vinogradništvu), pridobivati bi bilo mleko za dojenčke, za zdravilne kure ikl. Kajpak bo marsikdo rekel, da je vse to gedba bedo? nos t i. Toda konsum si je treba v to vzgojiti in ne čakati, da se sam pcjavi. Primerna propaganda zmore tudi to. Kar bi Se mleka precslajalo, bi ga bilo po mojem mnenju najuspešneje pcdelovati v prvi .vrsti v dober sir. Propagandi bo tudi tu storila svoje in našemu sini n. šla v državi, doma in proti jugu, dober trg. Z ne najboljšo kakovostjo in še posebno, ako oddajamo premetu premlad sir — še dolgo ne bomo prišli v sirar-stvu na zeleno vejo. Premladega sira ni tiščati v prodaj, četudi kmet denar potrebuje. S primerno organizacijo proizvodnje in distribucije, bi ne bilo težko kmetovalcu omogočiti izplačilo večjega dela izkupička razmeroma zg. daj. c stal i superplus pa po dejanski prodaji. Pa tudi ondi ni sira prodajati premladega, kjer se javlja živahnejše 'povpraševanje, ker s tem trpi glasovi t est in dobrota blaga ter vsled tega tudi — cena. Da se izvedba naznačenih smeri omogoči, morajo pridelovalci, mlečna industrija in trgovci složno, organizirano in smotreno posto- pati, pridelovalci ter industrija pa si morajo dati dopovedati, da le na dobroto in kakovost strogo obeleženo in kontrolirano, t. j. tipizirano, enotno blago more oiiogočiti ugodnejše v novce vanje. Zato pri proizvodnji ni odklan.ali strogih in najstrožjih predpisov ter kontrole, kajti čim strožji so le-1 i, tem večje je zaupanje v dot ii; n o blago, te m boljša je reklama iu zato tudi njegova cena, teai laže je vnovčevanje. Dokler pri nas ne prevlada zavest, da se mora pridelovalec ravnati po zahtevah trga, toliko časa ui izgleda, da bi za nase splošno mlekarstvo nastepili boljši časi in s tem bojši časi uspešnega obratovanja kmetije, Čas l/. h uda iz našega današnjega siromaštva, i/, težite agrarne krize ler prehoda l; ustvarjanju boljšega blagostanja naroda sploh. Pred par leti vsled trme nekaterih neuvidevnih zastopnikov pridelovalcev razbita rmsto-janjaza ustanovitev .Slovenskega mlekarskega društva>, ki naj bi nastopilo pot za izboljšanje uspeha našega mlekarstva naj bi se poživila, zavladala naj bi strpljivost in uvidevnost, ki jim 1)0 tuje vsako strankarsko, in naš gospodar bo kmalu videl, da so mu kmetovanje izplača. S. SANTEL: NEKAJ O SLOVENSKEM NARODNEM ORNAMENTU. Koga naj poslušamo v srditi borbi, ki se vrši pri nas za slovenski narodni ornament in proti njemu? Ali one, ki mislijo, naj sploh ne gojimo razen narodne nobene druge ornamentike, ali otic, ki zanikujejo obstoj narodne ornamentike, ali pa tiste, ki vsaj stoje neomajno na stališču, da je to, kar imenujemo «narodni ornament.-, tvorba starO dobe, ki je za sedanji čas že davno prcživljena? Menim, da niti eni niti drugi niso ш pravem potu. Oi iiamentika je, kake r znano (glej članek ' Zakaj nam ugaja ornament* v lanski Vodnikovi Pratiki), specialno umetniško polje velike prostranosti. Oe smatramo, da je za našo kulturo potrebno,proučevati umetnost v drugih panogah iz splošnega svetovnega vidika, zakaj bi to ne smelo veljati tudi za Orna men tik o? Jn kar je glavno: kdor ve, kakšne so naloge ornamentike, komur ni neznano, kaj so dosegli drugi narodi v tem oziru že pred nami in kakšne so možnosti, ki se še odpirajo ustvarjajo- čemu oraamentiku, skratka, kder pozna orna-menliko, ta bo morda se prav posebno cenil uspela dela naših modernih ornamentikov. Onim pa, ki se jim zdi nedopustno, da se v našem času bavimo z nsrodno ornamentiko, bi stavil samo vprršanje: Zakaj bi morali za ornamentiko veljati drugačni zakoni, kakor га pesništvo in muziko? Narodno pesem gojimo pri vsaki priliki ter skrbimo zato, da ostane živa med narodom. Z narodm muziko se ponašamo radi in jo nucrda šir ino nevede izven