obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
junij
1978
št. 1
Obvestila v novi obliki
Pred dobrimi tremi leti smo v okviru sekretariata Občinske skupščine začeli izdajati »Obvestila« Skupščine občine Kamnik z namenom, da bi uresničevali zamisel o sprotnem, kratkem in obenem celovitem ter razumljivem obveščanju delovnih ljudi in občanov. Uresničiti smo namreč želeli tak pretok informacij, mnenj, idej, pobud in predlogov za možne rešitve, katerih končni rezultat naj bi bil ne le olajšano, temveč predvsem pravilno odločanje, zavestno ter odgovorno opredeljevanje delegatov o vseh zadevah skupnega pomena, tako da bi se tudi po tej poti skušali od posameznih in posamičnih interesov približati skupnim.
»Obvestila« so izhajala v 1.100 izvodih, v glavnem po potrebi, prejemali pa so jih vsi delegati občinske skupščine, vodje delegacij in konferenc delegacij ter predsedniki skupščin in izvršilnih odborov SIS, kakor tudi ostali družbenopolitični delavci v občini ter informativne službe v OZD Ugotoviti moramo, da so delegacije pa tudi družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih v glavnem pozitivno ocenili vsebinsko zasnovo in potrebo po takih obvestilih.
Krog prejemnikov je bil doslej ozek in omejen. Nujno pa je, da tako splošne kot tudi in še posebej informacije za odločanje zajamejo čim širši krog delovnih ljudi in občanov, da s tem uresničimo enega bistvenih pogojev za ustvarjalno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično življenje.
Ce bi to nalogo opravljala »Obvestila«, bi kar hitro ugotovili, da so stroški za njihovo izdajanje previsoki, spričo tega, da imamo Kamniškega občana, ki ga še poleg tega, da je bolj poceni, prejme tudi vsaka družina v občini. V razpravi je tudi predlog, da bi Kamniški občan in s tem tudi Obvestila jeseni začela izhajati na štirinajst dni, kar bi omogočalo pravočasnejše obveščanje občanov in delegatov.
Nedvoumno Je, da delovni človek mora biti dobro seznanjen o zadevah, o katerih bo odločal na najrazličnejših ravneh. Zato tudi želimo, da pričujoča oblika »Obvestil« postane tribuna delegatov in delegatskega sistema v smeri prizadevanj za uresničevanje sprejete družbene in samoupravne politike v občini.
Vsebinska zasnova delegatskih »Obvestil« nam Je znana. Ponovno bomo skušali na ustrezen način posredovati povzetke večine gradiv, o katerih se bomo izrekali, razpravljali in odločali. Prav gotovo pa se bo tudi zgodilo, da določena gradiva, glede na njihovo vsebino in pomen objavimo tudi v celoti. Pred nami so torej naloge, da v čim krajši obliki zajamemo dogajanja v naši samoupravni praksi. Posebnega poudarka želimo dati tudi spremljanju delovanja izvršnega sveta SO in izvršnih organov skup ščin SIS kot tudi odgovorom na delegatska vprašanja, ki bodo zanimiva za večino delegatov oz. delegacij.
Dostikrat smo najbrž slišali za t. i. INDOK center v občini. In prav gotovo nas je zanimalo, kaj sploh to je. Pričakovali smo veliko, dobili premalo, glede na njegovo vsebino dela. Indok center Je služba za informiranje v delegatskem sistemu. Torej predvsem za delegatski sistem. Olajšal naj bi delo delegatov pri njihovem spoznavanju problemov občine in širše družbene skupnosti. Toda kako? Namen ustanavljanja informativnih služb v delegatskem sistemu je tako dokaj preprost in enostaven. Takšna služba naj bi posredovala delegatom, oz. še več, vsem delovnim ljudem in občanom prepotrebne samoupravne delegat-
ske informacije, kratke povzetke, z opisom namena obravnavanja gradiv in sprejemanja odločitev, kot tudi posledic, ki bi utegnile nastati, če določeno predlagano rešitev sprejmemo ali ne. Za ta namen mora imeti služba sistematičen pregled nad vsemi gradivi, informacijami, odloki, poročili itd., jih urejati po enotnem klasifikacijskem sistemu ter v povzetkih posredovati sredstvom javnega obveščanja. Tako bi samoupravne delegatske informacije dospele do vseh subjektov, vseh delovnih ljudi in občanov, ki bi potem veliko lažje prek svojih delegatov vplivali na družbene odločitve. Seveda pa bodo morali delegati, ki bodo sodelovali na sejah skupščin, kljub temu biti dobro seznanjeni s celotnim gradivom, ki ga bo tudi v prihodnje vsaka delegacija prejemala toliko izvodov, kolikor ima delegatskih mest v skupščini, oziroma najmanj en izvod. V prihodnje moramo močneje razviti tudi pretok informacij iz delegacij delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Zato bodo na straneh delegatskih Obvestil našle svoje mesto tudi pobude in zadeve, ki jih bodo delegacije predlagale, da se o njih dogovorimo v zborih občinske skupščine in skupščinah SIS. Želimo, da bi bilo takih pobud delegacij čimveč.
V tem smislu bi potekala naša osnovna dejavnost na področju informiranja. S tem pa, ko bomo ustrezno skušali organizirati in obvezati pisce gradiv, da nam posredujejo tudi povzetke, se bomo izognili precejšnjim stroškom, informacije pa bodo kratke, razumljivejše in pravočasne. Prav gotovo tega ne bomo dosegli kar čez noč. Potrebno bo veliko dela, veliko odgovornosti in seveda aktivnega sodelovanja vseh delegatov in delegacij, še posebno pa družbenopolitičnih organizacij, da bodo Obvestila Izpolnila naša skupna pričakovanja!
PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE
Sklicanje seie zborov občinske skupščine
Predsednik zbora združenega dela Slavko Rajh, predsednik zbora krajevnih skupnosti, Vlado Osolnik in predsednik družbenopolitičnega zbora, Slavko Ribaš so sklicali seje zborov in sicer:
— seja družbenopolitičnega zbora bo 26. junija ob 16. url v sejni dvorani SOb Kamnik
— seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa bo 29. junija v mali dvorani kina Dom v Kamniku.
Vsi trije zbori bodo obravnavali:
— Poročilo o delu organov odkrivanja, pregona in sojenja v letu 1977
— Predlog dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v LJubljani
— Predlog dogovora o zagotavljanju sredstev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Llubljani
— Predlog odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v LJubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
— Poročilo o delu Kulturne skupnosti Kamnik v obdobju 1974—1978.
