ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI KEMIKA D. D. ZA KEMIJSKO IN FARMACEVTSKO INDUSTRIJO ZAGREB OLEOSAN „KEMIKA“ Prirodni vitamini ribjega olja ojačeni z dodatki in hitrega učinka Ima zelo dober okus, ter ga radi jemljejo otroci in odrasli Za individualno in čim uspešnejšo terapijo proizvajamo Oleosan v sledečih kombinacijah s potenciranim učinkom: Oleosan cum Eecithino Oleosan cum Kreosoto Oleosan cum Jodo Oleosan cum Jodleciflliino Oleosan cum Guajacolo Oleosan cum Arseno NOVO! Oleosan s standardizirano vsebino vitaminov: STOLEOSAN 1 ccm vsebuje 1.000 edinic A- in 500 edinic D-vitamina. Na dan: 1—3 kavine žličice. Originalne steklenice s 175 g. Predpisujte domače preparate! Naslov uredništva in administracije: Zdravniški Vestnik • Golnik. Vsebina: ©lej stran XII, znamke ,RIPON' več kof 25 lei priznan pri akutni in kronični bronhiti, pri asthma bronchiale, hripi, kakor tudi kot pod-pora pri zdravljenju tuberkuloze. Blaži dražljaje in razkraja sluz, zato deluje olajševalno na dihalne organe. Doziranje: Pri odraslih 10—15 gr = 2 navadni žlici na 1 1 vode, vkuhati na pribl. 2/s. Prvo polovico je izpiti zjutraj gorko, ostalo 2- 3 ure predno ležemo spat pravtako segreto Odobreno od Ministarstva narodnoga zdravlja z. Br. 18269., 29. IX. 1931 Originalni omot ca 125 g za 6 dni Originalni omot ca 500 g za 60 dni Literaturo pošilja: Puhlmann & Co Berlin., 0.171 Miiggei-Strasse 25—25 d Glavno skladište za Jugoslavijo: LEKARNA Pl. MR. T1CIY lEU - NUK (Minki lllllill) / ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOV IN PREOSNOVE ROGAŠKA SLATINA ima v svojih treh vrelcih „TEMPEL“ „STYRIA* in „ DONAT“ izvanredno lekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen ingiht. Letna in zimska sezona. Glavna sezona: maj — oktober. — Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATI NA! Za kontinuirano in depotno zdravljenje perniciozne anemije, in anemij različnih etiologij. Profilaktično in terapevtično pri tromboflebitidah Razširja najdrobnejše periferne krvne žile in s tem regulira krvni tlak Pri vseh motnjah v krvnem obtoku pri začetnem staranju Originalni omoti: škatlja s 5 ampulami po 1 ccm s 4 biol. edin. Originalni omoti: 5 in 25 ampul po 2 ccm 3 ampule po 5 ccm standardiziran hormon krvnega obtoka za injekcije stekleničica z 10 ccm po 7 biol. edin. v 1 ccm za peroraino uporabo I.G. Farbenindustrie A.G. LEVERKUSEN a. Rh. BEOGRAD Zastopstvo za Jugoslavijo : ZAGREB Cardiazol «Knoii» KNOLL A.-G Ludwigshafen am Rhein sretstvo za krvni optok kod smetnja u cirkulaciji krvi uslijed infekcija, smalaksalosti i t. d. Tablete •— Ampule — liquidum Glavni zastupnik za Jugoslaviju: Mr. DRAŠKO VILFAN, ZAGREB, Ilica 204. ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN flDMINISTRRCUfl: DR. R. NEUBAUER — GOLNIK Štev. 11. 30. novembra 1935. Leto VII. Prof. Karlo Radoničić f Dvanajstega novembra 1935 je zaplapolala na zagrebški medicinski fakulteti črna zastava. Sporočila nam je otožno vest, da je za vedno zaprl svoje blage oči eden od najboljših, najmarljivejših in najbolj spoštovanih stebrov zagrebške medicinske fakultete in jugoslovanske medicinske znanosti sploh. Sina ponosne Boke Kotorske, profesorja dr. Karlo Radoničiča ni več med nami. Nikdo od nas ni mislil, da bo ta vedno vedri duh, ki je še pred nekoliko meseci koval načrte za delo v bodočem zimskem semestru, tako naglo podlegel. Bilo je v vojnem času, ko sem se seznanil s prof. Radoničičem, tedaj asistentom slavne Ortnerjeve klinike na Dunaju. Privlačila so me k njemu njegova sijajna predavanja in njegovo že takrat znano nacionalno mišljenje. Nikdo od naših internistov ni bil bolj poklican, da po prevratu prevzame novo osnovano medicinsko kliniko zagrebškega vseučilišča. Njegova domovina je vedela za njegovo slovansko dušo in se mu je po pravici oddolžila, ko mu je poverila težko nalogo, da organizira in ustvarja na domačih tleh tako važno katedro za vzgojo zdravniškega naraščaja. Že v jeseni 1921 leta ima prof. Radoničić svoje nastopno predavanje v skromnih razmerah, toda njegov elan in njegova ambicija, da presadi svoje veliko znanje v duše svojih dijakov, sta bila vzrok, da se je njegova klinika začela naglo razvijati ter je bila kmalu priznana in afirmirana v domovini in izven njenih meja. Njegova naloga kot profesorja je bila dvojna: dati dijaku predvsem temeljito diagnostično izobrazbo, ki jo je tako mojstrsko obvladal in ki je pronikla iz klasične dunajske šole Ortnerja in Neusserja, njegovih učiteljev. Druga naloga pa je bila, da organizira svoje kolege in da jih zainteresira za važna medicinska vprašanja. Nič manjša pa ni bila naloga, da s svojim gosposkim in Ijubez-njivim načinom vnaša nov duh v zdravniške vrste. Znal je vzgajati mlado generacijo polno zavesti in odgovornosti, polno sočutja z bolniki, sam pa je bil vsem vzgled, ko ni nikdar poznal razlike med siromakom in bogatašem. V „Zbor liječnika“ je prof. Radoničić prinesel nov duh. Pred vsem drugim so mu bita pri srcu znanstvena in stanovska vprašanja. Izvoljen je bil za predsednika. Vedno pa smo ga radi videli in poslušali njegova predavanja, prav posebno pa njegovo kritiko. Nadvse je ljubil dijake in se z očetovsko ljubeznijo zavzemal za nje. Osnoval jim je Dijaški dom, ki ga je hotel postaviti na visoko stopnjo vzornega vzgajališča in udobnega doma. Akoprav je pri svojem trudu za svoje ljubljence doživel bridka razočaranja, je vendar rad pozabil tudi to. Spoštovan od svojih kolegov ie bil izvoljen za rektorja in nekolikokrat za dekana. Povsod so ga radi videli in v tem ravno tiči vzrok, da ni bil več gospodar svojega časa, ker so ga na premnogih straneh rabili. Svoje znanstveno delo je začel na Dunaju. Kot simptomatologa ga je zanimala simptomatologija obolenj mediastina in sosednih organov ter frenika in prepone, diagnostika pljučnih bolezni, prav posebno pa ga je zanimal problem cirkulatornih motenj v jetrih. O tem je leta 1932 imc-L predavanje na pariški medicinski fakulteti. Bil je eden od prvih, ki je objavil skušnje z diatermijo v notranji medicini. Številne so njegove publikacije z njegove klinike, mnogo priznanih šefov je izšlo iz njegove šole. Ravno je delal na tem, da svojim naslednikom zapusti železni soomenik v obliki učbenika interne medicine, za katerega pa je upravičeno mislil, da treba ogromne skušnje in znanja. Zato je čakal; toda ravno ko je čutil, da je dovolj močan za to delo, ga je ugrabila prerana smrt. Ne samo mi, ožji sodelavci, nego tudi ostali tovariši in številni njegovi učenci bomo profesorja Radoničiča obdržali v trajnem spominu Za vse pa, kar nam je dal — od srca hvala! Dr. Lušickrj D el a, k i j ih je prof. Rado n ičić objavil Ueber Thermopenetration. Wien. Kli. Wo. 1908, br. 15 Wien Kli. Wo. 1908., br. 38, Vorträge der wissenschaftlichen Aerztegesellschaft in Innsbruck. Med. Klinik 1908., br. 52. Ein Beitrag zur Diagnose der Infarzierung des Darmes infolge Verschlusses der Arteria mesenterica superior. Wien. Kli. Wo. 1908., br. Rivaltaprobe. Wien. Kli. Wo. 1909, br. 10. Ein Fall von Bronchuskarzinom. XXVII. Kongress für innere Medizin, Wiesbaden, 1910. Zur Klinik der vorwiegend tuberkulösen, chronisch verlaufenden Mediastinitis fribrosa. D. m. W. 1911., br. 10. Das Krankheitsbild der chronisch fibtÖsen Mediastinitis nebst Beiträgen zur Klinik der Mediastinopericarditis und Concretio pericardii cum corde. Wien. KU. Wo. 19/5., br. 30. Ein Fall von Erythromelalgie mit spontaner Gangrän. Liječnički Vjesnik 1924., br. 10. Beiträge zur Klinik und Pathogenese der hepatalen Hyperämien. Progres Medical 1932., br. 30. Du role important du parenchyme hepatique dans les affections circulatoires du foie. Presse Medicale 1932., br. 93. Nouuelles methode d' examen clirique et radiologique du foie. Archives medico-chirurgicates de /’ appareil respiratoire 1932. Diagnostic clinique des tumeurs mediastinales. Liječnički Vjesnik 1933., br. 7. Patologija i terapija holelitjaze s internističkog stanovišta. Terapeatski Vjesnik 1932., br. 1. Kala-azar u Jugoslaviji. PROF. KARLO RADONIČIĆ f PRILOGA ZDRAVNIŠKEGA VESTNIKA II./35 O eksperimentalnem proučavanju raka* Ausser der Einwirkung eines chronischen Reizes, kommt für die Entstehung der Karzinome und Sarkome noch eine besondere Disposition (individuelle und Organdisposition), dann die Hormone endokriner Drüsen und Vererbung in Betracht. Johann Fibiger. V vseh državah, v katerih se pečajo z znanstveno medicino, stoji danes vprašanje raka na prvem mestu. (O. Warburg). Na tem polju dobro znani delavec anatomo-patolog B. Fischer-Wasels (Frankfurt) trdi, da samo potom anatomskih metod, ki so bile v te svrhe uporabljene do konca prošlega stoletja, nikakor ni pričakovati, da dobimo vpogled v genezo in etiologijo tega obolenja. Ne da bi odrekal vrednosti morfološke smeri, je treba po objektivnem retrospektivnem motrenju priznati, da je bila že nevarnost, da se morfološka onkologija izgubi v neplodnih hipotezah in spekulacijah. Sele koncem preteklega stoletja je eksperimentalnobiološka era vpeljala v onkologijo novo življenje. O tem, kaj je dalo neposredno pobudo za te eksperimente in kaj smo dosedaj dosegli, naj mi bo dovoljeno tem mestu poročti. Znani raziskovalec raka in Nobeljev nagrajenec Johann Fibiger je resumiral naše znanje tega problema v sledečem stavku: „Razen vpliva kroničnega dražljaja, pride pri nastanku karcinomov in sarkomov v poštev še posebna dispozicija (individualna in organska), hormoni endokrinih žlez in dednost.“ V resnici vse kaže, da je nam eksperiment že dosedaj dal globok vpogled v kavzalne pogoje nastajanja blastomov, potrebno pa je po Fischer-Waselsu, da vstavimo na mesto dražljaja samo regeneracijo. Po O. War-burgu vpliva pomanjkanje oksidacije tkiva kakor trajna iritacija na stanice. Rakastemu obolenju zapadejo vse človeške rase, ne glede na geografsko dolžino in širino, toda ne vse rase v enaki meri; istotako tudi živali od salmonidov (postrv) do sesalcev ter celo one, ki živijo še prosto v naravi, kakor tudi domesticirane. V najstarejšem medicinskem delu, v takozvanem Ebersovem egiptovskem papirusu iz leta cca 1500 pred Kristom najdemo omenjeno rakasto obolenje. Tabele 68 in 69 tega papirusa nam celo priporočajo sredstva zoper to bolezen, predvsem za eksulcerirane rake — mazilo iz arsenika in octa. To mazilo so uporabljali do 16-tega stoletja pod imenom ungt. egiptiacum, v tem stoletju so pa dodajali še svinec, živo apno i t. d. Ni bilo pa vse rakasto obolenje, kar so za to imeli, kajti prištevali so k temu tudi razne otekline, tumorje, tuberkulozne žleze, sifilome in lepro-me i t. d. ') V tej in prihodnji številki bomo objavili predavanja s prvega tečaja o raku v Ljubljani. Žal nam ni bilo mogoče dobiti vseh predavanj. Uredništvo. Šele kirurg C. Tiersch (1865) je dokazal, da izvira rakov iumor od epitela, sarkom iz vezivnega tkiva. Zdravniški svet je sicer temu naziranju oponiral, toda vroclavski anatomo-patolog W. Waldayer (1867) je to teorijo dokazal v celoti. Od 18. stoletja so zapadali rudarji v rudnikih v Schneebergu na Saškem, kjer so kopali arsenovo, kobaltovo in bismutovo rudo, pljučnemu obolenju, katero ni bilo tuberkulozne forme in se je vsled tega imenovalo rudarska bolezen — „Bergkrankheit“. Ker se je to obolenje tako močno širilo, da je zahtevalo do 75% smrtnih žrtev in to samo pri rudarjih — nikdar pa med drugim tamošnjim prebivalstvom, je nemška vlada določila strokovnjaško komisijo za raziskavanje te bolezni. Ro st os ki, Saupe in Schmorl so publicirali v “Zeitschrift fiir Krebsforschung“ leta 1926 poročila te komisije, ki so se glasili, da gre za karcinomu in sarkomu slične blastome. Tamošnja ruda vsebuje v takozvani moki, ki nastane pri vrtanju („Bohrmehl“) maksimalno do 0,45% arsena, je zelo ostrih robov in nad povprečno mero radioaktivna. Okrog 30 km zračne črte južno od Schneeberga se nahaja rudnik Joahimov, svetovno znan po svoji produkciji uranovih rud, iz katerih je Poljakinja Sklodowska prva izločila radium in polonium. Pred časom pridobivanja urana v teh rudnikih, so tudi tu kopali arsenovo, bismutovo, kobaltovo in nikljevo rudo. Znani praški patolog V. Hlava je do leta 1928 brezuspešno raziskoval in zasledoval pri rudarjih teh rudnikov rakasto obolenje. Šele v letu 1929 sta bila ugotovljena prva dva slučaja na raku obolelih rudarjev na medicinski kliniki v Pragi. Takratni tajnik komisije za raziskavanje raka pri društvu narodov E. Tomanek je predlagal, da naj se sistematično preišče vse tamošnje prebivalstvo in mrliči secirajo. Od 15 umrlih jih je bilo mogoče secirati samo 10, pri katerih je prof. H. Šikl ugotovil v 8 primerih pljučnega raka. Imenovani je trdil, da bi znašal procent pljučnega raka veliko nad 50%, če bi bilo mogoče secirati vse. Povprečna starost teh rudarjev je bila 49 let, doba rudarskega poklica 13 let (10—17). Iz tega vidimo, da je naredila narava sama tukaj impozanten eksperiment. Angleški kirurg P. Pott je leta 1775 opisal prvi slučaj raka na modniku pri dimnikarjih, ki je tudi na Angleškem takorekoč izginil, odkar dimnikarji ne plezajo več pri ometanju v dimnike. Leta 1874 je ugotovil nemški kirurg R. v. Volkmann raka na koži delavcev, zaposlenih v parafinski industriji. Takrat so izdelovali parafin iz katrana rujavega premoga, dočim ga izdelujejo sedaj predvsem iz nafte, toda tudi ta vsebuje kancerogene snovi. Leta 1887 je Hutchinson ugotovil raka na dlaneh in podplatih po kroničnem