meja naše ožje domovine — slovenske rapeve slišiš povsod v naši državi —; a orna m en tika naj bo izključena iz našega srca, ker to nekaterim bojevitim mednarodnjakom ne ugaja? Odgovor na ta vprašanja naj bo sledeča razpravi ca. Ornamentik, ki se koče pogkbiti v način ustvarjanja naših prednikov in prednic v onia-mentiki, bi moral čim bolje pt znati moUvifno in kompozicijonalno vsebino narodnih orna- mentalnih del. To bi dosegel najbolje s tem, da .proučuje taka dela med narodom samim, da si tako nal>ere dovoljno množino potrebnega gradiva, iz njega izloči, kar ni dovolj zanimivo ati kar ni dovolj pristno, in slednjič razvrsti ostalo gradivo z o žirom na vsebino tako, da si more ustvariti pravilno sliko o vrednosti nabranega materijala. V tem oziru nam SI. 1, Listne oblike, dobro služi obširno delo prof. Siča,* ki je nabral in izdal s hvalevredno marljivostjo dokaj zelo uporabnega gradiva. Iskanje izvirnih or-namentov olajša nadalje razveseljivo dejstvo, da so nastale pri nas že zbirke takega gradiva, med katerimi mc ramo v prvi vrsti omeniti lepo zbirko v ljubljanskem Narodnem muzeju, zbirka prof. Grebenc.a, gospoda Sadnikarja v Kamniku i. dr. Namen pričujočega Članka ne more biti, da bi pedal v reprodukcijah tako verno zbirko, ker bi bilo gradivo preobširno in bi daleč presegalo možnost repnoduciranja v tako omejenem delu, kakor je to. Zbirka narodnih orra-mentov, ki bi verno reprodueirala celotna dela, * Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem, Narodni ornamenti na pirhih in kožuhih ia Narodni ornament i na pohištvu iu orodju. Oblastna založba šolskih knjig in učil v Ljubljani. kakor so bila ustvarjena med narodom, bi pa tudi obsegala mnogo ,praktično neuporabnega materiala, torej balasta, kar bi zopet ne odgovarjalo namenu te razprave, ki hoče podati predvsem nekaj praktičnih migljajev. Kaj je sploh narodni ornament? Za znanstvenika in etnografa gotovo vsak ornament, ki ga je neuki, naivni član našega kmetskega naroda izdelal brez ozira na to, ali je bil idejno originalen, ali je pa bil pod vplivom onih okraskov, ki jih je videt izdelovalec v cerkvi itd. Za današnje pojme narodnega ornamenta v izobraženi javnosti pa je merodajno za narodni ornament, da ima v svojih izdelkih neko posebno noto, v kateri se razlikuje od ornamen-tov, ustvarjenih cd izučenib ornamentikov a tudi od narodnih ornamentov drugih narodov. Po takem pojmovanju bi morali imenovati narodni ornament samo oni od naroda ustvarjeni ornament, ki kaže v svojih motivih in v načinu izvedbe teli motivov karakterističen značaj, ki ga moremo smatrati slovenskim. Oba načina pojmovanja sta upravičena. Prvi je neobhodno potreben za kritično presojanje takih ornamentov, a prepustiti ga hočemo predvsem znanstvenikom. Drugi je edino merodajen za praktično ustvarjajočega ornament i ka. Zato je po- Sl. 2. Popki. trelmo, da si iz velike množine narodnega blaga izberemo 0110, kar smatramo dovolj značilno za študij in za uporabo narodnega orna-menta. Težko je govoriti o slovenskem značaju naših ornament o v, Če nimamo prilike primerjati jih s sličnimi deli drugih narodov. Ce n. pr. govorimo o motiviČni vsebini in da je sloven- se rad u jem o, če opažamo pri teh okraskih, da nas posebno spominjajo na podobne okraske pri drugih slovanskih narodih in če na temelju takih opazovanj ponosno trdimo, da naš ornament ni izguhil svojega praslovanskega značaja. Nasprotnikom negovanja slovenske orn> nientike pa bodi povedano še to: Narcdno tr-namentiku goje z veliko vnemo vsi slovanski narodi in gojiti bi jo tudi drugi — če bi jo imeli... —, goje jo z velikim uspehom doma in z namenom pokazati svoja dela tudi na mednarodnem trgu. Kdor je videl mednarodno razstavo dekorativne umetnosti v Parizu, mi mora