— Predlo? družbenega dogovora o uresničevanju kadrom ske politike v SR Sloveniji
— Predlog sklepa o podelitvi priznanj občine Kamnik za leto 1978
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta obravnavala:
— Osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor bosta obravnavala še:
— Informacijo o oblikovanju sredstev in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti na ravni občine v letu 1978
Zbor združenega dela ima na dnevnem redu še:
— Poročilo o poslovanju TOZD in OZD občine Kamnik v prvem četrtletju 1978
Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu še kadrovske zadeve in delegatska vprašanja.
Naslednja delovna seja občinske skupščine bo v drugi polovici meseca septembra.
V počastitev občinskega praznika, 27. julija pa bo slavnostna seja občinskih skupščin Domžale in Kamnik. Seja bo 29. julija ob 10. uri v veliki dvorani kina Dom Kamnik.
Družbene dejavnosti (skupna posojila) v letu 1978
Financiranje družbenih dejavnosti v letu 1978 temelji na programih, ki so jih delovni ljudje in občani sprejeli t mesecu marcu 1978.
V letu 1977 in do meseca aprila 1978 je znašala skupna prispevna stopnja za vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti 31,51 iz osebnih dohodkov. Od julija naprej pa bo prispevna stopnja znašala 30,49%. Ce upoštevamo še splošno porabo, to je l°/o republiškega in 03 odst. občinskega davka iz oseonega dohodka, pomeni da bo skupna prispevna stopnja iz osebnega dohodka z mesecem julijem znašala 31.99%.
Obremenitve gospodarstva se bodo v drugem polletju 1978 znižale glede na nižje prispevne stopnje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v strukturi dohodka. Realizacija planiranih sredstev na osnovi izračunanih prispevnih stopenj za drugo polletje pa nam bo omogočila uresničevanje dogovorjenih nalog v letošnjem letu. Se posebno bo to opazno na področju šolstva oz. pri občinski izobraževalni skupnosti.
V letu 1977 smo za to skupnost namenili 45,881.000 dinarjev, v letu 1978 pa 72,022.000 dinarjev ali za 57% več. S tem se bomo približali smerem razvoja družbenih dejavnosti v naši občini in ciljem iz srednjeročnega družbenega plana, v katerem ima prednost področje šolstva.
V naslednjih številkah »Obvestil« bomo skušali v čim krajši obliki obdelati področja dela, višine sredstev, ki so Jih delovni ljudje namenili za posamezne vrste dejavnosti ter porabo teh sredstev oziroma uresničevanje sprejetih programov na posameznih področjih interesnega združevanja.
Kultura v letih 1974-1978
Ob zaključku mandatne dobe bo kulturna skupnost Kamnik podala delovno in finančno poročilo o svojem delu za obdobje 1974—1978. Poročilo opisuje, kaj je bilo na področju kulture doseženega v tem obdobju, in sicer glede varstva kulturne dediščine (arhivska dejavnost, spo-meniško-varstvena dejavnost, muzejsko-galerijska dejavnost), knjižnične dejavnosti, dejavnosti Zveze kulturnih organizacij (dejavnost društev, gledališka in koncertna dejavnost), kot tudi glede naložb v kulturni prostor.
Delovno poročilo zaključuje izvleček o uresničevanju zakona o združenem delu in nakazuje nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov znotraj kulturne skupnosti: ustanavljanje posebnih oziroma temeljnih samoupravnih skupnosti za posamezna področja kulturnih dejavnosti.
Poročevalci bodo na seji skupščine spregovorili o specifični problematiki s svojega področja. Podali bodo tudi
okvimi program pripravljalnega leta 1978 in 1979 ob proslavi 750-letnice Kamnika. Občinska skupščina pa je na 2. skupnem zasedanju zborov že imenovala komisiji za praznovanje letošnjega občinskega praznika in tudi odbor za pripravo praznovanja 750-letnice Kamnika. Predsednik odbora je Franc Svetel j, predsednik občinske skupščine, podpredsednik pa Tone Pengov, predsednik izvršnega sveta.
Izvršni svet je obravnaval poročilo o delu kulturne skupnosti na 3. seji 31. maja. Na osnovi priporočil izvršnega sveta je kulturna skupnost podala za sejo skupščine primerjalne podatke o višini doseženih dohodkov in višini prispevne stopnje v obdobju 1974—1977 ler višino planiranih sredstev s prikazom poprečne letne prispevne stopnje za leto 1978. Nadalje je prikazala izvršena dela po vrstah dejavnosti in porabljenih sredstvih, navedla poglavitne naloge v letu 1978 in 1979 v skladu s programom dela.
Na seji izvršnega sveta pa so obravnavali se naslednje zadeve s področja kulture:
— vprašnaja zagotovitve sredstev za ureditev Maleševe galerije, za kar se morajo dogovoriti s samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Kamnik;
— v dogovoru s krajevno skupnostjo Komenda, kulturno skupnostjo in samoupravno stanovanjsko skupnostjo ter občino, da se uredi sanacija stare osnovne šole v Komendi, ki je zgodovinski spomenik;
— posebno pozornost je potrebno posvetiti proslavi 750-letnice mesta Kamnik. V tej smeri naj bi zaključili dela na Malem gradu, uredili Sadnikarjev muzej, usposobili prostor na Zapriškem gradu in pripravili ustrezen program s področja kulture v dogovoru z odborom za praznovanje 750-letnice Kamnika.
Gospodarjenje v prvem četrtletju 1978
Kamniško gospodarstvo je v letošnjem prvem trimesečju doseglo 979,197.000 dinarjev celotnega prihodka. To je za 31% več kot v istem času lani. Ker letošnji celotni prihodek vsebuje tudi realizacijo, ki je bila plačana v 15 dneh po preteku obračunske dobe, je zaradi primerljivosti podatkov celotni prihodek znižan za to realizacijo. Tako znaša korigiran porast celotnega prihodka 24%.
Porabljena sredstva občinskega gospodarstva so ob koncu trimesečja znašala 674,863.000 dinarjev. V primerjavi z lanskim trimesečjem se je torej povečala za 24%.
Dohodek, ki je razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, znaša v občinskem gospodarstvu 307,192.000 dinarjev. V primerjavi z lanskim obdobjem se je povečal za 57%.
Ob upoštevanju korigiranega celotnega prihodka in ko-rigiranih porabljenih sredstev pa znaša korigiran indeks dohodka 22%. Delež industrije v dohodku gospodarstva je 70,8%; ta delež se je v prvih treh mesecih 1978 in t primerjavi z lanskim obdobjem znižal za 4,7%.