zavživanju arsena pri bolnikih s psoriasis. Ro 11 et je leta 1890 opisal prve primere raka po katranu pri delavcih, ki so delali maso za brikete iz drobcev premoga in katrana. Pri njih so se pokazale predvsem na zgornji strani rok in na modniku bradavice, ki so se dostikrat razvile v raka. Rhen je leta 1897 ugotovil pri delavcih anilinske industrije raka sečnega mehurja in sečnih vodov, B. C. Posner pa leta 1904 te vrste raka pri delavcih nafta- linske industrije. Iz tega vidimo, da so te snovi, ki nas bodo v eksperimentu še zelo zainteresirale, razen arsena katranskega izvora. Že 6 let po iznajdbi X-žarkov po W. Rontgenu, letu 1902 je opisal Frieben iz Hamburga prvega raka kože, po dolgotrajnem rentgen-obsevanju. Od tega časa najdemo v literaturi že zelo veliko število obolenj in mortalitete za to vrsto raka. Zadnja žrtev tega raka sta bila svetovno znani prof. Holzknecht na Dunaju in prof. Regaud v Parizu. Leia 1908 je Bashford opisal pri prebivalcih Kašmira raka, ki ga povzročijo kronične opekline na trebuhu, nastale od takozvanih kangrov, to je lončenih posod za gretje, v katerih tli suhi gnoj velblodov in jakov. Zelo interesantno je, da sliči začetek rentgenskega raka katranovemu raku. Najprej se pojavijo na eksponirani koži pahidermije, nato pa hiper-keraloze, iz katerih izraščajo bradavice, epiteliomi, ki se pozneje razvijejo v pravi ploskostanični rak. Ta opazovanja nas naravnost silijo, da bi poskusili umetno provociranje raka v svrho proučavanja raznih kancerogenih snovi. B. Fischer se je že pred 50 leti trudil z raznimi katranskimi sredstvi, da bi z mazanjem ali vbrizgavanjem teh snovi pridobil raka. Pozneje sta to poskušala tudi Nemca Haaland in Apolantin drugi. Dobili so pa samo papilome. Leta 1907 je Johann Fibiger v Kopenhagenu ugotovil pri podganah želodčnega raka, toda samo v enem mlinu, okuženem z vrsto ameriških ščurkov periplaneta americana. Prepričal se je, da so bile te okužene z nematodo gonglonyma neoplástica. Ako je inficiral s temi nematodi hrano za podgane, je dobival po določenem času — ploskostaničnega raka na jeziku, v prednjem želodcu in na požiralniku. Pri miškah se mu je te vrste rak v eksperimentu le redko posrečil. Ravnotako tudi na drugih glodavcih. Samemu parazitu ni pripisoval niti Fibiger kancerogenih lastnosti, nego jih je pripisoval samo izločinam iz preosnove teh nematod. Te izločine imajo neke encimatične lastnosti. M. Askanazy (Genf) je leta 1900 dognal pri delavcih v Kurski luki raka jeter, ki je zavzemal ves organ in je bil povzročen po infekciji z distonum felineum. To zadevo sta eksperimentelno raziš kovala Bulcok in Curtís leta 1920 na vseučiliškem kankrološkem institutu Columbia univerze. Inficirala sta podgane s cysticercus fasciolaris, to je ličinka od tenia crassicolis mačk. Do leta 1928 sta imela nad 2.100 podgan s cysticercus-tumorji — ki so sarkomi raznih tipov in delajo v 6% metastaze v raznih organih. Tu so tudi dognali dispozicijo za raso in species. Genetično zvezo med paraziti in blastomi dokazuje tudi Bilharzia -karcinom, to je rak mehurja in jeter (po cirozi) povzročen po Schistoma haematobium Bitharzii (1852) Infekcija po tem parazitu povzroča v tropičnih krajih (Australija, Perzija, Afrika in Portugalska) raka mehurja in ciroze jeter. Od inficiranih z bilharcijo odpade v Egiptu sedaj 20,6% na raka mehurja, a v 4,36% na raka jeter. 16,6% vseh karcinomov kolona, opazovanih v Egiptu ima za etiološkega povzročitelja tega parazita. Da obstoja tudi tu individualna dispozicija, dokazuje dejstvo, da samo en del inficiranega prebivalstva dobi blastome in to na 254 primerov raka 111 primerov sarkom o v. V eksperimentu je šele v letu 1912 pridobil Kenneway pri belih miših, po dolgotrajnem mazanju kože z 12% raztopino kalijevega arsenika — raka na koži teh živali. Vstrajnosti japonskih raziskovalcev Yamagive in Itsikave seje pred 20 leti, to je leta 1915 prvič posrečilo proizvajati raka kože pri kuncih, a tudi Japoncu Tsuitsi pozneje pri belih miškah po kroničnem mazanju s katranom. Ti poskusi so bili prvi, ki so dali redne in dosti enakomerne uspehe, predvsem pri nemških raziskovalcih kakor O. Teutschländerju, R. Wernerju, B. Lipschiitzu, G. D ö deri e in u ml. Histogenetično je vzorno opisal razvoj te vrste raka H. T. D e lm an n iz Groningena. Od tega časa so padale hekatombe raznih živali kot žrtve teh poskusov, in sicer v raznih laboratorijih starega in novega sveta. Toda dosedaj so z rakom reagirali pozitivno samo kunci in miši. Že pri podgani in morskem prašičku je proizvajanje katranskega raka izredna redkost. Pri podgani sta v literaturi znana samo dva slučaja raka kože in sicer pri poiskusih Angleža L. Herly’a iz leta 1926 in moj iz leta 1929. Prof. Teutschländer mi je takrat po histološki preiskavi sporočil dobesedno: „Ich selbst konnte in dieser Gegend nie Teerkrebs erzeugen, ebensowenig wie sonst an der Rattenhaut. Ich gratuliere Ihnen zu dem Erfolge, den Hanau vor nunmehr fast genau 40 Jahren und ich vergebens anstrebte, freue mich, Ihnen damit eine gute Nachricht geben zu können.“ Ta dejstva navajam tako obširno samo radi tega, ker dokazujejo, da obstoja zelo važna -— dispozicija ras. Dosedaj se je posrečilo še proizvajati raka na koži opice macacus C. Bonneju v Bandoengu na Javi. Morski prašički, psi ter mačke tudi niso dostopni za te vrste eksperimentov, dasiravno so jih tudi že žrtvovali na tisoče. Pri tem zapadejo psi zelo pogosto spontanemu raku. Obstoja pa tudi individualna dispozicija. Tako so dobivali eksperimentatorji v Heidelbergu pri miškah, ki so to proceduro brez letalne intoksikacije prenesle nad 150 dni, do 100% pozitivnih uspehov. V Frankfurtu na Maini zopet pod istimi pogoji komaj 2%, tako, da je nastal prvotno fako-rekoč znanstveni skandal. Hanau’u (1889) in Morr e au (leta 1891) gre zasluga, da sta dokazala, da je mogoče spontane tumorje pri miši in podgani transplantirati in na isti rasi v pasaži gojiti. S to metodo je Jensen (1901) ustvaril eks-perimentalno-biološko smer onkologije, ki je pozneje v rokah Ehrlicha, , Bashforda, Barrela in drugih dala interesantne uspehe. Predvsem se je pokazalo, da tumorozno tkivo v nasprotstvu z normalnim tkivom — izločeno iz materinskega ležišča — zadrži svojo energijo rasti in vitaliteto. Na ta način ima tumorska stanica v nasprotju z normalno stanico svojo „vita propria“ in se obnaša kakor protozoji in filtrabilne vrste virusa, je sposobna za prenašanje in povzroča v novem organizmu isto obolenje ./syf-y. : /V »ASt. Originalni i a v ¡ t k i 2 20 in 50 draieji po 0,1 g NEOTROPIN peMaím (úüttfámb odmdnÁ 4 e¿mA p&tí en zaicmA pot¿ pnt¿/ CISTITIS, PYELITIS in PYELONEPHRITIS SCHERING-KAHLBAUM A G BERLIN (Radio * Rjkerma Raško flajučinkovitejše zdravljenje išiasa, revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, znižanje krvnega tlaka, rekonvalescenca itd. - ofezona traja od 15. ju* nija ao 15. septembra. - ‘V posezoni t. j. od 15. septembra do 15. junija se nudi popolna oskrba 20 dni za ‘Din 1.100—, 10 dni za Din 600— (štirikrat dnevno hrana, stanovanje, kopel, dve zdravniški preiskavi. R)štete so tudi vse takse). Prospekte in informacije na zahtevo od uprave zdrav Hiš č a ROBOR M. i K. :iiii]iijiiiii:'ii:iFn:iiiiiiiiii)iir,i:li;'i:n:i 11:11111111 !n:ici;iniiiiii!iFii:iuii za ojačenje živčr.e in telesne moči. jako posrečena kombinacija glicerofosfata, arsena, mangana, oreha Kola in strihninovega oreha. Orig. steki. 130 gr. Sirup prijetnega okusa. SKALIN M. i K. proti kašlju in prsnim boleznim. Sigurno 1111 ini i .................... i;:i»iiiiiiiiiiiiii:i:!I!iii in zanesljivo zdravilo za vsa obolenja dihalnih organov. Orig. steklenica 140 gr. Sirup prijetnega okusa. REAL M. i K. pilule - Kombinirani rastlinski in organski ii ifi 1..................................................um laksans. Dovršeni regulator prebavnih organov. Orig. zavitki: škatlja z 25 pilulami. (MPHOSOL M. 1 8. injekcije „„ . ll!lllll!lllllllll!l!!l!illll!l||||!ll!!lll|||||||||||||!f|lllllllll!!lillllllllll!IIIIIIIMIII||f|l!l!ll!lllll!!|llllllir»1 lU°/0 lil 20 /0 “ TOdeilB r8ZlOpIna sulfoniranega preparata japonske kafre. — Subkutano, intravenozno in intramuskularno. V ampulah po 1,1; 2,2; 5 in 10 ccm. CAMPHOSOL M. i K. drazc sulfonirani prepa- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiitiiiKiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii rat naravne japonske kafre v subst. Orig. zavitki: škatlja z 20 dražejami a 0.10. HIDROGEN M. i K. tablete Hydrogenium hyper- iiiii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiin!iiiiiiiiiii)iiiii!iitiiiiiiiiiiiiiiiii!ii!‘iiiiiiii oxidatum v močnem stanju vsebuje 35% H2 0,. Pakirano v cevkah po 10 in 20 tablet a 1 gr. Kemijsko-farmacevtski laboratorij MIŠKOVIĆ in KOMP. Beograd, Sarajevska 84. tkiva. V zato sposobnem organizmu vzgajamo rak-stanice in je mogoče v pasažah, kot na primer virus lyssae ali virus variolae i t. d. v čisti kulturi zopet pridobivati. V Frankfurtu na Maini obstoja še iz časov profesorjev P. Ehrlicha in Apolanta med drugimi tudi spontani adenokarcinom bele miši, ki se do danes uporablja po vsem svetu za transplantate. Tudi pri tem raku se je pokazalo, da na primer norveške in danske bele miši niso bile dostopne za ta eksperiment. Zanimivo je dejstvo, da so te miške, prepeljane v Nemčijo, dajale po nekaj tednih tudi pozitivne rezultate po inokulaciji in da se zopet Jensenov danski tumor ni prijel na berlinskih miškah. O teh transplantacijah tu ne bom govoril, ker je pri teh eksperimentih, ki so neka vrsta kulture in vivo ter se vedejo po Paltaufu kakor metastaze, mogoče proučevati samo rast blastomov a ne etiološke vzroke nastanka. Rezultat tega dela eksperimantalne onkologije se glasi: „Raka je mogoče prenašati, toda samo na žival iste vrste. Dalje so dala te precepitve vpogled v pogoje nadaljne rasti vcepljenega tumorja in vnauk profesorja Ehrlicha o atreptični immiteii — o disponibiliteti neke, za rast raka potrebne snovi. Etiologije nam niso mogle na noben način tolmačiti, pač pa da je mogoče že gotovi karcinom transplantirati in da ni vsak mišji organizem za cepljenje dostopen. Immiteta nekaterih miši bazira po Ehrlichovem mnenju na tem, da „snov“, ki je za rast novotvorbe potrebna, ni v zadostni meri producirana oziroma nadomeščena. In že takrat (1906) se je videlo, vsaj kar se tiče etiologije raka — da plovemo pod znanstveno zastavo v vodah humoralne patologije. Ko sem leta 1924 referiral prvič na kongresu Jugoslovenskega lekar-skega društva v Zagrebu o eksperimentelnih problemih rakastih obolenj, sem dobival do 100% uspehov pri transplantacijah, in do 100% uspehov pri raku po katranu. Te miške sem sam pripeljal iz Heidelberga in Frankfurta na Maini. Sklepal sem, kakor do takrat tudi O Teutschlander, da je mogoče pri vseh miškah pod zgoraj navedenemi pogoji pridobiti raka s pomočjo katrana. Sedaj imam že od leta 1928 rejo miši iz ginekološke klinike v Grazu, ki dosedaj ne reagirajo na mazanje s katranom — z rakom. Drugo rejo imam od g. profesorja Koširja, tretjo iz ljubljanskega veterinarskega zavoda in četrto od nekega trgovca iz Zagreba. Miši iz teh rej reagirajo vse na katran, toda procentualno neenakomerno. Najbolj reagira Koširjeva reja, ki pa spontano dobiva tako zvane tabularne karcinome pljuč. V moji reji miši, ki je najstarejša v Jugoslaviji, še sploh nisem opazil spontanega blastoma. Pri omenjenih, za katran refrakternih miškah, sem dobil tudi karcinom sluznice, s poskusom, da sem pital te živali s holesterinom in jih mazal s katranom. V zadnjem času tega leta se je posrečilo O. Schiirch’u s kirurške klinike Chairmonta v Ziirichu pridobiti pri domačih zajcih raka s katranom iz tobaka šemo po pitanju s holesterinom. Pri njegovih miškah je bil ta poskus brez uspeha, zato zaključuje avtor v soglasju z drugimi avtorji, da je s to vrsto katrana mogoče raka proizvajati samo pri obstoječi dispoziciji, kadar je cel organizem v splošnem oškodovan po holesterinu in mazanju s to vrsto katrana. Tako splošno karcinogeno delovanje katrana je lepo dokazal B. Fischer-Wasels. Ta je miške mazal na raznih delih telesa, tako da ni prišlo do lokalne reakcije, potem ožgal s kavterjem določeno nemazano mesto in je dobil raka samo na tem ožganem mestu. Tako je dokazal splošno dispozicijo po kroničnem zastrupljenju in lokalno povzročeno po regeneraciji tkiva, po pripekanju. Japonca Yamagiva in Itsikava sta mislila, da sta s svojimi res impozantnimi eksperimenti podprla Virchovovo teorijo o lokalnem nastanku raka po iritaciji. Poznejši poskusi, kakor se vidi, so dokazali, da je predpogoj za tak nastanek dispozicija (ki je lahko prirojena ali pridobljena), individualna, organska in rasna. Ta uspeh so nam pridobili eksperimenti s katranom na živalih. Naslednik očeta lokalne iritacijske teorije R. Virchova Orth piše: „nicht das Stadium der Transplantationskrebse, sondern nur die wirkliche Erzeugung von Spontantumoren kann uns der Erforschung der kausalen Genese des Krebses weiterbringen, sie ist also das Hauptproblem der zukünftigen wissenschaftlichen Krebsforschung“. V vseh znanstvenih kemo-bioloških laboratorijih skušajo sedaj pridobiti iz velikega števila še neznanih kemičnih snovi — kancerogeno snov. Mora pa to biti dovolj trpežna snov, ki vre pri temparaturi 250 do 500 stopinj C., ki ima po O. Teutsehländerju relativno-specifične lastnosti, in je manj strupena kakor destilati katrana, pridobljeni