo-tehnike. Po prijetnem programu pa so obiskovalce po vojaško postregli z »meuestro«. Končno je tukaj zadnji dan. Čeprav utrujeni od boja, premočeni in umazani od znoja, vendar vseeno zadovoljni. Tovariš je potegnil harmoniko in razlegla se je pesem, ki nam je Se bolj krepila zavest, da nam ni žal naporov in dni, ki smo jih vložili. Tekst in foto: Ivan HRIBAR IIIIMlIlmmilMimiHIIIIHimm.....IIIHIHMIIHMnilMnlilllllllHHIIIIIIIIIIHIHIilM mov. Strica so zasliševali predvsem zaradi mene in mojega orožja. Ker sem vedel, da ne bom odnessl cele kože, če ostansm, sem zopet odšel v »hos-t°«. Bil sem kurir .ia območju Tuhinjske doline, Moravske in delu Savinj-s*e. Ves čas sem se skri-val in skoraj nič spal, saj fP povsod prežali name Nemci, še posebno doma. Tedaj sem precej shujšnl m. če me ne bi dali nazaj v Kamniško četo, bi se P08"*!!. Po ustanovitvi Slandrove brigade sem odšel s »Sladrovoi« za nekaj časa na Dolenjsko, od tam pa v VOS, kjer s*sm ostal do konca vojne.« — Po vojni ste končali pilotsko šolo v Pančevu Kot aktiven pilot in starešina ste kasneje vzgajali mlade pilote vse do upo kojitve 1964. leta. Zakaj ste se odločili za pilota? »Ko sva nekega dne, 1944. leta z Alojzom Kol manom-Markom, nekdanjim španskim borcem, jezdila na konjih iz Do- Ivan Burja-Tomažek lenjske proti štajerski, so naju napadla nemška letala. Izkušeni Ma-rok, ki je podobne letalske napade doživel, v Španiji, me je pravv,-časno opozoril in oo* sva se rešila, konja pa so nima ubili. Tedaj sem sklenil, da bom posta, pilot« — Nam lahko zaupate katero od uspešnih akcij, ki vam je še posebno v s-pominuV »Leta 19-14 sem prišel kot »vosovec« iz Dolenc >ke v Kamnik. Zbirali smo ko nje zt. glavni štab. Z menoj sta bila še dva tovariša v Kamniku pa so bile tedaj velike ofenziv. POLJANE: ttVS AKTIVNO DELUJE Krajevna orgamzaclja Zve I ^zervnih vojaških stare-I p°Uane je v okviru svo--t rednega delovanja or-amziraia 27. 5. 1978 takti«->ze5®ntacijski pohod. Poleg | r7n'*1 vojaških starešin »rnTir 8a "d6162111 tudi ta" j odreda >Bistriškin i bN te Kamnika- Pohod raza 114 podro6Ju Laniš Sl' o^JS,,2^8- Na Cllju pn ohod • Je P° končanem irwTU Vsem udeležencem red^°ril tov. Mirko 'Stirn, ■rica ■ ZB KamniSka Bi xl o i° povedal nekaj be-ločiu gajanJin na tem ob-EZZ med NOB. Nato so firedil°Sn0Vne šole lz Tuujic «likn u krajšo, toda zato v*Jel sem, da imajo v Jtoki (tedaj Knaihč) le-{.o in bistro kobilo La:o. V nemški uniformi mi je ujpeic do vratarja, kate-remv sem povedal nm; ran en in ga opozo.-.l, da \ia bolje zanj, če me ne izdfc Razumel je in sreč no smo odpeljali Luco Pi-eono so Nemci spoznali prevaro, smo bili že daleč. V hajk, pa so mi iopet ■;>«■ j kobilo, vendar .iu-ib cčtt.ehal. Priplazil sem se do nemške kuhinje pod Palovčami. Luci sem da. slaakor in, ko me je sp*^ ma^a sva neslišno u&s sovažniku. Ta dogodek, k' ga lahko imenujem tudi n,c.j podvig, je bil zame velikega pomena, saj sem kljub nevarni hajki Nem. cev, akcijo uspešno izpeljal. Prav tako uspešno nas je pet tovarišev uničilo na Selih nemški avto s kino. projektorjem. Drugi kT.o-projektor pa sem uniči! v Srednji vasi in tako na tem območju Nemci niso mogli več predvajati sv*> jih filmov.