V prvih treh mesecih letošnjega leta smo imeli v občinskem gospodarstvu 27,001.000 dinarjev izgub oziroma za 21% več kot v lanskem trimesečju. V občini ima izgubo iz nedoseženega dohodka devet TOZD, od teh pa eden tudi pri substanci (Usnjena konfekcija Tovarne usnja).
V letošnjem trimesečju je občinsko gospodarstvo zaposlovalo 8.292 delavcev, kar je za 2,4% ali 193 delavcev več kot v lanskem trimesečju. Njihovo število je najmočneje poraslo v obrti in je posledica vključitve dveh TOZD industrije v obrt, kar je pripomoglo tudi k padcu zaposlenosti v industriji.
Izplačani povprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal 5.058 dinarjev. rPimeriava prvih treh mesecev letošnjega in lanskega leta kaže, da so letošnji osebni dohodki višji za 24 odst. Od izplačanih povprečnih osebnih dohodkov v lanskem letu pa so višji za 13%. Največ so osebni dohodki porasli v obrti, stanovanjsko komunalni dejavnosti in gradbeništvu, najmanj pa v kmetijstvu in gozdarstvu.
Skoraj vse organizacije združenega dela so letos izvozile manj kot lani. Pri Tovarni usnja je izvoz upadel
skoraj na polovico. Povečanje izvoza pa beležimo le pri
živiisKi industriji Eta in Svilanitovem TOZD Frotir. V povprečju smo letos izvozili za 17,5°/o manj kot v istem obdobju lanskega leta.
Izvršni svet je obravnaval poročilo o poslovanju OZD in TOZD v občini Kamnik na 4. seji, 9. junija. Predlagal je, da naj delegati tistih OZD in TOZD, ki izkazujejo izgubo podajo na skupščini poročila o vzrokih nastalih izgub kot tudi ukrepe, s katerimi nameravajo odpraviti slabe poslovne rezultate.
Nejasnosti - posojila
firaonja zaklonišč v občini Kamnik
&a uaioK o gradnji in adaptaciji zaKionišo v občini KaiuniK je bilo že veliao negodovanj in vprašanj s strani občanov, zato dajemo pojasnila v zvezi z izvajanjem nekaterih doiocu tega oaioica.
Skupščina oocine Kamnik je v skladu z Zakonom o ljuusm ODrambi lUraclm list SRS, štev. 23/76) ferjruarja lanskega leta sprejela Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občim ft.arnniK. Objavljen je bil v Uradnem listu SK Slovenije št. 5/77. S sprejetjem tega odloka je prenehal veljati Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občim Kamnik iz leta 1975.
Po 13. členu odloka iz lanskega leta je območje gradnje individualnih zaklonišč obsegalo naslednje krajevne SKUpnosti oziroma naselja: Kamnik; Duplica; smarca; Podgorje; Kriz; Moste; Komenda-naselje, Komenda, Kaplja vas, Potok, Breg, Masovče, Klanec in Gora; Volčji potok — naselje Volčji potok; NevTje-naselje, Nevlje in Vrhpo-lje do Soteske; Kamniška Bistrica — naselje Zagorica, Sp. in Zg. Stranje; Godič — naselje Godič; Tunjice — naselje Tunjice in Tunjiška Mlaka; Srednja vas — naselje Srednja vas, Podhurška, Loke in Potok; Šmartno — naselje Šmartno in Buč ter Tuhinj — naselje Laze, Zg. Tuhinj in Hrib ob cesti.
Marca letošnjega leta pa je Skupščina občine Kamnik sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik, ki je bil objavljen v Uradnem letu SRS, št. 5/1978. S tem odlokom so bila na osnovi nove ocene ogroženosti na novo določena območja, na katerih je obvezna gradnja individualnih zaklonišč osnovne zaščite odpornosti 1 atm nadpritiska. Skladno s četrtim odstavkom 1. člena spadajo pod to območje naslednje krajevne skupnosti oziroma naselja: Kamnik; Duplica; Smarca; Moste; Komenda — naselja Komenda, Potok, Breg, Nasovče in Klanec.
Investitor si mora pred izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja za novogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje upravnega organa za ljudsko obrambo skupščine občine o pogojih za gradnjo zaklonišča. V kolikor gradnja objektov ni locirana na območju obvezne gradnje zaklonišč, takšno soglasje ni potrebno.
V industrijskih objektih, objektih, kjer se zbira večje število ljudi in v večjih stanovanjskih objektih, je potrebno graditi zaklonišča osnovne zaščite odpornosti 1 atm nadpritiska ne glede na to, če so ti objekti zunaj območja gradnje zaklonišč.
Zasebni graditelji stanovanjskih stavb morajo s svojimi sredstvi v stavbah graditi zaklonišče, če je zgradba na območju gradnje zaklonišč. Isto velja tudi pri adaptaciji stavb, če gre za povečanje koristne površine in je zato potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V kolikor zaklonišča iz tehničnih razlogov (talna voda in podobno) ni mogoče zgraditi, mora investitor dobiti soglasje od upravnega organa za ljudsko obrambo Skupščine občine, da lahko odstopi od gradnje zaklonišča. Vendar pa mora v tem primeru plačati prispevek za zaklonišča, ki znaša 2% skupne cene gradbenega dela stavbe (16. člen odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč). Za gradbeni del stavbe se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (električna, kanalizacijska in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe.
Gradnja zaklonišča ni potrebna v kolikor gre prt
adaptaciji le za povečanje nestanovanjskih površin kot so garaže m podobno.
Zasebni investitorji, ki gradijo stanovanjske objekte na območju, katero je bilo po Odloku o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občim Kamnik smatrano kot ogroženo in po sprejetju Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik ne spada več v območje gradnje zaklonišč, lahko pri oddelku za ljudsko obrambo zahtevajo posebno izjavo, po kateri so opravičeni projektiranja oziroma gradnje zaklonišča, čeprav je takšno zahtevo vsebovalo izoano poprejšnje soglasje k lokacijskemu ali gradbenemu dovoljenju.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03% od vrednosti stavbe oziroma prostora. To velja samo za objekte na področju gradnje zaklonišč, če nimajo že zagotovljenih lastnih zakloniščnih prostorov.
Lastniki stavb, ki po sprejetju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik ne spadajo več v območje gradnje zaklonišč, ne bodo več plačevali prispevka za zaklonišča. Seveda pa morajo ta prispevek plačati za nazaj v kolikor tega še niso storili.