priznati, da je budilo največ zanimanja to, kar so posamezni narodi pokazali zase značilnega. Zato so uspeli hrvatski, češki in drugi oddelki. Gojitev narodne orna merit ike ima pa še ta veliki pomen, da omogoča ustvarjati ornamente trajne vrednosti. Trenutni uspeh hipermo-dernih ekstravaganc na ornamentalnem polju sicer užge gledalca in prekaša radi svoje — če tudi v mnogih slučajih prisiljene — originalnosti iu zanimivosti druga tovrstna dela. A kur je bilo Še ustvaritev, ki so bile p sledica dnevne mode, vse je bilo do sedaj še zapisano prezgodnji smrti. Modnim iy,delk(m in najsibodo izdelki v področju ornament ike ali umetnosti SI. 3, Nageljüek. ska v teh omameniih uporaba gotovih motivov, kakor so srce, nagelj, rožmarin in rožen-kravt, pridemo takoj na napačno pot. Ze same besede, ki označujejo te cvete, so nemškega izvora. Ne motive kot take, ampak n a č i n, kak» so narisani oziroma izdelani, moramo -opazovali. Ce izgovorimo n. pr, besedo snageljček», je končnica ono, kar da besedi slovenski značaj ali lakorekoč slovensko obleko. Tako vidimo tudi v ornamentiki, da tverijo gotovi pri-datki in majhni okraski poseben ornamentalni značaj in čar lakih ornnmontalnih motivov. Gotovo je, da se tudi ti okraski motivov pojavljajo v podobnih variacijah pri narodni ornamentiki naših sosedov. Saj so deloma tehnično utemeljeni. (Prim, male kroge, lističe, pike itd. pri belem vezenju vseli narodov.) tn vendar — drugi delajo drugače! Toliko ro-manticizma pa nam mora bili dovoljenega, da SI. 4. Vrtnica. sploh, je utoda de delil a kratko življenje. Narodni ornament pa ne more postati u e 111 od e r e n. Narodni crrament m iiRda, ampak je slog. To je \zrok. ), si. 4. d) cvetne oblike z eno simetralo (oblika ke-Jiha), si. 5. e) cvetne oblike z dvema in več simetra-lami (zvezdne oblike), al, 6, i) razne cvetne oblike. Jlotanik bi stal pred težko nalogo, če bi moral vsakemu izmed teh motivov dati svoje pravo itne. Mnogokrat je podobnost stiliziranega cveta z naravniш tako majhna, da bi bilo morda bolj upravičeno smatrati cvet zi svobodno izmišljeno tvorbo. Tako vidimo med listi uporabljene oblike, ki bi jih mogli uvrstiti med popke ali celo med cvete (mali krogi), med cveti zopet take, ki bi smeli biti v skupini srčnih oblik itd. Zato imej gornja razvrstitev samo namen olajšati pregled obilnega m tivičnega gradiva, ki ga nahajamo v tej vrsti ornamen-tov. K tem motivom treba prišteti še g) grozd, sL 8. in h) srce, si.7.. ki se posebno iwgoslo ponavljata. - /- IU 0 0 %7 M ? 0 0 'ф % SI. 8. Grozd. Vsi ti motivi, ki jih vidimo v neštetih oblikah na naših pegah, gflvöre svoj jezik, oni naš ljubki in pestri narodni jezik, ki ga poznamo iz narodnih pesmi in melodij. Kruto bi bilo, Ee bi hotel radi posebnega označenja teh m i trnih oblik, jih takorekoč secirati in opisovati drugo za drugo ter jih primerjati z izvirnimi oblikami bodisi iz narave ali iz drugih slogov. Menda ga ui Človeka, ki hi ne spoznal že pri površnem gledanju teh mc-tivov one posebnosti, ki jih razlikuje od individualnih umetniških tvorb raznih časov. Risarjem pa, ki sloje pred nalogo, da sestavijo s pomočjo takih motivov lastne komptzl-cije, hi svetoval, naj prerišejo zbrane motive najprej točno. Po daljši vaji jim lio lahko narisati še druge oblike v istem značaju, ne da hi prišli v nevarnost, da hi vtihotapili v ornament tuje motive, ki bi kvarili enotni iu pristni značaj p r namen ta. Da je pričujoča zbirka motivov zelo nepopolna, menda ni potrebno ponovno naglaše-vati. Vendar pa ne smemo pozabiti, da naše bogastvo na etnografskem gradivu ni brezmejno. Kdor ima torej priliko videti katerosibodi staro in pristno delo v tem našem slovenskem načinu, stori za našo kulturo važno delo, če ga ohrani vsaj z risbo ali