« — Ivana Burjo še danes v Tuhinjski dolini najbolj poznajo pod imenom Tomažek in ga tako tudi nagovarjajo. Vsa leta po vojni je živel v raznih krajih domovine, vendar • ga srce vedno znova vlc- a če nazaj v rojstno vas 9 Znojile pri Selih. — S »Komaj čakam, da si * obnovim rojstno hišo in J se iz Kranja, kjer Imun • sicer lepo stanovanje, p.e- J selim v ta miren in pri- • jeten kotiček. Tu imam § Še vedno veliko prijateljev • in znancev in vesel sem J snidenja z njimi, škoda, • da nas je ostalo tako ma- • lo vojnih tovarišev ki se 0 srečujemo bolj poredko le • na kakšnem večjem praz- « novanju. Upam, da so bo 9 ta peščica preživelih po- o novno srečala ob letos- 9 njem občinskem prazn ku, * ali pa vsaj naslednje 'eto • ob 750-letnici mesta Kam S nik.« • • i t———————t Varnost na prvem mestu NEVARNI PREHODI Dobri stari »Kamničan« že mesec dni, po desetletni prekinitvi, prevaža potnike proti Ljubljani in nazaj. Tisti, ki se vozijo z vlakom so zadovoljni, čeprav ima vlak v Kamniku zaenkrat le dve postaji. Do tu je vse v redu in prav. Kljub opozarjanju na nevarnost, predvsem na železniških prehodih, v dnevnem časopisju in posebnem opozorilu gospodinjstvom sta se na železniških prehodih v mesecu dni zgodili že dve nesreči, ena žal s smrtnim izidom šoferja traktorja in to prav na kamniškem. Glede na spoštovanje cestno prometne signalizacije, predvsem kar tiče upoštevanja »STOP« znakov pri križanjih železniške proge in cest bi bilo lahko nesreč še znatno več. Na relaciji Kamnik — Ljubljana je 62 prehodov preko železniške proge. Z redkimi izjemami so ti prehodi nezavarovani, precej njih pa tudi nepreglednih zaradi previsokih živih meja, dreves, grmovja in drugah ovir. V kamniški občini imamo 12 prehodov preko proge, od katerih je le eden zavarovan z zapornicami, na šestih prehodih pa je preglednost nezadostna. Komunalna skupnost in Komunalno podjetje že imata spisek pomanjkljivosti signalizacije in preglednosti prehodov, katere morajo bita odpravljene io konca junija. Na prometne znake je res potrebno čakati, ker jih ne izdelujemo v Kamniku, za odstranjevanje živih meja, dreves, grmovja in drugih ovir pa imamo na razpolago dovolj primernega orodja. Zadnja nesreča v Kamniku se je sicer pripetila na preglednem prehodu, vendar ne bi smeli čakati na novo nesrečo, da se nam bo »posvetilo«, kako je varnost važnejša od previsokih živah meja in drugih ovir. Glede na preveliko število prehodov preko železniške proge posebna komisija, ki si je ogledala situacijo na terenu, predlaga, da se po razpravi v krajevnih skupnostih Kamnik in Duplica ukine pet zahodov, ostali pa naj se primerno zavarujejo. Za ukinitev so predlagani naslednji prehodi preko že-ezniške proge: — na cesti, ki vodi do gramoznice na Duplici iz smeri Duplica; dostop gramoznice naj se uredi s cesto skozi Podgorje; — na poti, ku povezuje cesto skozi Podgorje ni Jenkovo ulico; — prehod preko proge iz Kranjske na ulico J. Aleševca ni primeren, zato naj razmisli o navezavi ulic J. Aleševca, Ogrinčeve, Podgorske 11; ostalih na Ekslerjevo ulico; — na poti proti Muzeju, s tem da se uredd dovoz do Muzeja na ustrezen način, — na Poti na rtMjane s tem, da se Levstikova ulica -zkoristili za povezavo na Tun- ško cesto. Komisija je istočasno predlagala, da se uvede dve novi postajališči tn to ob runjdški cesti in na Bakovniku juino od trafo postaje Podgorje. O navedenih predlogih naj razpravljata obe krajevni skupnosti Kamnik in Duplica, pri čemer bd morah biti v prva vrsti prisoten interes za varnost oočanov. Vsi ti predloga ne bodo realizirani čez noč. Dopolnjena cestno prometna signalizacija naj ne bo zgolj za dekoracijo, ampak predmet upoštevanja s strani udeležencev v cestnem prometu. Le na ta način bomo lahko preprečili velike materialne škode, hude telesne poškodbe in četo človeške žrtve, M nastopajo ob prometnih nesrečah. Za našo in varnost drugih največ lahko storimo prav ljudje sami. MAJ 'liko >st bol J prisrčno sloves- tev kJ^astitev spomina J 1 padir°r''a raztrga:icev & '14. na torrl kraju leta lo to slovesnosti je bilo iedeženn 0 spanje vseh ncev pohoda. Kaj je pomembnejše: varnost in preglednost ali napol porušen zid na Poti na Poljane. Znak zaradi varnosti ali žive meje?! Odslužen prometni znak na Korenovi poli. Kamniški rokometaši USPEŠNA SEZONA Za nami je Se ena tekmovalna sesiona in prišel je čas, da pre toht/amo kko smo delali. V tem obdobju so se vse tri ekipo dobro odrezale. Mladinci nastopajo v mladinski republiški Hgi — center. Ekipa je ob koncu prvenstva osvojila 4. mesto s 17. točkami med osmimi ekipami. Nedvomno pa bi ta generacija igralcev Lahko posegla po vdaji uvrstitvi, če ne bi imela tako slabega začetka v jesenskem delu tekmovanja, ko se je ekipa Se ioni «rala. Po tem delu tekmovanja Je prišlo tudi do kadrovskih sprememb, laradi bolezni je ekipo zapustil hronor Ljubo Kosiroik. Vrsto je prevzel tov. Milan Kerec. Delo novega trenerja je kmalu pokazalo prve rezultate. Na odprtem zimskem mladinskem prvenstvu v LJubljani so mladi kamndcani premagali vse svoje nasprotnike, Slovana, Prule, Jelovioo, Olimpijo in Krško ter osvojili prvo mesto. Tudi v spomladanskem delu te-fcmovainja se Je ekipa dobro odre-zato. V tem obdobju je vrsta pokazala dobro pripravljenost saj je od sedmih tekem izgubila dive in sicer z Inlesom v Kibniol in Slovanom v Ljubljani. Kar pet tekem pa so mladinci dobili. Premagali so Tržič, Prule, Olimpijo, Jelovico in Kranj ter s tem skoraj za polovico izboljšali jesensko bero Mk. To Je lep uspeh mladih rokome-ta&ev, ki so v enem letu prerasli okvir povprečne ekipe ter postali kvalitetno moštvo. Mnogo zaslug za to ima trener Hilan Kerec, ki Je ekipo tehnično k) taktično dobro pripravil in vo- ČESTITKA IVANI HRIBARJEVI iz Kamnika, Novi trg 15 iskrene čestitke za dvojni praznik z najboljšimi željami. Zahvaljujemo se ji za vso skrb in delo, ki ga je imela r nami. Njeni varovanci: Tonce, Nadi, Pavelca, Janez, Marta, Fantka, Jurček in Anica. MALI OGLAS KUPIM staro ali nedograjeno hišo. Tušak Maks, Cerklje na Gorenjskem 63. V NAJEM vzamem garažo na Bakovniku ali neposredni