izpod tetemperature. Angleža Twort in Ing sta izločila predvsem Chrysen, ki ima največje, potem 1:2 Benzpyren in 3:4 Benz-anthrazen, ki dado znatne odstotke pozitivnih uspehov. Angleški kemičarji J. W. Cook, C. L. He wettin S. Hi ege r (Nature 131 ■—• London) so izločili iz katrana snovi kakor 1:2:5:6 benzanthrazen, 3:4 benzanthrazen in 1:2 benzpyren, katerih strukturna formula se znatno približuje formuli folikularnega hormona. Iz tega vidimo, da so te spojine ogljikovodiki brez N in brez S. S temi snovmi nista pridobila samo sistematično blastome pri zajcih, ampak so ugotovili pri teh živalih tudi hormon gonje. Predtem se je posrečilo Aschheimu in B. Zondeku dokazati ta hormon pri raku spolovil, ne samo pri ženskah, ampak tudi pri raku moških spolovil. Zondek meni, da je to odkritje dokaz reakcije sprednjega režnja hipofize na motnje, ki so nastale v organizmu vsled rasti tumorja Vpliv hormona rasti sprednjega režnja hipofize se kaže ne samo pri urejeni rasti tumorjev. Reiss, Druckery in Hochwald (in drugi) so ugotovili na hipofizektomiranih podganah, da je s to operacijo mogoče implantirane tumorje v rasti oškodovati, pa tudi to, da tumorji, ki se niso še zelo razvili, ali pa so bili vcepljeni šele po hipofizektomiji, lahko tudi popolnoma izginejo. Da je to povzročeno po izpadu hormona rasti spodnjega dela hipofize, so dokazali s tem, da je pri hipofizektomiranih živalih mogoče, — potom dovajanja čistega hormona rasti — ne samo preprečiti regresijo („Rückbildung“) tumorja, nego njegovo rast nad normo pospešiti. V zvezi s tem se opaža dejstvo, da tumorji na mladih podganah, v periodi velike telesne rasti (v teži 60—100 gr), pri katerih je hormon rasti v znatni meri nakopičen, — znatno hitreje rastejo, kakor pri starih, že doraslih živalih. Znanemu patologu M. Borstu v Münchenu se je v zadnjem času posrečilo pri kastriranih, s katranom mazanih kuncih, pridobiti z injekcijami folikulina in luteina, blastome spolovil. Angleži so pred tem pripisovali kancerogene lastnosti arsenu v katranu, toda O. Teutschländer je dokazal, da Heidelberški katran te snovi sploh ni imel. Arsen-raka pridobil je, kakor sem preje navedel, po mazanju samo Kenneway leta 1912. V „Zeitschrift für Krebsforschung“ (XXXXI/6) sem publiciral o poskuse, s katerimi sem pridobil samo s kroničnim zastrupljenjem z arsenom, prave blastome, to je karcinome in sarkome' pljuč pri belih miškah, (kakor pri rudarjih v Schneebergu in Joahimovu) in pri zajcih fibrome in sarkom iz perihondrija na uhlju. Mislim, da je pri miškah dalo kronično zastrupljenje z As splošno dispozicijo, lokalno dispozicijo in celice v regeneraciji (po B. Fischer-Waselsu) so pa dale pogoste pneumonije. Težje tolmačiti je onkološki uspeh pri kuncu, ako ne vzamemo praskanje s kremplji za vzrok poškodb ušes in regeneracije tkiva. Omenil sem, da reja miši profesorja Koširja podlega dostikrat spontanemu obolenju na blastomih pljuč. Nakopičilo se je teh opazovanj že zelo veliko. Pripomniti moram, da je rasna dispozicija za razne blastome različna. Tako zapade miš največ karcinomu predvsem pljuč in prsi, podgana zopet sarkomu, to je neoplazmi vezivnega tkiva. Že Virchov je ugotovil pri konjih - belcih nastanek melanosarkomov, ki so imeli jako veliko hereditarno komponento, tako da je to dognanje težko vezal s svojo teorijo lokalne iritacije. Tako so tudi pri človeku že stari zdravniki opazovali familijarno nastopanje rakastih obolenj in B. Broca je leta 1866. opisal rodbino, ki je dala v štirih generacijah nič manj kakor 15 rakov. To je najstarejše opazovanje ki je znano v literaturi. Ta avtor je odštel osebe, umrle pred 30. letom, in je naštel med 26 umrlimi 15 z rakom, od teh 9 z prs rakom. Sam posedujem rodovnik, ki ima že v treh generacijah 13 rakov in to od 24 umrlih oseb. Tudi rodbina Napoleona I. kaže tako familijarno nastopanje raka in kar je važno, istega organa; njihov oče, on, brat Lucien in sestri Pavlina in Karolina so podlegli raku želodca. V svoji oporoki na sv. Heleni je zahteval sekcijo svojega trupla in v slučaju, da je isto obolenje pri njem, kakor je bilo pri očetu, prosi, da bi preprečili zdravniki nastanek raka pri njegovemu sinu. Slednji je umrl mlad, komaj v 21. letu na Dunaju leta 1832, za tuberkulozo. Tekom zadnjih 25 let, so nam pokazala opazovanja hereditete predvsem pri miši, zelo važna dejstva. Pri ljudeh eksistira pri nas redko obolenje tkzv. xeroderma pigmentosum (ali verucca pigmentosa), ki jo je natančneje opisal M. Kaposi, dunajski dermatolog. Dosedaj je samo znano, da obstoja pri njej heredilarna preobčutljivost napram sončnim žarkom. V naših krajih je to obolenje zelo redko, toda se pojavlja na primer na javi pogosto. Nastopa v rani mladosti na obrazu, rokah in nogah, toda samo na mestih izpostavljenih sončnim žarkom. Najprej se pojavljajo eritematozna ali ekcematozna vnetja, pozneje številna pigmentirana mesta, iz teh razne bradavice in izrastki, ki zavzamejo velike dimenzije že v mladosti, a pozneje se razvijejo iz teh pigmentirani, maligni tumorji, karcinomi in sarkomi, ki tudi metastazirajo. A. H. Roffo je leta 1930. dokazal, da vsebujejo ta mesta največ holesterina. Holesterin je, kakor sem v referatu v decembru leta 1934. omenil, kemična snov z dvojnimi vezmi, katerim se pripisuje denes kancerogene lastnosti. Videli smo, da poprej imenovane snovi iz katrana, kakor tudi holesterin, indol, skatol itd. imajo, veliko takih dvojnih vezi. W. Vaubel je dokazal, da imajo take spojine encimatične lastnosti, te spojine je mogoče aktivirati in to po arseniku, po pogostem mehaničnem dražljaju ali tudi po dražljaju od rane („Wundreiz“). A. H. Roffo v Buenos Airesu je izpostavljal leta 1933. podgane in miši ultravioletnim žarkom in je dobil na mestih brez dlake, toda tudi na epiliranih mestih maligne tumorje epitelialnega in vezivnega tkiva - karcinome in sarkome, do 70%. Proces traja 7—10 mesecev in živali ginejo na kaheksiji in metastazah. Že predtem je dokazal na ljudeh, da vsebuje koža, izpostavljena soncu na pr. obraz, 3,35 krat več holesterina kakor pokrita koža. Koža lica pri moškem, ki 70 krat več zapade raku kakor pri ženski, ima tudi razmeroma več holesterina. Po obsevanju je ugotovil povečanje holesterina za 23 do 100%, kar je pač odvisno od ekspozicije. Obsevani holesterin dobi potom oksidacije fotoaktivne emanacijske lastnosti. Na kancerogene lastnosti holesterina je že opozoril M. Boršt, znani patolog v Miinchenu in je to dejstvo v eksperimentu na kuncih tudi dokazal. Tudi jaz sem publiciral v Zdravniškem Vestniku 1932/št. 4, uspeh s to snovjo. Znano je, da nam daje obsevanje holesterina ergosterin ali vitamin D. Od leta 1904. so se amerikanski raziskovalci lotili dela o dokazu hereditarne dispozicije. Predvsem Lob in Miss Lathrop sta že leta 1921. publicirala kontrole vsestransko preiskanih 12.000 miši, izmed njih cca 3.500 z rakom prsi. V sedanji dobi in sicer od leta 1914. do 1927. je najobširnejše raziskovala Maud Slye iz Cancer laboratorija univerze v Chicagu 75.000 živali in od teh 5000 spontanih tumorjev. Svoja opazovanja je zbrala Maud Slye na treh raznih pasmah miši: 1. rod 94 iz Illinoisa: samo karcinomi mammae in pljučni karcinom. 2. rod 90 Belonoga, japonska plezalka s tumorji mammae, pljuč, jeter obisti, ovarija, testisa in mediastina. ...Mt.........................M.Uli» ENERGIN TONICUM ROBORANS (Chininum ferrocitricum, N atriumgly cerinophos-phoricum, Extr. chinae Nanning) D osi s: Odrasli 3 likerske čašice na dan Otroci 3 male žličke na dan Rešenjem Min. Soc. Pol. i Nar. Zdravlja Sanitetsko odelenje 5 Br. 27905135 Energin po 250 gr. zavitek za bolniške blagajne 21 Dim | Proizvaja laboratorij Riga — Sušak Kraljevski dvorski dobavitelji najmočnejše prirodne oglj.-kisle (CO») kopelji vJugo-slaviji. Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter,. gihta, kamnov in notranjih žlez - Sezona se prične s 1. majem Radenske prirodne mineralne vode Zdravilna, Kraljeva, Gizeia, najjačje litijske vode v Jugoslaviji najjačje po ogljikovi kislini v Jugoslaviji edine vode s težkimi minerali v Jugoslaviji Gg. zdravniki imajo 50% popusta na stanovanju, kopelji brezplačno. Mineralna voda ad usum proprium vedno gratisl Prospekti, brošure gratisl D. R. P., Jugoslov. patent. Elastični brzi povoj za rane v mali kirurgiji Elastični Hansaplast je inđiciran pri Vseh urezninah, utrganinah, odrgninah in opeklinah, pa tudi pri umazanih ranah. V zaščitnem povoju služi kot zdravilni obliž pri furunkiih itd Hidrofilna kompresa je antiseptično impregnirana z YXIN-om. Bakteriološka lastnost Yxina je utemeljena po oligodinarriičnem učinku ionov srebra. Yxin ima močan in trajen učinek tudi v globino in niti najmanj ne draži. Poleg tega desodorira in je sam popolnoma brez duha. Vpliva dobro granulirajoče in epitelizirajoče. Elastični Hansaplasi ne ovira gibanja na noben način. Nekaj kvadr. cm pogostoma zadostuje popolnoma mesto voluminoznih in dragih povojev Kdor rabi elastični Hansanlast, znatno prihrani na času. delu in povojnem materijalu 3. rod: pigmentirane iz Granby, mešanec albina z divjo mišjo: skoraj samo ca. mammae in pljuč. Za raka prsi pri miši, je podala Maud S!ye sledečo iabelo številčnega obolenja po potomstvu od križanja: 1. zdravih, neobremenjenih staršev, 2. fenotipično zdravih v ascendenci z rakom obremenjenih, 3. in fenotipično na raku bolnih staršev. Starši:.......................................otroci: RakXrak . z rakom: 131, brez raka: 29 rakXbrez raka (obremenjeni) 199, „ 330 rakXzdravi (neobremenjeni) 0, 84 zdravaXzdravi (oba neobremenjena) 0, » 314 zdravaXzdrav (oba obremenjena) . . . 94, 236 Iz tega poskusa vidimo zopet, da eksistira prirojena lokalna dispozicija. V Ameriki na Rockefellerjevem institutu za medicinske preiskave v New Yorku je Miss Clara Lynch dokazala tudi pri karcinomu mammae na zelo velikem številu, da je po določenem križanju mogoče dobiti rodove s 100 odstotnim karcinomom in rodove brez raka, takozvane „nulerje.“ V Evropi ima samo ga. D obro vol j sk a - Za vads ka j a iz Radium-instituta v Parizu podobna velikoštevilna izkustva. Ta je tudi dokazala, da je pri raku prsi mogoče določiti tudi faktor lokalizacije vezan na faktor rakovega obolenja. Ali je tip dednosti dominantnega ali recesivnega značaja, danes še ne mogoče reči. Maud S lye pripušča za adenokarcinom mammae miši recesivni faktor, toda vse kaže, da pride ta v poštev samo za to vrsto tumorja. Izčrpno je prekontroliral protokole ameriških raziskovalcev profesor F. Braun-stein, matematik v Gotingenu in se pridružuje mnenju Maud Slye — o recesivnem nastopanju rakastih obolenj. (Med. Klin. No. 43-1930.) Iz človeške patologije dednosti sem bil že referiral v Zdravniškem Vestniku in tam sem tudi navedel rodove s spolno in organsko vezanim pojavljanjem tega obolenja. Toda le opazovanja pri človeku samem nam ne bodo dala končnega odgovora, ker nam človek pač ne more služiti kot predmet stalenega eksperimenta. Predsednik internacionalnega radiološkega kongresa v Ziirichu (1934) H. R. Schinz in B. Buschke sta izdala leta 1935 izborno monografijo: „Krebs und Vererbung“. Tu upoštevata tudi moja rodovnika hereditarnega nastopanja rakastih obolenj. Ti avtorji zaključujejo svoje teoretične zaključke dobesedno: „Nož in žarki so danes uspešno orodje za zdravljenje velikega števila raka. Metoda pa je samo simptomatična, ni pa etiološka. Moramo se nje posluževati toliko časa, dokler nimamo etiološke terapije, toda zavedati se moramo, da je to samo pomoček za silo. Naš cilj mora biti pa etiološka terapija.“ Avtorji upoštevajo vsa izkustva dednosti od drosophila funebris preko laboratorijskih živali že omenjenih znanstvenikov do najnovejših izsledkov iz človeške heredopatologije. Vidimo, da nam je dal eksperiment na živalih že dosedaj marsikateri vpogled v način ne samo formalne, ampak tudi kavzalne geneze rakastih obolenj. Mislim, da sem v stavku J ohan n a Fibigerja vpoštevane pogoje za nastanek blastomov osvetlil in končam z izrekom O. Warburga: „da ne smemo več trditi, da ne znamo ničesar o raku, ker vemo o blastomski stanici sedaj več, kakor o mnogo manj komplicirani kvasovki.