V zvezi s plačevanjem prispevka za zaklonišča je bilo veliko pritožb in vprašanj postavljenih s strani občanov, ki stanujejo v stanovanjskih blokih. Ti občani sprašujejo, zakaj morajo plačevati prispevek, ko pa so v stanovanjskih blokih že zagotovljeni zakloniščni prostori. Upravni organ za ljudsko obrambo je to preveril in ugotovil, da so zaklonišča v stanovanjskih blokih zgrajena le gradbeno, brez vsakršne opreme (vrata odporna proti nadpritisku, filtro-ventilacijski sistem itd.). Po 237. členu Pravilnika o tehničnih normativih za graditev zaklonišč, ki ga je predpisal zvezni sekretar za ljudsko obrambo, se neopremlje-na zaklonišča ne smatrajo kot zaklonišča.
NAČELNIK oddelka za ljudsko obrambo TONE POLJANŠEK
Za koliko so se povečale stanarine
Glede na številna vprašanja in pripombe občanov o povišanju stanarin v občini Kamnik, smo od Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik prejeli naslednje pojasnilo:
Na podlagi 2. člena odloka o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen in pristojnosti občine (Ur. vestnik Gorenjske, 25/74) in dogovora o ukrepih za realizacijo politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti republike in občine v letu 1978, je Izvršni svet občinske skupščine Kamnik sprejel odredbo o spremembi višine stanarin in najemnin v občini Kamnik. Ta določa, da se stanarine povišajo s 1. 6. 1978 za povprečno 30°, o. Za enak odstotek se s to odredbo povišajo tudi najernnine za poslovne prostore.
Odlok o merilih za ugotavljanje nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj iz leta 1973 je vključeval t vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš le tisti del instalacij centralne kurjave, ki so v stanovanju (radiatorji in notranja instalacija). Z odločbo ustavnega sodišča SRS (Ur. list SRS, št. 23/75) pa je določeno, da so tudi kotlovnice s kotli sestavni del stanovanjske hiše in s tem tudi sestavni del vrednosti stanovanj. Vrednost stanovanja je namreč osnova za izračun in določitev višine stanarine. Na podlagi citirane odločbe ustavnega sodišča je občinska skupščina sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotavljanje nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Kamnik (Ur. 1. SRS št. 7/77), s katerim se v metodo točkovanja za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj vstavi nov« pozicija, ki vrednoti kotlovnice, kotle in razvodno omrežje kot sestavni del vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
Zveza stanovanjskih skupnosti je s svojim odborom za
gospodarjenje s stanovanjskimi hišami izdelala metodo o vrednotenju kotlovnic, kotlov in razvodnega omrežja. Izračun je pokazal, da vrednost kotlovnic in kotlov predstavlja dodatno vrednost stanovanj, izraženo v točkah od 18—23 točk. V občini Kamnik pa smo se odločili za 20 točk. Na ta način bi nekako rešili problem zbiranja sredstev za vzdrževanje kotlovnic in kotlov.
Iz navedenega je razvidno, da je vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj sedaj seštevek vrednosti stanovanja in vrednosti kotlovnice in od te nove osnove je izračunana nova stanarina.
Vprašanje zbiranja sredstev za vzdrževanje in eventualno zamenjavo izrabljenih kotlov smo seveda na nek način morali rešiti. Naj le omenimo, da je cena enega kotla okoli 180.000 dinarjev. V letu 1977 tega nismo storili in so se zato stanarine povečale v povprečju za 30%. Ko pa smo vrednosti stanovanja prišteli še vrednost Kotlovnic, se je s tem povečala že sama osnova za izračun novih stanarin.
Višina stanarine za poprečno dvosobno stanovanje (55 m2) brez kotlovnice je v letu 1977 znašala 399,45 din. S 30% povečanjem pa bi stanarina brez kotlovnic znašala v letu 1978 519,30 dinarjev. Ko smo vrednosti dvosobnega stanovanja prišteli še vrednost kotlovnic in iz te nove osnove izračunali novo stanarino smo dobili stanarino, ki v letu 1978 znaša 595,10 dinarjev. Torej so se stanarine dejansko povečale za 30%, poleg tega pa je tem stanarinam prištet še tudi prispevek za popravila in eventualno zamenjavo kotlovnic. Povišanje s kotlovnicami vred znaša torej 49%.
V javni razpravi,..
Veterinarska služba je izvršnemu svetu posredovala Predlog odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali. S tem odlokom naj bi uredili način in obseg reje psov ter ostalih domačih živali, obenem pa tud uredili obezen nadzor nad izvrševanjem prepovedi, ki so navedene v odloku. Izvršni svet je obravnaval ta odlok na svoji 2. in 3. seji. Izoblikoval je stališče, da naj na dokončno ureditev te problematike sodeluje širša družbena skupnost. Zato predlaga občinski skupščini, da predlog odloka preoblikuje v osnutek in ga da v javno razpravo. Morebitne predloge, dopolnitve in pripombe, ki bodo oblikovane v javni razpravi, je potrebno posredovati izvršnemu svetu do 20. .Julija 1978.
Med pripombami, ki jih je imel izvršni svet navajamo tisto, ki je precizneje določila ožje območje mesta, v katerem Je prepovedano rediti '•copitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali (2. člen). Z javno razpravo predlaga izvršni svet naslednje variante tega območja:
— območje zaščitnega dela mesta Kamnik
— območje zaščitnega dela mesta Kamnik in strnjena naselja Smarce, Duplice, Bakovnika, Trškega polja itd.
— območje, zajeto v mejah ureditvenega območja Kamnika (od Smarce do Stanj) po odloku o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika (Ur. 1. SRS, št. 5—347/78).
Odlok ni preobsežen; konkretno obravnava omenjeno problematiki in ga zato objavljamo v celoti.
Poleg odloka posredujemo tudi Odločbo o izdajanju zdravstvenih spričeval za živino v občim Kamnik ter Pro gram o preventivnih cepljenjih m diagnostičnih ter drugih preiskavah v občini Kamnik za Isto 1978, ki jih je Izvršni svet sprejel na 2. in 3. seji (15. in 31. maja).
Odlok o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali
1. člen
Ta odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov, postopek z neregistriranimi in necepljen
nimi psi ter možnosti za rejo in posest drugih živali na
območju Skupščine občine Kamnik.
2. člen
Prepovedano je rediti kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na celotnem ožjem območju mesta. Izvzeta so kmečka gospodarstva.
