GLASILO KOMBINATA LOGAŠKE gamsa? NOVICE Srečanje samoupravljavcev Povezovanje in sodelovanje OZD/ z družbenopolitičnimi organizacijami, s skupščino in krajevno skupnostjo Na dan samoupravljavcev, 27. junija je bil zbor sa:noupravljav-« vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Na slavnostnem zborovanju v dvorani skupščine SRS je govoril predsednik CK ZKS rance Popit. Zborovanja sta se iz naše KS udeležila Franc Jerina ■n »tefan Juršič, oba sta sodelovala tudi na tematskih razpravah, in sicer Štefan Juršič v Cerkljah pri Kranju, Franc Jerina pa v Pre-^rju, kjer je v svojem referatu povedal: Krajevna skupnost Dolnji Logatec je temeljna samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov, ki *>vijo in delajo na njenem območju in v kateri le-ti sami in v sodelovanju z delovnimi ljudmi in občani neposredno in prek svojih delegatov v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, občinski skupščini in drugih skupnostih na območju KS in širšem družbenem okolju odločajo ter sodelujejo pri upravljanju in odločanju o zadevah, s katerimi uresničujejo srednjeročni program, svoje skupne interese, potrebe in naloge. Območje KS obsega 6 naselij s skupno 3.687 prebivalci Krajevna skupnost Dolnji Logatec je industrijskega značaja, saj se s kmetijstvom ukvarja le kakih 20 % Prebivalstva. Kmetovalci se ukvarjajo zvečine z živinorejo in z gozdarstvom, pridelajo zlasti za lastne potrebe, manj pa za prodajo. Med pomembne delovne organizacije sodijo KLI, Valkarton, Konfekcija, Gozdni obrat. Komunalno stanovanjsko podjetje, Kmetijska zadruga, Emona - obrat Logatec, Ljubljanska banka, Mercator s svojimi poslovalnicami. Zdravstveni dom, pošta, SAP Hotel Krpan, Slovenija avto, vzgojno varstveni zavod, Žito-mlin in'Zelczniška postaja. Na področju naše skupnosti je še kar dobro 'azvita zasebna obrt, več kot 300 delavcev se vozi v službo v Ljubljano ali drugam. V osnovno šolo z našega območja hodi 850 otrok. S samoprispevkom bomo zgradili do leta 1976 moderno šolo in telovadnico. Na območju KS delujejo družbenopolitične organizacije in društva, tu živi in dela kakih 170 članov ZK. deluje KO SZDL, KO ZZB NOV, 10 mladinskih aktivov, različna športna in kulturna društva, organizacija RK, gasilsko društvo in turistično i društvo. Delovni ljudje na različne načine uresničujejo svoje interese; že dvakrat je bil izglasovan samoprispevek za gradnjo šolskih in zdravstvenih objektov; zdravstveni dom smo že zgradili Na zboru volivcev v marcu letos smo potrdili 28-člansko delegacijo za neposredne volitve, od teh je bilo izvoljenih 25 kandidatov. Na tem zboru smo izvolili 43-člansko konferenco KS, ki je izvoljena po delegatskem sistemu. Izvolili smo svet KS, ki šteje 15 članov. Na istem zboru smo imenovali 5 vaških odborov, in sicer za vsako vas posebej. Vaški odbori štejejo po 5 članov. Prav tako smo na istem zboru imenovali 5 stalnih komisij ter komisijo za statut in splošne akte. volilno komisijo, poravnalni svet, potrošniški svet, odbor za SLO in štab CZ. Zbor delovnih ljudi in občanov predstavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo na območju KS in so stari več kot 16 let. Za pomembnejša vprašanja sklicujemo zbor volivcev, sklepe zbora volivcev pa skušajo uresničiti konferenca, svet KS, delegacija, komisije, vaški odbori in drugi odbori. (Nadaljevanje na 2. strani) Obisk generalnega direktorja Slovenijalesa V sredo, 5. junija, je generalni direktor SLOVENIJALESA Anton Petkovšek obiskal delovno organizacijo KLI Logatec, kJer se je pogovarjal o bodoči investicijski politiki, obiskal pa je tudi TOZD drobno pohištvo, k| je pravzaprav zametek sedanje delovne organizacije. (Nadaljevanje na 3. strani) Julij 1974 Št. 5 Dejstvo je, da je Komunistična partija Jugoslavije 4. julija 1941 pozvala jugoslovanske narode na oborožen upor proti okupatorjem. In to takrat, ko je bila vsa Evropa na kolenih ter se je tak boj zdel brezupen. Dejstvo je, da so se rodoljubi odzvali njenemu pozivu. Komunistični partiji Jugoslavije je uspelo združiti vse stranke pod eno zastavo, ker je bila edina splošno-jugoslovanska stranka, ki pa je bila hkrati tudi nacionalna; ker je edina ostala organizirana, ker je imela izredno sposobno vodstvo in ker njena ideologija temelji na znanosti. DEJSTVA 4. JULIJA) Dejstvo je, da je KPJ pripeljala narode Jugoslavije k zmagi. Poslej je še nekaj drugih dejstev. V obdobju od 1947 do 1971 se je skupni naredni dohodek v Jugoslaviji povečal za štiriinpolkrat, na prebivalca pa za triinvol-krat. Gospodarski razve j Jugoslavije je bil hitrejši od svetovnega poprečja in je naša država med redkimi, ki se jim je posrečilo zmanjšati razliko v primerjavi z razvitimi. Lani je bil obseg industrijske proizvodnje za petnajstkrat večji kot leta 1946, zadnjih dvajset let so se povečale industrijske zmogljivosti za petkrat, število zaposlenih pa skoraj za trikrat. Doživljamo velikanske spremembe v strukturi \ prebivalstva, saj se je delež nekmetijskega prebivalstva povečal za tri petine, v Sloveniji pa na štiri petine. Zgradili ali modernizirali smo blizu 20.000 kilo-l metrov cest, elektrificiranih I je 2000 kilometrov železniških prog, normalnotime (Nadaljevanje na 2. strani) DEJSTVA 4. JULIJA (Nadaljevanje s 1. strani) proge so za četrtino daljše, moderniziran je poštni promet, imamo mrežo sodobnih letališč in letalskih zvez, šola se osemnajstkrat več študentov kot pred vojno (294.000 rednih in izrednih študentov). In še bi lahko naštevali. Dejstvo je tudi, da je prav Zveza komunistov pokazala realno pot za premagovanja stisk, ki tarejo človeka sodobne industrijske in potrošniške družbe, ko se spreminja zgolj v kolešček velikanskega industrijskega in državnega stroja. Pri nas smo se v teoriji in praksi lotili uresničevanja teženj delavskega razreda in naprednega človeštva, kako po čim manj ovinkih doseči, da bi človek spet postal človek, polna razmišljajoča in ustvarjalna osebnost. To smo začeli uresničevati z delavskimi sveti; prve ideje so postajale čedalje bolj celovit sistem samoupravljanja. In prav zdaj z novo ustavo na stežaj odpiramo