“ Z vener. odd. obče javne bolnice v Ljubljani — šef prim. dr. J. Demšar Rak na koži Dr. J. DEMŠAR V vsaki starosti človeka imamo priliko opazovati izpuščaje na koži. Že pri novorojenčku opažamo pogostokrat znake kongenitalne lues, nekaj mesecev pozneje razne stajilo- in streptogene kožne infekcije, pri motnjah v prebavi strophulus infantum, pri akutnih otroških boleznih eksan-teme, v puberteti seboroične znake in pozneje v njegovem življenju razne poškodbe in infekcije ter pri notranjih motnjah bodisi tega ali onega organskega sistema razne ekzeme in druge izpuščaje. Vsi razni zunanji vplivi največkrat zadenejo na odporno silo kože, vendar se koža, posebno ko se človek nahaja na življenjski lestvi, ki vodi navzdol, ne more več ustavljati raznim vplivom. V stalni borbi z zunanjimi vplivi, v vedni odvisnosti od normalnega funkcioniranja notranjih organov se njena odpornost zrahlja in zmanjša, mogoče radi nam še neznanega bolnega stanja celega organizma, in večletni vplivi, dražljaji raznih kemikalij, deloma užitih, deloma apliciranih, vplivi sončnih žarkov, obsevanj itd., dovedejo do tega, da se pojavijo v strukturi kože patološke spremembe. Te obstoje v tem, da na posameznih mesiih epitele, kakor n. pr. ob ustju kožnih probojev ali v Malpigijevi plasti ali v žleznih ceveh zbrste celice, nastane takozvana akantoza. Celice se večajo, postanejo edematozne, dobivajo po več jedrc, nastopajo velike celice z osem do deset poli-cikličnimi, velikimi, sila močnimi jedri. Celice dobivajo praznine (vaku-ole), ves proces dobi obliko, kakor jo je opisal Anglež Bowen, v tkzv. bolezni morbus Boweni. Vse te celice se obrnejo in rastejo v globino» celi delci se odcepijo od matice, rastejo samostojno naprej ter postanejo tipične karcinomatozne celice. Tako nastanejo npr. v sredi perianalnega ekzema vsled večletnega draženja mali infiltrirani mozolji karcinoma, dočim je na periferiji tipičen ekzem. Prav tako nastane rak pri prirojeni fimozi v sulcus coronarius ali na glans penis. Radi mnogoletnega pritiska prstana na kožo nastane rak. Radi večnega draženja po obsevanju z rentgenom ali radijem, aplikacije mazil nastanejo na neozdravljenem lupus vlg. karcinomi. Z večnim draženjem se epitel naganja, sili k močnejši, patologični rasti in ker se lupus vlg. nahaja večinoma na obrazu, torej na vidnem mestu, hočejo pacijenti prisiliti ozdravljenje bodisi z raznimi mazili, bodisi z obsevanjem (rtg., radium). Na isti način nastane rak tudi pri lupus erythematodes. Pri obeh se ne omejuje karcinom na povrhne plasti, ampak se loti tudi spodnjih, globokih innazadnje vidimo velikanske tvorbe z močno infiltracijo, eksulceriranim gnojnim dnom in močnimi, zavihanimi robovi. Tu sem spadajo raki na dolgotrajnih ulcera cruris, na starih opeklinah, na leukoplakijah v ustih. Pri karcinomih na ulcera cruris je treba pripomniti, da je razvoj jako počasen in da prav pozno nastanejo metastaze. Največkrat ima pa praktični zdravnik opraviti s senilnimi verukami, ki se v pozni starosti pretvarjajo v rake. Neverjetno, kako velik defekt nastane na koži po temeljiti ekskohleaciji. Pri mnogoletnem obstoju tylomata, se ti pretvarjajo v maligne tvorbe, nekateri mogoče vsled familiarne dispozicije. Bolj historičen interes zasluži rak, katerega so včasih dobili dimnikarji pri svoji obrti. Na Angleškem so bili dimniki tako ozki, da so mogli samo dečki zlesti vanje in plezati po njih, največkrat še celo nagi; saje so pri tem direktno drgnile ob močno naguban skrotum. Nastala je dermatitis arteficialis scroti in iz težko ozdravljivega ekzema se jim je izcimil rak. Literatura poroča nadalje, da so dobili delavci, ki so bili dalj časa izpostavljeni prahu smole, na raznih mestih na koži karcinomatozne izrastke. Pri zdravljenju psoriasis ulg. z arzenikom, katerega dajemo v kapljicah ali pilulah, nastanejo na dlaneh in podplatih posamezne rumenkaste keratoze, ki so podobne kurjim očesom. Nekatere keratoze eksulcerirajo, se gnoje, so jako občutljive. Iz teh se potem razvijajo karcinomi. Vendar ni treba, da bi te keratoze postale maligne, rak se torej ne veže na te, ampak nastaja lahko na drugih, navidezno normalnih mestih, npr. na vratu, na vekah, kar se razlaga s tem, da koža, ki je z arzenikom postala močno občutljiva, reagira na pritisk obleke, na praskanje z rjavkastimi karcinoma-toznimi mozolji grahove velikosti. Znana vam je nadalje bolezen xeroderma pigmentosum, ki nastopa že v zgodnji mladosti in katere vzrok je močna občutljivost kože napram ultravioletnim žarkom sonca. Iz malih, rumenkastih peg, katere opažamo pri mnogoterih ljudeh posebno poleti, nastanejo male atrofije, teleangiektazije in majhni angiomi, pozneje bradavičasti izrastki in naposled multipli karcinomi. Nedavno temu smo imeli na oddelku slučaj, ki spada tudi v to vrsto, namreč morbus Paget. Dotična bolnica je bila sedem mesecev bolna, čutila bolečine na levi prsni bradavici. Ta je bila na videz malo večja od druge, otekla, roseča, kožni relief povečan, sploh kazala je sliko eczema madidans. Infiltracija ni šla v žlezo, bezgavk v pazduhi ni bilo nobenih. Mikroskopska slika je podala morbus Paget. Poleg teh popisanih prekanceroznih bolezni poznamo tudi primarni kožni rak. So to mehke, malo vzvišene, rjavkaiste tvorbe, ki so leta in leta stabilne in jih prištevamo k maternim znamenjem. Pri nekaterih družinah se dobe materna znamenja, katera se včasih šele pozno prikažejo, in sicer je potreben zato impulz. Vročinske bolezni: difterija, tifus posebno travma povzroče, da se naposled pretvorijo v karcinomatozne tvorbe. Posebno poglavje tvori površni kožni rak. Kakor že ime pove, je rak plitek, površen, traja jako dolgo časa, leze prav počasi naprej z malo vzvišenim, s prozornimi zrnci posutim robom. Na prvotnem, prozornem, pri tipanju trdem, bledikastem, za pšeno velikem mozolju se kožica-rožica lušči, če jo odstranimo, mozoljček lahno krvavi in sokrvica pokrije kot firnež se bleščeči nastali defekt. Njegova konsistenca je po tem, kolikor je karcinomatozne tvorbe pod njim. V njegovem nadaljnem večletnem razvoju dobimo poli-ciklične robove, gladke, bele brazgotine v sredi, na eni strani se celi, na drugi prodira. Na ta način so lahko prostrane površine kože prizadete. Nastopa povsem benigno, nobenih bezgavk ni nikjer otipati, nobenih mc -taslaz ne opažamo, nobene kaheksije. Največkrat ga najdemo na obrazu, okoli očes, na čelu, odkoder se razteza čez lica doli do spodnje čeljusti in čez senca do uhljev. Slika njegova se menja po obsežnosti prizadete kože in po sili karcinomatozne mase. Literatura omenja, da se v Avstraliji jako pogosto javljajo pacijenti z epithelioma squamosum, kateremu zapadejo najbolj pogosto ljudje s svetlimi lasmi in svetlo kožo (kot Šoti in Irci), manj Skandinavci in najmanj Angleži. Nikoli se ni našel ulcus rodens pri Kinezih in pri temnih ljudeh. Pacijenti so mnogo delali na prostem in so bili stalno izpostavljeni sončnim žarkom. Diagnoza površnega kožnega raka je večinoma zelo lahka, posebno če se vidijo zrnca ob njegovem trdnem robu ali pa če je eksulceriran in njegov rob trd in vzvišen. Težkoče pri diagnozi pa nastanejo, če nastopajo njegove atipične forme, če imitira seboroičen ali krustozen ekcem in če poleg neznatnih, deloma erodiranih, karcinomatoznih mozoljev koža rosi. Včasih je težka diagnoza proti tuberkulozi, sifilidi in sporotrihozi. Mikrosko-pična diagnoza bo v teh slučajih, ki so klinično manj izraziti, našla popolnoma razvite bazalne karcinome. Od tega kolikor toliko benignega, površnega kožnega raka ločimo takozvani maligni kožni rak, ki se izcini lahko a priori iz globljih plasti kože ali pa iz površnega raka. Razvija se iz majhne, okrogle bulice, koža je na njem še popolnoma normalna, nespremenjena, a pozneje se tanjša, beli in pokažejo se majhne žilice v njej. Včasih se čutijo poleg njega še manjše bulice, čuti se že tudi močnejši infiltrat pod njim in kmalu potem ta razpade tako, da nastane gnojna rana, črnikasta, boleča, arodirajo se žile, ki potem krvave, infiltrat gre v globino kakor v soseščino, rana postane nepremična, pristojne žleze otečejo. Te vrste rake opazujemo največkrat na obrazu, in sicer na nosu, na vekah na ustnicah kakor tudi na sluznicah. Eno opombo bi še napravil, in sicer to, da opažamo pri karcinoma-tozi notranjih organov med prvimi simptomi srbečico po vsem životu, urti-karielen izpuščaj, mozolje in mehurčke, pomešane med seboj, kakor jih imamo priliko opazovati pri morbus Duhring. Nevrologija in rak Doc. dr. I. ROBIDA Za nas nevrologe in psihiatre rak centralnega živčnega sestava kot fak nima posebnega pomena. To pa ne samo radi svoje relativne redkosti, ampak ker se intra vitam iz večine odteza naši diagnozi, kar velja prav posebno še o primarnih rakih možgan in hrbtenjače. Simptomi, ki jih povzroča rak, se običajno ne razlikujejo od bolezenskih znakov, pojavljajočih se v poteku drugih benignih in malignih novotvorb centralnega živčnega sistema. Uporaba novejših bioloških, seroloških, kemičnih in drugih več aii manj kompliciranih metod za spoznavanje in ugotovitev karcinomov, pa je za enkrat pač še vezana na posebne institute in ni še prekoračila pragov laboratorijev, ker ni še dovolj priročna za normalno klinično delo. K temu pride še to, da o kaki terapiji raka v živčevju ne moreš govoriti-Medikamentozno ni doseči ničesar; z obsevanjem z rentgenovimi žarki in radijskimi preparati ne opraviš tudi nič, in tako ne preostane dhtzega kot operacija, ki pa, ob malignosti karcinoma ne more imeti nade na uspeh ne glede nato, da je tumor skoro vedno nepristopen, tudi ob najboljši loka-lizacijski diagnozi. — Da so sekundarni karcinomi od operacij izključeni je samo ob sebi umevno. Iz teh vzrokov se mora torej nevrolog žal zadovoljiti z diagnozo tumorja v obče. Skuša pa po poteku in bolj ali manj naglem naraščanju simptomov določiti benignost ali malignost njegovo in stremi po izsledkih, le premnogokrat nepovoljno razlaganih, upoštevanih in uvaževanih, s katerimi tumor lahko z večjo ali manjšo verjetnostjo ali celo gotovostjo in pač tudi večjo ali manjšo srečo lokalizira, kjer je to seveda, sploh mogoče. Znano je tudi, da vsako leto publicirajo par bolezenskih popisov vsezkozi prvovrstno kvalificirani nevrologi, iz katerih se da prav verjetno in utemeljeno diagnosticirati tumor cerebri, kjer pa so se simptomi tekom nadaljnega opazovanja porazgubili in izginili do popolne restitucije ad integrum, ali pa kjer obdukcije, ne pokažejo niti makro — niti mikroskopično patoloških izprememb na celo najtočnejše določenih mestih. Poglavje o teh takoime-novanih, na najtežje migrene spominjajoče primere s sledečim oslepljenjem, trajnimi ohromitvami okulomotorija, facialisa in drugih živcev, ter ekstremitet, s trombozami in omehčaninami združene, tudi z letalnim izidom končujoče, je seveda treba strogo ločiti od tistih tumorjev, lokaliziranih ali nelokalizi-ranih, pri katerih obdukcija ničesar ne odkrije, sistematičen mikroskopičen pregled pa ugotovi v možgansko tkanino razpasel se in preprezajoč jo okulten tumor. Po naglosti simptomatološke progresije ocenjujemo, kakor sem to že naznačil, nevarščino tumorja. A kakor je že lokalizacija otežkočena radj dejstva, da mnogokrat ne moremo določiti, kaj naj velja kot lokalen, ne- posredni simptom in kaj naj velja za odziv alterirane soseščine na tumor, nas izkušnja uči, da akutnost simptomatološke progresije dolgo še ne dokazuje malignosti kakega tumorja. Končno je vsak tumor centralnega živčevja za življenje nevaren, osobito, če naglo raste. A tudi povsem okultni tumorji in to časih neverjetnih dimenzij se razvijajo v izrednih primerih brez vseh opazljivih simptomov, in so, da celo brez najmanjše okrnitve osebnega počutja, pogosto že vodili do smrti, tako, da jih je slučajno odkrila stoprav, obdukcija, izvršena bodi-si radi nerazjasnenega smrtnega vzroka, ali pa da se je tumor slučajno našel po smrti raztelesenca, nastopivši iz drugih vzrokov. Ker medikamentozna terapija naših tumorjev, kakor znano, malo ali nič ne zaleže, pa naj gre za novotvorbe katerekoli vrste, je umevno, da bo vsak nevrolog a priori mislil na to, da bi se v konkretnem primeru eventualno čimprej poseglo operativno vmes in rešilo, če moči, na ta način bolniku življenje. Operacija pa je brez točne ali vsaj verjetno pravilno pogojene lokalizacije nemogoča. Zato je umevno, da bo nevrolog od vsega početka skušal, da preiskani in opazovani tumor čimprej lokalizira. S tem ni samo odločil, ali je novotvorba pristopna operaciji in kaki, odnosno, koliko bo verjetnosti za ugoden efekt v danih odnošajih, ampak utegne tudi uganiti vsaj v gotovih, žal dokaj redkih primerih, za kake vrste tumor gre. Kakor imajo novotvorbe tudi sicer svoja predilekcijska mesta, in kakor vemo po raznih malignih tumorjih, kam najrajše metastazirajo, tako vemo fudi za običajno pojavljajoče se to- in onovrstne tumorje možgan in hrbtenjače, na katerih njihovih opredeljenih mestih se najraje razvijajo in drže. Domnevne tkivne diagnoze, torej vrste tumorja, pri naših novotvorbah ne moremo s tisto lahkoto izvesti, kot jo izvedo zdravniki sicer pri tumorjih ostalih organov z ekscizijo, nastržkom in sličnimi metodami. Ex juvantibus seveda lahko menimo, da gre morda za to ali onovrstni tumor, tiste gotovosti kakor jo da ekscizija sumljive tkanine, pa take kombinacije kajpada daleč še ne nudijo. Ako vsled kronične tuberkuloze že kahektični bolnik naenkrat dobi Jackson-ove napade, ni čudo, če bomo takoj mislili na solidarni tuberkul v skorjini prizadetega motoričnega polja. Izključljivo pa pri tem vendarle ni lokalno meningitično obolenje; lahko gre pa tudi za slučajno pred leti akvirirano in dražečo travmatično brazgotino, eksostozo, cisto itd., za procese torej, ki imenovane svojevrstne epileptične napade prav tako lahko izzovejo, kakor tuberkulom, ali tudi kak ostro lokaliziran tumor druge sorte. Skušati bo torej z večkratno preiskavo in daljšim opazovanjem, upoštevajoč vse mogoče eventuelno v poštev prihajajoče momente, med raznimi zli izbirati in se končno za enega izmed njih odločiti. Pravtako pa zopet ne bomo a priori mislili, da gre pri tumorju, striktno diagnosticiranim kot sedečim v malomožgansko-pontinskem kotu, za kak gliom ali sarkom, ker vemo, da so ondi nastanjeni tumorji skoraj vedno nevrofibromi, izhajajoči iz akustikove obživčnice. Da bi pa navzlic temu na NORMACOL „Remedia“ Popolnoma neškodljivo, čisto rastlinsko sredstvo za reguliranje stolice, z zelo blagim delovanjen. Ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin, prehaja nespremenjen skozi želodec ter se v črevesih nabuhne in dovede do defekacije popolnoma brez bolečin. INDIKACIJE : Radi svojega popolnega in blagega delovanja je preparat indiciran pri ha-bifuelni obstipaciji in pri akutnem zaprtju, ki se često pojavi v prvih mesecih nosečnosti in pri dolgotrajnem ležanju za časa bolezni. Škatljice po 100 gr in 500 gr. HEPAMULT „Remedia“ jetra, predprebavljena z želodčnim sokom, v obliki granul dobrega okusa, ki niti malo ne spominja na okus jeter, a ima močno antianemičen učinek. Potrebna dnevna doza 10 g granul odgovarja količini okoli 250—300 g svežih jeter. 1ND1KADIJE: Trajna uporaba pri perniciozni anemiji in vseh anemijah nejasne etiologije. Posebno pri anemijah v graviditeti, po porodu in Iaparatomiji, kakor tudi v rekonvalescenci po infekcijskih boleznih itd. Skatlje po 100 g odgovarjajo 2.5 kg svežih jeter Skatlje po 500 g odgovarjajo 12.5 kg svežih jeter REMEDIA Kemijsko farmacevtska produkcija ZAGREB, Trg Kralja Petra 9 PflNTHESIN mm odpravi bolečine in vnetja pri solnčnem eritemu, revmi, i nevralgijah, tvorih, pruritus, £ opeklinah itd. (Panthesin-Balsam se mora večkrat na dan intenzivno vdrgniti). Chemische Fabrik vorm. Sandoz, Basel, Švica BU|p>r>^ „ve»“' - ^So torej ^-. aot*t,o«san' tioa ■** AO«P^2® eorevnmnmn»ii Cene nizke, postrežba točna I Zahtevajte ponudbe: DROG. ADRIJA — LJUBLJANA — ŠELENBURGOVA »iii»»»»*»»|,|HitiHi3HiMiiriimmimmiinHiHMininsitiniinniimiiniiiiiinniiiiminmaHminninmiminimumininniinimnni Inserlrajte v “Zdravniškem Vestniku“ I Število zdravniško indiciranih splavov je vseh petnajst let stalno enako visoko. Vsako leto je treba narediti povprečno 6 do 7 umetnih splavov zaradi bolezni, ki ogrožajo življenje ali zdravje noseče in ki jih z nobenim drugim sredstvom ni mogoče uspešno pobijati, kakor pravi zakon. Ta stalnost je utemeljena v tem, da se v zadnjih 15 letih zdravstveno stanje nosečih ni bistveno spremenilo niti na bolje niti na slabše, in v tem, da so medicinske indikacije danes približno take, kakor so bile pred 15 leti. Taki splavi tvorijo le 2.16% vseh splavov v Ljubljani, v Beogradu pa po D. Popoviču 4%. Spontano nastopajoči splavi skupno z zdravniško indiciranimi znašajo ca 10% vseh splavov, je bilo mnenje Glavnega sanitetnega sveta v Beogradu. Če vzamemo to relacijo za točno, moramo računati, da je bilo v ljubljanski bolnici v 15 letih nad 4000 kriminalnih splavov, ali letno povprečno nad 270. Skoro gotovo pa je, da ta cenitev ne odgovarja našim razmeram. Verjetno je, da spontani in umetni splavi skupaj tvorijo več nego samo 10% ali eno desetino vseh splavov. Po moji sodbi moramo vsaj eno petino, to je 20% šteti k spontanim oziroma umetnim splavom, štiri petine pa k nasilno povzročenim. V zadnjih letih pa se razmere slabšajo, tako da bo odstotek, ki pada na spontane in umetne splave, vedno manjši. Kliničnih znakov, po katerih bi lahko razlikovali, kateri abort je legalen in kateri ilegalen, ni, zato nam klinično opazovanje v tem pogledu ne more dati možnosti točne ugotovitve razmerja med nasilnimi in spontanimi splavi. Če si hočemo ustvariti sodbo o pogostosti splava, si lahko pomagamo na dva načina. Najprej lahko primerjamo število splavov s številom porodov v istem razdobju. Potem se nam nudi sledeča slika: V letih 1920 do 1934 je bilo v ženski bolnici 19.025 porodov in 4629 splavov. Na sto porodov pridejo 24.34 splavi, to je en splav približno na štiri porode. V Beogradu so razmere, kakor jih posnemam po dr. Dejanu Popoviču, drugačne. Tam je prišlo 1. 1925 na sto porodov 44 splavov, ali en splav skoro na dva poroda. Drugi način presoje sloni na izpovedbah bolnic, sprejetih na ginekološki oddelek bolnice. Po teh izpovedbah se je 1. 1920 končalo 32% vseh nosečnosti teh sprejetih žen s splavom, 1. 1931 pa 40%. Pregled tozadevnih razmer pri ženah, ki prihajajo v bolnico rodit, nam ne more nuditi podlage za presojo, ker tvorijo pri teh ženah večino prvič noseče. Imamo torej dva podatka, ki naj ju uporabimo za presojo pogostosti splava. Po enem podatku pride na 100 porodov ca 24 splavov, po drugem pa na 100 porodov ca 40 splavov. Sodim, da naša cenitev ne more iti pod prvi podatek, da pa tudi ne more iti čez drugi podatek. Minimalno imamo torej pri nas 24%, maksimalno pa 40% splavov. Cenitev Glavnega sanitetnega sveta, da pride na bolniškem materialu ca 60 do 70% splavov, je za naše razmere pretirana. Prof. Franjo Durst — šestdesetletnih) Dne 4. sept. t. 1. je zagrebško vseučilišče proslavilo 60-letni rojstni dan profesorja ginekologije in opstetricije, Franjo D ur st a s primerno slavnostjo in z vzidanjem spominske plošče v avli njegove klinike. Kdo od njegovih bivših učencev, ki jih ima jubilant tudi v naši ožji domovini že precejšnje število, se ga rad ne spominja? Zato sem se z veseljem odzval vabilu uredništva našega lista, da napišem par vrstic v spomin na svojega bivšega profesorja. Kot izreden pedagog, odličen govornik in živahen predavatelj je že pri prvih besedah ogrel slušatelje. Vedno mladosten in prožen, ves ponosen na svojo vzvišeno stroko, včasih hudomušno šaljiv pa vendar resen, na videz neizprosno strog, čeprav v bistvu blagohoten, vselej pa poln duhovitih domislekov, je kmalu postal kliničnim medicincem življenski vzor. Tako živo ga vidim pred seboj, kakor da sem še včeraj bil pri njegovem predavanju* kako prihaja v predavalnico z novo izdajo „Stoeckel-a“ pod pazduho in gleda, če je „stara Maroševička“ vse v redu pripravila za demonstracije. Že mu gladko teče govorica. V izrazito kajkavskem prizvoku zabeli z anek- *) Za prepustitev klišeja se moramo zahvaliti uredništvu lista „Ars therapeutica“. doto svoje bogate porodniške skušnje. Ves je v svojem elementu. Že imitira „trudove“, in je rdeč v obraz od napora. Se malo, pa že sodoživlja „čedo, ki ima pasirati usku zdjelicu“. Treba ga je samo gledati . . . Prof. Fr. Durst se je rodil 4. IX. 1875 v Zagrebu, kjer je tudi maturiral. Leta 1899 je promoviral v Grazu. Od 1900 do 1905 je bil pri prof. Wicker-ha user-ju na kirurško-ginekološkem oddelku bolnišnice usmiljenih sester v Zagrebu. V letu 1905 je postal prvi asistent prof. Lobmayer-ja v deželni porodnišnici v Zagrebu. Leta 1907 je bil imenovan za predstojnika istega zavoda in za profesorja kr. babiške šole v Zagrebu. V letu 1920 je preselil svoj zavod iz stare hiše v Ilici v novo zgradbo, ki postane z njegovim imenovanjem za profesorja medicinske fakultete (leta 1921) ginekološka klinika. Prof. Durst je član Glavnega sanitetnega sveta in član banskega sanitetnega sveta za Savsko banovino, častni član češkega kirurgič-nega in ginekološkega „spolka“ in častni član Zbora liječnika. • • * Publikacije: Od 1902 do 1935 je izšlo v „Liječ. Vestniku“ okrog 50 kazuističnih in kritičnih razprav. Razen tega večja dela (kongresna predavanja): O tuberkulozi adneksov“ (istotam). „Prinos k terapiji ekstraut. gra-viditete (Spomenica Wickerhauserjeve 25-Ietnice Zgb. 1910). „Komplikacije graviditeta s tuberkulozo pljuč in grla in vprašanje arteficijelnega aborta“, („Liječ. Vestnik“ 1920). „Carcinoma uteri“ (Kongr. za oper. med. 1927) in „Sectio caesarea sec. Portes“ (ibidem). „Holelitijaza in graviditeta“ (Sestanek kir. in int. sekcije 1933). „Gnojne afekcije ženskega genitala s perforacijo v sečni mehur in njegovo zdravljenje“ (Spomenica Wickerhauserja 1933). „Prinos k terapiji ekstraut. gravid, v drugi polovici nosečnosti“ (Kongr. za oper. medicino, Split 1930). „Prinos k postanku in terapiji rekto-vaginalne fistule“ (Ob priliki 60-letnice prof. Miiller-ja. — Bratislavske lekar. listy 1935). „Prinos k operativni terapiji ekstraut. gravid, v drugi polovici nosečnosti“ (Zbornik prači k šedesatinam prof. Dr. ]. Jerie). „Proširene indikacije za cesarski rez“ (Referat na kongresu za oper. med. Bgd. 1934), in „Vezi-kovaginalne fistule“ (istotam; diskusija s prof. Kojenom). Učne knjige za babice: Lobmayer-Durst: „Primaljstvo“ Zgb 1913, Durst-Stajić-Zalokar: „Udžbenik za babice“ Beograd-Zagreb 1932. • • • Njegovi učenci — Slovenci se ga spominjamo in se ga bomo še nadalje spominjali z enako hvaležnostjo v srcu, kot se je on sam vedno rad na predavanjih spominjal svojih že pok. učiteljev Chrobak-a in von Rost-horna. Želimo mu le, da bi nam vzgojil še mnogo večje število učencev, čil in veder kot je bil dosedaj. M. Karlin. II ¡III pil lililí ! IZ ZDRAVNIŠKIH DRUŠTEV !«»»! iiiiii ! uli u i iiiii n ' Znanstveni sestanek Slov. zdrav, društva 15. IX. 1935 v ženski bolnici Na programu sta bili dve predavanji: 1. primarij dr. Zalokar, 2. doc. dr. Munda, oba s temo: umetni splav. Nihče se ne bo čudil številu 60 navzočih, čeprav je bila ta znamka pri zdr. društvu menda prvikrat dosežena. Letošnji zdravniški kongres, o katerem je poročal uvodoma predsednik društva prim. dr. M er šol, je vzbudil oziroma sprožil javno debato o vprašanju, ki peče prav vse evropske narode enako žgoče in vse stanove teh narodov, najhuje pa zdravnike. Skoraj čudno je, da smo toliko časa čakali na ta razgovor, se ga tako dolgo izogibali ter ga puščali nerešenega, ko vsak dan zahteva rešitve. Prinašamo govor prim. dr. Zalokarja, kakor smo si ga zapomnili tekom poldrugournega predavanja. * * • Razprava o splavu je že po svoji naravi jako težavna zadeva, tembolj, ker tvori problem sklop moralno-cerkvenih, znanstveno-medicinskih in soci-alno-političnih vprašanj. Kot našo osnovno medicinsko nalogo pri tem problemu smatram prikaz resničnega stanja v kolikor mogoče najobjektivnejši luči. Ne bo preveč, če posebej povdarim, da mi gre pri današnjem večeru za doseg nadvse potrebne objektivnosti. Po kratki ekskurziji v zgodovino umetne odprave plodu preide predavatelj na današnje stanje stvari, navajajoč 3 indikacije za umetni splav in to: 1. Medicinska indikacija: To je bila prva uzakonjena indikacija; priznana je po vseh državah, ni pa izdelana absolutno točno. Naj navedem samo tuberkulozo, kjer doživljamo v zadnjih letih vedno večjo omejitev pri uporabi te indikacije od strani ftizeologov. 2. Rasno-higienska ali eugeniška indikacija: Izvira iz medicinske in morda ne bo še tako hitro točno izdelana. 3. Socialna indikacija : To je indikacija modernega človeka, vzrasla je iz ljudi, se vedno bolj širi, postala je žgoč problem sedanje družbe in nima v nasprotju s prvima dvema nikake znanstveno medicinske utemeljitve. Z njo smo se seznanili doma prvič po neki ženski akciji, drugič pa se je obravnavala na letošnjem kongresu v Beogradu. Statistika: Leta 1920 je bilo v naši bolnišnici 153 splavov, leta 1934 pa 506. Nekaj od teh splavov ni povzročenih nasilno (kriminalno). Sodim, da je približno 10% naravnih splavov. Tabela izgleda tako-Ie: Peticije splavi umrlo % 1920—24 894 5 0.56 1925—29 1615 21 1.3 1930—34 2120 32 1.51 1920—34 4629 58 1.26% Torej splavi naraščajo od leta do leta, narašča pa tudi umrljivost in sicer na račun kriminalnih splavov. Kakšno je razmerje med številom porodov in številom splavov. Glavni sanitetni svet je cenil na 100 porodov 60 — 70 splavov. Te cenitvi se vsaj za Slovenijo ne morem pridružili. Po podatkih, nabranih pri naših porodnih ženah, bi prišlo na 100 porodov 25 splavov, ali na 4 porode en splav. Po statistiki dr. Popoviča je v Beogradu razmerje 100:50 ali na 2 poroda en splav. Dr. Pintar je za OUZD izračunal, da število splavov stalno raste in sicer hitreje nego število članov. Umrljivost radi splavov raste, medtem, ko umrljivost na porodu še nalahko pada. Rusija: Leta 1920 je izšel zakon, ki dovoljuje splavljenje, ne v smislu socialne indikacije, kakor jo razumemo pri nas, temveč tako, da priznava nosni ženi vso pravico in oblast nad njenim plodom. Kasneje je bil zakon izboljšan. Dovoljen je samo splav, izvršen po strokovnih načelih. Iz Ukrajinskega kongresa ginekolov imamo sledeče podatke (iz bolnišnice v Saratovu): Lela 1914 je prišlo na 100 sprejemov 20 splavov, . 1918 „ „ „ „ „ 30 „ 1926 „ „ * 80 Torej tudi v Rusiji isti pojav kot pri nas. Zanimivejša kot gornje številke pa je ugotovitev, da število tajnih splavov dosega število splavov, izvršenih v bolnišnicah. Tudi ruska žena hoče varovati tajnost s kriminalnim splavom, čeprav ji je na razpolago higijenični splav v bolnici. S poznanjem tega dejstva odpade gorečnost za legalizacijo socialne indikacije sama po sebi. Leta 1930 je bil izdan pri nas zakon, ki dovoljuje medicinsko indikacijo. Istočasno je bila izdana naredba, po kateri so dolžni zdravniki oblasti pod zaščito zdravniške tajnosti javiti vsak splav. Posledice zakona in naredbe so, da splav raste nemoteno naprej, prijavljanje oblasti pa izgleda za mesto Ljubljana tako-le: Bolnišnica za ženske bolezni 506 splavov 1. 1934, vsi drugi zdravniki in sanatoriji pa le 19. Zaključno k temu poglavju smemo reči: z birokratičnimi in kazenskimi navedbami za omejitev splavov nismo in ne bomo ničesar dosegli, vsaj ničesar pozitivnega. Ali more potem-takem začuditi sledeče sklepanje: „Vsak splav je zlo, a najhujše zlo je kriminalen splav. Da se ognemo hujšemu zlu, sežemo po manjšem, to je po socialni indikaciji.