2ivali iz prvega odstavka tega člena se lahko redijo na ožjem območju mesta samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
3. člen
Divje živali, razen malih gozdnih glodalcev se lahko redijo samo z dovoljenjem občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju s pristojno veterinarsko inšpekcijo.
4. člen
V stanovanjskih zgradbah je dovoljeno rediti pse, mačke in druge živali le v soglasju z zborom stanovalcev, etažnim lastnikom oz. lastnikom zgradbe.
5. člen
Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v 8 dneh.
Ce se lastnik s psom začasno zadržuje ah pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu.
6. člen
Lastnik prijavi psa Veterinarski postaji Kamnik, ki vodi evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa.
7. člen
V evidenco o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpiše lastništvo in identiteta psa ter se določi njegova registrska številka.
V evidenci o prijavi, odjavi in cepljenjih psa se vpisujejo po predpisanem obrazcu podatki, ki so pomembni za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline.
8. člen
Posestnik psa je dolžan v treh dneh prijaviti pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v reji psov organizaciji, kjer je pes prijavljen.
Prijava in odjava psa za vpis in izbris iz evidence ter Izdaja pasje znamke se opravi na stroške posestnika psa.
9. člen
Psom je potrebno zagotoviti toplo in suho zavetje, ustrezen obrok hrane, stalno svežo čisto pitno vodo in primeren senčnat prostor.
Prepovedano je vsakršno fizično nasilje in nehumano uničevanje psov ter drugih živali.
10. člen
Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali. Popadljivi psi in psi, M jih imajo lastniki v strnjenih naseljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem zaprtem prostoru ali pa na "erigi. Ce Je pes privezan, veriga ne sme biti krajša kot 3 m.
Posestnik mora namestiti viden opozorilni napis »HUD PES«.
11. člen
Ce Je pes za okolico nevaren in gs ni mogofie zadost-
no zavarovati ali če lastnik v nasprotju z določbami tega odloka in odloka o hišnem redu psa zanemarja, se psa odvzame, odda primernemu lastniku ali humano pokonča na lastnikove stroške.
Predlog za prepoved reje ali za odvzem psa iz prvega odstavka 11. člena dajo zboru stanovalcev posamezni občani, skupine stanovalcev in društvo proti mučenju živali.
Sklep o izvršitvi predloga izda upravni organ pristojen za veterinarstvo, na osnovi pismene komisijske ugotovitve o razmerah in možnostih za bivanje in vzrejo.
Komisijo sestavljajo: predstavnik zbora stanovalcev, predstavnik društva proti mučenju živali in predstavnik kinološkega društva.
Predstavnike delegirajo zainteresirane stranke.
12. člen
Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. Posebno skrb o nadzorstvu gibanja psa je posvetiti v pomladanskem času na izletih v naravo, da pes ne povzroča škode pri visoko breji divjadi in njihovih mladičih.
Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik.
13. člen
Pse je dovoljeno voditi v javne in poslovne prostore, če za vstop ni izrecne prepovedi. Vodijo se lahko samo na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi nagobčnik.
Psa je dovoljeno prevažati z javnimi prometnimi sredstvi, če ima lastnik ustrezno pismeno potrdilo o registraciji in vakcinaciji psa, pes pa mora nositi nagobčnik ter biti na vrvici.
Male živali se smejo vnašati v vozila javnega prometa samo v kletkah, ki onemogočajo onesnaževanje okolice in preprečujejo mučenje živali.
14. člen
Veterinarski inšpektor odredi, kadar je to potrebno zaradi preprečevanja širjenja nevarnih kužnih bolezni, da morajo biti vsi zaprti ali privezani na verigi, zunaj bivališča pa se lahko gibljejo le z nagobčniki in na vrvici.
Ce Je pes prenašalec nevarnih zajedalskih bolezni, lahko pristojna veterinarska inšpekcija odredi obvezno zdravljenje psa na lastnikove stroške.
15. člen
Prepovedano je imeti pse na podstrešjih, v kletkah in drugih neprimernih prostorih. Balkoni in terase nadstropnih stavb ne smejo biti psom stalno bivališče.
16. člen
Prepovedano je puščati pse na urejena otroška igrišča in posamezne zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo.
17. člen
Psi, starejši od treh mesecev, morajo biti preventivno cepljeni proti steklini.
Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora posestnik psa pripeljati na določeno zbirno mesto.
18. člen
Ce se pri psu, mački ali drugi živali pojavijo znaki, ki vzbujajo sum, da je žival zbolela ali poginila za steklino (spremenjeno vedenje — močna razdraženost ali potrtost, napadi brez vzroka na druge živali ali ljudi, ohro-
melost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa, močno slinjenje) mora posestnik tako žival takoj izolirati v poseben, dobro zaprt prostor, ločeno Od ljudi in živali, sum bolezni pa nemudoma prijaviti pristojni veterinarski organizaciji ali veterinarski inšpekciji.
19. člen
Ce pes ali mačka z ugrizom ali s prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti veterinarski zavod Kamnik in Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana, Parmova 32.
Žival iz 1. odstavka tega člena mora biti 15 dni pod veterinarskim nadzorstvom. Za psa velja to ne glede na to, če je bil cepljen proti steklini ali ne.
Po prijavi poškodbe opravlja veterinarsko nadzorstvo živali pooblaščena veterinarska organizacija.
Stroške za veterinarsko nadzorstvo živali, ki Je poškodovala človeka, nosi posestnik živali.
20. člen
Da se prepreči širjenje stekline in drugih nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo psi ter druge živali, ter da se preprečuje škoda, mora veterinarsko higienska služba občine v občasnih akcijah loviti živali brez lastnikov in pse, ki ne nosijo pasjih znamkic ali se gibljejo brez nadzorstva. Pri lovu je potrebno kar najbolj upoštevati principe humanosti.
Žival, ki je bila ulovljena v okoliščinah iz 1. odstavka tega člena, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže lastništvo živali, evidenco o prijavi, odjavi in cepljenju psa.
, 21. člen
Lastnik lahko zahteva vrnitev psa v času 4 dni od dneva, ko je bil pes ulovljen, mora pa povrniti stroške, ki so nastali z lovom in oskrbo psa.
Ce lastnik ne zahteva v določenem roku psa oz. če ne plača stroškov lova in oskrbo, se pes humano pokonča oz. se izroči v last drugi osebi.
