?tev. 76
V Trstu, v fo e!(, 18. tn^r'a 1915.
Le'nlk LXCV
rtu'« vsak dan 2ju,r.-', *udl ob nedeljah praznik't. —
L'-ediiltvo: ulica sv. FrančlJfca As<"kcf?i 'JO, f. naJstr. Doisi nii -.t pošiljajo uredništvu, - Nefrankirana nr-ma ss r« prekršio, rokopisi te n* vrafai >. — lida;atelj fn oil^ovorn1 . .jt'an Godina. — Lcitnik !:cnvorc j lista „Edinos:'". - ; -,. "l» Edinost. — Telefr'ti uredništva in f prave st»»v. i I -57. — -frttnlni znafta 7a ccio leio W K, j - I leta j« K, t- iu K — »a nedeljsko lidnjo za celo telo IJ K, pi?l lila j , .

v
Posamezna številka 71 Tr»t In okolico 20 vin., zunaj .10 vin.
Oj;i■ ';;'ivr»i/ in obrtnikov trn po'JO vin.; osmrtnice, t«hv«tej fos.jn \ vi :', OJjlaM dorrarulh zavodov mm po 50 v*: si v tfk I-sta 1)0 & vi-t 30 K, v^aka nadal|na vrsta 3 K. Mal. o^l si po 8 vin, beseda najmarj pa 90 vin. Oglase s reiema in scnir.i oddekk Edinosti. NaroCtilra in ieU'atti.10 e se jo iljajo tI t? i i p: avl .Edinosti". Upu a in ins r-itni oddelek se u . li*. . v ui ci sv, iranč ška As. 2J. Poi'.nohrnn. raCun tf-U.iiS'^
Mirovna ko^'cfanca.
Vrhovni vojiiil v. ot. Iz Pariza se poroča 16. t. m. ;:vc.:r: Vrhovi vojni svet se je sestal včeraj na Orsajskem nabrežju, da bi razpravljal o definitivni predlogi glede pomorskih vo-
pis*Ia pogodbo od 23. aprila, prezirajoč ruski zlom dne 2. majnika pri Tarnovu in Gorlicah. Vziic srbskemu |to-;
ie podpisala Italija dne 30. novembra 1915. Ion-1 danski pakt. Na to updaliuje pariški list: Cc bi Imeli: sedaj izbirati med povečanji, obljubljenim Italiji, in med
.. , , ,	- . 1/ 1 1 tii.i	1 1 tcm» ^ Pritrdili enim, drugim pa ne. bi se izneverili
jaških n zrakoplovnih vprašan; Vskd Wilsonove cd-. /oIc5bam londonskem pakta. To bi bil sistem kosovi sotaostl, ki ni se mogel ustvariti svo;ih prealog, se je ■ pap!rja> k| „ nv bomo ponavji?li( 5cd:tn^ rivendikaclje vojni svet odgodi! do ponedeljka.	,tal!,e cCPrajo prcko posodbe, kolikor se tiče rešker
Pomcdnaroditev pristanih, vodnih potov in /e!c^nic.
Iz Pariza se poroča 16. t. m.: Komis'a za mednarodno upravo pristanišč, vodnih potov in železnic je imela 15. t. m. v ministrstvu za javna dela dve plenarni seji. Nadaljevala je razpravo o klavzulah, nanašajočih so na mednarodno upravo porenske plovbe. Pričela se jc razprava o klavzulah, nanašajočih se na železnice.
vprašanja. Navajajo sc dobro znani argumenti in rc-Ako vprašaje razburja Italijo. Italijanska \lada nv:ni, da bi se mogla odreči kakemu czemlju, priznanemu ji s pogodbo od leta 1915, v zameno za Reko. Mi ncčcnio nikakor vplivati na Italijo, da bi jo sklonili do transakciji te vrste, ker nimamo nlkake pravice, zahtevati od Italije, naj se odreče "enemu" defu pridobitev jfpjočenih
.. __ ,	.	v poto-bi 1/, ?tn 1915. Vmm nas nase vede ne nc
Razgovor med W sonom In Orlandoitt.	1 1 • - 1 »■	• .	■ «?