bližini. Ponudbe na telefon 831-522. din na tekmah, prav tako, pa zaslužijo vse priznanje in pohvale tudi igralci, ki marljivo trenirajo In igrajo za barve Kamnika. Za mladinsko vrsto so nastopali naslednji igralci. Niko Tovornik, Jože Jeglič, Miro Romih, Andrej Vrhovnik, Mitja zeleznik, Matjaž Pogačar, Olaf Grbec, Radovan Go. lavšek, Viljem Klemen, Ivo Koma. tar, Lojze Ugovsek, Tone Hribov-šek, Franc Berlec, Igor Starovas-nik, Robert Mali. Tudi mladinke tekmujejo v republiški mladinski ligi —■ center. Mladinke so ob koncu prvenstva osvojile 5. mesto s 16 točkami med devetimi ekipam«. To Je dobra uvrstitev tako mlade ekipe. Ekipo namreč sestavljajo v večini učenke 7. in 8. razredov. Ob dovolj kvalitetnem in discipliniranem delu bodo te mlade rokome-tašice v nekaj letih tvorile močno rokometno vrsto. Tudi prt tej ekipi je prišlo do zamenjave trenerjev. Bivši trener Janez Blaikšič je prevzel delo tajnika v klubu. Ekipo sedaj trenira Stojan Repanšok. Mladinke marljivo im disciplinirano vadijo na treningih, ki jih strokovno vodo tov. Repanšek . V tej sezoni so za ekipo nastopile naslednje igralke: Valerija Flis, Jožica Drolc, Karmen Pan-6ur, Marta Koželj, Veronika ška-lič, Jana Turšič, Barbara Drnovšek, Lenka Osolin, Simona Brlo-gar, Karmen Tušek. Polona Reber, Darja Mali, Marjeta Zagorlč-nik, Mojca Božič, Simona Oer-njavič, Alenka Kozjek, Erika Šinkovec. Tudi člani tekmujejo v lrjubljan. sfci medobčinski rokometni Ligi. V ligi tekmuje 8 moštev. OsvojlLi so 16 točk in se uvrstili na 3. mesto. Tekmovanje v tej ligi je rekreacijskega značaja, kljub temu pa so tekme zanimive. Na koncu se zahvaljujemo vsem ljubiteljem rokometne igre za njihovo bodrenje, ter vas vabimo Jeseni na nove prvenstvene tekme. J. B. STOL NA DEVETEM MESTU V Kranjski gori je bilo 3. in 4. junija jubilejno 30. ekipno sindikalno prvenstvo Slovenije. V zaključnem delu je nastopilo 36 ekip, ki so si pravico nastopa priborile na občinskih tekmovanjih. Tekmovanje se je odvijalo v hotelu Kompas m Alpina. Ekipe so bile razdeljene v šest predtekmovalnih skupin. Iz vsake predtekmovalne skupine sta se prvi dve ekipi uvrstili v finalno skupino, drugi dve v drugo in tretji dve v tretjo skupino. Ekipa »Stola« Je bila v drugi predtekmovalni skupini, v kateri so nastopile sledeče ekipe: železarna Ravne, drugouvrščena ekipa z lanskega sindikalnega prvenstva, Zelezničarsko gospodarstvo Ljubljana, letošnji sindikalni prvak, Veriga Lesce, CŽD LJubljana ln Statistika Ljubljana. Z dobro igro celotne ekipe, predvsem pa igre mojstrskega kandidata Marjana Karnarja na prvi deski, smo izločili železarno Ravne in se uvrstili poleg želez-ničarskega gospodarstva LJubljana v finalno skupino, v kateri smo dosegli 9. mesto. To Je lep uspeh, če upoštevamo dejstvo, da je ekipa »Stola« nastopila v nedeljo, drugi dan tekmovanja, močno oslabljena, brez dveh igralcev prve ekipe. Zato pa se Je ponovno izkazal Marjan Karnar, ki je zbral od 11 možnih 10 točk in Je bil daleč najboljši na prvi deski. Zmagovalec sindikalnega prvenstva Slovenije za leto 1978 Je Železniško gospodarstvo Ljubljana, druga