22. člen
Veterina reka inšpekcija lahko v primeru nevarnosti širjenja stekline pooblasti za opravljanje nalog tudi lovsko in drugo organizacijo združenega dela.
23. člen
O vlogah občanov, ki se nanašajo na 19. in 20. člen tega odloka, odloča v upravnem postopku pristojni veterinarski inšpektor.
24. člen
Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, mora o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo, ki žival ali truplo odstrani z Javnega mesta.
Živali, za katere je mogoče ugotoviti lastnika, je potrebno zdraviti sporazumno z lastnikom živali.
Lastnika ali možnega lastnika je treba takoj obvestiti
o najdeni živali.
25. člen
Golobi v zasebni lasti se lahko redijo le v golob-
njaku.
Golobnjaki se morajo redno čistiti in najmanj dvakrat letno razkuževati.
Za rejo golobov mora rejec dobiti dovoljenje občinskega organa, pristojnega za veterinarstvo, po predhodnem soglasju veterinarske inšpekcije.
26. Člen
Izvajanje tega odloka nauzohije veterinarska inšpekcija SO Kamnik m Uprava javne varnosti.
27. člen
.  Z denarno kaznijo 300,— do 3000,— din se kaznuje posamezmis au pravna oseba:
— oe redi kopitarje, parklarje, kunce, perutnino in divje živali na ožjem oomočju mesta v nasprotju z določili 2. člena,
— ca ne upošteva določil 13. člena tega odloka,
— ce ne upošteva aoiouil lb. člena tega odloka,
— ce ne poskroi, da je pes prevenitvno cepljen proti steklim členj,
— ce nemuaoma ne prijavi veterinarski službi, da so se pri psu ali drugi živali pojavili znaki, ki vsebujejo sum na steklino (.18. čien>,
— ce ne poskrbi, da je žival, ki je poškodovala človeka, lo dni po poškodbi človeka, pod veterinarskim nadzorstvom (.19. člen 2. odstavek).
Za piekrške iz 1. odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, z denarno kaznijo 100,— do oOO,— din.
28. člen
Z denarno kaznijo 200,— do 1.000,— din se kaznuje za prekršek posameznik ali pravna oseba:
— če ne upošteva določil 4. člena,
— če ne prijavi psa (5. členi,
— če ne upošteva 8. člena tega odloka,
— če ne upošteva 9. člena tega odloka,
— če ne upošteva določil 12. člena,
— Oe ne upošteva določil 15. člena odloka,
— če ne obvesti pristojno službo, da je pes ali mačka poškodovala člcveka (19. člen 1. odstavek).
29. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SES.
Izvršni svet skupščine občine Kamnik izdaja na podlagi 16. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76) in 16. člena tč. 2 Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS št. 13/77) ter 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 23/76)
Odločbo o izdajanju zdravstvenih spričeval za živina v občini kamnfk
i.
V notranjem prometu mora imeti posestnik živali za kopitarje, parklarje in perutnino zdravstveno spričevalo in ga na zahtevo pooblaščene osebe pokazati:
— če kopitarja in parklarje žene ali odpravlja s prevoznimi sredstvi izven območja občine,
— če nima stalnega bivališča,
— če kopitarje in parklarje odpravlja na sejem, trg, razstavo, dogon ali druge javne preglede,
_če kopitarje in parklarje odpravlja v klavnico za zakol.
Posestnik perutnine mora imeti spričevalo iz 1. odst. te točke:
— če odpravlja perutnino na sejem, živinski trg, razstavo, dogon, ali druge javne preglede,
— če odpravlja perutnino v klavnico za zakol.
Posestnik čebeljih družin ali rib mora imeti zdravstveno spričevalo, kadar transportira čebelje družine, matice, satje in zalego ali ribe oz. ikre izven območja občine.
din 50,— din 25,— din 20,— din 10,— din 7,—
din din din
0,25 4,— 0,20
Zdravstvena spričevala za živino izdajajo:
1. Sprejemna pisama SO Kamnik,
2. Krajevni urad Komenda,
3. Krajevni urad Laze v Tuhinju,
4. Krajevni urad Motnik.
3.
Posestnik živali mora za zdravstveno spričevalo plačati takso, ki po odloku o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, št. 2-49/78) znaša:
— za govedo, konje, mezge in mule
— za žrebeta, osle in teleta do 120 kg
— za prašiče
— za prašičke do 50 kg ter za koze in ovce
— za jagnjeta in kozličke do 3 mesecev starosti
— za perutnino (kokoši, purane, gosi, race in drugo domačo perutnino)
— za čebelji panj
— za ribe
Pristojbina se plačuje od vsake živali, čebeljega panja oz. kg rib. PREDSEDNIK
Izvršnega sveta Tone PENGOV
Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1978 (Ur. list SRS št. 2/78), sprejema izvršni svet skupščine občine Kamnik na predlog za veterinarstvo pristojnega občinskega upravnega organa (čl. 10, odst. 3 Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77)
Program o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v občini Kamnik za leto 1978
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v republiški odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo Veterinarski zavod Kamnik in obratni veterinarski ambulanti PP Perutnina Zalog in BF v TOZD za živinorejo Rodica opraviti preventivne ukrepe zaradi odrivanja, preprečevanja, zatiranja ji izkoreninjenja kužnih bolezni.
Strošk' v tem programu zajetih bolezni gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali, proračuna občine Kamnik, razen za preglede čebeljih družin, ki se vozijc na pašo.
Preventivni ukrepi
1. Prot' šumečemu presadu se mora preventivno cepiti goveda, ki se pasejo na planini Podkraj pod Vel. Zvohom.
Cepljenje opravi vsaj 20 dni pred odgonom na pasišče Veterinarski zavod Kamnik.
2. Preventivno cepljenje psov, starih več kot 3 mesece prot: steklini se mora opraviti do 30. aprila 1978.
Psi, poseženi do 31. avgusta 1978, morajo biti cepljeni proti stekhni v novembru 1978.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
ZasčifaK cepljenje proti steklini opravi Veterinarski zavod Kamnik.
3. Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti sti-pični kokošji kugi, se mora opraviti:
— na družbenih perutninskih obratih OZD (Duplica, Križ),
— v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati ozd, tj. v KS: Podgorje, Križ, Komenda, Moste, Duplica, Smar-ca in Volčji potok.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Kamnik, 2-krat letno (spomladi, jeseni).
— v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z ozd.
Preventivno cepljenje v družbenih perutninskih obra-
tih ozd opravijo obratne veterinarske ambulante tolikokrat kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4 Pregled na kokošji tifus (obrat ozd Duplica, Križ), ■ anligonom povzročitelja po metodi hitre krvne aglutina-cije oprav: Veterinarski zavod Kamnik z ekipo obratne veterinarske ambulante.
5. Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje s sevom K lepiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Kamnik.
6. Tuberlculinizacija goved mora biti izvedena v naslednjih krajevnih skupnostih: Podgorje, Križ, Komenda, Moste, Šmarca, Volčji potok, Duplica, Kamnik, Nevlje, Pa-lovče in v naseljih Okrog ter Cesnjice.
Tuberlnilinizacijo opravi Veterinarski zavod Kamnik.
7. Na brucelozo se morajo preiskati z mlečneobročasto preizkusnic krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer 2-krat na leto, v presledku 5 do 7 mesecev. Mlečno-obročkasto preizkušnjo opravi Veterinarski zavod Kamnik.
8 Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati plemenskega žrebca pri Kosimiku v Kom. Dobravi in sicer s preiskavo krvi z metodo precipitacije v agarskem gelu. Kri odvzame Veterinarski zavod Kamnik. Preiskavo krvi opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu.
9. Na pršičavost in nozemavost je treba preiskati čebelje družire. ki se vozijo na pašo. Vzorci čebeljih mrtvic morajo biti poslani na preiskavo do 31. marca 1978.
Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti preiskane tudi na nozemavost in hudo gnilobo čebelje zaloge. Preglede j preiskave opravi Veterinarski zavod Slovenije.
10. Na vrtoglavost posrtvi se pregledajo enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej.
Na spomladansko virarujo pri krapih in eritrodermati-tus pri krapih je treba pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo.
Preglede je treba opraviti do 15. maja 1978.
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK
SVET KS KAMNIK izdaja na podlagi zatona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS 23/77) na predlog voiime komisije KS Kamnik z dne 4. 6. 1978, po sklepu -  štev. 35 c&ruge redne seje z dne 8. 6. 1978 naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
1. Referendum razpisan in opravijsa na dan 4. 6. 1978 za območje, ki zajema naslednje ulice: dr. T. Zajca, Treh talcev, Pot na Jeranovo od križišča s Cankarjevo cesto do mostu čez Osranec, nt: A. Kotarja, Cankarjevo cesto od hišne številke 49 do 56 (Jeranovo) je uspel.
2. Na glasovalnem mestu je glasovalo 300 prebivalcev, zgoraj navedenega območja.
3. Za vsebino referenduma (ZA), se je izreklo 292 prebivalcev aK 97,3 %, proti vsebini (PROTI), se je izreklo 6 prebivalcev, neveljavni pa sta bili 2 glasovnici.
4. Odločitev sprejeta na referendumu Šteje glede na izid obvezn? za vse udeležence referenduma.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IO Komisija podpisnic o štipendiranju Številka: sl/78—2/GB Datum: 30/5—1978
VSEM PODPISNIKOM SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK ZADEVA: RAZPIS STIPENDJI TITOVEGA SKLADA
■Sporočamo vam, da je skupščina Titovega sklada o štipendiranju mladih delavcev in otrok delavcev v SRS, dne 23. maja 1978 odobrila razpis štipendij za šolsko leto 1878/79. ZA ŠOLSKO LETO 1978/79 JE RAZPISANIH
50 štipendij za mlade delavce, ki se vključujejo v študij iz dela 50 štipendij za mlade delavce za študij in strokovno usposabljanje ob delu
50 štipendij za otroke delavcev — redne učence srednjih šol 50 štipendij za otroke delavcev — redne študente visokih šol
1. KANDIDATI ZA PODELITEV ŠTIPENDIJE MORAJO IZPOLNJEVATI NASLEDNJE POGOJE
A. Mladi delavci
Za »mlade delavce« po določilih sklada velja nepriučeni (NK), priučeni (PK) in delavec s poklicno šolo (KV in VK), če — c'fVivlja najmanj dve leti proizvodno delo in naloge (tudi delav-
ci, ki imajo status delavca v združenem delu v kmetijski dejavnosti);
— dokazuje pri svojem poklicnem delu posebno nadarjenost, in prizadevnost (doseganje nadpoprečnih delovnih rezultatov, inovacije, dosedanje izpopolnjevanje);
— aktivno dela v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in drugih skupnostih;
— sa odloči za nadaljnji študij ali strokovno izpopolnjevanje, praviloma v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti;
— ni starejši od 30 let.
Za mladega delavca se šteje tudi delavec, ki si je ob delu pridobil štiriletno srednješolsko izobrazbo in dela po pridobitvi te izobrazbe največ dve leti na režijskih delih in nalogah.
B. Otroci delavcev
Za »otroka delavca« velja otrok staršev proizvodnih delavcev oziroma kmetov — kooperantov (v skladu s prvim odstavkom točke A opredelitva mladega delavca), ča
— je redno vpisan v srednjo, višjo in visoko šolo;
— dosega v srednjih šolah praviloma odličen oziroma prav dober uspeh, če ima v tistih predmetih, ki so značilni za smer študija, odlična ocene;
— dosega na višji in visoki šoli poprečno oceno 8 oziroma nadpo-prečne študijske uspehe, kar mora potrditi svet visokošolske delovna organizacije;
— aktivno dela v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravn i organih in drugih skupnostih.
Za prvi letnik srednjih šol se ne podeljujejo štipendije.
2. POSTOPEK ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ
Kandidate za štipendije sklada evidentirajo in predlagajo do 30. junija 1978 leta:
— samoupravni organi organizacij združenega dela,
— organi družbenopolitičnih organizacij,
— samoupravne interesne skupnosti,
— krajevne skupnosti in
— vzgojnoizobraževalne organizacije
Predlog zbirajo skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah. Občinske skupne komisije razpravljajo o predlogih in predloge za tiste kandidate, ki jih podpirajo, pošljejo s svojimi priporočili izvršnemu odboru Titovega sklada SR Slovenije do 15. julija 1973. leta (naslov: 61111 Ljubljana, Glin-ška 12).
Izvršni odbor Titovega sklada bo sklepal o podelitvi štipendije za mlade delavce .in učence srednjih šol do 30. julija, študente visokih šol pa najpozneje do 10. septembra 1873. ;eta. O izidih razpisa bo obvestil vse občinske skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju.
