TBGOVSF* LIST Časopis za trgovino, iractv*^ S^edrciStvo in upravniStvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ^ Naročnina za ozemlje Sh^.. j . ^ D, za Čefrt leta - Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. jj 45 D, mesečno 15 D; za inozemstva. oži se v Ljubljani. Uči O Vil. Telefon i?ev. iSSlž LJUBLJANA, dne 14. avgusta 1924. Telefon štev. 5i>- ŠTEV. 96. Še samo en dan nas loči od velikega praznika dela. Jutri se svečano ©tvorijo četrtikrat vrata Ljubljanskega velikega sejma, ki bo pokazal javnosti, kaj so izza prevrata ustvarile železna volja, smotrenost in spretnost našega podjetništva ter marljivost našega delavstva. Že prvi Ljubljanski sejm je v polni meri dokazal upravičenost in potrebo obstoja, drugi in tretji sta imela sijajne uspehe, tako gmotne kakor moralne, in s trdnim zaupanjem lahko pričakujemo, da bo četrti sejm zavzel častno mesto v vrsti velikih sejmov v Lipskem, na Dunaju in v Pragi. Najboljše jamstvo za to nam daje spretna sejmska uprava, ki se ni bala niti žrtev, niti truda in ki je s srcotrenim, sistematičnim delom in dobro rutino znala to institucijo tako izpopolniti, ji pridobiti toliko ugleda, da služi danes ustanova Ljubljanskega velesejma v ponos ne samo slovenski, ampak tudi celi jugosloven-ski podjetnosti, da je postal naš velesejem odličen gospodarski faktor, ki si je pridobil neomajeno zaupanje med domačimi, pa tudi dokaj slovesa in ugleda med inozemskimi poslovnimi krogi. Da je naš velesejm v inozemstvu pridobil znatno na slovesu, o tem nam najlepše dokazuje rastoče število letošnjih prijav inozemskih tvrdk, osobito prijav iz Francije, ki j bo na sejmu častno zastopana s 47 tvrdkami, medtem ko je na lanskem velesejmu razstavilo samo 22 francoskih tvrdk. Največji napredek v prijavah pa je zabeležiti glede italijanskih tvrdk. Medtem ko je lansko leto razstavila samo ena italijanska tvrdka, se jih je letos prijavilo že 39. Poleg teh se bo udeležilo letošnjega sejma tudi še 29 avstrijskih tvrdk, 24 češkoslovaških, 10 nemških, 4 angleške in 1 švicarska tvrdka. Mnogobrojna udeležba inozemskih podjetij nam nudi vsekakor najboljši dokaz o zaupanju, ki ga imajo inozemski poslovni krogi do našega velesejma, ki dobiva s tem mednarodno obiležje. Toda tudi do takega razmaha ne bi moglo nikdar priti, ako ne' bi znale spretne roke dali celi ustanovi široko zasnovanje in koncepcijo svetovnih velesejmov. Želja slovenskih trgovcev, indu- | strijcev in cele javnosti se je vendar končno uresničila. Ljubljanska borza se otvori v soboto, dne 16. t. m.! Žali-bog se otvori zaenkrat šele blagovna in efektna, zagotavlja se pa nam od najvišjih krogov, da dobimo v najkrajšem času tudi valutno in devizno borzo. Prvi korak je torej narejen, za trgovino in industrijo se pričenja nova doba. Naredimo bilanco dosedanjega našega delovanja, popravimo napake in pogreške in stopimo v vrste svetovnih, konkurence zmožnih trgovcev. Ker pa je les naše glavno izvozno blago, naj bodo današnje vrstice namenjene našim lesnim trgovcem in industrijcem. Reelno blago, dobra mera in poštena vaga, to bodi temeljno načelo vsakega lesnega trgovca. Reelno blago je ono, čigar kakovost ima v resnici tisto vrednost, katera se mu predpisuje. Klasifikacija lesne vrste, napisana v ponudbi, naj strogo odgovarja lesu na skladišču ali žagi. Vsaka prodaja oziroma izvoz lesa slabše kakovosti, vsak poskus olep-šavanja napak in poškodb, vsaka čezmerna klasifikacija odbija kupca in Tudi v vrstah domačih razstavljal-cev najdemo precej izprememb. Zastopane so častno vse pokrajine, razstavišče nudi krasno revijo naše produkcije, pestro sliko, ki ostavi na gledalcu vtis, kakor ga ima po prečita-nju preglednega gospodarskega dela, ki vsebuje opis in slike celokupne j naše produkcije. s Na sejmu vidimo mnogo domačih i podjetij, ki smo jih lansko leto še pogrešali, tako da je slika, ki nam jo i nudi sejmišče letos, lepša, popolnej-j ša. Med tvrdkami, ki so se letos na i novo prijavile, najdemo pa tudi celo j vrsto novoustanovljenih obratov, ki i hočejo tako stopiti v stike s širšim j gospodarskim svetom ter poizkusiti j in dokazati svojo konkurenčno zmož-j nost. Tako najdemo na sejmu mnogo proizvodov, katere smo še lansko leto uvažali in ki so letos razstavljeni kot izdelki domače industrije, tako j izdelke strojne, elektrotehnične, ke-j mične in usnjarske industrije. Ako si ' pobližje ogledamo te izdelke, ne bo ! tudi težko ugotoviti, da ne zaostajajo j za tujimi proizvodi niti glede kakovosti, niti so dražji. Ta dejstva nudijo najlepši dokaz železne volje naših industrijcev, žilavosti in vztrajnosti naših obrtnikov in komercijal-ne spretnosti naših trgovcev, ki ne glede na velike težave in ovire delajo, napredujejo in ustvarjajo dobrine. Zastopništvo našega velesejma v Trstu je že pred tednom razprodalo 2000 velesejmskih legitimacij. To dokumentira jasno velik interes, ki ga imajo Italijani na našem sejmu. Tudi se da iz dejstva, da je število inozemskih tvrdk naraslo, sklepati, da bo obisk letošnjega velesejma znatno večji od lanskega, kar bo moralo nehote dvigniti srca naših podjetnikov, navdati jih z novimi silami, da bodo na poti napredka vztrajali s tem večjimi silami. In kdor pojde za sejmske dni mimo vseh razstavljenih izdelkov našega dela in ne bo gledal vse to samo s površnim očesom radovedneža, temu se mora vzbuditi v srcu ono prijetno čuvstvo, ona notranja zavest in prepričanje, da se razmere pri nas konsolidirajo, da gospodarsko napredujemo, da hočemo napredovati in da leži v tem največje poroštvo, da tak narod ne more propasti! spodkopuje temeljno načelo reelno-sti. Zato pa moramo na trg postavljeni les klasificirati tako, kot bi ga sami kupovali, da si s tem pridobimo ugled solidnega trgovca. Na ta način si bomo krog kupcev pomnožili, medtem ko bi v nasprotnem slučaju izgubili še tistega, ki smo ga imeli. Skrbno in vestno sortiranje blaga, uporabi in namenu popolnoma odgovarjajoča klasifikacija je za prodajal-J ca od strani kupca najboljša garancija za zaupanje. Izogibati se pa moramo načinu, ki je bil med vojsko in po vojski skoro do danes v navadi, da primešamo dobri kvaliteti slabo, škartirano blago in to z namenom, da spravimo tudi to v denar. Morebiti se nam posreči to enkrat, dvakrat, v tretjič pa pač gotovo ne. Res je, da temu zlu, ki se je pri nas med vojno in po prevratu tako na široko razpasel, nismo krivi mi sami, pač pač v prvi vrsti vojska, ki je uničila na milijone kubičnih metrov izdelanega, že ali še neporabljenega lesa, in s tem na naravni način potisočerila prvotni odjem trgovcev, oziroma kon-sumentov. Krivi so pa pri nas tudi trgovci sami, posebno pa med vojno in po vojni nastali lesni trgovci, ki so to ugodno priliko izrabili in to do dobra, kjer se je vsepovsodi povpraševalo le po količini oziroma množini lesa in ne pa po kakovosti. Tisoči in tisoči vagonov so romali v po vojski opustošene kraje. Kakšno pa je bilo to blago, o tem naj sodi vsak sam. Danes so pa tisti časi za nami. Odjem oziroma izvoz se je zmanjšal do polovice, opustošeni