“ ? S to resolucijo so prodrli na kongresu v Beogradu z večino 24:4. Večina ca 80 zdravnikov se je glasovanja vzdržala. Težnja za legalizacijo socialne indikacije ne izvira iz žalostnega socialnega stanja. Saj se splavljenja poslužujejo v nemali meri in v prvi vrsti bogati sloji. Splav in bogastvov si stojita v premem sorazmerju, kakor tudi siromaštvo in obilica otrok. Cim večja revščina, toliko več zaroda (Hrv. Zagorje). Čim večje bogastvo, tem manj otrok (Banat). Dalje nosi krivdo za porast splavljenja napačna prosvitljenost in propaganda, ki izvira iz bogatih krogov ultrafeminisličnih voditeljic, torej iz vrst izobraženih žena. — Dr. Mijuškovič je v Beogradu navajal „biološko degeneracijo“ kot eden izmed glavnih faktorjev in propagatorjev splavljenja, prav v smislu Oswald a Spenglerja, ki je s svojim „Untergang des Abendlandes“ odprl pesimizmu vsa vrata na stežaj. Racionalizacija vsega življenja je prinesla tudi racionalizacijo porodov, neke vrste načrtno porajanje. Danes posedujemo zato tri vrste sredstev: 1. Ogino-Knaus, 2. Preventivna sredstva, 3. umetno splavljenje. K prvi točki omenjamo, da spada pod napačno vzgojo in napačno propagando tudi Ogino-Knausova metoda. Smatramo, da je v vsakem javnem govoru o teh zadevah že skrita — tudi ob najboljši volji predava- telja — propaganda za omejevanje števila porodov. Čemu ljudi spominjati, da so dana poleg navadnih potov tudi druga, sicer dvomljiva, oziroma prepovedana, a vendar druga pota. Govoriti o socialni indikaciji in za njo na današnjem večeru bi pomenilo neupravičeno razširiti okvir zdravniške naloge, kajti socialna indikacija je mnogo bolj problem socialno-političnega področja kot pa znanstveno-medicinskega, priznamo pa tudi, da ne more zdravnik zaprtih oči mimo onega, kar mora bolj kot vsak drugi dan za dnem na en ali drug način reševati v ordinacijski uri. Univ. prof. in bivši minister pravosodja dr. Ar and j el o vic pravi, da bi se dalo mnogo govoriti o socialni indikaciji, toda težko bo dobiti politika, ki bi legalizaciji te indikacije ne nasprotoval. Naša brezpogojna dolžnost pa je informirati javnost objektivno o današnjem brezupnem stanju kriminalnega odpravljanja plodu. V tej naši službi napram javnosti podajamo sledeče zaključke: 1. Splavljenje se stalno širi, predvsem kriminelno odpravljanje plodu. 2. Umrljivost po kriminalnem odpravljanju se veča. 3. Na račun splavljenja se množijo patološki porodi. 4. Legaliziran umetni splav ni v stanju izpodriniti kriminalno odpravljanje plodu. 5. Vzroki temu stanju ne leže v slabih socialnih razmerah. Kultiviranje družine je prva odpomoč temu bolnemu stanju. 6. Duhovni in socialni preporod vse družbe je prvi predpogoj. Govoriti o tem pa ni več moja naloga, temveč za to so poklicani drugi. * * * Dr. Munda je obravnaval temo: „Pravnost neindiciranega splava“, nakar se je razvila prav kratka debata. Dr. Kristan-Lunačkova kritizira „Psihofizično traumo“, ki da jo predstavlja umetni splav za ženo, ter vpraša, kako psihično traumo predstavlja zanositev, za ženo ki ne more več preživljati in oblačiti osem otročičev, pa v deveto zanosi, kakšno traumo predstavlja koncepcija za služkinjo, ki ji je fant pobegnil potem, ko je zvedel za „veselo vest“, in končno, kako psihično traumo predstavlja zanosite i za gimnazijko, ki ji je v tem trenutku porušena vsa sedanjost in bodočnost kot stavba, sestavljena iz domin. Gospa dr. Lunačkova je s tremi vprašanji razgrnila vse ono, kar ustvarja nujno socialne indikacije, nujnost, proti kateri so vsi argumenti tako majhni in surovi, kakor je ta vsakdanja nujnost neusmiljeno surova. Ugovarjal je dr. Spor n, ki je zahteval disci plinarnih kazni napram takim nesrečnim gimnazijkam, vendar večina ni odobravala njegovega nastopa. Dr. Justin ugovarja primariju dr. Zalokarju radi jednačenja Ogino-Knausove metode z drugimi sredstvi za racionalizacijo porodov in dokazuje tudi pozitivno stran te metode. Dr. France Logar stavi sledečo resolucijo na glasovanje. RESOLUCIJA Zdrauniki, zbrani na znanstvenem sestanku Slou. zdravniškega društva v Ljubljani dne 15. novembra 1955, izjavljajo, 1. da so proti uzakonjenju socialne indikacije za odpravo plodu, ker so mnenja, da je tudi od strani zdravnikov na zdravi ženski izveden splav šk dljiv za njeno telesno in duševno zdravje, in ker se zavedajo, da jim zdravniška etika zapoveduje čuvati zdravje in življenje, ne pa ga uničevati. 2. Dalje povdarjajo, da se z vsakim splavom znatno zmanjšujejo materinske sposobnosti žene in s tem plodnost naroda. 3. Poleg tega so prepričani, da bi se z uzako- njenjem socialne indikacije število kriminalnih splavov ne zmanjšalo, ampak da bi se nasprotno celotno število splavov ogromno povečalo in bi s tem seveda naraslo tudi število žrtev. 4 Oni opozarjajo vse tiste faktorje, ki so za narodovo zdravje poleg zdravnikov odgovorni, da kriminalno odpravljanje plodu zelo narašča. Nujno je potrebno, da se z ravnovrst-nimi ukrepi omogoči narodu uveljavljanje življenske sile v zakonu. Merodajne oblasti se pozivajo, da zaščitijo s pravnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi merami matere in otroke, predvsem pa že obstoječe družine, zlasti tiste s številnimi otroci, neženjenim pa omogočijo ustanavljanje družin. Resolucija je bila odklonjena z 21:15 glasovom. Dr. Košir opozori, da ne more iz tega glasovanja nihče ničesar sklepati, ker še ni dozorel čas za od ločilno glasovanje, in je bila resolucija le iz tega razloga odklonjena. Pripominja, da je imelo glasovanje v Beogradu še manjšo vrednost kot današnje, ker je v resnici glasovalo komaj 1/2% jugosl. zdravnikov. Ob 2230 je bil sestanek zaključen. * • * Ako je potrebno, da pride mnenje zdravnikov javno do izraza, potem mora Slov. zdrav, društvo organizirati glasovanje tako, da bo lahko vsakdo izrazil svoje naziranje o socialni indikaciji, ne pa samo pol procenta oziroma 10% jugosl. zdravnikov. To je mogoče samo potom pismenega in tajnega glasovanja. Čeprav izgleda položaj po glasovanju v Beogradu in Ljubljani, kot da so jugosl. zdravniki pristaši legalizacije socialne indikacije, smemo soditi po drugih glasovih, da bi bila legalizacija po predlagani poti z veliko večino odbita. Biološki pesimizem, katerega mimogrede povedano ni direktno kriv Oswald Spengler, ima svojo resnično osnovo, morda tako resnično, da se praktičen efekt legalizacije ne bi mnogo razlikoval od sedanjega stanja in od sedanje nevzdržne poti navzdol. Ena razlika pa bi le nastopila. Legalizirana soc. indikacija bi napravila strahovito opustošenje tam in v tistih plasteh, ki se danes še množijo po božji volji; kakor rak bi legalizacija razjedla generativno plast v narodu, ki jo predstavljajo danes samo še socialno najnižje stoječi, to so siromašni kmetje, hlapci in dekle in morda ponekod še tovarniški delavci. Tem ljudem ponujati umetni splav, pomenja istočasno sterilizacijo naroda. Ni opravičilo, če ga ponujaš v imenu huma-nitete radi zmanjšanja bede; je vse tako urejeno, da v blagostanju degenerira najboljša rasa. Niti trenutek se ne bi pomišljal, kadar bi imel voliti med „praskanjem kirete in med lajanjem topov.“ Zakaj se nad trpljenjem tega sveta in nad socialno-rasnimi čustvi vzvišeni meščan raje ne odloči za kapunjenje, kot da se je odločil za kiretažo? Končno socialne indikacije ne rabijo oni, ki imajo že danes samo enega ali dva otroka. Njihova modrost in izkušenost ne rabi zakonske pomoči. Ne pohujšujte nam pa onih malih, ki žive še v varstvu svoje prirode 1 Ali sme oče pognati vse hčere na ulico zato, ker se je prva hči pokvarila? Legalizacija pa bi pognala ves narod na ulico. Prav vsako človeško dejanje ne more biti po zakonih v naprej določeno, le v premnogih slučajih mora človek samostojno odločati, ko napravi kompromis med veljavnim moralnim oziroma državnim zakonom in med v zakonu nepredvideno zahtevo življenja. To imenujemo odločenje po svoji vesti. V tej zvezi lahko rečemo, da bi problem omejevanja in odpravljanja ne bil tako težek, ko ne bi nastopajoča beda stanu grozila uničiti prastaro stanovsko moralo. Pa smo zopet pri jedru tega vprašanja: reformacija družbe. Kdo bo začel, kdo se je bo lotil ? Tak del zdravniške osebne odgovornosti je tudi odločevanje v primerih nujne evtanazije. Nikdar v zgodovini ni hotel kak humani pokret preskrbeti zdravniku zakonsko varnost za njeno izvrševanje. Prof. Loos, pediater v Innsbrucku, nam je predstavil pri predavanju mikrokefaličnega otroka ter pripomnil, da nima prav nobenega smisla, tako spačeno življenje vzdrževati naprej. Ko pa je prišel na legalizacijo medicinskega umora, je dobesedno izjavil: „Bei diesem Gesindel, das jetzt auf der Welt herumläuft, würde ich einem ähnlichen Gesetzentwürfe dringend widersprechen.“ Iz takih in podobnih razlogov bomo tudi slovenski zdravniki ugovarjali legalizaciji socialne indikacije. Dr. T. Furlan STANOVSKI VESTNIK Zdravniški sindikat Dne 9. novembra t. I. se je vršil v Ljubljani sestanek zdravnikov iz Dravske banovine radi ustanovitve zdravniškega sindikata. Prisotni so sklenili, da ne bodo ustanovili sekcije Jugosl. zdravniškega sindikata in to iz znanih razlogov, pač pa je bilo sklenjeno, da naj se osnuje zdravniški sindikat za Dravsko banovino. — Sestavljena so bila tudi pravila. Ko bodo ta pravila potrjena, jih bomo odtisnili na tem mestu. Takrat bo mogoče tudi določiti dan ustanovne skupščine, na katero že sedaj opozorimo, saj je upanje, da se bo mogla vršiti že začetkom januarja prihodnjega leta. Od konkretnih načrtov, ki jih ima zdravniški sindikat, naj bi zaenkrat omenili le v prvi vrsti zboljšanje gmotnega položaja banovinskih zdravnikov ter ureditev pokojninskega in bolniškega zavarovanja. Bog daj, da bi se ti lepi načrti dali tekom prihodnjega leta tudi izvesti. X. Pokojninsko zavarovanje zdravnikov v Dravski banovini* Poziv kolegom. Pred 2 leti sem prevzel na skupščini nalogo, da izdelam predloge za pokojninsko zavarovanje. Skupen pokojninski fond za vse nezavarovane zdravnike cele države je za enkrat neizvedljiv, ker v doglednem času ne bo mogoče premostiti vseh zaprek, ki ovirajo ustanovitev takega fonda, za majhno število bi bilo *) GG. kolegi so naprošeni, da event. svoje utemeljene pomisleke glede izvedbe načria za zavarovanje zdravnikov sporočijo čimpreje na naslov: Dr. Josip Tavčar — Ljubljana. Nebotičnik. V kolikor bi morda eden ali drugi od kolegov hotel spregovoriti v Zdrav. Vestniku, mu bo rubrika „Stanovski Vestnik“ na razpolago. — Želeti bi bilo, da se ta obče-koristni načrt izvede s sodelovanjem vseh. Uredništvo. pa zavarovanje predrago. Ostane nam še možnost, da skušamo doseči ustanovitev pokojninskega fonda za vse zdravnike naše banovine, ne glede na to, ali so že kje zavarovani ali ne. Bilo bi nas nad 400 in to je dovolj, da bi bilo zavarovanje poceni, zlasti ker ne bi bilo mnogo upravnih stroškov. Predpogoj je seveda, da v prvi vrsti na to pristane Kr. banska uprava, ki ima sama 117 zdravnikov nameščenih s stalno plačo in pokojnino. Spodaj objavljeni, načrt sem predložil gospodu banu, ki mu je naklonjen. Predno se pa da v obče o njem dalje razpravljati, moramo dobiti osnovo za kalkulacijo zavarovalnih pogojev in bo Zdravniška zbornica razposlala nove vprašalne pole, na katere bo treba najkasneje tekom 10 dni odgovoriti. Prosim vse kolege brez izjeme, da izpolnjene pole čimprej vrnejo! Nihče ni s tem vezan. Zato naj pote izpolnijo tudi oni, ki že imajo pravico na pokojnino od države, banovine ali od kodekroli, ravno tako pa tudi mlajši tovariši, ki še nimajo dohodkov, akoprav morda še ne pridejo takoj v poštev za zavarovanje, ker so tudi njih podatki zelo važni za presojo razmer v bližnji bodočnosti. Načrt za pokojninsko zavarovanje zdravnikov dravske banovine. 1. Ustanovi se „Zdravniški pokojninski fond v Ljubljani.“ 2. Pri tem fondu se zavarujejo vsi zdravniki Dravske banovine razen državnih. 3. za banovinske zdravnike plačuje zavarovalne prispevke banovina za druge delodajalec, ki je dolžan nameščenemu zdravniku daii pokojnino, zdravniki brez pokojnine pa plačujejo zavarovalne prispevke sami. 4. Mesečni prispevki se bodo določili po zavarovalno-matematičnih pravilih, ko bo znano šievilo zavarovancev in njihovi osebni in rodbinski podatki, vendar pa ne smejo bili prispevki manjši, kot so jih dosedaj banovina in drugi delodajalci plačevali. 5. Najmanjša pokojnina pri fondu zavarovanih zdravnikov mora znašati vsaj toliko, kolikor znaša sedanja pokojnina banovinskih zdravnikov. 6. Pokojninski dohodki za rodbinske člane ne smejo biti manjši od onih, ki bi jim pripadali kot svojcem banovinskih zdravnikov po današnjem stanju oz. ne manjši od svote, katera bi jim že po dosedanjem zavarovanju pripadala. 7. Vsak član fonda, ki ima že po svoji službi pravico do pokojnine, se sme zava rovati še posebej na svoje stroške pri tem fondu za dodatek na svojo pokojnino, vendar skupni pokojninski dohodki iz tega fonda po 35 letih ne morejo presegati vrednosti sedanjih pok. prejemkov drž. uradnikov IV. skup. 1. stopnje, kateri znesek je tudi naj višja možna mesečna pokojnina za ostale člane, ki si sami zavarujejo celo pokojnino. 8. Ce bo ime! fond poleg rednih predpisanih mesečnih prispevkov še druge izredne dohodke, se bodo po sklepu upravnega odbora vsi previški uporabljali deloma za ojačenje rezervnega fonda, deloma pa za zvišanje pokojninskih dajatev tudi preko zavarovane oz. v čl. 7 omejene višine. 9. Fond upravlja odbor, v katerega imenujejo svoje zastopnike: a) banska uprava, b) skupina ostalih delodajalcev, c) skupina samostojnih zavarovancev. Število zastopnikov se določi vsako leto sorazmerno vsoti, katero so plačale posamezne skupine na zavarovalnih prispevkih v pretečenem letu. Prvo leto ima vsaka skupina ‘/3 zastopnikov. Člani upravnega odbora ne smejo dobivati za svoje delo nobenih nagrad, razven povračila potnih stroškov in dnevnic, če stanujejo izven Ljubljane. 10. Vsi dohodki tega fonda se stekajo v Banovinsko hranilnico in so na razpolago banovini, ki jamči za njihovo varnost in primerno obrestovanje. 11. Skuša se doseči, da g. minister narodnega zdravja odredi, da se zavarovanje pri tem fondu smatra za zavarovanje v smislu zakona o zdravnikih, ki predpisuje obvezno pokojninsko zavarovanje vsem zdravnikom, ki niso v takem službenem razmerju, da bi iz tega imeli zagotovljeno pokojnino Vzorec prašalne pole. Kdor polo sam spiše in pošlje na moj naslov (Ljubljana, nebotičnik), prihrani Zbornici delo in stroške. 1. Ime in priimek 2. Leto rojstva 3. Leto promocije 4. stan samski, oženjen, ločen, vdovec 5. starost žene let 6. podatki otrok ime, spol, starost, poklic, ev. opomb. f. 2. 3. 4. 5. 6. 7. izvršuje privatno prakso ali kako pogodbeno službo da ne 8. Ima službo, ki mu daje pravico da (banovinsko, OUZD etc.), ne, do pokojnine? kakšno 9. Koliko let je v tej službi ? .........let 10. Višina mesečnih zavarovalnih prispevkov delodajalec plača sam plača Din.......... Din . . 11. Koliko bo znašala pokojnina po 35 letih službe? Din.......... Dr. Jos. Tavčar NOVE KNJIGE D. K. Jovanovič: O radioaktivnim pojavama i prisustvu retkih gasova u termalnim vodama Soko banje. — Već u doba Turaka bila je Soko banja čuvena kao lekovita terma. Medjutim, tačnija naučna ispitivanja vezana su tek za 1909. godinu, kada je dr. Leko izvršio tačnu analizu Sokobanskih izvora. Po njegovom nalazu Soko banja sadrži: kaliuma, natriuma, kalciuma, magneziuma, siliciuma, aluminiuma, gvoždja i hlora. Prema torne, ne zadrži neke naročite supstance, ali pored ovih sadrži još i radiurnemanacije (Rodana) i tome se verovatno ima pripisati njena lekovita moć. Tačna ispitivanja termalnih gasova je [izvršio u Soko banji pisac ovoga članka 1934. godine. Kao što je poznato, atom radiuma raspada se tekom evolucije u dva stabilna atoma: u helium i u olovo. Prema tome je prisustvo heliuma dokaz prisustva radioaktivnih minerala, Termalni gasovi Soko banje sadrže: azota, kiseonika, ugljene kiseline i smeše heliuma, argona, neona kriptona i ksenona. Gasova bogatih rodanom ima 175s, x 109 Curie u 1 litru gasa, ili oko 500 Mach-ovih jedinica u litru. Prema tome, Soko banja po radioaktivnosti dolazi na prvo mesto u našoj zemlji, a u centralnoj Evropi izpred nje stoji jedino Bad Gastein. Sve ostale radioaktivne terme dolaze iza nje. Dr. M. Grujič Dr. Ernest Brezina: Die gewerblichen Vergiftungen und ihre Bekämpfung. (Založba: Enke, Stuttgart. 288 strani, broš. R. M. 17'20) Znani dunajski higijenik prof. Brezina obravnava zelo nazorno in deloma poljudno poklicna zastrupljenja z anorganskimi in organskimi strupi. Čitatelj dobi vpogled v kemijo, kemično tehnologijo, toksikologijo, patološko anatomijo, kazuistiko, simptomato-logijo, diagnozo, terapijo in preventivo najvažnejših poklicnih zastrupljenj in je v tem obsegu knjiga gotovo ena najboljših in najpreglednejših na omenjenem področju. Priporoča se posebno zdravnikom socijalnega zavarovanja in sreskim san. referentom. Knjiga vsebuje splošni in posebni del. V splošnem delu obravnava avtor na kratko o delovanju strupov, o načinu ,vstopa strupov v organizem, o dogajanjih s strupi v organizmu, o diagnozi, terapiji in preventivi zastrupljenj. V posebnem delu pa kemijo, kemično tehnologijo, toksikologijo, patološko anatomijo, simptomatologijo, diagnostiko, terapijo, kazuistiko in preventivo anorganskih strupov (svinec, živo srebro, cink, krom, mangan, talij, barij, baker, srebro, vanadij, kadmij, arzen, anlimon, fosfor, halogeni, žveplenasta kislina, solitrna kislina in vitro, plini, alkalije, žveplov vodik, ogljikov monoksid, ogljikov dvokis) in organskih ogljikovodikovih spojin (mineralna olja, katran i t. d., alifatske spojine, cianvodikove spojine, aromatske spojine: benzoli, fenoli, anilin, razne strupe: alkaloide in eterična olja). Končno pa navaja nemške in avstrijske zakonske predpise in uredbe iz področja obrtne higijene. Dr. Petrič D. Dimitrijević: Slučajevi ubistva kod hroničnog encefalita. Encephalitis proizvodi u centralnim delovima mozga pored neuroloških i niz psihičkih poremećaja. Ovi, za razliku od drugih organskih procesa, koji napadaju na prvom mestu više moždane funkcije, zahvataju u prvoj vrsti nagonsku i instinktnu sferu, ostavljajući intelektualnu većinom netaknutu. Usled toga javljaju se kod encefalita naročito poremećaji nagonskog i afeklivnog života. 1 sve te promene, koje se javljaju kao posledica promena u dubokim centrima, povlače za sobom promene u efektivnoj sferi. Po Biug-u ponekod ovi poremećaji mogu imati sasvim sličan izgled onima kod dece. Cesto oni imaju različite crte psihopata i stoga ih jedni objašnjavaju prosto kao psihopatske pojave; dok ih drugi dovode u vezu sa nadražajnim procesima u mozgu, usled čega encefalitičar i pored akineze u kojoj se nalazi, ima pojačenu nagonsku reaktivnost, usled čega se javljaju i svi ispadi. Iz deset slučajeva, koji su u ovom članku detaljno opisani, dobije se jasnija predstava posmatrena i sa forenzičkog gledišta. Ali baš sa toga stanovišta svaki se slučaj mora posebno protumačiti, pošto je nemoguće dovesti generalni zaključak, koji bi važio za sve slučajeve. Dj. Živanović i Gostimirović: Hormonalna studija kod hipertrofije prostate. Postoje mnoge teorije o uzroku nastanka hipertrotija prostate. Razni autori navode razne uzroke: kongestija usled venozne staže, kamen u bešici, blenoreja, arterioskleroza, stagnacija sekreta izaziva zapalenje, i t. d. Na drugoj strani postoje t. zv. hormonalne teorije, kojima se objašnjava hipertrofija ove žlezde; po jednima je tome kriva insuficiencija testisa, po drugima hiperfunkcije testisa, a po trećima poremećaj u funkciji, dakle, disfunkcija testisa. Moskowicz medjutim misli, da uzrok leži u izvesnoj smetnji u unutrašnoj sekreciji, ali koja je u zavisnosti od embrionalne evolucije tega organa. Dakle to je endokrini poremećaj. U najnovije vreme Tixier navodi, da prostata ima tri funkcije: ekskretornu, funkciju muskulature da eksprimira ekskret i unutrašnju sekreciju. U ovom radu autori su postavili ovo pitanje: Kako se ponaša polni hormon prednjeg dela hipofize kod obolenja hipertrofije prostate? Oni su eksperimente izvodili kod dvanaest prostatičara tražeći Pro-lan (polni hormon prednjeg režnja hipofize) u mokraći. Oni su našli apsolutno kod svih slučajeva Prolan u mokraći. I dolaze do zaključka: da usled insuficijencije polne žlezde sekundarno dolazi do nadražaja prehipofize, tj. da je povećana produkcija Prolana u organizmu kod hipertrofije prostate tek jedan sekundarni izraz insuficiencije polne žlezde. •Iz tehničnih ozirov nam ni bilo mogoče prinesti referatov iz vseh letošnjih številk jugoslov. medicinskih časopisov. V bodoče bodemo skrbeli, da bodo referati izhajali zo- MEDICINSKIH ČASOPISOV I. Periodica* Medicinski Pregled broj S./1935 pet redno. D. Tihomirov: Morfološke promene na paratiroidnim žljezdama pri trovanju fosforom. Nije potpuno poznata sudbina unetog fosfora u organizam. Zna se, da se jedan deo oksidiše u organizmu i izbaci potom sa mokraćom, a da se izvesni deo slabo promenjenog fosfora eliminuje preko pluća sa vazduhom i u izmetu. Aufor članka je irovao dvanaest zečeva fosforom, posmatrajući posle promene na obdukcionom stolu. Sem pro-mena u ostalom organizmu, našao je sledeče promene u paratiroidnim žljezdama: izrazitu masnu i lipoidnu degeneraciju, slabiju parenhimatoznu degeneraciju, umerenu hipere-miju i edem i nestalne male količine glikogena u ćelijama. Dr. Dimilrijević: O opasnostima od barbiturata (II). Od velike je praktične važnosti dali usled dugotrajne upotrebe terapijskih doza barbiturata dolazi do navike. Dok jedni misle da je to moguće, i da mcže doći čak do foksikomanije, drugi odlučno poviču da može doći do navike. Pri hroničnom uzimanju dolazi ipak kako do intelektualnih poremećaja, tako isto do afektinih promena karaktera, do nekih promena na očima i t. d. Ali pored svega toga verovatno su preterane tolike plašnje radi trovanja barbitaratima, jer su one mnogo redje neko što se misli. Ta su trovanja, kao što su Pohlischi Panse pokazali u svojim statistikama, većinom kod psihopatskih osoba, a samo jedan mali broj kod osoba sa normalnom konstitucijom. Ipak bi se mogla izvesti uspešna predohrana protivu ovih trovanja, ako bi se propisi o izdavanju recepata tačno ispunjavali, i ako bi se prihvatio predlog Francuskih naučnika, da se uz barbiturata uvek stavi i mala doza nekog emetikuma (n. pr. Rad. Ipecacuanhae), kao i da se pakovanja ne prave veča od pet doza u jednom. dr. Grujič. Liječnička Vjesnik broj 5. 1935 B. Aschner: Konstituciona terapija kao osnova svakoj liječničkoj praksi. Posle jednog vremena ekstremnog specijaliziranja, oseća se potreba da se jače učvrste veze izmedju pojedinih organa, bolesti i specijalnih struka. Od endokrinologije dolazi se do nauke o konstituciji i do nauke o habitusu. Razni konstitucionelni oblici se mogu podeliti po habitusu, po tonusu, po boji očiju i kože i t. d. Sem toga, svako doba ima naročite dispozicije za isvesne bolesti, što važi i za pol. Cesto se zaboravlja, da lokalno obolenje deluje na sve ili mnoge organe u telu. Tako n. pr. obolenje želudca nije lokalna samo stvar, još manje je to recimo neuredna menstruacija, za koju se često ovako uzme, a ne da bi se što pre to dovelo u red. Na kraju autor članka veruje, da će se morati o svemu tome povesti opet računa i lečiti ceo organizam, a ne samo pojedine organe, ili još što je gore, pojedine simptome. J. Botteri: Distomaioza (metiljavosf). Metiljavost je medju našim domaćim životinjama vrlo razširjena bolest, pa nije bez interesa da se na nju i kod ljudi obrati veća pažnja. Prouzrokovač joj je mala glista iz razreda trematoda, koja posle dužeg ciklusa razvitka nastani se u žučnim putevima, gde može stvarati smetnje i izazvati velike promene. Glavni su simptomi tog obolenja: uvećana i jako bolna jetra, visoka temperatura, leukoci-toza sa eozinofilijom, koja se kreće od 25—50%. Za diagnozu se služimo traženjem jaja od parazita u stolici i u duodenalnoj sadržini (putem sonde), a kao novu metodu autor preporučuje kutanu alergičnu reakciju, koju je prvi primenio sa ekstraktom iz parazita (po primeru Weinberga kod ehinokokusa) sa odličnim uspehom. ]. Franić: Nova metoda liječenja malarije. Još začetkom šeslnaestog veka je Mattioli pisao da se korom od iasena može smanjiti otečena slezina. O lome isto govore i drugi autori srednjega veka, ali se u modernoj medicini na to potpuno zaboravilo. Autor ovoga članka je pravio ekstrakt iz kore od jasena i oprobao ga na velikom broju mala-ričnih bolesnika, dolazeći do zaključka, da plazmodije izčezavaju iz krvi i da se slezina smanjuje. Ako se pak slezina ne smanjuje, znak je, da nije usled malarije bila otečena. M. Sarvan: Klinični oblici malarije kod dece. Do odkrića malaričnog paraziti verovalo se da je malarija vrlo često bolest dece. To je verovanje bilo rašireno radi toga što kod dece se malarija ne javlja klasičnim siptomima (visoka temperature, obilno zno jenje, nagli pad vatre), već često se krije pod drugim simptomima. Na prvom mestu tu dolaze poremećaji digestivnog trakta (povraćanje, bolovi u trbuhu, prolivi, anoreksija), zatim promene na nervnom sistemu (glavobolje, nesvestice, razdražljivost) i najzad jeze sa cijanozom. Anemija je jedan od stalnih znakova dečije malarije. N. Skrivaneli: Primjena i važnost tuberkulinskih reakcija u dječjoj dobi. Tuberkulinske reakcije u dječjoj praksi igraju vrlo važno ulogu. Kod odojčeta i malog deleta pozitivna tuberkulinska reakcija znači uisto vreme i obolenje. Sto je dete starije negativna reakcija pak ima veću važnost. Pozitivna tuberkulinska reakcija postaje negativna posle izvesnih obolenja kao što su: Morbilli, pneumonije, šarlah, gripa, tifus, meningitis epidemičan i još nekih. To su samo prolazno negativne reakcije. U ovom članku je autor detaljno opisao tuberkulinske reakcije: perkutane, kutane, intrakutane i subkutane, kao i njihove reakcije: lokalne, opšte i fokalne. M. Budak: Opet o digitalisu. Pored toga što je digitalis nezamenjljiv lek kod dekompenziranih srčanih mana, on nam služi da lako upoznamo latentne simptome dekompenzacije. On se medjutim ne upotrebljava tamo, gde nisu nadjeni nikakvi znaci dekompenzacije, a upravo je za dobar uspeh sa digitaisom predpogoj, dajevitium dekompen-ziran. A greh bi bilo ne dati digitalis kod ma i najmanjih dekompenzacija. B. Dragišić: Moderna ferapija rahitisa. Posle pojave ergosterina jedno vreme su svi iekari bili oduševljeni lim sredstvom u borbi protiv rahitisa. Ali se ubrzo počeli pojavljati u literaturi referati i o njegovom toksičnom delovanju na dečiji organizam. Sem opštih pojava u glavnom su to bile skleroze manjih i većih krvnih sudova, kao i hiperkal-cinacija organizma. S dugim posmalranjem tih pojava došlo se do zaključka, da tome nije uzrok ergosterin kao takav, već njegova prevelika doziranja, tj. u terapeutskim dozama ne pravi nikakove smetnje. Sem toga treba strogo voditi računa, da ergosterin dobije samo rahitično dete, pošto ono sasvim drugčije reaguje na ergosteri i od zdravog. Pored ergosterina pri terapiji rahitisa igra i riblje ulje. Ali isto tako treba lekar strogo voditi i ovde računa, da ne dodje do prekoračenja u doziranju. U novije vreme se pokušalo sa zračenim mlekom. Dok mu jedni pridaju veliku važnost, drugi je apsolulno negiraju. To dolazi usled toga, što ergosterina u zračenom mleku ima u vrlo malim količinama, a da bi se dale dovoljne količine ergosterina, trebalo bi dati vrlo velike količine mleka (3—3V2 1.), što je praktično nemoguće. U Frankfurtu su još zadržali davanje zra-čenog mleka samo kao profilaktikum. Dr. Grujič II. Jugoslavica Dr. J. Cholewa: Experimentelle Blastome allein durch chronische Arsenvergiftung. (Ztsch. f. Krebsforschung B. 41 (64). Avtor je videl po približno enoletnem pitanju belih miši z arzenom pri dveh od dvajsetih miši prave pljučne blastome in sicer enkrat epitelialno novotvorbo, drugič pa tumor, ki je bil bolj podoben sarkomu. — Oba slučaja bi lahko tolmačili po Asskonazy, Fischer — Wasels in Biingelerju. Lokalni dražljaj so tvorile kronične pneumonije, splošno dispozicijo pa končno za-strupljenje z arzenom. — Težje si tolmačimo slučaj nekega zajčka, kije dobil po pol letu pitanja z arzenom in alkalizacijo z atropinom sarkom ušesa. — Pri podganah, ki v laboratoriju avtorja pogosioma bolehajo za metaplastičnimi pneumonijami, poskusi še niso zaključeni. Dr. N. Br. Zdravko Nizetič, Beograd: lieber die Denische Operation bei tracho-matösen Prozessen (Kl. Mbl. f. Augenhlk 95/1935). Idem: Weiteres zur Technik der Hornhauttransplantation. (Kl. Mbl. f. Augenhlk ■94/1935). Idem: Eine Modifizierung der Technik bei der totalen durchgreifenden Keratoplastik nach Filatow (Kl. Mbl. f. Augenhlk. 