vrata prav za tako oblikovanje medsebojnih in družbenih odnosov, ki bi bili res socialistični ne le po vna-njem videzu, ampak po vsebini. Dejstvo je, da smo postali moderna država, ki jo priznajo v svetu, ki uživa velikanski ugled ne le zaradi notranjega razvoja, marveč tudi zaradi stališč, ki jih zagovarja v mednarodni politiki To so dejstva, na katera se je dobro spomniti ob 4. juliju, dnevu borca. Iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov z območja občine Logatec razpisuje Stipendije za šolsko leto 1974/75 — štipendije na visokih šolah, — štipendije na višjih šolah, — štipendije na srednjih šolah. Za dodelitev štipendije iz združenih sredstev lahko zaprosijo tisti dijaki in študentje, ki ne morejo dobiti štipendije v organizacijah združenega dela ali interesnih skupnostih, pod pogojem, da poprečni mesečni skupni dohodek na družinskega člana v letu 1973 ne presega 1.800 din za srednješolce oziroma 2.400 din za študente višjih in visokih šol. Prijavi za štipendiranje na obrazcu 1,65 DZS „Prošnja za štipendijo" je treba priložiti: - overjen prepis ali overjeno fotokopijo dokazila o učnem uspehu (zadnje spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o opravljenih izpitih); - dokazila o osebnih dohodkih staršev in o otroškem dodatku kandidata za štipendijo v obrazcu „prošnja" se morajo nanašati na koledarsko leto 1973; - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov. Rok za vlaganje prošenj je 30 dni po objavi razpisa. Prošnje naj kandidati pošljejo na naslov: Skupščina občine Logatec, iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov z območja občine Logatec. Srečanje samoupravljavcev (Nadaljevanje s 1. strani) Doslej je imela delegacija KS že tri redne seje, konferenca eno sejo in svet KS prav tako eno sejo. Razprave na teh sejah so zadevale šolstvo, zdravstvo, stanovanjsko gradnjo, komunalno urejanje ter kulturno dejavnost v kraju. Vsi ti organi so potrdili investicije za leto 1974, in sicer za popolno obnovo električnega omrežja na Brodu, za kar bo vsaka hiša prispevala 4.000 din; skupna investicija bo veljala 620.000 din. Dela so v teku, zgrajen je nov transformator za to naselje in tako bodo do konca leta občani tega naselja prišli do obnovljenega električnega omrežja. Druga investicija je rekonstrukcija in asfaltiranja ceste za Jačko v dolžini 750 m, dela pa bodo veljala 950.000 din. Sredstva bodo zbrali iz: - prispevka za uporabo mestnega zemljišča, Temeljna izobraževalna skupnost Logatec razpisuje STIPENDIJE PEDAGOŠKE SMERI za šolsko leto 1974/75 pod enakimi pogoji kot Iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov z območja občine Logatec, in sicer: — štipendije na fakulteti, — štipendije na pedagoški akademiji, — štipendije na pedagoški gimnaziji. Prošnje naj kandidati pošljejo na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Logatec. - prispevka občanov, - prispevka samoupravne stanovanjske skupnosti, - bančnih sredstev (posojilo za modernizacijo) in - cestnega sklada skupščine občine Logatec. Krajevna skupnost Dolnji Logatec ima izdelan tudi petletni srednjeročni program razvoja za čas od 1971. do 1975. leta. Ta program uresničujemo dokaj dobro in ga bomo do leta 1975 v celoti uresničili. Za vzdrževanje cest, kanalizacijo, javno razsvetljavo, zimsko službo, pluženje cest, vzdrževanje parkirnih prostorov, tržnice, vzdrževanje parkov in nasadov, spomenikov padlih ter grobišč, vzdrževanje javne razsvetljave, vzdrževanje pokopališča skrbi Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec, ki opravlja vsa dela zadovoljivo, pri tem pa sodeluje z našo KS. Finančna sredstva za vzdrževanje komunalnih naprav zagotovi skupščina občine Logatec iz proračuna in CS. Čeprav so ta finančna sredstva skromna, komunalne naprave še kar dobro vzdržujemo. Na področju KS je zelo dobro razvita stanovanjska gradnja, imamo dobro organizirano samoupravno stanovanjsko skupnost; sedaj sta v gradnji dva stanovanjska bloka in 95 stanovanjskih hiš. Konfekcija bo gradila nove proizvodne prostore, kar je tudi pomembno za našo KS, saj je to podjetje zraslo iz majhne delavnice v dobro organizirano podjetje, ki ima sedaj zaposlenih 150 delavcev (večina žensk). Pred kratkim je bila zgrajena v Dolnjem Logatcu velika RTP postaja, ki napaja Vrhniko, Cerknico in Logatec. Tudi to je velika pridobitev za našo KS. Naša KS se ukvarja tudi z regulacijo potoka Logaščica in s čiščenjem požiralnika v JačkL Te požiral- nike redno letno čistimo, dela pa financira Vodna skupnost Ljublja-nica-Sava. Na območju naše KS je najbolj problematično vprašanje trgovine in gostinstva. Zato smo že izdelali program graditve nove blagovne hiše ter hotela pod Sekirico. Tudi ta program bomo skušali uresničiti do leta 1977. Na področju KS deluje temeljna izobraževalna skupnost, kulturna skupnost, telesna kulturna skupnost in zemljiška skupnost. Vsem tem skupnostim so po družbenem dogovoru zagotovljena finančna sredstva za uresničitev programa, tako da interesne skupnosti dosegajo kar lepe uspehe. V pruhodnosti nameravamo zgraditi sodoben otroški vrtec, saj je sedanja stavba zastarela in premajhna glede na potrebe po otroškem varstvu. Finančna sredstva za to investicijo bomo zagotovili iz samoprispevka. Pri formiranju organov KS smo vodili pravilno kadrovsko politiko; v njih je precej mladine, žena in 30 % članov ZK. Zaradi take politike kadrovanja dosegamo zelo dobro udeležbo na sejah in zelo tvorno razpravo o posameznih vprašanjih našega programa. V statutu KS je predvideno sodelovanje s posameznimi delovnimi organizacijami in sicer prek samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Naša KS posveča posebno skrb CZ in vseljudski obrambi. Imamo izdelan program CZ in ravno sedaj potekajo priprave na izdelavo vojnega načrta. Za CZ imamo precej materialnih sredstev, enote imajo obleke in drugo materialno opremo. Uspehi, doseženi v preteklosti, so dali koristne izkušnje za nadaljnje delo pri reševanju skupnih potreb in interesov v KS. J. F. VPRAŠANJA Mnogo naših delovnih ljudi ima različne predloge za izboljšanje in čeprav so neznatni, pomenijo delavcu izboljšanje njegovega dela. Upoštevanje predlogov povečuje veselje do dela, odpravlja obratno slepoto, izboljšuje odnose, ustvarja tesnejše stike med podrejenimi in vodstvom. Nikjer ni rečeno, da je treba vsak predlog upoštevati. Morda ga je treba dopolniti ali celo zavrniti, vendar bi morali upoštevati, da je ob vsakem predlogu potrebno pojasnilo. Med delavci, ki so v razgovoru z nami navedli svoje delovne probleme, sta tudi Malči Brenčič in Ema Bol-čina. Ema Bolčina opozarja na možnosti enostavnega izboljšanja pri odstranjevanju lesnih odpadkov pri stroju za rogličenje. Namesto ročnega pripogibanja in odstranjevanja odpadkov predlaga montažo enostavnega zaboja. Vendar ta sorazmerno enostaven predlog doslej ni bil uresničen. Približno enako pripominja tudi delavka Malči Brenčič, ki pri luženju še ni dočakala, da bi ji dosedanji način dela izboljšali. Še več takšnih delovnih mest bi lahko našteli, toda zdi se mi, da obravnava večjega števila delovnih mest z različnimi inačicami predlogov in izboljšav ne bi prinesla večjega uspeha. Zato smo zaprosili vodjo TOZD - drobnega pohištva Jožeta Brenčiča, da se zavzame za izpopolnitev delovnega mesta, poleg tega pa smo mu postavili vprašanje, kako bi v bodoče reševali take in podobne probleme. Tov. Jože Brenčič je v zvezi z nakazno problematiko povedal, da bo enostavna izboljšava, ki jo je predlagala naša delavka Ema Bolčina, v kratkem končana. Verjetno bo to že mnogo pred izidom časopisa. Vseeno pa menimo, da je zares treba upoštevati predloge naših delavcev, zato mislim, da bo naša bodoča pot za izvedbo manjših idej potekala takole: delovodja ali mojster in nato priprava dela. Priprava dela bo priporočila in uresničila dobre predloge, seveda tiste, ki jih je možno uresničiti. Mnogokrat pa je za uresničitev predloga ovira v pomanjkanju denarja, pa čeprav gre le za'nekaj tisočakov. Tako je tudi z izboljšavo pri brizganju z osnovno barvo, kjer dela Malči Brenčič. Kljub temu pa pričakujem, da bo navedena izboljšava kmalu opravljena. Zahtevnejša tehnološka vprašanja pa bo seveda prav gotovo reševal tudi v prihodnje razvojni sektor. O denarnih sredstvih, ki naj bi služila za različne izboljšave, smo vprašali tudi šefa gospod, rač. sektorja Rudija Lipovca. Ta nam je v razgovoru povedal, da v bodoče do takšnih primerov ne more več priti, saj ima posamezna TOZD možnost, da rezervira določena sredstva in jih nato uporabi za izvedbo manjših tehničnih izboljšav. ALBIN CUK Načrtnost in načrtovanje V poslovni politiki vsake delovne organizacije je proizvodni program pomemben dejavnik za uspešno poslovanje. Od njega sta v prvi vrsti odvisna položaj podjetja na trgu in notranja ekonomika delovne organizacije. Vpliv proizvodnega programa na položaj delovne organizacije se kaže predvsem v: - količini in vrednosti prodanega blaga, - prodajni politiki in izkoriščanju prodajne mreže. Ker se naša prodajna politika močno opira na koncepte SOZD Slovenijalesa, je zanimivo, kakšne so pripombe na rovaš integracijskih procesov in konceptov razvoja. Tako očitajo, da koncept združevanja ni dovolj skladen z ustavo ali pa da Slovenijales pospešuje razvoj novih industrijskih zmogljivosti, kar je nepotrebno in celo škodljivo, ker so take obrate zgradili že drugi. Na take očitke odgovarjajo pri Slovenijalesu takole: Očitajo nam, da je naša pogodba o združevanju preveč konkretna, da vsebuje preveč natančna določila za združeno delo. Sprašujemo se, čemu naj bi pa bilo sploh potrebno združevanje, če ne bi združevali funkcij zavoljo doseganja boljših poslovnih uspehov? Med večje poslovne uspehe pa sodi tudi povečanje konkurenčne sposobnosti, se se jo da med drugim doseči zlasti z zniževanjem stroškov upravne režije. V Slovenijalesu združujejo posamezne organizacije programiranje razvoja in poslov, marketing in tudi del komerciale. Pri tem je možno smotrno programirati razvoj in povečanje proizvodnje le, če je zagotovljena prodaja proizvodov na tržišču - to pa je možno predvideti Obisk generalnega direktorja Slovenijalesa (Nadaljevanje s 1. strani) Obisk generalnega direktorja SOZD Slovenijales je pri delavcih vzbudil živo zanimanje. Generalni direktor Anton Petkov-šek se je po pozdravnih besedah Jožeta Prenčiča, v. d. vodja TOZD DP, razgovarjal z delavci 0 vprašanjih, kijih zanimajo. Po oceni gospodarskih uspehov TOZD in mesta delovne organizacije v primerjavi z drugimi sorodnimi organizacijami Je člane kolektiva zanimalo Predvsem, zakaj prihaja do od-stooani ori izkazovanju tro- mesečnega in četrtletnega uspeha. Utemeljitev generalnega direktorja je bila razumljiva in opisana na osnovi podatkov, iz katerih je razvidno, da popis nedovršene proizvodnje ni bil točen. Največ trpkih besed pa je bilo izrečenih na račun osebnih dohodkov, ki so v tej TOZD najnižji, čeprav je prav ta organizacija prispevala sorazmerno največji delež sredstev h graditvi in skupnemu razvoju delovne organizacije. To pa je prav eotovo krivično za de- lavce, ki so v tej TOZD zaposleni že 20 ali več let. Ti ljudje s svojo pripadnostjo kolektivu in vloženim delom zaslužijo višje osebne dohodke. Skrb za modernejšo tehnologijo, iskanje donosnejših izdelkov pa mora spremljati še večja delovna disciplina. Večji dosežki v proizvodnji so pogojeni z vlaganji v novo in modernejšo tehnologijo, ki naj zamenja fizično delo delavcev, je ob koncu še dejal generalni direktor Anton Petkovšek. a. C. in dosegati le z dobro organizirano službo marketinga! Kar zadeva drugi očitek, pa pri Slovenijalesu menijo, da ni razumljivo, zakaj naj bi pospeševali raven kvalitete in količinski obseg proizvodnje nekega izdelka samo pri enem podjetju, pri drugih pa ne. Taki pogledi, če jih obravnavamo s stališča slovenske pohištvene industrije, lahko izvirajo kvečjemu iz težnje po ohranitvi ali oblikovanju monopolnega položaja. A. C. Živahna investicijska dejavnost v kli Na pobudo generalnega direktorja Slovenijalesa tov. Antona Petkovška se je sestal strokovni kolegij in razpravljal o letošnji realizaciji investicij. Na osnovi pripravljenih tehnoloških rešitev, ki