kraji so se restavrirali in počasi prihajamo zopet v ono solidno predvojno dobo. Zahteve domačih, še bolj pa inozemskih trgovcev so se poostrile, odjem je še sicer vedno velik, zahteva se pa odločno dobro, prvovrstno, natančno po že obstoječih uzancah opredeljeno blago. Torej kaj sedaj? Ne prepstaja nam nič drugega, nego da se tudi mi obrnemo na ono isto pot, ko pravimo, kar je zagrešila vojna in ustrežemo želji oziroma zahtevi kupca, ako hočemo, da obdržimo kupce in da jih ne odvrnefno za vedno. Pomisliti moramo pač, da ni samo naša pokrajina bogata na lesu, da so tudi druge dežele in države z veliko obsežnejšimi gozdovi in katere so se pravočasno preorijentirale, ugodile željam in zahtevam zunanjih trgovcev popolnoma in kojih žilava podjetnost naj nam bo resen opomin, da se o pravem času zavemo naših napak in da našo lesno trgovino in industrijo razmeram časa primemo preuredimo. Posamezni večji trgovci so to že storili, toda to ne zadostuje. Ako hočemo obdržati našo lesno trgovino na vrhuncu, ako hočemo z drugimi zunanjimi z lesom bogatimi državami konkurirati, moramo jim slediti vsi, vsi, prav do zadnjega. Res je, da imamo najboljšega odjemalca Italijana za soseda in da nam kratek in cenen prevoz olajšuje konkurenco, toda na to se pa ne smemo zanašati. Kajti vse blago, ki ga mi oddajamo Italijanom, ne ostane v Italiji, niti polovica ne, pač pa gre na Grško, v Egipt, v Španijo, Francijo, Anglijo itd. Ako bomo pa mi glede obdelave lesa in solidne trgovine storili svojo dolžnost, obrniti se moremo direktno na same konsumente v Egipt, stopiti moremo ž njimi v direktno trgovsko zvezo in doseči na ta način one cene, katere dosežejo danes sosedni pre-kupci. Časi, ko so kupci iskali prodajalce in ponujali na licu mesta denar za blago, so danes minuli. Danes mora zopet poiskati prodajalec kupca, ako hoče, da svoje blago proda. In dan za dnem se množe slučaji, da morajo naši trgovci inozemcem na več mesecev kreditirati in so nazadnje veseli, ako dobijo izplačano vsoto, brez ozira na odpadle visoke obresti. To pa je ona senčna stran naše lesne trgovine, katero moramo zmanjšati, če ne popolnoma izbrisati. Ako prodajalci, posebno izvozničarji, izpolnijo vse pogoje za reelno in solidno trgovino, imajo taisto pravico zahtevati tudi od kupca. Vsi naši odjemalci se informirajo pri bankah in pri posameznih zaupnih osebah o gmotnem stanju naših lesnih trgovcev, tem večje pravice imajo torej naši trgovci informirati se o stanju kupcev, posebno že radi tega, ker po navadi kreditira prodajalec in ne kupec. Vsled tega je sveta dolžnost nas samih, da se strnemo in osnujemo en forum, kamor se bodo stekale iz vseh krajev informacije o posameznih odjemalcih in stale dnevno na razpolago vsakemu posamezniku. Zaupanje je dobro, previdnost je pa najboljša. Ta forum že imamo in to je naša Ljubljanska borza in njene lesne l uzance. Uzance za les, katere sedaj | ožji odbor na posameznih anketah od ranega jutra do mraka prerešetava, ispravlja in popravlja, bodo po končni odobritvi in potrditvi od strani vlade, naša pravila, naš zakon za lesno trgovino. Ko je bil prvotni načrt lesnih uzanc izdelan, je pozvala Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani lesne trgovce, industrijce in sploh vse interesente na anketo. Odzvali so se v priličnem številu, izvolili so ožji odbor, ki se je sestal redno teden za tednom in preuredil uzance, katere cenijo ne samo naši bratje na jugu, ampak tudi inczemci. Trud vseh delujočih gospodov in vsakega posameznika je s tem priznanjem bogato poplačan. Mogoče se bo našel še sem in tja marsikateri, ki bo uzance upravičeno ali neupravičeno kritiziral, ampak vsak izmed onih, ki bodo javno kritizirali, naj pomisli, da je bil povabljen na sodelovanje tudi on,, in (Rete Adriatica« s sedežem v Rimu in »Rete Meditera-nea s sedežem v Milanu. Ista tendenca se je pojavljala tudi v drugih državah, tako v Švici, Nemčiji, Rusiji, Madžarski itd. Edini izjemi sta Anglija in Zedinjene države Severne Amerike, kjer je še danes v veljavi princip privatnih železnic. Seveda je v teh dveh zadnjeimeno-vanih državah konkurenčni boj posameznih privatnih železniških družb v polnem teku, kar pa seveda vpliva jako neugodno na te družbe same, še bolj pa na trgovske in industrijske kroge, kateri ne morejo svojih cen radi nestalnih železniških tarif stabilizirati in jim je vsled tega vsaka sigurna kalkulacija onemogočena. Take nezdrave razmere so napotile večino evropskih držav do tega, da so, kaker že prej omenjeno, začele privatne železnice podržavi jati in s tem železniški promet nekako monopolizirati. Seveda ni niti ena država izvedla te monopolizacije do skrajnih konsekvenc, vendar pa so privatne železnice, katere so še ostale, po svojem obsegu tako neznatne, da ne morejo več vplivati na tarife, nasprotno so pod vplivom mogočne konkurence državnih železnic in pod vplivom državne kontrole morale svoje tarife prilagoditi onim državnih železnic. Ravno tako so prevzele države večino lokalnih (vicinalnih) železnic v lasten obrat, deloma za svoj račun, deloma za račun posestnikov dotičnih lokalnih železnic. Na ta način so države tudi za te železnice imele in imajo v rokah sestavo tarif. Pri tej priliki pa moram takoj pripomniti, da je tarifna politika v naši državi glede lokalnih (vicinalnih) železnic popolnoma zgrešena, ker pozna za vse glavne in vicinalne proge samo en tarifni barem, medtem ko ima večina drugih držav za lokalne železnice, ali za vsako posebej, ali za gotove skupine, posebni tarifni barem, ki je navadno višji od harema glavnih prog. In to je tudi popolnoma upravičeno, ker imajo lokalne proge proti glavnim progam pri skoro istih režijskih stroških (percentuel-no) precej maniše dohodke. Tako ima n. pr. Avsrija danes sedem različnih razpredelnic tarifnih stavkov, in sicer prvo za glavne proge, vsako drugo pa za gotovo skupino lokalnih železnic. In te razpredelnice so zračunane na podlagi rentabilitete vsake proge, odnosno železnice. In to je edino pravilna tarifna politika, ker se opira na rentabiliteto posameznih železniških prog in upošteva pri tem težnje in potrebe trgovine in industrije. V naši državi pa so, žal, železnice samo predmet eksploatacije kakor kaka zemljišča (gozdovi, polja, travniki itd.), kar ima za našo trgovino in industrijo jako kvarne in neljube posledice. Vidimo tukaj isti pojav, kakor pri naši ponesrečeni carinski politik. (Dalje sledi.) \ M. Savič: Haša industrija In obrt (Nadaljevanje) ' Proizvajanje lesenih žebljev za čevljarje sloni na predelovanju brezovega lesa. Povsod, kjer je brezov les na razpolago, je moči osnovati majhno tvornico, kajti instalacija ni draga. Stroje za izdelovanje lesenih žebljev izdelujejo stvojne tovarne in livarne v Ljubljani. Stane brez motorja in montiranja okoli 50.000 Din. Škoda je uvažati lesene žeblje in izdajati denar tujcem za predelan brezov les, s katerim pri nas često kurijo. V naši državi obratuje pet tvorraic za izdelavo lesenih žebljev, in sicer: 1. Simon Smuk, tovarna lesenih žebljev, Retnje pri Tržiču, ki izdela letno okoli 18.000 kg. 2. Tvornica Ivana Seuniga ml. v Tacnu pri Ljubljani. 