fotografijo, če že ni v položaju, da pomaga z njim povečati eno naših narodopisnih zbirk. Vprašanje je zdaj, ali smemo te motive "Porabljati poljubno in ali ohranimo njih značaj tudi v svobodnejših sestavah, s katerimi se prilagodimo modernim potrebam. Strogo vzeto hi morali reči: Tip narodnega ornamenta se ne izraža samo v motivičnih posebnostih, ampak ravno tako v kompozieijo-nali. Zato se ne bi smeli pri posnemanju narodnega ornamenta oddaljiti od prvotnega načina uporabe teh motivov. S tem strogim stališčem, ki hi ga zagovarjali gotovo etnografi, bi pa onemogočili uporabo takih ornamentov pri raznih deliti, ki jih rabi sedanja doba. Na la način ne bi bilo mogoče okrasiti v tem stilu niti modernih oblačil, raznih ročnih del, grafičnih del, kakor diplome, platnice knjig, okvirje ilustracijam itd. Če pomislimo, da se stavljajo podobne zahteve .pri vseh prilikah, kjer je treba z ornamentiko naglasiti slovenski značaj kakega dela, in če pomislimo, da drugod cvete moderna umetna obrt, ki se hrani z narodopisnim blagom (Bosna, Dalmacija, Moravska itd.), bomo pač brez oklevanja opustili to gotovo prestrogo stališče ter ga raje prepustili poklicnim etnografom, ^««-««-шт <гхгкш?ш Sl. 10. Sestavljanje bordure, SI. 9. Pentlja. Slediti hočemo rajše utemeljenim praktičnim Külte vam naše dobe ler se bomo skuhali kljub tenin bližati tudi v kompozicijah po možnosti sestavnim posebnostim narodnega stila. Te podrobnosti bi se dale opredeliti približno takole: SI. 11. Sestave ploskovn h vzorcev, a) temelj vsaki kompoziciji v borduri ali v sklenjenem prostoru, je glavna .poteza, ki daje rastlinam svojo smer. Z njo zafcni vsako kompozicijo. b) Nc uporabljaj samo enega motiva, ampak vei različnih. Enotnost kompozicije radi sorodnosti motivov s tem ne trpi. V ostalem veljajo za te sestave vsa pravila, ki sem jili navedel v prej omenjenem Članku lanske Fratike. St. 10. nam kaže nekaj primerov uporabe narodnih motivov v borduri. Začetek kompozicije je označen v levem neizpolnjenem delu vsake bordure. Ker so te bordure razmeroma ozke, je seveda raznolikost motivov omejena. Pri bordurah širšega obsega bi se dala povečali pestrost celotnega motiva z večjim moti-vičnim bogastvom. Zelo lepa je tudi uporaba narodnih motivov pri ploskovnih vzorcih, dasi smo baš .pri teh prisiljeni oddaljiti se najbolj od njih prvotne uporabe. Kot ploskovni vzorec na originalnih narodnih delih smemo sicer smatrati enakomerno raztresene male Šopke ali vejice, kakor jih često srečamo na pečali v okolici glavnega šopka. Vendar pa primeri na si. 11. dokazujejo dovolj, da tndi drugačen način sestave ohranjuje radi značilnosti motivov svoj posebni kolorit. Najtežja, pa tudi najhvaležnejša je uporaba narodne polnitve v danem sklenjenem prostoru. Ne da bi hotel s tem vplivati na naše ornainentike, hočem vendar izraziti mnenje, da bo treba pri večini teh sestav ohranili kompozicijsko obliko šopka, ki ga najpogosteje sre-čavanto pri pečali. Praktik bo vede), da tvori pri takih sestavah največjo težavo začetek. Pri proučevanju teh začetkov sem našel v glavnem sledeče varijante na pefah: a) peclje združuje pentlja (trak, ), gl. si. 9. b) peclji izhajajo iz košarice. c) peclji izhajajo iz srca in d) peci ji tvorijo brez vezave s svojo (paralelno) lego samo na sebi dovolj dekorativni začetek. Si. 12, Dekorativna polnitev pinvokotuiku v narodnem slogu. Na drugih narodnih delili vidimo poleg tega sikoraj vedno e) majoliko ali vazo, iz katere izhajajo peci ji, Slika 12. nam kaže primer take oraamen-talne polnitve, pri katerem je bila naloga izpolniti pravo kotni k z orna ш en to m v narodnem stilu. Menda ne bo odveč, če končno še enkrat poudarim, da sein si izbral za gradivo tej študiji samo eno vrsto narodnih motivov. Za