3. PREDLOG ZA PODELITEV ŠTIPENDIJE MORA VSEBOVATI
Predlog ustreznega organa in druge točke tega razpisa, ki mora vsebovati:
— utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in marljivosti ter družbenopolitičnem ude.jstvovanju);
— kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja o potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju;
— za m!afe delavce dokazila TOZD o delu (delovnem mestu), ki ga opravfa kandidat;
— za * otroke delavcev potrdilo o šolanju in učnem uspehu v šolskem letu 1977—78;
— za otroke delavcev dokazilo o delu (delovnem mestu), ki ga opravljata starša:
— potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov;
— soglasje kandidata — izoolnjen obrazec (prošnja za štipendi;o) DZS 1,65;
— mnenje občinske skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma  o  štipendiranju  o  predlaganem kandidatu.
4. PRAVICE   IN  OBVEZNOSTI ŠTIPENDISTOV
MEadi delavci — štipendisti sklada — zadrže lastnost delavca v združenem delu. štipendija se vsako leto določa v višini poprečnega osebnega dohodka v SRS in se letno uskljajuje v skladu z njegovim porastom.
Za otroke delavcev pa se štipendija določa po kriterijih samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Višino štipendije določi vsako leto skupščina Titovega sklada SR Slovenije.
S štipendijo za študij ob delu se nadomešca/o stroški šolnine, odsotnosti z dela, potni stroški in podobno, štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipend.ir?.-vu, s katero se zavezujejo:
— da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali:
učenci srednjih šol pravilcma odličen uspeh oziroma prav dober uspeh, če imajo v tistih predmetih, ki so značilni za smer študija, odlične ocene.
študenti poprečno oceno najmanj 8 oziroma nadpoprečne študijske uspehe, kar potrdi svet visokošolske delovne organizacije, mladi delavci pa izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli naj-majn oceno 7,
sicer izgube pravico do štipendije.
— do bodo po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju ostali zaposleni oziroma se zaposlili v dogovorjeni OZD.
— za vračilo sredstev štipendije, če ne bodo izpolnili pogojev za redno napredovanje v izobraževanju.
Prosimo vse podpisnike samoupravnega sporazuma, da temeljito prouče kandidate za štipendijo iz Titovega sklada ter nam predloge posredujejo najkasneje do 30. junija 1978.
Nadalje opozarjamo vse podpisnice samoupravnega sporazuma na SKLEF o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij, ki ga je sprejela skupna komisija na 8. seji dne 21. februarja 1978 in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5, z dne 17. 3. 1S78. Prosimo vse podpisnice, da točke kadrovske štipendije vsem Štipendistom takoj valorizirajo, v kolikor tega še niso storile!
imMiimiiiiiiiiiiiiMMiimiiiiiiiiiiiiiiiiininmiim
VARNOST LJUBLJANA
TOZD FIZIČNO VAROVANJE
PREMOŽENJA LJUBLJANA
DE VARNOST, Mengeš, Kidričeva 30-11.
objavlja
prosta delovna mesta za
VEČ VARNOSTNIKOV
na območju Kamnika in Duplice
POGOJI:
Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— dokončana ali nedokončana osemletka (najmanj 6. razredov osnovne šole)
— moralna in politična neoporečnost
— pozitivno opravljen prehodni preizkus znanja Rok prijav je 10 dni od dneva objave. Pismene prijave sprejema kadrovska služba DE Varnost Mengeš, Kidričeva 30. Vse potrebne informacije dobite osebno na sedežu DE Varnost Mengeš, ali po telefonu 72-340 v dopoldanskem času.
I  \^toza Poljedelstvo govedoreja, ^domžale I
| OBJAVLJA
| POTREBE PO DELAVCIH ZA OPRAVLJANJE DEL
I 1. vodenje poljedelske proizvodnje
| 2. avtomehanika
| POGOJI:
| pod 1.: diploma agronoma poljedelske smeri in 3 leta
S prakse. Zaželen je moški kandidat zaradi terenskega
= dela
I pod 2.: kvalificiran avtomehanik z odsluženim vojaškim
= rokom.
= Kandidati naj pošljejo pismene vloge v roku 10 dni
| od dneva objave na naslov: »AGROEMONA«, TOZD
I Poljedeistvo—Govedoreja Domžale, Levstikova ul. 39 —
= Domžale.
S
■ 1
■ I
liiimimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiH^
JJIIf Ilillililfliiiif Ilf llliiittllllllllf lllltillllillttltllttllllliitliilliilMIIiritf Illlillllllilllf f illtl liMtifl Mlllltitlllliiiltlllllllllllllilllllllllii] li j tlirilMIMllIlttlltJltllliilfllillMlMlMfiiniiUiiiiFIiiifMiilillttiMjf
I ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
I DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK
| v a b i k sodelovanju
I DELAVKE, ki imajo veselje do dela
I s starostniki
|
£ Pismene ponudbe sprejema Odbor za delovna rezil merja Doma upokojencev Kamnik, Kamnik, Nevelj-I ska pot 26.
§ Podrobnejše informacije o delovnih opravilih lahko
H interesentke dobijo v tajništvu Doma.
Delovna organizacija Komunalno gospodarstvo Mengeš p. o.
Mengeš, Prešernova c. 2
razglaša
prosta dela in naloge
ključavničarjev in varilcev
Delo se združuje za nedoloč-si čas.
Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja. IFlIHHillllllllllliNINIIIlill^
iiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
j  » M E N I N A «
S tovarna pogrebne opreme, =    Šmarca 32 b, Kamnik .
potrebuje VEČ DELAVCEV
za opravljanje del ln nalog v skladišču gotovih izdelkov, v prikrojevalnici, strojni delavnici ln ročni delavnici.
Delavce, ki bi žeieli skleniti delovno razmerje, prosimo, da se zglasijo osebno ali pošljejo ponudbe na naslov: »Menina« tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32 b, Kamnik.
= Trgovsko podjetje
I »KOČNA« KAMNIK
I TOZD MALOPRODAJA n. sol. o.
= TOZD ZA TRGOVANJE Z NE2IVILSKIMI
| PROIZVODI n. sol. o.
§ objavlja
| 30 učnih mest za prodajalce
| POGOJI ZA VPIS:
= — končan osmi razred osnovne šole z oceno iz tujega I
= jezika
| — starost do 18 let
= Prijave za vpis sprejema kadrovska služba ABC — |
= Pomurka — trgovsko podjetje Koč na Kamnik, Eksler- I
S jeva 8 — do zasedbe učnih mest.
iiiMniiniiiiiiiummmmniiimiiiiiiiiiiiiiiNiiiiMiiiiiiHiiiiiiiUiiiiiiuiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiMm