ISSN 0350-5561
za konectedna
Po nižinah bo večinoma oblačno ali megleno. Ponekod v JV Sloveniji možno rahlo sneženje.
57 let
številka 2
četrtek, 14. januarja 2010

Pa smo ga le dobili
Foto: vos
Zima je te dni končna zakorakala tudi v naše konce. Z majhno zamudo. Mnogi so namreč razočarani, da snega ni bilo med prazniki. Z njim bi bili še veliko bolj čarobni. A kaj hočemo. Dočakali smo ga pa le.
Mnogim je povzročil nemalo nevšečnosti. Predvsem so imeli z njim težave vozniki na cestah, pa tudi tisti, ki so ga kidali z velikih dvorišč. A drugim je prinesel veliko veselja in zimskih radosti. Rezultat ene izmed njih je gotovo tale prikupen snežak na fotografiji.
Hladilnik za Borisa Knavsa
Pokrovitelj lanskega izbora naj osebnosti je bilo Gorenje. Izmed vseh tistih, ki so glasovali v decembrskem finalnem izboru, smo na Titovem trgu izžrebali Borisa Knavsa. V torek popoldne je hladilnik v njegovem imenu prevzela hčerka Sabina.
Družina Knavs redno prebira Naš čas in ga ob četrtkih, kot je povedala Borisova žena Ana Marija, komaj čakajo, tako da se pogosto jezijo na poštarja, ki prihaja na Šaleško 16 šele okoli poldneva. Radi spremljajo novice iz domačega kraja, Boris pa je ljubitelj nagradnih iger in praviloma v vseh sodeluje. Tako je prav vsak teden v lanskem letu sodeloval v akciji izbora naj osebnosti, redno pa rešuje tudi križanka. Prve letošnje številke Našega časa seje še posebej razveselil. Iz nje je namreč šele izvedel, da je dobil glavno nagrado pokrovitelja. ■
Naš gost bo
predsednik
Danilo
Türk
Prihodnji četrtek ob 17. uri bo gost Radia Velenje in tudi vseh radijskih postaj posebnega pomena v Sloveniji (t. i. četrta mreža) predsednik države dr. Danilo Türk.
Z njim se bomo pogovarja li o tre nut nih aktu al nih vprašanjih. Vprašanja lahko oblikujete tudi vi. Pošljite jih po elek tron ski poš ti na naslov radio.velenje@siol.-net.
1,50 EVR
IIADIO
VELENJE
Ne mečite evrov v smeti!
Milena Krstič - Planine
S smetmi smo delali kot svinja z mehom. Saj se reče tako, ne? Dokler smo imeli deponijo pred nosom in bili vajeni cen, čeprav so se že te marsikomu zdele visoke, o tem, da bi bilo pametno z njimi pametno ravnati nismo razmišljali kaj dosti. Prihaja pa streznitev. Že s prvimi novimi položnicami in novimi cenami na njih. Saj to, da Šalečani smeti po novem vozimo v Celje pa veste, ne? Stisnjenih, da zmanjšajo prostornino, se jih vsak dan nabere za dva zabojnika. Prav ta prevoz bo dodatni strošek, ki se nam bo poznal. Truditi se bo treba, da jih bo v Celje prepeljanih čim manj.
Da bo tako, ne bo odvisno samo od tistih, kijih »stiskajo« ampak tudi od nas, ki smeti povzročamo. Mogoče zaradi ukinitve deponije v Velenju celo spremenimo obnašanje? Eden od načinov je, da kupujemo izdelke v taki embalaži, ki jo lahko ponovno uporabimo. Da gremo po nakupih s košaro ... Da ločeno zbiramo ... Tako bomo zmanjšali količino odpadkov, kijih bo treba prepeljati v Celje, obenem pa industriji omogočili stalen vir surovin, papirja, plastenk, stekla, pločevink... Tudi bioloških odpadkov. Rjave posode za te odpadke, ki predstavljajo kar četrtino vseh gospodinjskih odpadkov, so ponekod že dobili, drugod naj bi jih do konca februarja. Z zbiranjem in odvažanjem bioloških odpadkov pa bodo v Šaleški dolini začeli 1. marca.