*	. ovira, da ne bi zeleh sporazuma v interesu miru. fran-
iz Pariza sc poroča 16. t. m.; Sr.cči je prcdsecnik žo{, da n{, b] 0StaU nilM*e-srenkobR-meti ftaTlJo in VVilson prišel k italijanskemu odposlanstvu v poset ki j^^vj^ 0t| nasoglasia hi inreht le M^ctia korist;
Orlandu, s katerim se jc pogovarjal nekako poidru.ro ,oda n2 pristoj:, n£m> ^ b5 <rM]> svetovali, ali raz-uto. Orlandovo glasilo .Lpoca« dostavlja tej vesti, oa je pravijal(t Dali smo svojo besedo in moramo jo držati. i\o v tem razgovoru po vsej venetnosti it; t aaskn
triftorijltna vpralanja.	Itaiiiansko-srbski spor.
-t. • _______„ _____.	Tržaška -Nazione« poroča 'z Rima 16 t. m.: »Knez
Zveza narodov v mirovni pogodi)!.	r. . ,, .	.. . c ,..	. , ......
; , ,. ..... , Livio Borghese ie odSel v Srbijo v svojstvu italijansi e-
Kakor se poroča Iz Pariza, je predsednik VVilson iz- ga posIanika> Kcr pa je lzjavii tamošnji minister za zu-javil 16. t. m., da mora v smislu sklepa mirovne konic- „hnu stvari< da nc more sppcjeti njegovega poverila, renoe 25. januarja Zveza narodov tvorili bistven del | nas!ovi^ncga na kraija Sr'bi'jc namesto na kral'a Srbov, mirovne pogodbe. Ore tu za končnovei.aven sklep j Hrvatov fn Slovencev, je kn:z Borghese po navodilih nikakršnega razloga za verjetnost vasti, no katerih ilai|Jansjke vlade po\eril sodstvo poslaništva vit. Clala-naj bi se mislilo na izpremembo tega SKiepa.	j Uju y sv0-stvil .poslovnega pooblaščenca In se vrne v
Iz Washingtona sc -poroča 16. t. m.: Tumultv, tajnik, kalijo. Kakor je znano niso niti italijanska vlada niti predsednika V/ilsona ie prejel od VVilsona kablogram, v ostaii zavezniki doslej priznali kraljestva Srbov, Hrva-!< ritere m sporoča predsednik, da ie plenarna seja ml-Ttov tn sbseiiccv, vsled česar poverilo ni moglo Imeti
ravne konference sklenila, da bo Zveza uaredov tvo-■h hitven del mirovne pogodbe.
Izročitev nomške trgovinske mornarice.
Kakor znano, so nen.ški odposlanci na sestanku v Bruslju sprejeli zavezniške zahteve glede izrrčitve nemškega trgovinskega brodovja. Zato so zavezniki dovolili ^mCijl uvoz 300.000 ton 7,ita in 70.000 ton maščob na iMsec. Določilo se je tudi, da mora Nemčija dobavljati ,i*!iko množino premega zaveznikom. — Reutcr poroča, da se nemške ladje izroče zaveznikom v različnih nri&Uniščih. Ladje, ki se bodo uporabljale za prevoz fst, bodo Imele izključno zavcznilke posadke. Nc more se še reči natančno, koliko bo znašala celokupna to-na!at ceni pa sc na približno ipoloetrti milijon ton Razšle se pa ladje med vse zaveznike, da bo njih unoraba tem lažja, toda delež Italije bo manjši od deležev osta-zavernikov, ker ie Italija že v posesti avstrijske to-nIt. Francoska doibi 7.5 do IOO tisoč ton velikih viso-komorskih in prekomorskih parnikov, ostanek teh par-tiikov pa sc razdeli po polovici med Zedinjene države in Angleško. Kar sc tiče tovornih parnikov, -dobi od
drugačne oblike kakor ono, v kateri jc bilo sestavljeno.
Angleži zasedejo Smirno.
»Times« poročajo iz Aten, da so angleške oblasti sklenile začasno prevzeti upravo Smlrne in sicer z na-menom, da napravijo konec nemirom, ki so jili v zadnjem času povzročali Turki, in preprečijo nevarne spore. Kakor poroča list, se vrše v smirenskem okrožju pre-ganjanla kristjanov. Turki namreč, kršeč premirje, nadaljujejo novačenje In silijo kristjane k naboru, zlasti imevitejše, od katerih zahtevalo, r^rorrne odtarpninc. da jih eproste vojaške službe. — *
Izjave češkega ministra Kloiačd.