dela v eni barvi bo to utegnilo zadostovati. Vsakomur je pa znano, da je naše etnografsko bogastvo dokaj večje ter da najdemo obilo gradiva na kožuhih in na drugih oblačilih, ravno tako na slikanih dekorativnih delili, na skrinjah, na pohištvu, na panjskih končnicah, na hišah samih, a tudi na svetih podobicah, na posodah itd. Poleg vsega tega pa ne smemo pozabiti na rezljanc in sploh lesene predmete (preslice, žltčniki, okvirji itd.), ki nudijo zelo mnogo gradiva. A vse to je žal m praktične namene risarjev kolikor toliko nedostopno, ker le/.i v najboljšem slučaju v omarah naših etnografskih zbirk. Zato je treba tudi na tem mestu pozdraviti namero, da se izpopolni in razstavi Čim prej naša lepa in povečana etnografska zbirka v Narodnem muzeju v Ljubljani. Dli. PAVEL V. BREZNIK: BRETANIJA IN BRET ONO I. Bretanija je velik polotok na severozapadu Francije, ki leži kot klin med Atlantskim oceanom in Rokavskim prelivom. Ima obliko tri-kota, katerega vrh moli proti za padu daleč ,ven v morje. Bretanija je visoka planota, sestavljena iz granita. Gričevje, ki se dviga v njej, dosega komaj višino 400 metrov. Večjih rek v deželi ni. Splošni vtis, ki ga ima potnik v Bretaniji, je .veličastna enoličnost Med ogromnimi granitnimi skladi in skalami raste hrastje, toda imamo tudi majhne, a lepe pašnike in zelene trate ter pustinje, porasti e z rdečo reso ali rumenim bodičevjem. človeku se zdi, kot bi hodil po Krasu ali kje v našem Primorju, samo da je mesto apnenca granit. Tudi zelenja je nekaj več, toliko golega kamenja kot na Krasu v Bretaniji ni videli. Polja in j aSniki so obdani z zidovi iz nabranega kamenja, ki jih tu pa tam prepreza bršljan. Morje, ki oltdaja Bretanijo, pa ni modri Jadran, temveč temnosivi in rjavi Ocean, oziroma Rokavski preliv. To temačno vodovje, ki objema deželo, ji daje nekaj težkega, turobnega in resnega. Zajedlo se je globoko v zemljo ter jo tako zglodalo, da širi« iz vode čeri in skale, večji in manjši oloki, ob katere neprestano udarja peneče se valovje. Kljub temu, da je granit eden najtrših kamnov, ga je v dolgi dobi mnogih stotisoč let voda le premagala. Pogled na razburkano valovje, ki pridivja iz širine oceana in zadeva ob strmo bretonsko skalovje, je tako mogočen, da ostane človeku neizbrisno v spominu. Bretonsko podnebje ni ravno privlačno: je čisto primorsko podnebje, ni mrzlo pozimi, ni vroče poleti. Solnce nima dovolj moči, da bi grozdje dozorelo. Pogosto dežuje in zrak je vlažen, kajti veter prihaja skoraj neprestano z morja, bodisi z ene, bodisi z druge strani. Nizko po zraku se skoraj stalno vleče topla sopara in meglene proge, ki delajo otožen vtis. Bretanija je uboga, nerodovitna dežela in prebivalstvo od poljskih pridelkov ne bi moglo Živeti. Vendar morje deloma nadomešča revščino zemlje: Bretonec živi predvsem na morju in oceanskemu vodovju se ima zahvaliti za velik del svoje trgovine in industrije. To jc v giavncm značaj te dežeie, ki je radi svoje posebnosti in različnosti od ostalih delov Francijo vedno privlačevala Francoze in tujce in jih bo še ,v bodoče. Oglejmo si najprej v glavnih obrisih zgodovino te posebne dežele. Kdo so bili prvi prebivalci tega polotoka, ki leži osamljen proč od vseh večjih prometnih zvez, ne vemo. Zapustili so nam pa spomenike, ogromne sirovo okle-sane skale, ki so jih postavili posamič ali v dolgih vzporednih vrstah. Občudujemo jih še danes, kajti ni nam razumljivo, kako so mogli postavljati te velikanske kamne. Celo naša dandanašnja tehnika bi bila takemu delu komaj kos. Prazgodovina Bretanije je torej zavita v skrivnostno temo in le malo verjetno je, da bomo mogli vanjo prodreti. Prvi zgodovinski, to se pravi v zgodovini znani prebivalci Bretanije so bili Kelti alt Galci, ki so tvorili