3. in 4. M. Počivalnik, d. d. v Ravni Gori (Hrvatska) in v Mariboru. 5. »Kora-nit«, tvornica lesenih žebljev v Karlovcu, ki more izdelati na leto okoli 240.000 kg. Opremljena je s sledečimi stroji: osem strojev za ostrenje žebljev, pet strojev za sekanje, tri stroje za poliranje, tri sita za sortiranje, poleg tega elektromotor 40 HP in potrebne prostore za obdelovanje brezovih klad in sušenje in impregnira-nje žebljev. Zaposluje 30 delavcev. Žeblje prodaja v partijah po 200 kg in več. Upam, da se bodo osnovale nove tvornice, obstoječe pa povečale, da bodo krile potrebe domačega trga in delale za izvoz. Zobotrebce izdelujejo v domači obrti na Dolenjskem, predvsem v občinah Turjak in Škocjan. Izdelujejo jih pozimi, ko nimajo drugega opravila. Izgotovljene zobotrebce pokupijo trgovci, jih opremijo v zavitke in spravijo na trg. Letni proizvod znaša okoli 500.000 zavojev. Največji trgovec z zobotrebci je g. J. Andoljšek v Rašici pri Velikih Laščah. Predvsem izvaža v Čehoslova-ško, Švico, Italijo, Rumunijo in Nemčijo. Tovarniško izdeluje zobotrebce g. Počitalnik v svojih tvornicah v Ravni gori in v Mariboru. Ročna izdelava zobotrebcev predstavlja lepo zaposlenje mladine In starejših pozimi, zato je potrebno, da se uvede v vse gozdne planinske kraje. (Dalje sledi.> Glavna zaloga F. ŠIBENIK - LJUBLJANA Trgovina. Dobavne pogodbe in nabavke v inozemstvu. Ako se pogodbe o nabavah sklepajo po posebnih odposlancih v inozemstvu, niso zavezane nobeni taksi, ako se tudi plačilo izvrši v inozemstvo.. Ako pa se plačilo vrši v tuzemstvu, se plača za pobotnico edino 'A % pobotni-ški kolek. j Savez krošnjarjev kraljevine SHS. Vlada je dne 2. julija pod št. 9170 potrdila pravila organizacije krošnjarjev pod gornjim naslovom ter bo Savez krošnjarjev razvil svoje delovanje na področju cele kraljevine. Središče .Sa-veza je v Zagrebu, pisarna: Preraaovi-čeva ulica 22. Naša trgovina z Amerike. Po podatkih trgovskega ministrstva severoame-riških Združenih držav je v preteklem fiskalnem letu, ki je trajalo od 1. julija 1923 do 30. junija 1924, Unija izvozila v Jugoslavijo svojih produktov za 522 tisoč dolarjev, Jugoslavija v Unijo za 256.000 dolarjev. Nemški trgovci proti trgovskim koncesijam v Franciji. Z ozirom na možnost, da bi Nemci znali- doseči vojaško izpraznitev Porurja na podlagi trgovskih koncesij Franciji in Belgiji s strani LISTEK. Gustav Freytag Bati • Imeti. (Nadaljevanje.1 Anton je zmajeval z glavo in rekel: »Toda tu notri vam ne bodo uspevale rastline.« »Pa zakaj ne,« reče Špeht, »saj skrbim za zrak in soln-ce in pridno jim prilivam.« »Toda le poglejte,« pravi Anton »kako žalostno izgledajo.« »To je samo sedaj v začetku, pozneje pa se razvijejo, veste človek, ki nima na razpolago vrta, si mora pomagati iz .zadrege. Moja soba ni velika, zato pa prijazna in domača.« »Za gotove ljudi že,« odgovori Anton, »vsi pa se ne bi zadovoljili s tem čudnim domovjem.« »Saj tudi vsi ljudje niso dobri, kot na primer v naši pisarni so kolegi brez čuta in brez srca, ali ne, Wohl-fahrt?« »Mogoče, da jih prime včasih slabost, toda drugače pa so dobri,« reče Anton. »Jaz iščem sedaj utehe samo zunaj v svetu, pridno obiskujem gledišča in koncerte, samo žal to preveč stane, jaz pa nimam denarja. Bil sem včasih premožen, toda moj nečak me je pripravil ob vse,« je hitel pripovedovati Špeht. »Pomislite tudi ko ste vi odpotovali, me je gospod Piko hudo užalil. Moral sem ga povabiti na dvoboj.« »Dovolil sem mu, naj si sam izbere kraj in orožje za dvoboj. Pomislite, kaj mi je odgovoril, da se hoče dvo-bojevati v hišni veži, njegovo orožje pa bo velik slikarski čopič, s katerim mi bo poslikal moja lica, kar pa se mojega orožja tiče, naj si izvolim, kar hočem. Torej razumete, da kaj takega nisem mogel sprejeti.« Anton mu je pritrdil. »Sedaj pa je naščuval še druge kolege napram meni,« nadaljuje Špeht, »tako, da se vedno norčujejo iz mene. Napraviti hočem veselico in povabim vse druge, le Piksa ne. Maščeval se bom nad njim in vi mi pomagate, kajne, Wohlfahrt?« »Dobro,« mu pritrdi Anton, »napraviti hočeva skupno veselico v vaši sobi.« »Izvrstno!« odgovori veselo Špeht. »Okrasila bova sobo z zelenjem, najboljše s smrečjem,« pravi Anton, »in povabiva vše kolege, tudi Piksa. To bo lepše maščevanje in bolj prikladno vašemu dobremu srcu.« »Mislite?« vpraša dvomljivo Špeht. »Gotovo,« odgovori Anton, »predlagam prihodnjo nedeljo za veselico, povabila pa narediva skupno.« »Toda pismeno in sicer na rdeč papir,« mu odgvori Špeht. »Tudi dobro,« reče Anton, nakar sta se še nadalje dogovorila o veselici. Kolegi v pisarni se niso malo začudili, ko so nekaj dni nato prejeli rdeče bilete, katere je Špeht pred službenim časom položil vsakemu na njegovo pisalno mizo. Čitali so prijazno vabilo na veselico v Špehtovi sobi. Ker je bil tudi Anton podpisan, so bili skoraj primorani, sprejeti prijazno vabilo. Anton je povedal vse to tudi gospodični ter izprosil od nje raznovrstne cvetlice in zelenja, zlasti veliko smrečja. Špeht pa je celi teden v zaprti sobi pripravljal vse potrebno za veselico. V sredi je nastala pravcata vrtna lo- pa, med zelenje pa je obesil iz rumenega pirja izdelane bučne cvetove. Tako se je posrečilo Špehtu urediti svojo sobo, kot je bila že dolgo njegova srčna želja. Kolegi so bili na veselični večer vsi razočarani. Zadnji je vstopil gospod Piks in od samega začudenja izustil: »Grom in strela, kaj takega pa še ne!« V sredi sobe je opazil vrtno lopo vso v zelenju in med cvetjem lepe, rumene cvete. V sredi je visela svetla rdeča luč, na mizi pa je opazil veliko, rmeno bučo. Anton je pozdravil goste in jih posadil okrog mize. Nekaj jih je sedelo na divanu in še celo Piksova postelj je služila,danes kot divan. Ko so vsi zavzeli svoj prostor, je stopil Špeht k mizi in spregovoril svečano: »Dražili ste me dolgo časa z bučo, to je danes moje maščevanje, tu je buča!« Prijel je nato za kratek pecelj in vzdignil zgornji del. Buča je bila votla in v nji je stala bovla. Smejoč so mu zaklicali tovariši: »Živijo!