V nekem razgovoru ie Češkoslovaški minister Klofač izjavil sedeče: Cehi žele, da bi kot bratje skupno živeli z Nemci. Hočem, da Iz čcSko-sIovaške države na. sta'i^ r. va ?vlca. Hočemo podeliti Nemcem popolno
ciakop-avnost brez ozira na njihove grclic iz minulosti, fir - eč o razmerju do židovstva ie rekel: Nc mislimo
pa so tako drzni, da zahtevajo uzurpirane pravice do
Husovega vseučilišča. Priključenje Nemške Avstrije k Nemčiji sc mora odtehtati s teritorijalnima kompenzacijami. Ni dovolj d? sovražnika le militarlČno razorožimo, moramo preprečiti tudi njega tradicijonelni pritisk na \'zhod in na Rusijo, nad katero bi hoteli zagospo-dosati.
Ugodne nade za Pollake.
T/, Pariza Javljajo: Po povratku VVilsona gn obvesti državni tajnik Lansin:; o dogodkih, ki so se vršili za časa predsednikove Odsotnosti. PMem sprejme W'iIson polkovnik;' M lusca. da ć'.i'c njegovo ooročilo o vsesplošnem polo/iaju. /jatem sc bo vršila skupna konfercnca vse ameriške d^'egr.ciic ped predsedstvom Uilsona. na ka-itri bodo razpravljali o najvažnejih vprašanjih mirovnega kongresa. Zastopniki poljskega narodnega odbora so imeli doljšo konferenco 7 drža\"nhn t.\nikom Lansln-■gnm Ob tej priliki sc je razpravljalo vprašanje o mejah proli nemški republiki, vprašanj« o svobodnem doho-du Poljske do moria, in slednjič o polisko-ukrajinskcm In poljsko-češkoslovaškem sporu. Lanslng ic Izjavil, da se amerikanska delegacija na mirovni konfcrenci zavzame za vse povsem pravične zahteve vclikopoljskc. Skoro vsa poročila so nad v ' ugodna za Poljake. Oledc polj-sko-ukrajlnskega spora nade, da si mirovna konferenca popolnoma usvoji stališče Poljakov.
Nemčija bo morala plačati Francoski 216 mllliarđ.
Neki iinančnik ;c izjavil listu »lieho dc Pariš«, da vojna <Tvoda, ki jo mora povrniti Nemčija Francoski znaša 246 milijard. Ta svota bi v slučaju, tia bi sc plačala v 50 letih, s prištetimi obrestmi vred narastla na «40 milijard. Oni finančnik meni. da sc bo od'-kodnina n!;iče-vala v triletnih ali štiriletnih obrokih. Prvi nbro!: bi ra-padtl leta 1 ^22., ko !»i plačala Nemčija deset milijard. Leta 197?. bi plačala zadnji obrok, 26 milijard.
Podonavska federacija?
Iz Curiha ic prišla v svet vest. da so francoski politični ka gi lrfno.vV bavijo 1 akc'Jo, da bi sc lišTanovlIa nr;d_on^Y^l.,'i icd^i x k itero bi vstopile vse drža-vci nastale vsled razpada avstro-ogrske monarhije. Na ta način da bi sc olajšala rešitev te/.kih finančnih vprašanj, ki so nastala, !n 11a ta načhl nj bi se preprečilo tudi zedlnjenje Avstrije, z Nemčijo in ne bi se mogla ta poslednja olaČIt!. V ta namen da je prišet v Belgrad grof Karoly, da čuje, kako bi se tamošnji politični krogi vedli napram takemu načrtu.
onega "defa., kl ga ne potrebujejo Zedinjeuc države, tri} ustanavljati posebnih verskih šot, ampak splr ne dr-četrtine Angleška, ostanek pa Francoska. V Hamburgu, ^avne šole. Vsakemu narodu in vsakemu vercizpove-
se
iera
bo omogočeno, da si ustanovi Šole svoje vrste, Masaryk o nevarnosti Nemčije. Nedavno je imel predsednik Češko-slovaš^ republike
je ustanovila zavezniška gospodarska komisija, ka- ^aniu nai a se bo bavila z najemi in pripadajočimi vprašanji.
Z ozlrom na spor med Italijo in Jugoslavijo
jpiše pariški list »Temps«: Ore za to, da se ustanovi' razgovor s poročevalcem pariškega lista »*femps«. Re-\ Alpah fronta, ki naj zavaruje Lombardljo proti vsa- je: nuriaj jc dobil živila, Praga pa skoro nič. Vpra-hmu nemškemu navalu in da se na Jadranu ustvari šan c prevažanja se mora rešiti čim hitreje, da sc prerojen položaj, ki zagotovi mir med Italijani in Slovani pre£i gbd, ki ga bnljševiški agitatorji hočejo izkoriščati ter zajamči ravnotežje na Sredozemskem morju. Ure protj vladi In proti ententi, kar dokazujeta govora Bbcr-ia to! da se da italijanskemu narodu zasluženo zado- ta in Davida. O konferenci v Bernu, na kateri so nad-f,čei|je za njegove žrtve in materljalen dokaz, da se ni vladovali Nemci, le rekel predsednik Masarvk. da igrajo varal, ko je stopil v vojno skupno z nami. Italijanskim Nemci svojo staro igro, da bi dokazali ned Vir st Ncm-revendi kaci jam v prilog jc cn glavni argument: obsto- či5c ter ja sejall razdor med zavezniki. Vlada
Scheidemannova ie nevarna Istotako kakor jc bila nc-varna vlada cesarja Viljema. Nemci sc niso izpremenili. Ne smatrajo sc za poražene in nadaljujejo s.oio propagando. Na Dunaju izganjajo slovanske dijake, v Pragi
?f
jile dve pogoi'bl, a naša prva dol/nost je, da.spoštu jemo pogo<lbe. Na to omenja »Tenips« razmere, ob katerih le ltali'a vstopila v vojno, nc meneč se za teritorialne ponudbe od strani centralnih vlasti, da je pod-
^ravi&a ^a^en sa nam* ka r:roln©,fc.
Nedarmo so priredili anidriški delegaciji na mirovni konfcrenci banket v Parizu. Tardleu jc v svojem govoru slavil veliko d<;!o na katerem delujejo delegatjo skupno In cnodušno. Pelo jc na dobri poti in njega uspeh Je gotov. Rekel jc, da se Zveza narodov ne more usta-' novlti drugače, nego na mirovnem dogovoru. Mir mora Izključiti vsako misel na vojno in to tako-le: da so vsakemu narodu urede najboljši pogoji zemljepisne stalnosti, narodopisne pravičnosti In gospodarskega blagostanja; da sc incd zedinjenlmi državami zagotovi taka vzajemnost, da vsak napad proti eni med njimi prisili druge v zvezo. Tardleu le zaključil: V nekoliko tednih podamo vsem poštenim in pravičnim narodom nove nade in vero, novo in odločilno pravo, da bodo verovali v napredek človrčanstva.
Nato ic i/,pregovoril državni tajnik Zcdinienlh držav ameriških, Lanslng. Omenivil prijateljske vezi, obstoječo
pljunclh hi potem letajo na živila. Važno ic mleko, katero je večkrat Inficirano tuberkulozo goveje živine. Človek le dostopen za jetiko goveje žiivine in dognano 4je, da jc vsaki descM slučaj človeške tuberkuloze povzročen po bacilih goveje tuberkuloze Ta bacilus (Tvpns bovinus) le malo razločuje bacila človeške 'etike (tv-puslmmanus) in napravil iste 'izprememibe in posledice v telesu. Govedo pa se nc more inficirati s človeško tuberkulozo. Tuberkuloza med govedo jc zelo razširjena, v Hamburgu napravljena-Statistika Ic <ioka/;;!a, da je Črcz 20/« goveje živine inicirane s tuberkulozo. Nikdar torej naj ne uživamo surovega mleka, ako ga nc dobimo Oid poznane, gotovo »dravc 'krave,
Nezidrava stanovanja, posebno temne, vlažne, soln-čnim žarkom nedostopne sobe pospešujejo razvoj tu-berkulcfze, in napravljajo diapcziiciijo za njo, za!o si
PODLISTEK.
Dr VOLAVSCK:
B n prati jstiki.
Sam sem vbdcl, kako ic Imel na kolenih najmlajšega otroka In mu dajal kruh nadrobli-en v mleku. Ker jc hrana pckJa, ie vsako žlico pihal in večkrat pokusi!, če ie že dovoli hladno. Ali je potem čudež, da so vtsi otroci bolni? Starček seve-da ni kriv In *sc je razjokal, ko sem mu Povedal, od kod prihaja 'bolezen te obitelji. Velika na-Saka je tudi, ako zdravnik bolniku a M vsaj njegovim sorodnikom ne pove resnice. Pod slabokirvmostio, pljučnim katarjem in drugimi bolezni skrivajo tuberkulozo, dokler se da. Danes, ko vemo, cla je tuberkuloza ozdrav-liiva, lahko povemo bolniku resnico, in tudi on se bo .^čiino suha, zračna, kolikor mogoče prostorna stano-ot-em dosti boljše fin vestnejše zdravil In gotoveiše .vanja. Čistimo Ln zračimo sobe vsaki dan. Svetloba, zdravil kak-or, ako 'sc mu reCe, da je navadni katar «rak in solnce so največji sovra^kt tubcrkelbadlov In nI nobene nevarnosti. V nekaterih slučajih seveda se najboljši pospcš;tc!ll našega zdravja. Da ^o hiše pravilno
Mnćkm ne more naravnost pove-datl In v tih »lučajih naj uredniki Izvejo resnico od zdravnika. Kak^r vse druge nalezljive bolezni tako sc t mM tuberkuloza lahko dotvi s hrano, ki Ic okužena s tuberkclbacilt, to naj ne bodo zaposlrnt letični fjudje v trgov lah t
-zidane In stanovanja higijeničuo razdeljena, to naj 01 bila skrb države.
Primerna, tečna in zadostna hrana ohrani telo zdravo in močno in ona je eden glavnih čflnlteljev pri profilaksi kakrr tudi pri . ravljeuju tuberkuloze. Ako teio ne dobi
tivlM, Tudi Bwbe prenaAaJo labk« bacile, ako Uzijo po| dovolj primerne hrane, toda) nima nioCl, se branih proti
"Infekciji ali na in,premagati, ako )e že inficirano. Pomanjkanje Ustvarja vedno dispozicijo za tubcrkidozo. To nam
ic potrdila tudi vojska.
• Tudi alkohol, posebno v preveliki množini, dela telo dteponirano za jet-iko. Od 30. leta naprej umrje 2—3krat toliko mo-Žkili na jetiki kakor Žensk, ker ^e alkoholizem •med mo' kim i (dosti boli razširjen kakor med ženskami. ! -Posebno za otroke in mladino, ki sc Šc Tazvija je alko-| -bol zelo škodljiv. Alkohol nc vzgaja ampak uničuje. Ako ■tudi alkohol v zinvernl množini odraslim navadno ne škoduje, škoduje otrokom vedno in v vsaki množini. Vse boicziv, posebno pa dolgotrajne kronične, ki telo slabijo, napravVajo dhstpo-zlcijo za jetiko.
Jetika in zakon. J etični ljudje naj se nc poročilo, dokler niso -popolnoima zdravi, ker je zakon za nje zelo •nevaren. Nekateri -so predlagali, naj država Izda posebne .postave, ki jettčnim zabranjuje ženitev, toda s takim! postavami bi se težko dosegel zažeiierri uspeli. Umest-nejc jc svariti in poučevati ljudstvo v splošnem in v posameznih -slučajih. Na Angleškem ic n. pr. navada, da dajo starši nevestini ženina preiskati od hišnega zdrav-u ka ln ako ta izjavi, da ie ženin zdrav, sele potem inu iajo hčerko za ženo. Ravno tako se ženin ali njegovi starši informirajo o zdravstvenem stanju neveste. I o |e naperjeno v prvi vrsti proti jctiJti in spohnim bolrrnim.
(Konec sledi.)
«ff»n TT.
»EDINOST« It. 76.
V Trstu, dne 18. marca 1919.
Kicd Franclfo in Zedinjeniml državami, ie rekel: Ko Je ameriški narctl razumel, da ste Kreneta in evropska demokracija v nevarnosti r,:ui navala nnbicljozne avto-fcrac. c, je unodu-no potefjn:! meč. Zcdin]enc sile velikih iiarcJt.v so dcneule do uspeha. Vo:s!:a fmiperijalistlčnih osrečuju vlasti ni već. Nemčija trpi grozno ali pravično: priirpl.a teiko kazen za zločin, da je skozi štiri leta drž !a svet v krvi in ogn'u. V svoji bedi prosi sedaj nemški narod usmiljenja. Nasilja In spopadi pustošijo u;:ce ulovih mest incustrijalna podjetja; njegova socijalna organizacija danes ne obstoji več. To je kazen niesove nesreče, pravična kazen za njegove zločine. 1 Moremo imeti usmiljenje do nedolžnih Nemcev, ali to usmiljenje nehuje, čim se spominjamo, koliko so Francija !n drugI narnd! trpeli vsled invazije tevtonsklh tolp. Daljo :e rcKel Kansing. da na vzhodnem bregu Rene vlada u.kn beda. g'cia In anarhija, kakršna je preobrazila Rusijo v 'pektl požarjev in terorja.
Po Lunsingu je govoril maršal Foch, ki je slavil hrabrost ameriške vojske in njene zasluge za končno zmago.
ComačG IFGSS!.
!z nradnejra lista. Z naredbo, izdano 6. t. m., prepo-
veove vrhovno poveljništvo italijanske vojske prenos ali poizkus prenosa pisem,, listov, revij, riseb ali tisko-, vin preko premirne črte v obeh smereh, ter oddajo brzojavno ali telefonski zasebne vesti, ali pospešuje njih oddajo. Prestopek te naiedbe se v zasedenem ozemJfu kaznuje z zaporom do 6 mesecev ali globo do 1000 K, Kazen se zvišuje do zapora enega leta ali globe do 2000 K. će bi dopisi vsebovali vesti vojaškega značaja ali take, ki bi mogle oškodovati koristi države. Ce je krivec javni uslužbenec, se kazen zviša za eno tretjino. Kdor brez oblastvenega dovoljenja v zasedenem ozem- i Iju prodaja. Ima v prodaji ali sploh hrani iz sovražnih dežela izhajajoče liste, revije, risbe ali tiskovine, za-1 pade globi do 1000 K. Pristojno je za te prestopke vojno sodišče.
—	Oubernijska oblast je izdala naredbo z datumom 8. t. m., objavljeno v Osservatoru« 17. t. m., s katero se določa, da morajo banke, bančne tvrdke, menjalnice, men'alniški agemje, draguljarji in sploh vs>e osebe, ki ktlpčujcjo z denarjem in dragimi kovinami imeti knjigo, potrjeno po gubernijski oblasti, v kateri morajo razpre-deljeno, urejeno po datumu in brez nepo-pisanlh presledkov zabeleževati vse naikupne In prodajne posle j'lede zlatega denarja ter ime In priimek, narodnost In naslov prodajalca ali kupca ter značaj In pogoje posla samega. Kazen /a kršenje le odredbe: globa od 500 do ;;ocj K.
I,;voz svežih rib iz Julijske Benečije je prepovedan.
Prestopki prepovedi se kaznujejo z globo od 100 cto 1000 K ter zaplembo blaga.
—	Z odredbo, Izdano 15. t. m. in objavljeno včeraj, 17. t, m., v tOsscrvatoru« odreja gubernilska oblast, da t : teden stopa v veljavo naredba vrhovnega povelj. niStva, katera prepoveduje prodajo svežega In konser-viraifega govejega, konjskega in svinjskega mesa ob sredah, četrtkih In petkih, ter odreja da morajo biti mesnice zaprte oil torka ob 1 popoldne do vštetega petka. Samo mestrca židovske občine sme biti cn^prta t b petkih namesto ob sobotah, 'toda meso se sme prodajati samo proti potrdilu židovskega rabinskega urada in občinskega urada, da dotičnik pripada židovski občf-ni. Iste tri dn! se ne sme streči v gostilnicah, penzijah, hotelih, kavarnah itd. z govedino ter konjskim In svinjskim mesom. V lokalih mora biti javno izobešen izvleček iz teh dolnčeb. Kazni za prestopnike so zelo ostre in se bodo uporabljale brezobzirno.
Civilni komisartjat za tolminski politični okra) razglaša: V prvi polovici meseca aprila t. i. se otvori v Tolminu mešana pripravnica za slovensko učiteljišče. Sprejmeio se deklice in dečki, ki so dopolnili 14. leto ter z uspehom dovršili l'udsiko šolo. Vpisovanje se vrSi od 25. do 30. marca od '0—12 dopoldne v pisarni okrajnega šolskega sveta v Tolminu. K vpisovanju je prinesti s seboj: i. krstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo, 4. izpričevalo o cepljenju koz. Tolmin, dne 14. marca 1919. Civilni komisar: colonnello Lavagrva 1. r.
Konjsko meso. Danes sc bo prodajalo konjsko meso In
sicer brez kosti po S 7'20, s kostmi pa po K 5'20 kg v
naslednjih mesnicah: Carduccl 28, S. Marco 36, Fontana 22. Istria 18, Malcanton 19, Settefontane 17, Olulla 31, S. Oiacomo In M on te 12, Vašari 4. Caprln 8, Alflerl 18, Donota 20, Revoitella 465, Olulia 46, Oiulia 88, Olulla 25, Medla 34, Castaldi 4.
Slovensko gledališče. V četrtek, 20. t. m., ob 8 zvečer se ponovi po daljšem času zopet prvič efektna tri-dejanska komedija »Vrag« z g. Skrblnškom v naslovni ulojji, — v soboto, 22. t. m., ob 8 zvečer prvi glasbeno-dramatični večer v tej sezljl. Spored še priobčimo. Obsegal bo recitacijo, en dvospev, solospeve in Igro v enem dejanju. Prodaja vstopnic se vrši za četrtkovo predstavo jutri, sredo, nxd 9 12 in 3—6 ter na dan predstave med 9—12, 3- -5 in 7- -8. Danes je gledališka blagajna zaprta. Vsi oni, kl imalo z ozirom na svoje sodelovanje pri zadnjih predstavah dvigniti honorarje, naj store to tekom Jutrišnjega dneva.
Odborova seja »Vrdelskega Sokola* je danes, v torek, ob 8 in pol v Nar. domu. -- Staiovta.
Mestna zastavljalnica. Danes, v torek, dopoldne se bodo prodajalc na Javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene meseca oktobra 1918 na zastavne listke s>erl]e pa razni nedragocenl t redrretl, rastav-
Pevskl zbor Glasbene Matice v Trstu. Danes ob 6 vaja za ženski zbor, ob 7 pa za moški z-bor. Pevovcdja.
Promet v pristanišču. Prispela: »Adria« iz Jakina, r-B. Bruck« iz Benetek; odplula: »P. Hohcniohc« v Benetke, »Sarajevo« v Pulo.
Nesreča na ddu. Na krovu parnika »Trleste« v ladjedelnici pri Sv. Roku je mehanika Bruna Taboga prijelo za levo roko in mu jo težko poškodovalo. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico«.
Aeroplan sc prevrgel. Včeraj popoldne je burja neki poštni aeroplan prevrgla v morje. Po sreči je bil v bližini parnik »Trieste«, ki je rešil oba letalca.
Nevaren padec. Hletni Salvatore Frankovič je padel tako nesrečno, da s je pretresel možgane. Sprejeli so ga v bolnšnico.
oclna nriMlmnii
MALI OGLASI
[letim vr;Ce. 2,t,s Sfttrfertflfcrjr.
rrnSn'rn 1 »noietno prakso išfe "n;»"m dJin ' w f l!;es,a in Oko"«'
UMIH lil f'utoe. N.sov nme 1 * ^andro Volta »lc>. 2, V. n.
In«, oiid. tdinostl.
pm
347 b
n H molji1* z mladičem e 'pro
M U i'i. Hlccdmj UPI._3477
i tflr'ifl'ft delj\c«1n uferctlS' m Koiiip««, ul. Ertj i-1.
347S
v rala 19.
34Mi
^rtfl ,ii<e v n'!e n
ul.iL I..11U1 i iltin v irvfi'!i u ok ili I. ailov pove Inser. oddelek Ed'no<lJ._____ .16 i
PPffl* sPrei*ma P P"v la VlUl vrst ; delo to':n, r>
dEiT LL! £ KR3ZMAHČIČ
Trst, m Huovn 38 vogel Via i Lozzcpd. b
| Prodaja na drobno in na debelo. |
srgaB	———.mi i^gS
| Umetni zobje LV^F&Š"
i VILJEM mm, konc. zoUoteiinik
l Trst, ul. 30. oktobra (ex Caserma) št. 13, II. j — Ordinira od 9 p edpoldne do 6 zvečer. —
I tl ltO 71 iv'a?rtl 'J ds'e S^'c
Mi It fiJe učenec za Sv, Iv.ri,^ Veli a vrh,' uf. Tlgor f>', 11''." In illaitko za V. razred. Ul. Giitl a______
tr.K_°_ 3'74riTffcnlit ,et (t ,^vr',, v>.
J"|J) mlsdi služkinji lifet* alu^o. C liUbllil g itna<!,o, govori tn I.Vj itidi ?a na akar co. N-sl^v p s' .vensd. it-lljjnskl In nem-iio m. o d. l-fldelek.	3480 lk<| ilnlbo v molit a'i n.i de-
Ifp«« « s "HO^tnii! za fo-offr ifaVI el1 kot uiMl ' 8,1 61 ^ Naslor Lan C «telkfvOoricAnton i1)0 ve ' " odd Ed "osti Jcrk t, Cur ca. Corso 36.
Jcrk f, C or ca. Corso 36. A	Z l ' 1 i
|r .	.----i f|4D bi poučava otro.e I ud-
! rn'rr fi-rrrlfrp nse ,fi,fire uuieu «ke vtm« mdi . a
{U.kl.U Ibau.u v »lii.bn lorn, Znicrn" cene. l»o tiiiila ; Bv. IJII^Lariniifi 19. I.	3474 tva-i flpodnji fi^. I.	3;75
fl'Tft' I P§t bi" ae dobijo v do Uit V.. I brozna;l trgovini ul.Giulia
ft, 1'tttfml prej Iviifj, Semena njudt prodi j i-
kiipim7 M^liii' srai.de 10Lvrfl 11 Sever A Komp. rit Uabič.	6 347BUI deli o Post j 1. P 167
^rsoh vrst r< I p-
Vreče
ZAHVALA.
Za vsestransko izkazano sočutje n priliki izjrubc naSe-ga nepozabnega brata, strica in svaka
Rudolfa Komel
izrekamo tem potom naltopltJJo zalivalo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin dragega pokojnika. — Posebna zahvala pa bo«di izrečena veleč. gosp. patru Petru Otokar za njegovo sočutno tolažbo o priliki bo- f lezni, pevskemu zboru v Dornberjru za ganljivo petje, j nar. izobraževalnemu društvu v Ajševici (Čigar predsednik Je bil pokojni), cg. kolegom pokojnika, uglednemu učitejjstvu, šolski mladini in ostalemu občinstvu, ki sc ie udeležilo pogreba v tako častnem itevilu,
DOHNBEKO, 17. marca 1919.
Žalujoči ostaM.
najfinejše vrste, prodna tudi v malih množinah po konkurečrih cenah
protokolirana »v dka J. P .^ilNl, y Trstu uF. T );re bi .nca št, 20.
JADDAKSKA BANKA
- TRST -
«0 cdssb o Ibpanls 5 - vin s. M \
Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj,
Obavlja vse v bančno stroko spada-(Ljočc posle.
Sprejema vioge na knjižice in tekoči račun
far v lirah in kronah
po najkulantnejšib pogojih. —- Uradne ure blagajne od 9 do 13L —
Naznanilo.
čast mi je javiti svojim cenjenim odjemalcem, da sem prevzel zastopstvo in skladišče vin južne Italije z prvovrstnih kleti ter da imam bogito zalogo teh vin in prodajam po konkurenčnih cenah.
Za krčmarje in gostilničarje posebna postrežba«
Carlo Hircovlth
Trst, ul. XXX. okt bra (ex Caserma) 14.
Zobozdravnik Dr. Mratek
Trst — Corso 24 — I. n. - Trst.
Ordinira od 9-12 dop. in od 3—6 pop.
MWm Izrtlnnje zob, in)\m\i h mM hjIj, ■-m
Zlato, srebro In dragulje
kupuje po rajvišjih cenah dobroznana urama in zlata na A. Povh, v Trstu, B4rrhra veccbia 3
Vel.ka zaloga ViNA se odpre v Postojni 184. Belo istrsko in italijansko rdefe od 10-14 stop;nj po n zki ceni. Pellnkovec, maršala, tro pinovec 45 stopinj.
KIS
143, popoldne Meni nicscca : u <
i ta 19J;
'.jsluvnc listke
\inskl se pro. a;a po K 3.60 na drobno, na dtbelo ceneje.--
Vino Italijansko opolo, Črno, brlo briško poceni.
Posebna vrsta po kron 4.80.
mm vina m retronio i gulič
ZcbozdraunlK D? 0. KORPURGO
i Irsto, nI. Cli!a:liliio IossIdI 12 vbni nI. (tile tati
Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja
Umetni zobje.
Umetni zobje.
^ ■T*55mn!mMUKm\
LiubllansKc Kreditna bonko
Pcdruinlca v Trstu.
—— Centrala v Ljubljani. —
PodruSoicp: Ce\je, Celoreo, Gor ea, Sarajtvo bpllt
Dclnflle« rl«vnva s k 19.000.000. . fc«z«r¥nf iiltktflt K 3,600.080.-.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle -- Sprejema vloge: na knjižice, ter jih obrestuje po V/9V0t na tekoče račune v kronah In litahv po nnjkulantnej-
Mi p t-ojih. -Uvjšujeborin^na oj®.
Tel št. r 18. aj a je odprta od 9 13.