Je Termoelektrarna Trbovlje, tretji pa Strojne tovarne Trbovlje. Zmagovalec druge skupine Je RTV Ljubljana, druga Papirnica Količevo in tretja Železarna Ravne. Zmagovalec tretje skupine je Tomos Koper, druga Steklarna Rogaška Slatina in tretja UJV LJubljana. S. B. Mladinska ekipa kamniških rokometašic. Pomenek z Jožetom Okornom ENOSTRANSKA PRIZADEVANJA PREMALO Kdo ne pozna rednega »gosta« našega košarkarskega igrišča! Morda manj poz namo njegovo ime, saj je med kolegi in ljubitelji ko šarke vedno in samo Džo-zef. 2e več let je zaposlen kot komercialno tehnični referent v tovarni Stol, zato tudi v letošnji sezoni sindikalne košarke igra za reprezentanco Stola, ki je tokrat še posebno močna konkurenca drugim ekipam. — Kako dolga je tvoja košarkarska kariera? »Aktivno sem pričel že s šestnajstimi leti, to je pred 18. leti. Začetek je bil dokaj težak. Peščeno igrišče pred šolo Toma Brejca, navduše ni igralci pa brez pravega vodstva. Ze v gimnaziji, kjer smo imeli svojo ligo, sem začel trenirati »prvčke«. Nato je vse skupaj za nekaj časa zamrlo, ker ni bilo nikogar, ki bi nas vodil. Igrali smo še zgolj iz veselja in za rekreacijo. Vmes sem moral še odslužiti vojaščino.« — Kdo vas je ponovno organiziral? »V Kamnik je prišel Lado Serbelj, ki nas je ponovno združil in začel z rednimi treningi. Tedaj sem že igral pri članih. Veselje pa zame ni dolgo trajalo. Imel sem kronični izpah rame in sem prenehal z aktivnim igranjem. Od košarke pa se kljub temu nisem mogel lo čiti, zato sem začel trenirati mladince, pionirje in učence šolskega športnega društva.« — Košarkarski klub bo prihodnje leto slavil svojo 20-letnico. Kaj meniš o napredku kamniške košarke v dveh desetletjih in o današnjih pogojih? /PLANINSKI KOTIČEK Odprta koča na kamniškem sedlu Poletna planinska sezona se je že začela. Kljub temu, da je v gorah še veliko snega im je ?ato potrebna več ja pripravljenost, izkušenost ln pazljivost kot običajno, se vedno večje trume planincev podajajo v gore. Da jim ne bi bilo potrebno spati na prostem oziroma v zimskih sobah in da bi se lahko na toplem in suhem odpočili in okrepčali, če bodo šli na Kamniško ali Kokrško sedlo, je planinsko društvo Kamnik na obeh sedlih že odprlo koči. In sicer 18. 6. na Kamniškem sedlu, kjer je letos nov oskrbnik, in 25. 6. na Kokrškem sedlu, kjer je spet lanskoletni priljubljeni oskrbnik Drolc. Zaradi škode, ki Jo je sneg povzročil na žič nicah, bo oskrba koč nekaj časa precej težavna, vendar gospodarski odsek, pod vodstvom prizadevnega in marljivega načelnika Mirka Stirna vlaga vse sile, da bi se stvari uredile in popravile. Pregled vzponov v maju V maju je bilo izredno slabo vreme, kar je vplivalo na to, da ta mesec člani AO Kamnik niso opravili veliko vzponov. Alpinizem je namreč močno odvisen od vremenskih pogojev, ki vplivajo ne samo na število vzponov ampak tudi na njihovo kvaliteto. No, kljub vsemu je bilo ta mesec, poleg vzponov v Paklenici še za prvi maj, opravljenih nekaj kvalitetnih tur. Od teh naj orne nimo Zajedo usmiljenja (V + A 2) v Vežici, ki jo je preplezal Bojan Pollak skupaj s Klemencem iz AO Domžale in pa Rumeno zajedo s Tržiško varianto v Koglu (V + A 2), ki sta jo preplezala Janez BenkoviČ in Dušan Podbevšek. Planinski tabor V nedeljo, 21. 