« in Špeht je napolnil kozarce. Sicer se v začetku ni moglo razviti pravo razpoloženje v družbi. Ne- Nemčije, poroča »Daily Telegraphu« njegov berlinski dopisnik, da je udru-ženje nemških trgovcev v inozemstvu poslalo zunanjemu ministru Streseman-nu protestno brzojavko proti namenu Herriota, da bi dovolil vojaško izpraznitev rurske kotline proti trgovskim koncesijam s strani Nemčije. Udruženje zahteva, da mora Francija zagotoviti Nemčiji postopanje kot z državo z naj-vočjimi prednostmi in da mora vsak dogovor za trgovino med Nemčijo, Alzaško, Lotarinško in Saarsko kotlino sloneti na temeljih absolutne reciproci-tete. Zvišanje davčnega postavka za obligatorno protokoliranje trgovcev v Avstriji. — V Avstriji se je davčni postavek (občne pridobnine), ki obvezuje trgovca, da se protokolira, zvišal brez razlike kraja, v katerem posluje, na 4,200.00 K. Tudi pri nas so poklicne korporacije in organizacije ponovno predlagale, da se omenjena izmera primerno poviša, a žal do sedaj niso dosegle drugega nego po-četvorjenje predvojnih zneskov, ki zda-leka ne ustrezajo izpremenjenim razmeram. Industrija. Posojilo češkim industrialcem. — Angleške banke so dale češkim tovarnarjem sladkorja posojilo v znesku poldrugega milijona funtov. Posojilo se porabi za financiranje letošnje kampanje sladkorja. Glasi se en del na tri-, a dnigi del na šestmesečni kredit. Povprečna obrestna mera znaša 10X>%. Ameriški kredit za nemško sladkorno industrijo. Sindikat newyorških bančnih zavodov je po zadnjih poročilih nemški sladkorni industriji koneno-veljavno dovolil kredit za prihodnjo sladkorno kampanjo v Nemčiji v znesku po 4 milj. dolarjev. Kredit je dovoljen za pol leta proti 7 'A % obrestovanju. Kredit je zastavno pravno zavarovan na blagu. Obrt. Preselitev obrtov iz pokrajine v pokrajino. — Ministrstvo trgovine in industrije razglaša, da je preselitev obrtov iz pokrajine v pokrajino do uveljavljenja enotnega obrtnega reda sicer dovoljena, vendar pa le pod pogojem, da se predhodno izpolnijo vsi pogoji, kateri se zahtevajo v drugi pokrajini, v katero se preselitev namerava, za samostojni nastop obrti. Zvišanje glob po obrtnem redu. — MinisLer trgovine in industrije je dne 21. julija t. 1. pod št. 8375/III. izdal nastopni razpis: Odredbe obrtnih redov, ki so v veljavi v posameznih pokrajinah naše države in se nanašajo na denarne globe zaradi obrtnih prestopkov, odnosno na specijalne obrtniške pristojbine, so določene na zlati bazi, dočim se globe in pristojbine ne pobirajo po ekvivalentni, nego po nominalni vrednosti denarja. Ta praksa radi devalvacije denarja ni povsem primerna za kam napeto se je vse držalo. Anton je razdelil med kolege turške pipe, I ki jim jih je prinesel v spomin s potovanja. Špeht pa je predlagal, naj bi j vsi vsled tega sedli po tleh po turško. Toda tovariši ta predlog niso sprejeli. Špeht je vedel dosti novic, ki jih je pripovedoval tovarišem, toda pritrdil mu jih ni nihče. To ga je močno žalilo. Kmalu pa je stroge kolege napravila sladka bovla dobre in dovzetne za vse. Razpuščeni pevski kvartet je stopil zopet na noge in vesela pesem je zadonela po sobi. Špehta je nepopisno veselilo, da se je zopet sprijaznil s pevskimi tovariši. Pelo se je dolgo v noč. Špehta pa je težilo le še eno, kako se bo sprijaznil s PIksom in ves večer ga je tožno opazoval. Piks je sedel na postelji ter se zabaval s psičkom, ki ga je Anton privedel seboj. Špeht mu je natočil polno čašo in mu jo postavil k postelji. Piks je tiho in hitro izpil. Špeht mu je čašo napolnil iznova in dejal: »No, Piks, kako vam ugaja buča?« (Dalje.) uspešno uveljavljenje zakona, ker zapletene globe ne nudijo oblastvom za-dosna sredstva, da pripomorejo zakonu do veljave, dočim so obrtniške takse, ki se pobirajo na Hrvatskem, Medžimurju in v Vojvodini neodvisno od državnih taks, in poleg njih po svoji višini državi preje v škodo nego v korist, ker v mnogih primerih ne krijejo niti stroškov za poslovanje. Spričo tega je potrebno, da kazenske in taksne postavke zviša na višino, da bodo imele isti pomen, kakor so ga imele, ko je imel denar, v katerem so določene, v pokritju z zlatom, pravo vrednost, ako se hoče, da ne bodo ostali zakonski predpisi mrtva črka. Zaradi tega naj se kazenski postavki posameznih zakonov v soglasju z intencijo teh zakonov preračunavajo po relaciji današnje vrednosti našega denarja napram zlati pariteti. Z ozirom na povedano in na osnovi člena 8. uredbe o ustrojstvu ministrstva trgovine in industrije in z ozirom na to, da znaša povprečna pariteta napram zlatu 1 : 15, rešavarn: da se kazenski in pristojbin-ski postavki poedinih obrtnih zakonov, ki veljajo v posameznih pokrajinah naše države, kakor tudi vseh zakonov in odredb, s katerimi so obrtni zakoni iz-premenjeni ali popolnjeni, preračunavajo v relaciji: 1 :15 in to tako, da se a) en dinar po zakonu o radnjama za Srbijo in Črno goro popravlja na 15 dinarjev v papirju, b) en forint po obrtnem zakonu v Hrvatski, Slavoniji, Medžimurju in Vojvodini popravlja na 30 dinarjev v papirju in c) ena krona po obrtnem redu za Slovenijo iu Dalmacijo popravlja na 15 dinarjev v papirju. Ta odredba velja, čim se objavi v »Službenih Novinali«. Odredba je objavljena v »Službenih Novinali« št. 178 z dne 9. avgusta t. 1., s katerim dnem je torej stopila v veljavo. Razstava ženskih ročnih del \iia Osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/II. se bo vršila od 15. do 25. avgusta t. 1. vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. Vstop prost. Zavod ima tudi izložbo na velesejmu v paviljonu K št. 513. Cenj. občinstvo se vljudno vabi k obisku. Davki in takse. Pobotnice o povrnjeni vodarini. Pogosto se čujejo pritožbe, da železniška oblastva zahtevajo za pobotnice, na katere vračajo pobrano vozarino, 'A % po-botniško takso. Zaradi tega se interesenti opozarjajo, da je generalna direkcija posrednih davkov z razpisom z dne 16. maja 1924, št. 6194, odločila, da se v primerih povračila pobrane vozarine n e pobira Vi % taksa (pobotniški kolek) po 1. pripombi tarifne postavke 33. taksne tarife. Denarstvo. Zlata pariteta srednjeevropskih držav. — Naša kraljevina: 1 zlati dinar = 17 papirnatih dinarjev; Avstrija: 1 zlata krona = 14.400 pap. kron; Češkoslovaška: 1 zlat krona = 6.90 pap. kron; Ita-liija: 1 zlata lira = 4.48 pap. lir; Ru-munska: 1 zlati lej = 42 pap. lejev; Ogrska: 1 zlata krona = 17.000 pap. kron. Kredit za telefon. Poštno in brzojavno ministrstvo je odobrilo kredit 370 tisoč dinarjev za popravo in preureditev telefonskih linij v Sloveniji. Zvišanje obrestne mere za hranilne vloge na Poljskem. — Poljska poštna hranilnica je izza dne 1. avgusta t. 1. zvišala obrestno mero za hranilne vloge od 4Vi%u na 9%. Datum vplačila na čekovnih položnicah. — Direkcija poštanske štedionice v Beogradu je vsem poštam strogo naročila, da ne smejo sprejeti nobene položnice, na kateri nista napisana dan in leto plačila. — Če bi se ugotovilo, da kaka pošta sprejema položnice, na katere ni pošiljatelj sam zapisal dneva in leta vplačila, oziroma na katerih se ta dva podatka ne vjemata s pravim dnem vplačila, se bo proti krivcem postopalo z največjo strogostjo, v ponovnih primerih pa z disciplinarno preiskavo. Carina. Izpremembe pri carinarnicah. Službene Novine z dne 8. avgusta t. 1. objav- ljajo razpis ministrstva financ, s katerim se oddelek glavne carinarnice I. vrste v Ljubljani na Gorenjskem kolodvoru kot nepotreben ukinja, glavna carinarnica II. vrste na Rakeku premesti v Logatec z oddelki na Otoku, Rakeku, v Hotedršici, Kozarščah in Kalcah. Odrejene izpremembe se morajo izvršiti do dne 15. avgusta 1924. Novi carinski tarifi na Poljskem in v Rumuniji. — V zadnjem času so se carinski tarifi na Poljskem in v Rumuniji izdatno izpremenili. Urad avstrijskih zbornic za zunanjo trgovino na Dunaju (L, Stubenring 8/10) je zaradi tega oskrbel nemška prevoda omenjenih tarifov, ki jih prodaja po posebni ceni tudi v inozemstvo. Za avstrijske naročnike veljata po 40.000, oziroma po 35.000 aK. Promet. Otvoritev pošte »Križe na Gorenjskem«. — V Križah pri Tržiču se otvori dne 16. avgusta 1924 nova pošta z javno telefonsko govorilnico in brzojavno postajo s telefonskim obratom, ki bo prevzela en del dosedanjega okoliša pošte Tržič. Pomožna pošta Duplje se podredi novi pošti, pomožna pošta Brezje se pa hkratu opusti. Železniška konvencija med našo državo in Ogrsko. — Med našo državo in Ogrsko se je sklenila! konvencija, po kateri se znižujejo železniški tarifi v medsebojnem prometu za 30%. Selški pismonoše morajo imeti seboj sprejemne knjige in vrednotnice. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je naročila vsem poštam v Sloveniji, da slcrbe, da bodo imeli selski pismonoše na dostavnih obhodih vedno kak list za sprejemanje vknjiženih pošiljk in primemo zalogo najjnavadnejših vrednotnic pri sebi (znamke, dopisnice, nakaznice itd.), da postrežejo ljudem, ki jih žele od njega kupiti. Sporedne telefonske postaje na tujih glavnih naročniških postajali. — O spo-rednih telefonskih postajah objavlja direkcija pošte in telegrafa nastopna pojasnila: 1. Naročnik sporedne telefonske postaje se sme vpisati v imenik telefonskih naročnikov pod naslovom naročnika glavnega telefona pod označbo ».‘poredna postaja«. 2. Kadar naročnik glavne postaje svoj telefon odpove, se vod ne odstopi naročniku sporedne postaje, ker je samo naročnik glavne postaje v obveznosti napram poštni upravi. 3. Ako se iz kateregakoli razloga odstrani naročniku glavne postaje telefonske naprave, ostane brez telefona tudi naročnik sporedne postaje. 4. Naročnik glavne postaje laliko ob vsakem času prepove porabo sporedne postaje, ker je sporedna postaja postavljena sanro v sporazumu med naročnikoma glavne in sporedne postaje. V spore med takimi naročniki se poštna uprava ne vmešava. 5. Naročnik sporedne postaje sme imeti tudi posebne sporedne postaje. 6. Če se naročnik glavne postaje preseli, se lahko zgodi, da ostane naročnik sporedne postaje brez telefona, če bi se pojavile tehnične ali drugačne ovire za novo zvezo z glavno postajo. 7. Za državne aparate, ki so postavljeni na glavni iu sporedni postaji, in za točno in redno plačevanje vsakoršnih pristojbin je napram poštni in telegrafski upravi odgovoren samo naročnik glavne postaje. Naš železniški promet v letu 1923. — Po uradnih podatkih prometnega ministrstva je bilo v letu 1923. v prometu na progah državnih železnic 575.545 vagonov. Od tega odpada na beograjsko železniško direkcijo 75.860 vagonov, in sicer 7300 brzovoznih, 20.805 potniških, 25.390 mešanih in 22.265 tovornih. Na progah zagrebške železniške direkcije je bilo v prometu 203.305 vagonov, od teh 8030 brzovoznih, 34.130 potniških, 64.705 mešanih in 96.360 tovornih. Na področju sarajevske direkcije je obratovalo 88.430 voz, od teh 730 brzovoznih, 3630 potniških voz, 13.890 mešanih voz in 70.180 tovornih voz. Subotiška direkcija je razpolagala na svojih progah s 132.860 vozmi. Od teh je imela 5840 brzovoznih, 29.200 potniških, 63.510 mešanih in 34.310 tovornih voz. Ljubljanska direkcija je odpremila leta 1923. 75.190 voz, in sicer 6750 brzovoznih, 14.600 pot- niških, 17.520 mešanih in 36.500 tovornih voz. Na področju vseh direkcij je bilo v prometu 28.470 brzovoznih voz, 102.545 potniških voz, 184.915 mešanih in 259.615 tovornih voz. Izvoz in uvoz. Izvoz losa iz Jugoslavije. — V prvem polletju 1924 se je izvozilo za milijonov dinarjev: v mesecu januarju 134, februarju 161, marcu 176, v aprilu 144.6, maju 193.3, juniju 184. Celokupno se je v prvem polletju izvozilo lesa za 995.9 milijonov dinarjev, tedaj za skoro četrtino celega našega izvoza, koji znaša 4175.9 •milijonov dinarjev (leta 1923 3333.8 milijonov dinarjev). Italijanski izvozniški in brodarski promet. V letu 1923. so znašali dohodki italijanskih drž. železnic 3.128,500.000 lir, dočim so znašali leta 1913. le 372,572.000 lir. Železniški promet je bil 250% dražji nego leta 1913. Potemtakem je bil promet leta 1923. mnogo živahnejši nego leta 1913. — Gibanje brodov v mednarodnem prometu je bilo 1.1923. nastopno: v letu 1923. je bilo v obratu 27.646 ladij z 28.220 milj. tonami, leta 1922. pa 26.591 z 27.176 milj. tonami. — Natovorilo se je blaga leta 1922.: 1,335.513 ton, leta 1923. pa 1,570.044 ton. Letošnja kampanja sladkorja. Začetkom tega leta se je splošno domnevalo, da bomo letos, kakor smo že poročali, pridelali okoli 60.000 vagonov sladkorne pese, dočim smo jo dejansko pridelali 90—100.000 vagonov. Da se uredi prevoz pridelka pravočasno, se je sestala te dni v prometnem ministrstvu konferenca vladnih zastopnikov in zastopnikov tovarnarjev sladkorja, da se sporazumno reši vprašanje vagoitov. Na konferenci se je dogovorilo, da stavi železniška uprava dnevno 1000 vagonov za prevoz pese. Kakor se računi, se bo izdelalo iz 90—100.000 vagonov pese približno 9—10.000 vagonov sladkorja. Ker se porabi v naši državi na leto le 5—6000 vagonov sladkorja, nam ga bo preostalo za izvoz še najmanj 3—4000 vagonov. Razno. Potovanje naših gospodarskih krogov v Prago. Češkoslovaško-jugoslovensko narodno-gospodarsko udruženje v Pragi, ki je v preteklem letu priredilo izlet češkoslovaških trgovcev, industrijcev in obrtnikov v Jugoslavijo, je poslalo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani dopis, v katerem izreka željo, da bi se priredil Skupen izlet naših gospodarskih krogov na jesenski praški veliki semenj, ki se vrši od 21. do 28. septembra 1924. Poleg obiska velikega sejma je nameravan tudi poset najvažnejših trgovskih in industrijskih centrov češkoslovaške republike. Potovanje bi trajalo v celem 10—15 dni. Ker bi se z izletom vrnil poset, ki so ga nam namenili lansko leto češkoslovaški gospodarski krogi, a bi^bil tudi poset trgovskih iu industrijskih tržišč v češkoslovaški republiki za vse udeležnike velikega informativnega in poučnega pomena, želi zbornica, da bi se izleta udeležilo čim večje število naših trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Natančen načrt potovanja bo mogoče izdelati, ko bo število udeležencev vsaj približno znano. Zato prosi zbornica, da se blagovolijo javiti čim prej vsi, ki se nameravajo udeležiti potovanja. Vožnja bi stala (z uporabo sejniske legitimacije) z brzo-vlakom: III. razred približno 685.02 Din, II. razred 924.60 Din. Za stanovanje in hrano je računati približno 250 dinarjev dnevno. Ukinitev direkcije državnih dolgov na Dunaju. Z dnem 1. avgusta 1924 je na Dunaju prenehala poslovati direkcija državnih dolgov. Njeni posli so prešli v delokrog finančnega ministrstva. 