jih je pripravil razvojni sektor, so člani kolegija pregledali celoten program in sklenili, da predvidene investicije osvojijo in vključijo v dveletni plan izgradnje. Težave, ki nastajajo z nakupom hlodovine, se odražajo tudi v našem poslovanju. Po navadi že z našega območja prodajo vso najboljšo hlodovino drugam. Z nakupom luščilnega stroja bi povečali odkup na bližnjem območju, hkrati pa lahko pričakujemo tudi povečan odkup pri dobaviteljih, saj bo spravilo lesa zahtevalo manj vloženega dela pri gozdarskih organizacijah. Na osnovi teh dejstev se je strokovni kolegij odločil za investicijo novega luščilnega stroja. Skupna investicija v TOZD žaga bo torej znašala 8.000.000 din. Dosedanja tehnološka ureditev ne ustreza več sodobni in racionalni proizvodnji. Zato bomo v TOZD drobno pohištvo investirali 4.000.000, predvsem za izboljšanje in racionalnejšo obdelavo. Največja vlaganja bi šla v TOZD stavbno pohištvo, kjer bi zgradili nove proizvodne prostore za proizvodnjo oken. Na ta način bi povečali sedanjo proizvodnjo na 200.000 okenskih kril. Delavski svet podjetja je na 5. redni seji 18. 6. 1974 obravnaval in sprejel plan investicij. O poteku izvajanja in vlaganj ter o spremembah bodo člani kolek tiva obveščeni med gradnjo. ALBIN CUK Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi SE ___za družbeno pomoč SSS SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa vire sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in upokojenih občanov, uieja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi SE, določa krog upravičencev za stanovanja, zgrajena s sredstvi SE, postopek za pridobitev stanovanja, pristojnosti komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj oseb, ki potrebujejo posebno družbeno pomoč, ter pristojnosti organov upravljanja sklada. VIRI FINANC! RANI A 2. člen Viri sredstev za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in upokojenih občanov so: - obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na osnovi samoupravnega sporazuma in odloka Skupščine občine Logatec; - neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin; - namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti; - sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani; - vračila in odplačila; - drugi dohodki sklada. Upravni odbor sklada določi na podlagi potrjenega finančnega načrta višino sredstev, namenjenih za gradnjo najemnih stanovanj. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV STANOVANJA, ZGRAJENEGA S SREDSTVI SE 3. člen Upravičenci za dodelitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi SE, so: - družine in občani z nižjimi dohodki, - mlade družine, - upokojeni občani. ^ Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi SE, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje; - da osebni dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 1200 din na člana gospodinjstva mesečno, in sicer v koledarskem letu pred letom vložitve prošnje; - da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; - da je eden od zakoncev zaposlen na območju občine Logatec vsaj tri leta, računajoč od datuma razpisa nazaj; - prednostno pravico za pridobitev stanvanja imajo prosilci, ki živijo in delajo dalj časa na območju občine. 5. člen Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi sklada, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da noben od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice za primerno stanovanje; - da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; - da je eden od zakoncev zaposlen na območju občine Logatec vsaj tri leta, računajoč od datuma razpisa nazaj; - da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanova nja ali graditev stanovanjske hiše; - če organizacija, pri kateri je eden od zakoncev zaposlen, ja mči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v času 5 let. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine z nižjimi dohodki in mlade družine, katerih starši niso lastniki večstanovanjske hiše. 6. člen Za mlado družino v smislu določil tega pravilnika se štejeta zakonca: - če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo pet let, - če noben od zakoncev ni starejši od 30 let. 7. člen Upokojeni občani lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi sklada, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno M»novtnJ»; - da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; - da del sredstev prispeva republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - da ima stalno prebivališče na območju občine Logatec. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo občani, ki so bili dalj časa zaposleni na območju občine Logatec in ki dlje stalno prebivajo na območju občine Logatec. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJA 8. člen SE za družbeno pomoč obvesti interesente za pridobitev stanovanja l oglasom, objavljenim v „Logaških novicah" ter v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, naj vložijo utemeljene prošnje za stanovanje. Besedilo javnega oglasa objavi zbor delegatov SE. Javni oglas mora seznaniti interesente za pridobitev stanovanja zlasti o naslednjem: - kdo se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja; - o osnovnih podatkih, ki jih mora posamezni prosilec navesti v vlogi; - o roku za zbiranje vlog; - o obveznih potrdilih, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi. 9. člen Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status na SE za družbeno pomoč za območje občine Logatec, in sicer prek organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, društva upokojencev, zavoda za socialno delo ali občinske skupščine. Prosilci iz vrst delavcev, zaposleni pri zasebnikih, pošiljajo svoje vloge neposredno skladu. Organizacija združenega dela, krajevna skupnost, društvo upokojen cev, zavod za socialno delo ali občinska skupščina so dolžni ugotoviti upravičenost vsakega prosilca za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi sklada, in sicer na podlagi določil tega pravilnika. Ce je posamezna vloga p omanjkljiva, jo mora prosilec dopolniti. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, društvo upokojencev, zavod za socialno delo ali občinske skupščine so dolžne v roku 30 dni odstopiti skladu vse vloge skupaj z uradnim mnenjem. 10. člen Izvršilni odbor SE za reševanje stanovanjskih vprašanj oseb, ki potrebujejo posebno družbeno pomoč, prouči v skladu s svojim poslovnikom vloge posameznih prosilcev in spremna mnenja forumov, ki sprejemajo prošnje posameznih prosilcev. Izvršilni odbor SE pri svojem delu tesno sodeluje s stanovanjsko samoupravno skupnostjo, z občinsko skupščino, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, zavodi za socialno delo in osnovnimi organizacijam' sndikatov. Izvršilni odbor SE lahko na kraju samem ali kako drugače oceni stanovanjske in druge razmere prosilca. 11. člen Izvršilni odbor SE sestavi po proučitvi vseh vlog in ustreznih potrdil prednostno listo za pridobitev stanovanja in jo posreduje v obravnavo zbor* delegatov SE, ki o tem sklepa. 12. člen Izvršilni odbor SE seznani zbor delegatov SE tudi z listo prosilcev, katerih prošnje je zavrnil izvršilni odbor SE kot neupravičene. 13. člen Zbor delegatov SE za družbeno pomoč lahko pred potrditvijo prednostno listo razporedi drugače, posamezne prosilce ali skupino prosilcev lahko izloči ali pa na prednostno listo vključi posamezne prosilce ali skupin« prosilcev, če za to obstajajo upravičeni razlogi. 14. člen Ko zbor delegatov SE potrdi prednostno listo za pridobitev najemne; stanovanja se lista javno objavi v „Logaških novicah" 15. člen Odločbo za dodelitev stanovanja, zgrajena s sredstvi SE, izdaja'na podlagi prednostne liste izvršni odbor SE za družbeno pomoč oziroma stanovanjska samoupravna skupnost. MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJ 16. člen , Občani in družine z nižjimi dohodki lahko glede na število članov gospf clinjarv* pridobijo pri »kladu stanovanje po nmttdnjem normativu: - za eno osebo do 28 kvadratnih metrov, - za dve osebi do 42 kvadratnih metrov, - za tri osebe do 57 kvadratnih metrov, - za štiri osebe do 66 kvadratnih metrov in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še do 10 kvadratnih metrov. Za člane gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo: imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki stalno stanujejo skupaj z njim. To so: zakonec, otroci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. Za člana družinskega gospodinjstva štejemo tudiosebo, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi osebo,' ki z njim živi v tesni ekonomski skučnosti nepretrgoma več let. Pristojna socialna služba preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki trajno živijo v izvenzakonski skupnosti ali v tesni ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice. 17. člen Glede na število članov gospodinjstev lahko mlade družine in upokojeni občani pridobijo stanovanja po naslednjem normativu: - garsonjero do 28 kvadratnih metrov, - enosobno stanovanje do 42 kvadratnih metrov. 18. člen Ce sklad ne more zagotoviti stanovanj po normativu iz 16. in 17. člena, lahko od teh normativov odstopi. Upravni odbor sklada javno objavi vzroke za odstop od normativa. SMERNICE ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 19. člen Prednostna lista za pridobitev stanovanj je enotna, sestavljena pa je na podlagi prednostnega reda za pridobitev stanovanja po posameznih kategorijah upravičencev, to je mladih družin, delavcev z nižjimi dohodki in upokojenih občanov. . 20. člen Organi upravljanja sklada upoštevajo pri proučitvi vloge posameznega prosilca ih vključitvi vloge na prednostno listo sklada zlasti naslednje: - oceno stanovanjskih in drugih razmer, v katerih živi prosilec; - višino osebnih dohodkov prosilca in članov njegovega družinskega gospodinjstva; ! - podatke o času bivanja na območju občine Logatec; - podatke o času neprekinjene zaposlitve na območju občine Logatec; - druga dokumentirana mnenja organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občinske skupščine, zavoda za socialno' delo ali kakšne druge strokovne organizacije s področja zdravstva in socialnega varstva. 21. člen Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki dlje živijo na območju občine Logatec. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Najemna stanovanja, zgrajena s sredstvi SE za družbeno pomoč, se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v uporabo samo družinam in občanom z nižjimi dohodki, mladim družinam in upokojenim občanom, in sicer na podlagi določil tega pravilnika. 23. člen Stanovanje, dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika, sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače razpolagati z njim brez prejšnjega soglasja sklada. 24. člen Osebni dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva se pri sestavi prve prednostne liste za stanovanja, zgrajena s sredstvi sklada, izjemoma ugotavlja za leto 1973. 25. člen Za primerno stanovanje se po tem pravilniku šteje skupina prostorov, namenjenih za stanovanja, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. 26. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga potrdi skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. SISTEM TOČKOVANJA STANOVANJ IN OSEBNIH PODATKOV Na podlagi določil 21. člena tega pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi SE za družbeno pomoč, je število točk po posameznih kriterijih naslednje: 1. Ocena stanovanjskih razmer prosilca a) podnajemniki: na družinskega člana 70 točk b) sostanovalci: na družinskega člana 50 točk c) stanovanjska površina, ki odpade na enega člana gospodinjstva: nad nad nad nad nad nad nad 11*1 10 4 kv. m na osebo 5 kv. m na oseo 6 kv. m na osebo 7 kv. m na osebo 8 kv. m na osebo 9 kv. m na osebo 10 kv. m na osebo 11 kv. m trn tioobti 72 točk 64 točk 56 točk 50 točk 45 točk 40 točk 35 točk JO točk nad 11 - 12 kv. m na osebo nad 12 - 13 kv. m na osebo nad 13 - 14 kv. m na osebo nad 14 - 15 kv. m na osebo nad 15 - 16 kv. m na osebo nad 16 - 17 kv. m na osebo nad 17 kv. m na osebo d) stanovanja brez kuhinje . (točkuje se pri poročenih prosilcih in materah samohranilkah) e) souporaba kuhinje (točkuje se samo pri poročenih prosilcih in materah samohranilkah) f) souporaba spalnice g) prehodna spalnica h) souporaba WC (se točkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski člani) i) stanovanje brez kopalnice j) souporaba kopalnice (se točkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski člani) k) splošna kvaliteta stanovanja (po oceni komisije) 2. Socialno-zdravstvena ogroženost družine, predvsem otrok se ocenjuje po oceni komisije 3. Cas bivanja na območju občine Logatec - za vsako leto bivanja največ 4. Cas neprekinjene zaposlitve na območju občine Logatec - za vsako leto največ 5. Oddaljenost stanovanja od službenega mesta: a) nad 10 km - 20 km b) nad 20 km 6. Ločeno življenje zakoncev 7. Bivanje v barakarskih naseljih, zelo vlažnih in mračnih kletnih in podstrešnih stanovanjih ter bivanje v drugih izredno slabih razmerah po oceni komisije 8. Sproščeno stanovanje prosilca 9. Privarčevana vsota (upoštevajo se samo prosilci iz vrst mladih družin) Predsednik SE za MILAN 25 točk 21 točk 18 točk 15 točk 12 točk 9 točk 6 točk 20 točk 10 točk 10 točk 5 točk 5 točk 5 točk 2 točki 0-20 točk 0-60 točk 12 točk 120 točk 12 točk 120 točk 8 točk 15 točk 30 točk 0-150 točk 35-80 točk 0-30 točk družbeno pomoč: PEKAR OVIC, 1. r. POPRAVEK V članku „Nova skupščina občine Logatec", objavljenem v 4. številki Logaških novic, nam je ponagajal tiskarski škrat in smo napačno objavili, daje načelnik oddelka za gospodarstvo in finance inž. Jože Oblak. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance je namreč inž. JOŽE RUPN1K. Med prejemniki priznanj OF pa je pomotoma izpadlo ime tlEJPE FRIDERIK iz Gornjega Logatca. Za napako se opravičujemo. UREDNIŠTVO Svet za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Logatec RAZGLAŠA 1. Sklenjen je samoupravni sporazum o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev v občini Logatec. 2. S samoupravnim sporazumom o programu otroškega varstva za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev so določene naslednje prispevne stopnje: a) skupnosti otroškega varstva občine Logatec — delavci, vojaške osebe in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov, po stopnji 0,43 %; — upokojenci in invalidi od izplačanih pokojnin in invalidnin po stopnji 0,40 %; b) republiški skupnosti otroškega varstva — delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov, po stopnji 2 43 % Predsednik sveta otroškega varstva pri Temeljni izobraževalni skupnosti Logatec: BOZENA PEKAROV1C STRAN 6 OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Deseterica je vztrajala Različni so vzroki, da nekateri zaposleni v logaški občini niso uspešno končali 8. razreda osnovne šole. Za dosego poklica oziroma popolne kvalifikacije jim je prav nedokončana osnovna šola velika ovira. Resolucija X. kongresa ZKJ o nalogah ZKJ v socialističnem samoupravnem preobraževanju vzgoje in izobraževanja poudarja med drugim tudi naslednje: Razvoj naše družbe zahteva, da se celotna vzgojnoizobraževalna dejavnost v temelju usmeri k izobraževanju in vzgoji z delom za delo. Delo je nenadomestljiv del procesa izobraževanja in vzgoje. Delovna politehnična vzgoja in izobraževanje, vzgoja za ustvarjalnost pri delu, povezovanje pouka in izobraževanja s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom z življenjem, s samoupravno prakso in vsakdanjim bojem delavskega razreda morajo prežemati ves sistem in vsebino temeljnih načel socialistične samoupravne vzgoje ter izobraževanja in vsega življenja ter celotnega delovanja vseh dejavnikov na tem področju. Zato je potrebno, da se mlada generacija bolj zgodaj vključi v delo in družbeno življenje in da se ob delu nadalje izobražuje oziroma znova VTača v izobraževanje, da bi tako bolj odločno premagali ločenost med izobraževanjem in delom. Delovna vzgoja v samoupravni socialistični družbi vključuje tudi učenje o sodobnih ekonomskih, socialnih, političnih in etičnih aspektih dela. Poleg tega mora vzgajati ljudi za razumen odnos do narave, da ne bi nastale škodljive posledice zanjo, za ljudi in za človekovo okolje. Da bi bile te zahteve uresničene, je nujno potrebno poiskati različne oblike konkretnega povezovanja med izobraževanjem in delom v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih združenega dela. Pri uresničevanju naloge o vključevanju odraslih v izobraževanje imajo posebno nalogo in odgovornost socialistična zveza, sindikat in mladinska organizacija. Občinski sindikalni svet Logatec je na osnovi razpisa zbral prijave za osnovno izobraževanje odraslih. Za II. tečaj, to je za 1. semester 7. razreda, je zbral 28 prijav. Vodstvo osnovne šole Osem talcev Logatec je v soglasju s TIS - Logatec organiziralo pouk v oddelku za 7. razred. Od vseh prijavljenih je bilo vpisanih, po dveh tednih pouka 15 kandidatov. Redni pouk se je pričel 25. februarja letos in je trajal 14 tednov, ali do 5. junija. Poučevali so predmetni učitelji in profesorji po ustaljenem urniku. Pouk je potekal neprekinjeno vsak dan razen sobot, nedelj in državnih praznikov, in sicer od 17. do 21. ure. Ni bilo prijetno sedeti večer za večerom po 5 šolskih ur in slediti razlaganju snovi ter reševati naloge. Se bolj neprijetno je bilo za nekatere, ko so po pouku morali še čakati na zadnji delavski avtobus proti Rov-tam ali Hotedršici. Nekateri so omagali in odstopili, a 10 kandidatov je 7. razred le uspešno končalo. Učna snov je bila obravnavana po predpisanem načrtu za osnovno izobraževanje odraslih (Objave republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 7, 8). Ob končnem preverjanju znanja so kandidati iz delovne organizacije KLI, Valkartona, Konfekcije in še nekateri pokazali zadovoljivo znanje. Bržčas pa bi bilo lepo in prav, če bi med šolo kdo iz delovne organizacije, sindikata ali drug prišel med te delavce ter jih vsaj z besedo vzpodbudil ali pohvalil. Tudi neznaten uspeh posameznikov je vredno omeniti - omeniti tudi zato, ker bodo ti in drugi delavci, ki še nimajo končanega 8. razreda osnovne šole, lahko obiskovali II. semester za 8. razred v novem šolskem letu 1974/75. Pri-četek pouka in vse drugo bo vodstvo šole pravočasno sporočilo delovnim organizacijam. MARIJA PETKOVŠEK Izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti Logatec RAZGLAŠA 1. Sklenjen je samoupravni sporazum o programu temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. 2. Udeleženci tega sporazuma bodo za uresničitev programa prispevali 4,95 % od svojih (bruto) osebnih dohodkov oziroma od zneskov, ki se štejejo za bruto osebni dohodek, če z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost, od katere se jim ugotavlja dohodek. 3. Da bi omogočili nadaljnje postopno izenačevanje pogojev za šolanje vseh otrok, udeleženci tega sporazuma sprejemajo načelo solidarnosti, po katerem vsi delavci in drugi delovni ljudje ter občani v SR Sloveniji prispevajo 1,20 % na svoje neto osebne dohodke oziroma na zneske, ki se štejejo za neto osebni dohodek, v skupni solidarnostni sklad. Iz tako združenih sredstev dobivajo solidarnostno pomoč tista območja, kjer prispevki delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov po prispevni stopnji 6,96 % na neto osebne dohodke ne zagotavljajo zadostnih sredstev za u resničevanje enotnega programa, dogovorjenega za vse območje SR Slovenije. Za namen iz prejšnjega odstavka bodo udeleženci tega sporazuma prispevali 0,85 % od svojih bruto osebnih dohodkov oziroma od zneskov, ki se štejejo za bruto osebni dohodek. Predsednik 10 Temeljne izobraževalne skupnosti Logatec: DUŠAN DE GLERIA Ob šentjernejskem srečanju oktetov Tudi letošnje srečanje slovenskih oktetov v Šentjerneju, ki se gaje udeležil tudi Pevski oktet Logatec, sodi med izredno pomembne kulturne dogodke. Veliko število udeležencev in več koncertov v vseh večjih središčih Dolenjske vse to je zagotovilo, da se je na široko manifestirala slovenska pevska ustvarjalnost. S koncertnim programom so logaški fantje nastopili v Straži pri Novem mestu skupaj z oktetom Javor iz Pivke, z oktetom Marles iz Maribora in Šaleškim oktetom iz Šoštanja. Na skupnem rcvijskem delu na šentjernejskem hipodromu je logaški oktet zapel Hafnerjevo pesem „Samo en cvet", skupaj še s 27 okteti pa Bučarjevo „Tam, kjer pisana so polja" in Gobčevo „Zdravico svobodi". Veliko zanimanje javnosti za to šentjeernejsko prireditev zgovorno priča, da so take kulturne manifestacije vabljive. Bogati programi udeležencev srečanja in njihova pevska vnema pa nam zagotavljajo, da slovenska pesem ne bo zamrla, da nas bo še naprej zbliževala in združevala in da se bo take vrste kulturno življenje nadaljevalo tudi pri mladih generacijah. Prispevek logaških fantov na tej prireditvi je bil spodoben in reči je treba, da postaja raven njihovega petja vse višja, da jih pot vodi med vedno boljšo pevsko druščino. PRAZNIK PETJA Pod pokroviteljstvom dr. Marjana Breclja, predsednika skupščine SRS se je letos zbralo v Šentvidu pri Stični na Dolenjskem 65 pevskih zborov: 2000 pevcev iz vse Slovenije, iz Zagreba in z Reke; iz zamejstva so se pevskega tabora udeležili pevci iz Porabja, iz Avstrije ter naši izseljenci iz Nizozemske in Zahodnega Berlina. Veličastno manifestacijo, ki je bila posvečena 125-letnici smrti dr. Franceta Prešerna in 30-letnici I. kongresa slovenskih kulturnih delavcev, je spremljala pisana množica narodnih noš, konjenikov, koscev, žanjic, gasilcev, šoferjev, šolske mladine in seveda drugih gledalcev in poslušalcev - teh je bilo več tisoč. Zbori so v koncertnem programu peh po dve pesmi, na skupnem nastopu pa so združeno zapeli Prešernovo Zdravljico, Gobčevo Zdravico svobodi in Himno. Dr. Marjan Brecelj in prof, Radovan Gobec sta v slavnostnih govorih poudarila trdnost slovenske pevske kulture, ki prav z amaterizmom dosega vseljudskost. Prav zato je amaterizem neločljiva sestavina kulturnega življenja v vsaki napredni družbi. Moška pevska zbora iz Dolnjega in Gornjega Logatca, ki ju je vodil Marcel Stefančič, sta uspešno zastopala našo pevsko kulturo na šentviškem taboru. Priznanje, ki so ga pevci prejeli, pomeni nedvomno spodbudo za nadaljnje delo. Z našimi na republiškem tekmovanju gasilcev Občinska gasilska zveza Velenje je v dneh od 22. do 23. junija letos organizirala republiško gasilsko tekmovanje enot prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev. Tekmovanje je po svojem obsegu privabilo doslej največje število ekip. saj je tekmovalo kar 143 ekip iz Slovenije. Prireditev jc imela že mednarodni značaj, saj seje poleg naših tekmovalcev udeležilo srečanja tudi 23 gasilskih enot iz Avstrije in Madžarske. Razveseljivo je, da se v gasilske vrste vključujejo mladi tekmovalci, ki bodo tako usposobljeni resnično nadomestiti starejše ne samo v tekmovalnih vrstah, temveč tudi pri gašenju požarov. Pri tem pa seveda ne moremo podcenjevati starejših udeležencev, saj so ekipe veteranov na tekmovanju pokazale solidno znanje. V vseh ekipah veteranov je starost presegala 50 let, posebej pa velja omeniti, da je bil najstarejši tekmovalec že v 80. letu. DOBRA UVRSTITEV NAŠE MOŠKE EKIPE Tekmovanje moških jc obsegalo dve tekmovalni panogi -tridelni napad in taktično vajo. V moški konkurenci ekip so naši dosegli 17. mesto. Tekmovalci so tekmovali v različnih ja-kostnih skupinah; industrija je bila ločena od drugih enot prostovoljnih gasilskih društev. Moško ekipo iz Logatca so sestavljali Franc Kroupa, Andrej Mihevc, Jože Vidmar, Franc Musec, Janez Martinčič, Jože Skvarča, Karol Tršar, Franc Skvarča. Naši tekmovalci bi se lahko z nekoliko več sreče in seveda tudi znanja uvrstili na vjšje mesto, vendar smo z njihovimi rezultati lahko zadovoljni, saj ne zaostajamo mnogo za bolj usposobljenimi ekipami ,,Mebla" iz Nove Gorice in „Bresta" iz Cerknice. Lahko rečemo, da je bila uvrstitev znanju primerna. •ODLIČNA ŽENSKA EKIPA Število ženskih ekip sicer ni bilo tolikšno kot pri moških, kjer je gasilstvo že tradicija, vendar je uvrstitev naših tekmovalk na prvo mesto v II. B skupini za industrijo razveseljiva. Našo ekipo so sestavljale: Ivanka Bogataj, Pepca Kravos, Štefka Nagode, Ivanka Korenč, Milena Kune, Milica Trček, Marinka Jereb, Majda Jesenovec, Vida Jazbec, Vida Musec, v rezervi pa sta bili Štefka Fortuna in Marica Perger. Naša želja je, da bi ekipa še dolgo ostala v tem sestavu, po- leg tega pa bi bilo razveseljivo tudi formiranje mlajše ženske ekipe, saj je v našem kolektivu dovolj mladih delavk, ki bi lahko stopile v gasilske vrste; to toliko prej, ker v posameznih TOZD, posebej pa v TOZD drobno pohištvo delajo večinoma ženske. ŠE NEKAJ BESED O ORGANIZACIJI Občinska gasilska zveza Velenje je organizirala tekmovanje brez vsakih zastojev in motenj. To je še posebej pomembno, če vemo, da je na tej gasilski prireditvi sodelovalo kakih 2000 ljudi. Za tolikšno število ljudi pa je organizacija prehrane in drugih storitev v sorazmerno kratkem času zahtevna naloga. Velenjčani sojo dobro opravili! O ORGANIZACIJI URJENJA NAŠE EKIPE Za solidno uvrstitev naše moške ekipe, zlasti pa za doseženo prvo mesto v II. B skupini za industrijo velja posebna zasluga trenerju naših ekip vodji gasilcev Ivanu Cempretu, ki je obe ekipi pridno uril, čeprav za to niso bili zagotovljeni najbolj primerni pogoji. Pohvala velja tudi predsedniku društva Matevžu Škofu, ki je na vsakem koraku navduševal in vzpodbujal člane, da so se čimbolj redno udeleževali vaj. V ženski ekipi lahko pohvalimo zlasti gasilke Ivanko Bogataj, Majdo Jesenovec in Pepco Kravos, ki so že dolgo aktivne članice IGD in so se kljub temu, da imajo svoje družine, udeleževale vaj, pa tudi sicer aktivno delujejo na področju gasilstva. Usposobitev ženske ekipe s prve pomoči je bila poverjena medicinski sestri Heleni Bren-čič, ki je svojo nalogo več kot zadovoljivo opravila. Seveda zaslužijo pohvalo vsi, ki so sodelovali, še posebej pa veljajo naše iskrene čestitke ženski ekipi za doseženo prvo mesto v njihovi skupini. Slovesnosti ob 30. obletnici rk Trideseto obletnico obnovitve Rdečega križa Slovenije so organizacija Rdečega križa Logatec, krajevne organizacije ter mladi člani Rdečega križa po šolah svečano proslavili. Sredi maja letos je bilo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči mladih članov RK v šoli Dolnji Logatec. Tekmovalo je 5 ekip ah skupaj 30 mladih članov RK. Pokrovitelj tega tekmovanja je bil KL1 Logatec, organizator pa občinski odbor Rdečega križa Logatec. Prvo mesto je zasedla ekipa: Milena Jereb vodja ekipe, Valerija Gantar - namestnica ekipe, ter člani Mirjam Kum, Kati Tršar, Breda Jamnikar, Vinko Corn. Ta ekipa bo tekmovala na republiškem tekmovanju ekip prve pomoči mladih članov Rdečega križa v Gradacu v Beli krajini, kjer je bila pred 30 leti obnovljena organizacija RK Slovenije. Vsi tekmovalci so dobili za trud diplome in značke, spominska darila in nagrade, ki so jih prispevale poleg organizacije RK še nekatere delovne organizacije. V maju so bile po šolah proslave v počastitev tedna RK in 30. obletnice RK, na katerih so bili sprejeti v članstvo RK vsi člani iz 8. razredov osnovne šole. Med mlade člane RK pa so bili sprejeti vsi učenci iz prvih razredov osnovne šole. Teh je v vsej občini 360. Vsem sprejetim je organizacija RK izročila značko, spominsko darilce ter izkaznico o članstvu. Občinski odbor Rdečega križa je imel svečano sejo, na kateri je podelil dolgoletnim zaslužnim aktivistom RK 5 zlatih in 6 srebrnih priznanj. Podpornim članom pa so bile podeljene diplome. PAVLA JURŠIČ obnovljeni tončkov dom vabi! Občinska organizacija ZB NOV je obnovila Tončkov dom v Kališah. Do doma je napeljan vodovod, urejena je tudi električna razsvetljava. Prostori so znotraj obloženi z lesenimi oblogami in imajo nove pode. Tako postaja Tončkov dom s svojo izjemno naravno okolico še vabljivejši. Otvoritev na novo preurejenega doma bo 22. julija, ki bo hkrati posvečen srečanju borcev Logaškega bataljona. Ob tej priložnosti bo razvit prapor krajevne organizacije ZB NOV, odprta bo tudi spominska soba, ki jo bo opremil Muzej revolucije iz Loža. Organizacija ZB NOV vabi vse občane, da se na dan vstaje udeleže velikega slavja, ki se bo pričelo ob 10. uri ter nadaljevalo s prijetnim tovariškim srečanjem. m/S LOGAŠKE NOVICE - glasilo kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: dipl. inž. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana Stim, Slavka Loštrek, Olga Mihevc, inž. Miro Gantar. Oblikovalec: Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Čuk. Tehnična ureditev: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Tisk: CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Po pristojnem mnenju št. 421-1/73 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. \\4.ik\i»v\ kbižanka Nagrade: 1. 50 dinarjev 2. 30 dinarjev od 3. do 6. po 10 dinarjev Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Logaških novic do 1. avgusta 1974. ZAHVALA Ob smrti moža in očeta Pavla Žigona se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem in znancem ter vodji obrata Antonu Nartniku za izkazano pomoč in darovano cvetje. Žalujoča družina ŽrGON PCC/IKA LIUOSKA KA ZELENICA V *r rvzcAvi PRISVOJIT, SI NEKAJ UMETNA TKANINA NIKELJ ooMAĆe ŽIVALI KALI/ POVDARt V STOPICI SEirAHl G03A AVTO OZNAKA KARLOVCA pel/«. TRentte clavno MEftTO gane Mttro V BIH \ PRISLOV 1 I v • RAPIj J) R N |/ Uk'.pfmjg »OLSA • - ) " ZAREZA merska' t NO TA iTEVNIK iuPANČI-cfVA pesuntv \ \ ZAVOO ZA I M REŠETO t>eSKA ptBRO« RUpAN /OZE iS V qLASBN! NAilN TEL11na PtiKOMf, OČKA KOZAŠKI POPLAVA* (M PLANINA KKACAUf n AADIOTrH Nil U f MU * H 'N Z10NA OBLOGA PISAK «A7 ha DOLtHfcKB 1:1 H>>ii.l r i 0 0 Qi R iPAki(A (t t f Alf A) pcsroin* (POPjfjrif > 1 \ R/BN'Sitl *AV/Lltf *A*TIWA in A ham«; l.|A|l TRK VZKLIK H op LEPOTE PKftV- V L. 0 SEVER1 R n žveplo (SULPH«) praln/ W*,eK () MArFP. PKtHIK /KOČA/ tsi KI SKLAPA-TELI konje -NI« MBĆKAČ .Jf- ----- prislov bIVAN REPl/EL zveza L|U»K. ŽENSKO IMn- T / AV6N0M. POKRAJM A Želtrž«« Atletski voz s plohom L »AIESLOV PRVI LET. DRŽAVA a SLOV £KLAI za SAVN' rtO/AAl) i L_ TTp | 65 ZAIM (z.SKl MMj n ivcpiuavi* letalsko P0P|e-(R KO mac t ŽKN1KO )Mt ,«UPN«T | OKROŽNI CENTE* OK«A»|e PRAV TAKI PRiAVA V z PA 0 ANTI 1NPIK. 0 NEZNANKA V hfATSMA" mi PO* mak fLOVEK ZAKRIT