5. je bil na Rašici VIII. planinski tabor v organizaciji ljubljanskega meddruštvenega odbora pla ninskih društev, za neposredno izvedbo pa je poskrbelo PD Rašica. Poleg planincev iz celotne ljubljanske regije, so se tega tabora udeležili tudi Kamničani, ki so se na Rašico podali v dveh skupinah: iz Trzina čez Do beno in iz Črnuč na Rašico. Eno skupino je vodil Slavko Rajh, drugo pa Meta Spruk. Na taboru je bil slavnostni govornik sekretar mestnega komiteja ZKS tovariš Marjan Orožen, nato pa je sledil zanimiv kulturni program. Zal vreme ni bilo ravno najbolj naklonjeno pla-ničem in je predvsem popold ne zelo motilo to planinsko srečanje. 85 let PD Kamnik Praznovanje 85-letnice planinskega društva Kamnik bo trajalo dalj časa, skupaj s praznovanjem 200-letnice prvega vzpona na Triglav. Prvi dei tega praznovanja bo v juliju, ko bo minilo 85 let odkar so srčni kamniški možje kot drugi na Sloven skem ustanovili planinsko društvo, drugi del pa bo v oktobru. Tako bo v torek, 18. 7. predavanje mgr. Mirka Kambiča »Triglav v slovenski fotografiji« spremljano z 200 barvnimi diapozitivi v dvorani nad Kavarno in s pričetkom ob 20. uri. Kdor pozna čudovite Kambičeve posnetke, tega predavanja gotovo ne bo zamudil. Na slednji dan, 19. 7. ravno na dan obletnice, bo slavnostna seja IO PD Kamnik in nato 22. in 23. 7. še izlet na Triglav za člane planinskega društva. Odpotovala je odprava v Hindukuš Med najpomembnejše letošnje dogodke na področju alpinizma, a ne samo alpinizma na kamniškem, spada vsekakor mednarodna odprava v pakistanski del Hidu kuša, na 7706 m visoki Tirič Mir, najvišji vrh tega pogor- ja. V odpravi sodelujejo poljski in jugoslovanski alpinisti, slednji iz kamniškega konca — Mengša, Domžal in Kamnika. Odprava bi morala kreniti na pot že konec maja, vendar se je zataknilo pri raznih formalnostih, pa tudi financiranje ni bilo popolnoma rešeno. Zaradi tega so naši fantje krenili na pot šele 11. 6. z ljubljanske železniške postaje z vlakom do Katowic, kjer se bodo pridružili Poljakom. Kakor smo že objavili, sodeluje v tej odpravi tudi alpinist Vincenc Berčič iz AO Kamnik. Gorski stražarji so aktivni Odsek za varstvo narave (Gorska straža) pri PD Kamnik ne miruje. Po končani šoli in izpitih za nove gor ske stražarje, je v ponedeljek, 5. 6. organiziral akcijo čiščenja Starega gradu. 13 gorskih stražarjev je očistilo obe pešpoti na Stari grad (s kopališča in iz Novega trga) in pri tem na tako kratki poti nabralo kar 3 vreče raznih odpadkov, predvsem vrečk od sadnih sokov in steklenic, polivinila in druge podobne svinjarije. Ta akcija je bila uvod v vsakoletno akcijo »OČISTIMO GRINTAVEC«, ki bo letos zaradi zakasnele zime malce pozneje kot pa običajno, verjetno šele v začetku julija. Na to akcijo pa vabimo vse, ki jim je pri srcu čistoča naših gora. »Skoda je, da kljub dobremu in perspektivnemu kad ru ne moremo napredovati, saj nimamo niti telovadnice niti primernega pokritega igrišča. Igrišče, ki ga delimo s šolo, ni dovolj za uspešno in napredno vzgojo mladih košarkarjev. Večkrat smo igrali v drugih krajih in videli njihove pogoje Jože Okorn-Dozef za delo, ki se z našimi ne morejo primerjati. Omenil bi samo Tržič, Slovenske Konjice (7 asfaltiranih igrišč), skofjo Loko, Kočevje, Zagor je in še bi lahko našteval.