0 letini v Hrvatski poroča »Trgovinski glasnik«, da cel mesec julij ni bilo dežja in da letina zagoreva. Poslednji dež- je prinesel tuintam točo, ki je napravila škodo grozdju in tobaku. Pošta Ljubljana veliki sejm. Na razstavišču IV. Ljubljanskega velikega sejma se otvori začasna pošta, ki bo poslovala od 15. do 25. avgusta t. 1. in bo opravljala vso poštno, brzojavno in te- Naročajte in razširjajte „TRGOVSKI LIST"! Posetite IV. Vzorčni velesejem v Ljubljani Od 15. do 25. avgusta 1924 NAJUGODNEJŠA PRILIKA ZA NAKUP vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- in inozemstva. Velesejmske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo na 50% znižano vožnjo tudi na brzovlakih (razen S. O. E. in br. 3, 6). PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE. STANOVANJA PRESKRBLJENA. Dnevne vstopnice se dobe pri blagajnah za ceno 10 dinarjev. lefonsko službo. Uradne ure bodo za blagajniško službo od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, za vse drugo poslovanje pa od 9. do 18. ure. Prodaja legitimacij. Permanentne sejmske legitimacije se prodajajo že na velesejmu pri dnevnih blagajnah. V iz-ogib navalu na otvoritveni dan se naproša občinstvo, da si jih oskrbi že sedaj. Skauti na velesejmu. Naša vrla skaut-ska organizacija se bo letos zopet izkazala v službi velesejma. Kako lepo so lansko leto držali red, sprejemali tujce na kolodvoru in jih vodili na odkazana stanovanja. Gostje velesejma odnašajo seboj najboljše vtise o naši vrli skaut-ski organizaciji, ki je popolnoma na svojem mestu. Že lansko leto so se gostje napram sejmskemu ravnateljstvu najlaskaveje izrazili o disciplini, redu in uslužnosti naših skautov. Proslava petletnice republikanske ustavo v Nemčiji. Proslava petletnice republikanske ustave se je vršila dne 11. avgusta po vsej Nemčiji na zelo slovesen način. V Berlinu se je vršil sprevod po mestu, katerega so se udeležili republikanski bojevniki, ki so organizirani v udruženju »črno-rdeče-zlato«. V gledišču so govorili velikanski množici podpredsednik držav, zbora Dittmann, glavni tajnik centruma Vockel ter načelnik demokratske stranke Erkelenz. Popoldne so se slavnosti nadaljevale. V Weimaru, kjer se nahaja sedež udruže-nja bivših republikanskih bojevnikov, se je vršilo zborovanje bojevnikov, katerega so se udeležili zastopniki iz vse Nemčije. Na zborovanju so nastopili razni govorniki, med njimi poslanci Fehrenbach, Loebe in Wels ter ustva-ritelj republikanske ustave Preuss. Avstrijski zakon o centrali denarnih zavodov. S tolikimi nadami pričakovani zakon o centrali denarnih zavodov, ki naj bi pospešil likvidacijo sedanje gospodarske krize v Avstriji, je bil v narodnem svetu, kakor smo že poročali, bistveno izpremenjen. V sedanji obliki vsebuje zakon v prvem delu izjemne ugodnosti za denarne zavode, ki zaidejo v plačilne težkoče, v davčnem in taksnem oziru, v drugem delu pa posebne odredbe za nadzorno, poravnalno in konkurzno postopanje pri denarnih zavodih. Za nadzornika, poravnalnega in konkurznega upravnika ter za likvidatorja se po teh odredbah sme imenovati tudi juridična oseba. Finančni minister ima pravico, da predlaga začetkom ali tekom postopka juridično osebo za upravnika. Sodišče je v takem primeru zavezano, da ugodi predlogu finančne uprave. Ako se imenuje za upravnika juridična oseba, katero predlaga finančna uprava, sme upravnik dajati osebam, ki imajo terjati največ pet milijonov kron, v ozira vrednih primerih predujme na njihove terjatve, kakor tudi osebam, ki potrebujejo predujem za vračilo denarnih vlog ali za izplačilo v namene socijalnega skrbstva. Za odobritev predloga na poravnavo zadostuje, da znaša vsota terjatev onih upnikov, ki se s predlogom strinjajo, štiri petne od vseh terjatev. V ostalem vsebuje zakon določila o izročitvi depojev, ki jih ima v shrambi prezadolženec in o razrešenju nameščencev od službovanja in o njihovih odpravninah. Tržna poročila. Novosadska blagovna borza 12. avg.). Pšenica: 365—370. Turščica: 265—270. Oves: 290—300. Ječmen: 310—320. Moka: baza >0« 570—575. Skupni promet 24 vagonov; od tega 18 pšenice in 6 tur-ščice. Vinski trg (12. avg.). Cene na svetovnih trgih črvste, ponekod celo močno rastejo radi splošno slabih izgledov vinske trgatve v Evropi. Iz vinskih krajev naše države prihajajo skrajno slabe vesti o vinski letini. Stalno deževno vreme silno škoduje grozdju in ako se vreme v najkrajšem času ne popravi, marsikje grozdje sploh ne bo dozorelo. V zadnjem času je močno oživela vinska kupčija v Vojvodini, kamor prihajajo celo slovenski kupci. Iz Dalmacije pa se ponovno pritožujejo, da nimajo kupcev. Cene so pri nas tekom enega meseca zelo poskočile. Na novosadski blagovni borzi so notirale tekom prošlega tedna nastopne cene za vino: sremsko belo kmečko vino, 8—9%,* 400—450 Iranko postaja, belo, 10—11%, 450—550, sortirano, 11—13%, 550—700; karlovaško belo, 8—10%, 500—550, belo, 10—11%, 500—550, sortirano, rizling, 11—13%, 600—800; baško belo, 8—10%, 350 do 400; banatsko belo, 8—10%, 300—400 franko postaja; vršačko belo, 8—10%, 300—400; sortirano belo, 10—12%, 400 do 500 franko Vršac; otelo, 10—11%, 350—450 Din. Tržne cene v Trbovljah. Govedina, v mesnicah! I. 24, II. 22; na trgu: I. 23, II. 22. Teletina, vmesnicah: I. 30, II. 26; na trgu: I. 27.50, II. 25. Svinjina: meso: na trgu 32.50, slanina 34 do 36.50, mast in salo: 35—37.50; prekajeno meso 40 do 45; gnjat: 45. Perutnina: piščanci: 15—25; kokoši: 40—50. Mleko: 4—4.50. Surovo maslo 60, čajno maslo 70. Jajca 1.50 komad. Kruh: beli 6.30; črni 5.30. Špecerijsko blago: kava 49—76; sladkor: kristalni 20.50, v kockah 22.50; milo 18.50. Moka »00« 6.50. Krma: seno 0.50—1. Sočivje in sadje: paradižniki: 5.50; grah v stročju: 3; fižol v stročju: 2 do 2.50; novi krompir: 1.50; salata: 6.50, glavnato zelje 6; paprika: 1—1.50 kom.; slive 6; jabolka 4—5; hruške 6—9; česen 0.25—0.50 komad; gobe: lisičke: 2; čebula 2—3; kumare 0.25—1 Din kom. Lesni trg (12. avg.). Cene so precej stalne. Izvoz je povoljen. Italija nastopa kot naš glavni kupec in povprašuje predvsem po stavbnem lesu, a oživelo je tudi italijansko povpraševanje po drvih za kurjavo in po oglju. Na domačem trgu ovira živahnejši promet pomanjkanje gotovine. Stavbna delavnost je po naših mestih nekoliko oživela. Cene so čvrste. V Hrvatski in Slavoniji notirajo: fino hrastovo blago 3200—4200, hrasto-vina na zrcalni rez 4000—4500, hrastovi buli 3000—3600, hrastove dožice (1000 komadov) 15.000—22.000, bukovi hlodi 1. 