93/1934). Idem: Eine neue Schwarten- und Kapselpinzette. (Kl. Mbl. f. Augenhlk. 93/1934). Idem: La conjonctivite a bacilus proteus vulgaris. (Ann. d’. Oc. dec. 1934). Idem: Le traitement operatoire de 1’ iridodialyse traumatique. (Ann. d’ Oc. sept. 1935). V rubriki, ki ima namen pokazati delovanje jugoslovanskih zdravnikov v inozemski medicinski literaturi, ne moremo prezreti niza člankov beograjskega okulista. Vsebina teh člankov bo zanimala v prvi vsfi samo strokovnjake, radi česar o njih nismo hoteli podrobno referirati. Dr. N. I Ganslmayer: lieber Tetanustoxine. (Zibi. f. Bakler., Parasitenk. u. Inf. krkht 33/35. Znani veterinar-bakteriolog, ki je deloval dolgo časa v Ankari, podaje kratko, toda zelo zanimivo poročilo o svojih poskusih za pridobivanje posebno toksičnega tetanus-toksina. Poskusi so se v polni meri posrečili, šludija je tudi za zdravnika prav zanimiva. Dr. N. DROBNE NOVICE Svojo 50-lelnico je praznoval pred kratkim prof. dr. Antonin PFecechtel, znani praški otorinolaringolog. — Njemu v čast je „Časopis Lekafü Češk^ch* izdal izredno lepo opremljeno in bogato ilustrirano jubilejno številko. Bolgarsko Ministrstvo narodnega zdravja je sestavilo zdravniški komite, ki naj izdela osnutek zakona za pobijanje tuberkuloze. Pred nekim časom so v Bukarešti stopili v stavko dijaki juridične fakultete, da bi na ta način demonstrirali proti izredno visokim pristojbinam za izpite. Njim so se pridružili tudi dijaki medicinske fakultete, ki morajo plačati še višje pristojbine. Razen tega se od njih zahteva nič manj kot 38 izpitov tekom šestih let studija, ki jih pa sledi po končanem studiju še enkrat toliko. — Pristojno Ministrstvo je sprejelo predlog za zboljšanje teh razmer. Pri tem je po izjavi samega ministra za narodno zdravstvo položaj zdravnikov v Rumuniji skoraj obupen. — Po mestih pride en zdravnik na 375 prebivalcev. Na kmetih je pa položaj v obratnem smislu obupen, kajti tam mora zadostovati ob najtežjih terenskih in socijalnih prilikah en zdravnik za 25 do 30.000 ljudi (Med. Welt 45/35). V carski Rusiji je bilo 20.000 zdravnikov. Na koncu prve pjatiljetke je naraslo število zdravnikov na 70.000. Tekom druge pjatiljetke študira na leto 25—50.000 dijakov medicino. Stroške za to nosi država v znesku 5—6 biljonov rubljev. Na koncu pjatiljetke bo v Rusiji 600.000 zdravnikov, od katerih 75% žensk. — (Odgovornost za te številke moramo piepustiti našemu viru, M. med. Wchschft). Kakor so poročali že dnevni časopisi, se je vršilo dne 20. X. 1935 v Turčiji drugo ljudsko štetje po vojni in to pod jako strogimi ukrepi. Po tem štetju znaša prebivalstvo Turčije skoraj 16'2 milijona oseb. Ankara ima 123.000, Istambul 719.000 duš. Število rojstev v Franciji je znašalo leta 1934 samo 675.000. Razmerje med številom rojstev v Nemčiji in Franciji je leta 1934: 57 : 100, v lelu 1932 je bilo razmerje še 73 : 100 (Oeff. Ges. Dienst 7/35). Po naredbi drž. vodje zdravnikov v Nemčiji, mora vsak zdravnik, ki se nahaja v kaki bolnici v svrho nadaljnje izobrazbe, doprinesti dokaz, da je sklenil zavarovanje o zakonitem jamstvu. Prof. Kuhn-u - Heidelberg se je posrečilo dobiti iz 80.000 1. mleka 14 g mlečnega barvila (lactoflavin.) Lactoflavin ima lastnosti vitaminov z izrazitim vplivom na rast. Živali, ki se jim ia vitamin odteguje, ne rastejo več. Desetmiljonski del enega grama na dan zadostuje, da se zagotovi rast poskusni živalici (podgani), (po M. med. Wchschft. 45/35). Dne 31. X. 1935 so v Rimu blagoslovili v navzočnosti Mussolinija univerzitetno mesto. Z graditvijo te ogromne ustanove so začeli pred tremi leti. Na površini 215.000 m* so zgradili nič manj kot 100.000 m3 zgradb, (po M. med. Wchschft.) Ameriške Univerze. Leta 1920 je bilo v Združenih državah 640.000 študentov; deset let kasneje se je število povečalo že na 1,370.000. — Ta množica dijaštva je razdeljena na 620 univerz in collegeov. L. 1935 so se zvišali skupni stroški za pouk na 577 milijonov dolarjev, kar je več kot 22 milijard dinarjev. — Vsaka od 48 zveznih držav ima svoje univerze; toda javne univerze so v brezpomembni manjšini z ozirom na tiste, ki so jih ustanovili in jih vzdržujejo privatniki. — Tako ima Chicago 2 veliki privatni univerzi z vsemi fakulletami in vsemi mogočimi stolicami, južna ima 842 profesorjev in 9388 študentov, severna pa 729 profesorjev in 10.697 študentov. — Največja v državi, columbijska v New Yorku, šteje 2800 profesorjev; število študentov, ki jo posečajo pa dosega 28.000. Univerza „Harvard“ v Cambridgeu (Massachussetts) pa šteje 1692 profesorjev in 7963 študentov. — Če si hočemo predstaviti bogastvo privatnih univerzitetnih ustanov, se moramo zavedati, da razpolagajo s kapitalom 1 milijarde 320 milijonov dolarjev, med tem ko imajo državne le 136 milijonov dolarjev kapitala. Knjižnice privatnih univerz imajo vsega 32 milijonov zvezkov, one javnih pa samo 13 milijonov. (Po „Ak. glasn. 24/35.) Umrli: Prof. Karlo Radoničić v Zagrebu. Posmrtnica v tej številki Prof. Karl Sternberg, znani patološki anatom v 63 letu na Dunaju. Prof. Alexander Gueniot, pariški kirurg in najstarejši francoski zdravnik v 103 letu. Nagrada Prof. Gj. Gjorgjevića Gospa Krista vd. Gjorgjevića je darovala v spomin svojega pok. soproga prof. dr. Gj. Gjorgjevića, upravnika dermatovenerološke klinike i t. d. v Beogradu, Din 1.0C0, kot nagrado za najboljše delo iz dermatovenerologije. Ta nagrada nosi ime „Nagrada prof. Gjorgje Gjorgjevića“ in se bo podelila v Zagrebu na dan obletnice njegove smrti, t. j. dne 27. aprila 1936. Natečaja se lahko udeleže vsi zdravniki, ki delajo na področju Savske banovine. Originalna, dosedaj še nikjer objavljena, s pisalnim strojem napisana in z geslom signirana dela se imajo predati na naslov: Prof. dr. Fr. Kogoj, upravnik dermatovenerološke klinike v Zagrebu, Salata do 1. aprila 1936. Ime udeleženca naj bo priloženo v zaprti kuverti, označeni z geslom. Dela bodo ocenili gg.: Dr. Ivan Beuc, šef oddelka za kožne in spolne bolezni v bolnici Milosrdnih sestara v Zagrebu, dr. Božič Janko, šef mestnega ambulatorija za kožne in spolne bolezni v Zagrebu in dr. Kogoj Franjo, univ. prof., upravnik dermatovenerološke klinike v Zagrebu. Po končani redakciji. Kakor so poročali že dnevniki, je bilo vodstvo Zdravniške zbornice, katere odbor je, kakor znano, odstopil, poverjeno gospodom dr. Dereani, dr. I. Tičar in dr. V. Meršol. Imenovani bodo izvedli nove volitve. 11 mil iiíiiiiií 1 llllllll IZ UREDNIŠTVA 1 lili 1 illl iilifiliiliiiiii llllllll iiiniinii Hill ; ii;si"ilil;l:li »J" Obračun Zdravniškega Vestnika za letnik 1934 Dohodki Izdatki Inserati prostovoljni prispevki .... naročnina in separata .... subvencije prispevek za kongresno štev. od Nar. protituberkulozne lige prodaja kongresne številke . drugo 60.182-25 12.045'-6.706-— 3.990 -4.323'- 4.044'— 542"- Tiskarna, ekspedit, ponatisi, priloge klišeji poštnina in Poštna hranilnica davek papir, tiskovine, i t. d. , . . nagrade drugo 79.392-- 2.720'85 4 557-90 4.145"— 1.276-50 600'-1.279"— skupaj Din Deficit „ 91.832-25 2.139-- Skupaj Din 93.971,25 Din 93.971.25 Din 93.971-25 Deficit iz I. 1932 ..... Din 3.444 63 „ „ 1. 1934 .............. 2.139 - Skupaj Din 5.583 63 suficit iz 1. 1933 .......„ 1.990-90 . ostane skupni deficit . . . Din 3.592"73 Posamezne postavke, kakor tudi celi obračun, so razmeroma visoke radi velikega obsega in visoke naklade kongresne številke. (Glej tudi Z. V. št. 11./34, str. 620). • Errata corrige! V članku dr. O. Bajca v zadnji številki je nastala na strani 324 v peti vrsti spodaj neljuba pomota. Beseda se glasi: „Kerngegend“ in ne Kerugegenol. » * * Tiskovni sklad. Prispevali so gg. Dr. Bresjanac — Šabac Din 200-—, dr. J. Bežek — Kranj, dr. V. Meršol — Ljubljana, dr. Muačevič — Osijek po Din 100-—, dr. J. Tičar — Ljubljana, dr. Kremžar — Domžale po Din 50 —, dr. Jenšterle — Hrastnik Din 30—. Hvalal * * * Kolegi, ki bi želeli originalne platnice Z. V. za 1. 1935, naj to sporočijo upravi Z. V. — Golnik, Cena: Din 20'— — Platnice so temnozelene barve in prav okusne. * * * Odkar ne izhaja več „Glasilo Zdravniške zbornice“, nima uprava Zdravniškega Vestnika nobene evidence o mlajših zdravnikih. Zato prosim gg. tovariše, ki ne prejemajo Zdrav. Vestnika v redu, da nam to sporočijo obenem s svojim natančnim naslovom. Urednik in izdajatelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Za tiskarno: Vilče Pešl, Kranj. Pri asthma bronchiaie in drugih alergičnih boleznih, nadalje pri bronhiditi in oslab. krvotoku Oblike in zavitki: EPHETOMH i taltatl p 8,05 8 originalni zavitki z 10 in 20 kom. EPHETOHItl p lerlali po D,01 o originalni zavitki s 50 kom. EPOETOim v ampulah po 8,01 p originalni zavitki s 5 in 10 kom. EPIET01I1 Milo 3% jMaSdBaBEMa^TSHBE originalne tube s približno 10 g obnese tudi v magistralnem predpisu Zastopstvo za Jugoslavijo : NEMŠKE KNJIGE ZNATNO CENEJŠE KNJIGARNA KLEINMAYR & BAMBERG, LJUBLJANA Miklošičeva cesta 16, vljudno naznanja, da so se knjige iz Nemčije pocenile za inozemstvo za celo četrtino in da se do nadaljnega preračunava nemška marka (torej osnovna cena po katalogih) z Din 14’— Poslužite se našega posredovanja in ne naročajte pri inozemskih tvrdkah in potnikih. Novitete so vedno na razpolago na ogled. Vsa naročila se izvršujejo najhitreje GOSPOD TOVARIŠ, tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, so v vsakem oziru posebno priporočljive, zato krijte svojo potrebo pri teh tvrdkah 1 Vedno pa, kadar kaj naročite pri kaki tvrdki, pa bodisi tudi samo vzorce in literature —se sklicujte, prosim, na Zdravniški Vestniki S tem koristite sebi in svojemu glasilu. Vsebina Stran Prof. Radoničič : Slika v prilogi Dr. Lusicky Profesor Karlo Radoničić f................ 357 Dr. Jos. Cholewa: O eksperimentalnem proučavanju raka . . 359 Dr. J. Demšar: Rak na koži ................................. 368 Doc. dr. ]. Robida; Nevrologija in rak.......................... 371 Cand. med. Marij Avčin: Funkcionalni pomen glandulae thymi (nadaljevanje) ..................................................................377 Dr. Alojz Zalokar: Material k vprašanju splava................387 Dr. M. Karlin: Prof.Franjo Durst — šestdesetletnik (s sliko) 390 Iz zdravn. društev : Dr. T. Furlan — Znanstveni sestanek Slov. zdrav. društva 15. IX. 35 v ženski bolnici .......... 392 Stanovski Vestnik: Zdravniški sindikat — Dr. I. Tavčar: Pokojninsko zavarovanje zdravnikov v Dravski banovini — Načrt za pokojninsko zavarovanje zdravnikov v Dravski banovini ..................................... 396 Nove knjige: D' K- Jovanovič: O radioaktivnim pojavama i pri- sustvu retkih gasova u termalnim vodama Soko banje Dr. E. Brezina: Die gewerblichen Vergiftungen und ihre Bekämpfung............................... 398 Iz med. časopisov: 1- Periodica II. Jugoslavica............................... 399 Drobne novice: 402 Iz uredništva: 404 ODLIČNA MAST PROTI REUMATIZMU MIŠIČEVJA PEREMIN .KAŠTEL' l/2°/o*na histaminska mast Orig. škatlje s tubo z 10 g masti, ter z odgovarjajočimi papirji za prepariranje kože PEREMIN SE JE ZNATNO POCENILI Kaštel d. J l/ \ CTL'T u tvornicakem.farmac. *7 \ u JajTvO 1 1_j1_i proizvodov d. d. *LJ ODIO _________„SANABO-KAŠTEL“_____ PROCYTHOL pro injectione perniciozna in težka sekundarna anemija i ampula odgovarja po svojem kliničnem učinku približno 500 g svežih jeter PROCYTHOL FORTE 1 ampula odgovarja po kliničnem učinku približno 5.000 g svežih jeter Vzorci in literatura na zahtevo Intramuskularna raba! »Zdravniški Vestnik“ izhaja lOkrat na leto (meseca julija in septembra ne izhaja). Naročnina za nezdravnike Din 90'— celoletno, Din 50-— polletno; za medicince Din 50'— celoletno, Din 25 — polletno. Zdravilišče Golnik za bolne na pljučih. Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem Stadiju. 3 oskrbni razredi Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago! — Higijenično* dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumothorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, Jakobâusova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. v Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.