« — Prav gotovo bo potrebno, več razmišljati tudi o športu, ki ima dovolj perspektivnega kadra, veliko mero skromnosti in dobre volje, a le minimalne pogoje za uspešno delovanje. Upam trditi, da bi bila nova telovadnica ali pokrito igrišče le skromno darilo za dvajsetletno pri zadevno delo kamniških košarkarjev. Mira Jančar VATERPOLISTI KAMNIKA V Kranju Je bilo 22. in 23. aprila letos zimsko člansko prvenstvo SRS v vaterpolu, ki so se ga udeležili tudi vaterpolisti lz Kamnika. Ekipa Kamnika v postavi Rado Cermelj, Vojko Pod-veršček, Robert Slapar, Iztok šnabl. Matjaž Reisner, Dare Ho-mar, Stane Pibernik, Danilo Podobnik, Dušan Dojčinovič in Matjaž Hribar je dosegla odlično 2. mesto. Rezultati: Kamnik : Triglav (Kranj) 4:6, Kamnik : Delfin (Bovinj) 7:6, Kamnik : Koper 9:7. vrstni red; 1. Triglav, 2. Kamnik, 3. Delfin ln 4. Koper. Gole za Kamnik so dali: Iztok Snabl 6. Dare Homar 5, Matjaž Reisner 4, Vojko Podverščak 3, Robert Slapar in Stane Pibernik po 1. Tekmovanje v medrepubliški ligi so bo začelo 14.7. in bo trajalo do 20. 8. 1878. V Kamniku se bodo odigrale naslednje tekme, ki bodo na kopališču ln se bodo vse začele ob 17. uri: 19. 7. Kamnik : BUBIN (Rijeka) 20. 7. Kamnik DELFIN (RovinJ) 30 7. Kamnik KOPER S. 8. Kamnik luka) : INCEL (Banja- 6 8. Kamnik JEDINSTVO (Za- dar) 9. 8. Kamnik : BETINA (Mur- ter) M 8. Kamnik : TMB CBiograd) Glede na uspešno udeležbo Kamničanov na članskem prvenstvu SRS, l:jer so igrali v skupini medrepubliških ligašev, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo kamniški vaterpolisti resno posegli v boj tudi za boljša mesta. Kamniški taborniki POD PRISEGO Dajem častno besedo, da bor« varoval bratstvo ln enotnost naših narodov in narodnosti, svobodo svoje domovine, Socialistične federativne republike Jugoslavije in druge pridobitve ljudski revolucije, da se bom boril z> samoupravni socializem in za vse, kar je napredno, plemenito in pravično, da bom živel in delal. po taborniških zakonih. To je prisega tabornikov, Id nam pove osnovno dejavnost, na-. loge ln cilje tabornikov in njem « organizacije. Zadnja leta se ji taborniško življenje razvilo tud" v naši občini in krenilo po za črtanih smernicah. V Kamnik! deluje taborniški odred Bistriški^ gamsov, ki ima v svojih vrstah! družino medvedkov in čebelif (MC), dve četi tabornic in tabo« nikov (TT), klubovce in stara tabornike. Skupno šteje odre) % preko 180 članov. Vodstvo našega odreda si Jf| zadalo nalogo, da ustanovi v Kant niku Občinsko zvezo tabornikoj (OZT). V ta namen bi moral ustanoviti nove čete v vseh kr« Jevnih skupnostih v naši občini iz teh pa naj bi se razvili not odredi. Zadano nalogo smo vzel dokaj resno in še v tem meseci bo ustanovljena četa v KS šmal ca. Sledile pa naj bi čete v KS Stranje, Komenda, Duplica in I nekaj drugih Gornja naloga Je zelo zahtevrl in Jo brez pomoči krajevnih skuj nosti, zlasti pa mladih ne 1 mogli Izvesti. Zato na tem mest pozivamo vse mlade k sodelovi f nju, odzovejo pa naj se vabilol J na ustanovni sestanek, ki bod f poslana posameznim KS. Vsekl f kor pa bi pri tem morala sodi % lovati OK ZSMS Kamnik, ki 1 § do sedaj za našo organizacijo I I pokazala posebnega zanimanja, i Ob 1. maju — prazniku dei | smo organizirali štiridnevno ti borjenje v Kamniški Bistrici, I .. Je letos postalo že tradicionalni !! Vsi taborniki naše domovine f = smo s skupno akcijo: taborni! § zbor — naš pozdrav Titu! pofl S stili 26. maj. Titov rojstni dl S ln dan mladosti. V tej akciji i sodeloval tudi naš odred s št vilmmi prireditvami: postavi -smo propagandni tabor, v ka» rem smo na predvečer praznil zakurili taborniški ogenj. Pri tem pa smo organizirali patrul ni tek po ulicah Kamnika. Udeležili smo se tudi Slov« sko taboriškega partizanska! -mnogoboja, ki se Je več dni d> " vljal v Mariboru. Na tako zalit«' nem tekmovanju smo sodelovl £ prvič, žal pa smo bili zaradi J* r-manjkljive opreme diskvalificfrt = ni in smo nastopili izven ko) = kurence. Naglo pa se nam bliža vsaK' l~-letno taborjenje in Gozdna So g v Bohinju. Taborjenja se * S veselimo, ker si tam pridobirt ~ tudi določeno znanje, ki n* = omogoča življenje v naravi in ti £ pripravlja, da se v slučaju p £ trebo postavimo v bran proti it § vojevalcem naše domovine. £ SaS Dolin* £ OBČINSKO I PRVENSTVO ! OBČINE KAMNIK! V ROKOMETU I V soboto, 20. 5. 1978, je bilo ' | Igrišču osnovne šole Toma BC \ ca občinsko prvenstvo obči = Kamnik v rokometu za pionir ; in pionirje. Tekmovanja so 5 udeležile ekipe osnovne šole T' f na Albrehta, osnovna šola To* j Brejca ln osnovna šola StraA : V lepem sončnem vremenu »< 1 bili priče lepim ln razburlji« • srečanjem mladih rokometašev : rokometašic. Pri pionirjih se Je tradicija ' ■ daljevala in tako Je tudi le| : postala občinski prvak ekj j osnovne šole Frana Albrehta. \ pionirkah pa je zaradi bot i razlike v golih zmagala e» j osnovne šole Toma Brejca. Rezultati — pionirji: Os T0! Brejc : OS Stranje 11:3 (& OS Fran Albreht : OS Str* 13:8 (7:1), OS Fran Albreht OS Tomo Brejc 10:9 (2:4). Vrstni red: 1. OS Fran A1W (4), 2. OS Tomo Brejc (2), OS Stranje (0). Rezultati — pionirke: OS & nje : OS Tomo Brejc I. ' (4:6), OS Fran Albreht : T« Brejc II. 9:4 (5:0), OS Strani1 OS Fran Albreht 3:7 (2:3), Tomo Brejc I. : OS Tomo "& II. 13:2 (6:1), OS Stranje :, Tomo Brejc II. 9:4 (5:1), OS mo Brejc I. : OS Fran AlW 6:8 (2:3). Vrstni red: 1. OS Tomo B! I. (5), 2. OS Fran Albreht 1 3. OS Stranje (2), 4. OS % Brejc H. (0). KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK — Oreja uredniški odbor — glavni ta odgovorni urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik FRANC MIHEVC — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo ln uprava — Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 — tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska CGP Delo v Ljubljani 44