300—400, bukovi frizi 750—900, ja-vorjevi hlodi I. 700—800, jesenovi hlodi I. 700—900, hrastovi hlodi I. 500—600, drogi za brzojav, hrastovi 40—50, jelovi 50—80, železniški pragi, hrastovi 40 do 80, bukovi 30—50, drva za kurjavo, bukova 2200—3000, oglje, vagon 9500 do 10.000 Din. Dunajski živinski sejni (11. avg.) .Do-gon 2993 glav; od tega 541 domačih, 405 iz Madžarske, 590 iz Jugoslavije, 253 iz Češkoslovaške in 170 iz Nemčije. Pri mirnem prometu so se cene volom obdržale. Biki so se pocenili za 5000 aK, a zadnjevrstna živina se je nekoliko podražila. Za 1 kg žive teže notirajo v tisočih aK: voli 13.5—19, krave 13.5 do 16.5, biki 12—17.5, slaba živina od 8 do 13.5. Goriški trg. Dne 12. avgusta so bile na goriškem trgu sledeče cene: fižol v stročju od 40 do 50 stotink, hruške od 0.60—1.30 lire, jabolka od 0.80—1, grozdje od 2—2.30, breskve od 2—3 lire, fige od 1.40—1.60 lire in krompir po 30 do 40 stotink. Kavin trg v Braziliji. — Revolucionarno gibanje v Braziliji vedno bolj po-jenjuje, vsled česar je transport kave iz notranjosti v pristanišča zopet mogoč. Zaradi tega se je tudi cena nekoliko znižala in je nastopila padajoča tendenca v terminski kupčiji na evropskih tržiščih. Vendar se za takojšnjo dobavo kave zahtevajo še vedno visoke cene, ker jo je na tržiščih samih le malo. Vsled tega je med terminskimi in takojšnjimi kupčijami razlika v cenah še precejšnja. Pri terminski kupčiji znaša 82, pri takojšnji dobavi blaga pa 88 do 90 šilingov. KOVINSKI TRG. Ameriška produkcija železa je šla v juniju nazaj; znašala je 2,630.000 ton (tona = 1016 kg), za 600.000 ton manj kakor v maju in je bila sploh najnižja /()o veliki depresiji leta 1922. Vsa produkcija prvega letošnjega polletja je znašala 17,434.000 ton napram 20,841.000 tonam v prvi polovici lanskega leta. Pa cene vseeno ne gredo gor. Prodajo po zadnjih poročilih zelo veliko, pa je ta konjunktura morda le začasna. Menda so Japonci 9pet veliko naročili. Evropski železni in jekleni trg je še kar naprej v znamenju splošnih evropskih gospodarskih razmer; ravno na tem trgu najlažje vidiš in presojaš kolebanje gospodarskega življenja. Položaj v Evropi je slej ko prej zelo neugoden in vse gospodarsko življenje trpi še zmeraj na posledicah vojske. Francoska in belgijska konkurenca potiskata cene navzdol, na drugi strani se pa trudi Nemčija, da bi si zopet zagotovila stare odjemalce. Evropa producira preveč železa in jekla. Pomanjkanje na denarnem trgu posameznih dežel sili producente k izvozu in morajo prodajati za vsako ceno, tudi pod nabavnimi stroški. Zato gredo cene vidno nazaj. Nemci ponujajo železo v palicah po funtov 6.10, celo po 6. Drugo je temu razmerno. Kakor vse kaže, bo slaba tendenca svetovnega trga trajala še nadalje; nič ne kaže, da se bo v bližnji bodočnosti obrnilo kaj na bolje. Posamezni evropski trgi kažejo isto sliko: cene gredo kljub omejeni produkciji nazaj, kupujemo malo. Čehi zelo tarnajo in pravijo, da je bil nedavno izraženi strah upravičen. In nobene možnosti ni, ki bi dajale trgu kakšno upanje, da se bo kaj spremenilo. Višek domačega konsuma je že dosežen in se še čudijo, da se je toliko časa držalo. Cena železa v palicah, pre-računjena češkoslovaške krone, znaša za tono 931 Kč; odštevši 30% voznine, stane 641 Kč za tono, in pravijo, da za ta denar ne morejo priti na račun. — V Nemčiji se položaj železne industrije vidno poostruje. Doma ni kapitala in je zato domači trg zelo miren. Kupci cene tako limitirajo, da niso kriti nabavni stroški. Povpraševanje industrije, ki kovine predeluje, je zelo majhno. Pa tudi eksportna trgovina producentov ne zadovoljuje več, zlasti tistih ne, ki so vsled domače krize vezani le na eks-port. Cene na domačem trgu so bile te-le: železo v palicah 130 zlatih mark in še manj, surova pločevina 135, srednja 145 in fina 175. Francoski železni in jekleni trg je bil v zadnjih dneh julija zelo miren. Niti domače niti tuje razmere ga niso mogle poživiti. Produkcija se je pomnožila: maja 658.000 ton surovega železa (za 7000 ton več kakor aprila) in 598.000 ton jekla (-E 31.000 ton). Domači trg te množine ne more predelati, na inozemskem se pa javlja huda belgijska konkurenca. Tako imajo tudi Francozi sitnosti. Prav tako tudi belgijski trg ni posebno živahen. Cene producentom niso všeč, povpraševanje je pa zelo rezervirano. Cene so bile okoli 20. julija te-le: železo v palicah 600—610 belg. frankov, tračnice 700, surova pločevina 700, srednja 800. Na Angleškem je šla v juniju produkcija nazaj, 607.000 ton napram 650.000 v maju in 692.000 tonam v lanskem juniju. Še bolj nazaj je šla produkcija jekla: junija 651.000 ton, maja 810.000, lanskega junija 768.000 ton. Cene so šle nazaj. Kupčija z jeklom je bila pod vtisom štrajka stavbnih delavcev. s t5 & eses ts es ts ta sstst vzs & *UDDH6< ( " • J n .BUDDBJr nwoe*wx i _ ~i verni Državna borza dela v Mariboru. 0(1 3. do 9. avgusta t. 1. je bilo pri tej borzi 97 prostih mest pripravljenih, 170 oseb je iskalo dela, v 38 slučajih je posredovala borza uspešno in 11 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 9. avgusta t. 1. je bilo pripravljenih 4913 prostih mest, dela je iskalo 6153 oseb; v 2293 slučajih je posredovala borza uspešno in 1201 oseba je odpotovala. — Delo iščejo: 4 gospodinje, 50 hlapcev, 22 viničarjev, 2 ekonoma, 4 rudarji, 2 vrtnarja, 1 kamnosek, 12 podk. kovačev, 1 kotlar, 3 železostrugarji, 2 kleparja, 16 strojnih ključavničarjev, 10 mehanikov, 10 mizarjev, 1 kolar, 2 sodarja, 3 žagarji, 3 usnjarji, 1 vrvar, 1 tapetnik, 81 krojačev in šivilj, 1 šteparica vrhnjih delov čevljev, 1 modistka, 3 perice, 20 čevljarjev, 1 knjigovez, 5 mlinarjev, 31 pekov, 'l slaščičar, 2 mesarja, 1 natakar, 1 točilec, 4 hotelske sobarice, 1 zidar, 1 pleskar, 1 dimnikar, 2 tesarja, 1 črkostavec, 7 strojnikov, 20 slug, 2 knjigovodji, knjigovodkinji, 25 trgovskih pomočnikov in pomočnic, 1 potnik, 1 skladiščnik, 67 pomožnih delavcev in delavk, 1 šofer, 131 kuharic, sobaric, 18 vzgojiteljic, 26 natakaric, 29 pisarniških moči, 1 izkušena varuška k novorojenčku, 16 vajencev. — Delo je na razpolago: 81 hlapcem in deklam, 200 rudarjem, 1 vrtnarju, 1 opekarskemu mojstru, 1 delovodji za livarno, 7 pomožnim delavkam v opekarno, 1 avtogenslcemu varilcu, 1 kovo-tiskarju, 1 izdelovalcu orgelj, 2 sodarjema, 2 žagarjema, 1 tapetniku, 1 prirezovalcu gor. delov čevljev, 1 ženski za falcanje papirja v knjigoveznico, 3 veščim ženskam za pakanje jajc, 2 gospodinjama, 2 pericama, 2 vzgojiteljicama, 2 prodajalkama, 89 kuharicam, varuškam, služkinjam, sobaricam, 26 vajencem. Dobava, prodaja. Dobava kanevasa. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje dobavo glede 500 m kanavasa rujavega. Dobava železne pločevine in vijakov z maticami. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 5000 kg železne pločevine in 40.000 komadov vijakov z maticami. Dobava bakrenih cevi. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje dobavo: 30 komadov bakrene cevi, zun. 32 mm, notr. 27 mm; 20 komadov bakrene cevi zun. 37 mm, notr. 32 mm; 10 komadov bakrene cevi zun. 68 mm, notr. 40 mm. Dobava se mora izvršiti po dobavnih pogojih bivše južne železnice št. IV c 10.782/2 z dne 17. decembra 1923. Dobava bakrene žico. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje dobavo: 500 kg bakrene žice št. 50 in 300 kg bakrene žice št. 60. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delovni dan od 10. do 12. ure. A.. V1CEI Maribor, Glavni trg S trgovina s hišnimi potrebščinami emajlirano, pločevinasto in ulite posodo, porcelanasto, kameni' nasto in stekleno robo. Na debelo I Na drobno I Banasko moko Pšenico _____________ In vse vrste deželnih pridelkov Koruzo Oves (samo na veliko) dobavlja po najnIZJIh dnevnih cenah direktno Iz Bačke ali Iz skladlSCa v Ljubljani Otrobe A.VOEK veletrgovina se žitom Telefon Interurb. št. 449 Zahtevajte ponudbe I v Ljubljani Brzojavi: ,/Volk Ljubljana" ANT. KRISPER LJUBLJANA, Glavni trg Proizvaja in ekspor-fira na debelo razne vrste čevljev za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete. Za delavce posebno močne izpeljave. Komode (hišne čevlje) in gamaše po brezkonkurenčni ceni. Oddelek za galanterijsko blago na debelo. Pletenine, čipke, sukanec, vezenina, razne čevljarske in krojaške potrebščine, jedilno orodje, šolske potrebščine, krtače itd. Eks-port zobotrebcev, adju-stiranih in v zabojih. ___________________________J Edini tiiii pisalni stroj z omejeno trjjcanostjo | L. C. SMITH & BROS, Mod. S brez najmanjšega ropota. Eter so vsi lefajl na hrogUlCnlh ležiščih. Zastopstvo: Ludovlk Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. §.5. »mn Iv. Perdan Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. Oblastveno koncesijonirani mestni tesarski mojster j osip Kregar LJUBLJANA, Cesta na Kodeljevo 2 izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzame po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. SIEGEL & DRUG llllillilllllllllllliillllllllllllliillllltlllll D. Z O. Z. Illllllillllllllillllllllllllllllllllillllllllll TKALNICA PLATNENEGA I BOMBAŽNEGA BLAGA SVIT AVY (<5. S. R.) WIEN LJUBLJANA DUNAJSKA C. ST. 31. Paviljon H 298. Telefon 719. za sadje kakor tudi vse vrste papirja priporoča Kastelic in drug Trgovina s papirjem nn veliko Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 svetovne znamke u (Im) 9t siudi po najnižji dnevni aeni promptno tvornica „Sp!št“ del. dr. za cement Portland iz skladišča v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 12. Priporoča se: tovarna perila Priporočamo: j Jos. Peteline f LJUBLJANA, St. Petra nasip 7. a Najboljši šiTalai stroji t vseh i n apremab OritMer, Adler ca § g rodbinsko ia obrtno rabo, | ■ žstotam igle, olje ter vse po- r k eamente dele la rse sisteme. * E« gros! „TRIGIKV“ LHJBUAN8. Kolodvorska ul. 8 Na sejmišču paviljon „V* 381 Modna trgovina A. ŽIBERT vljudno naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila '•c s 1. avgustom t. 1. iz Prešernove ulice v prostore na Kongresni trg (poleg nunske cerkve) — in s toplo priporoča za nadaljno naklonjenost. Telef. št. 233. Telit. št. 233. Tvrdka špecerijska in delikatesna trgovina na veliko Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 43 in Komenskega ulica št 24 priporoma prvovrstni bohinjski sir, salami, ribje konserve, prekajeno Šunko in meso pripravljeno po praškem načinu. — Lastna prežama za kavo z električnim obratom. — Velika zaloga rudninskih voda. H Tovarna za papir in lepenko L Bonačsin Ljubljana Čopova cesta 16 izdeljuje vsakovrstno lepenko in ovojni papir Špecijalitela tanki klobučni papir, prvovrstno blago! Nizke cene! tovarna ff vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi fH : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! < i Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisama v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. nadstropje. TISKARNA ^MERKUR« Tra.-Inu.ct.il. LJUBLJANA Telefon 61.55* SIMON GREGORČIČEVA ULICA. ŠT. 13 • Tiska Časopise, lcnjige, posetnice, brošure, letalce, cenike, pravila itd. Itd. Lastna knjigoveznica Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Žeblji za normalne in ozkotirne železnice Žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje Spojke za odre in prage ’ Brzojavke: Zadruga Kropa. Telefon interurban: Podnart 2 Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. Podložne pločice Matice Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi — Verige Vijaki z maticami Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje. Ilustrovani ceniki na razpolago. Štev. 96. THE REX OO. LJUBLJANA, Gradišče lO JlaJstarejSa ta največja špecljalna trgovin« v Jugoslaviji s pisalnimi, računskimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in vsemi tozadevnimi potrebščinami. USTANOVLJENO 1906. TELEFON ŠT. 268. Veležganjarna M. ROSNER & Co. nasl. VIKTOR MEDEN v Ljubljani izdeluje najboljše likerje, rum, konjak, slivovko, brinovec, tropinovec. Kupuje sadje za žganjekuho. Telefon inleturban Ste v. 71. J. KOSTEVC LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 4 Zaloga prvc vrsine kakovosti manufakturnega blaga češkega, angleškega in francoskega izvora. Glavna zaloga pirotskih preprog; dalje vse vrste preprog Srpske tovarne tepiha v Vel. Bečkereku. r \ Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Ivan Jelačin 3 Ljubljana n a a a h Siai sveže pražene | kave, ifiietih dišav S in rudninske vode | Tožna in solidna postrežba Zahtevajte cenik! B a mr Telefon št. 538. Račun ček. zav. 11.228. VII. Dunajski mednarodni velesemenj Najboljše [*• šivalne stroje po ugodnih cenah in piačilnih pogojih priporoča IGN. VOK, Ljubljana iiiHiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiii Sodna ulica št- 7. ££*>■■■■■■■■■■■■■■■■■■■£; S Priporoča se f veletrgovina teniškega In [ kolsnijsiRop blagi, raioml- AKEKSANOER KNEZ pooblaščeni senzal Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje 3^ vseh borznih naročil posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita in moke, jajc, sena, slame, fižola, vina i. t. d. Brzojavi: KNEZ, Ljubljana. - Telefon SO. Stara tovarna nogavic Irt pletenin M. FRANZL & SINOVI - LJUBLJANA, Privoz 10 Lastnik: FELIKS FRANZL ISte*»_ Ustanovljeno leta 1888 Poštni predčl 44 Telefon 425 Varstvena znamka 7. do 14. septembra 1924. 7. do 14 septembra 1924. H sj ■ 5 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii P0V0LJNA NAKUPNA PRILIKA ZA VSE STROKE. Najbogatejša izbira ! Brezkonkurenčue cene ! Velik uspeh Dunajskega spomladanskega velesemnja 1924. leta 100.000 kupcev. Velika glazbena in gledališka proslava mesta Dunaj. Pojasnila dajejo: Wiener Messe Wien VII ter častno zastopstvo v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg štev. 4 in Josip Zidar. Zahtevajte cenike! S Brzojavke: Grelič. Telefon štev. 246. Sirile MM USf! Na debelo! Na debelo! Jadran izvozna In uvozna družba ms o. as. LJUBLJANA, Dunajska c. št. © priporoča po najnižjih konkurenčnih cenah: sladkor, kandite, čokolado, čaj, kavo, kavine primesi, riž, olje, kis, kisovo kislino, testenine, sveče, petrolej, bencin, strojno olje, milo: Jelen, Srna, Gazela, Zlatorog, pralni prašek, pralno sodo itd. Povsem konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe! Telefon interurban št. 113. ■ S s ■’ ■ s" . min m d. z o. z. JARŠE, pošta DOMŽALE (Slovenija). Moderno urejena tkalnica izdeluje surovo in beljeno platno od uaj-priprostejših do najfinejših vrst, namizno perilo, damaste, sploh vse vrste platnenih izdelkov. Telefon Domžale 9. Brzojavni naslov: Induplali Domžale. Železniška postaja Jarše-Mengeš. 'O TRGOVSKA BANKA D. D, UUBUANA \ podružnice; | Dum^fska c. 4 (v lastni stavb i). KAPITAL in REZERVE Din 18,300,000’— bvrinje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Telefoni: 159, 14W5, 458 EKSPOZITURE Maribor, Novo mesto ^ Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica Braefsvis Thffca Konjice Meža-Dravograd O •• izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-indusiriisko d. d., Usfelioa - 04ac»ar»i »reda* F. jEttAS. Tisk tiskarne »Merkur«, Irgovsko-industriiske d. d