V zadnjem času pogosto slišim: kaj bomo ločevali, saj komunalci potem tako ali tako vse zmečejo v isti koš? Lahko, da drži. Da res ravnajo tako. A ta del bodo morali rešiti sami. Mene ta hip zanima vaš in moj žep in da ne bi po nepotrebnem v smeti metali denarja. Zato mora biti komunalnih gospodinjskih odpadkov v zabojnikih pred vašim in mojim blokom, hišo, čim manj in ločeno zbranih frakcij, kot so papir, plastenke, steklo, pločevinke... čim več. Da bo v »gospodinjskih« zabojnikih čim manj takega, kar vanje ne sodi, kar draži. Z ločenim zbiranjem bomo pridobili tudi drag prostor v zabojnikih, ločeno zbrane odpadke pa bo koncesio-nar oddal neposredno embalažnim družbam. O pomenu natančnega, doslednega, pametnega ravnanja z odpadki in pomenu ločenega zbiranja posameznih frakcij nas bodo še poučili. Z brošurami, ki bodo šla v sleherno gospodinjstvo. Ne vem le, zakaj nas že niso?
Hladilnik sta hčerki predali odgovorna urednica Radia Velenje Mira Zakošek in Urša Menih Dokl, direktorica službe za odnose z
javnostmi v Gorenju. (Foto: S. Vovk)
Ločeno zbirajmo odpadke
PUP Saubermacher in Mestna občina Velenje obveščata občane Šaleške doline, da bodo v začetku prihodnjega tedna prejeli posebno knjižico. V njej jim bodo podrobno razložili, kako naj ločeno zbirajo odpadke.
Svetujejo vam, da si knjižico spravite, saj jo boste, vsaj na začetku, gotovo pogosto potrebovali. Ločeno zbiranje odpadkov je v korist vseh nas, saj je treba doseči, da bo odpadkov, ki jih ni mogoče predelati in jih je treba odložiti na regijski deponiji v Celju, čim manj. Od tega bo tudi odvisna cena te storitve.
9770350556014
2
»asias
lokalne novice
Posvet z gospodarstveniki
Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in tehnologijo bo pripravilo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, znanost in tehnologijo ter tukajšnjo gospodarsko zbornico posvet z gospodarstveniki. Predstavili bodo načrtovane javne razpise s področja spodbujanja tehnološkega razvoja in protikrizne ukrepe vlade. Seveda pa bodo predstavniki obeh ministrstev prisluhnili tudi mnenjem gospodarstvenikov. Med drugim bodo na posvetu sodelovali minister za visokošolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, državna sekretarka Ministrstva za gospodarstvo mag. Darja Radič ter predstavniki službe vlade za razvoj in evropske zadeve.
Dr. Milan Medved nadzornik Darsa
Ljubljana, 6. januarja - Vlada je v nadzorni svet Družbe za avtoceste na predlog finančnega ministrstva imenovala dr. Milana Medveda, direktorja Premogovnika Velenje.
Milan Medved ima dolgoletne izkušnje na vodilnih funkcijah v gospodarstvu in je strokovnjak v gospodarstvu in tehniki. Je doktor rudarskih znanosti, ima pa tudi znanja s področja energetike, gradnje in gospodarstva. Opravljal je številne vodilne funkcije na Premogovniku Velenje, kjer je bil med drugim vodja hidrogeološ-ke službe, direktor razvojnega sektorja, poslovodnega odbora Premogovnika Velenje, zdaj pa je direktor Premogovnika. V času od 2002 do 2007 je bil zaposlen v Holdingu Slovenske elektrarne, in sicer kot direktor za poslovno področje; od leta 2005 do 2007 pa kot namestnik generalnega direktorja.
■ mz
Nasilja je veliko, kaznovanega malo
Velenje - Na Centru za socialno delo Velenje so v lanskem letu zaznali oziroma zvedeli za kar 254 primerov nasilja v družini. Vse primere so, da zaščitijo žrtve, posredovali v obravnavo ustreznim državnim organom. Opažajo pa, da se žrtve tovrstnih kaznivih dejanj potem, ko je zoper nasilnike podan sum storitve kaznivega dejanja, ko pride do zaslišanj, umaknejo.
■	mkp
Za vzdrževane člane čas do 5. februarja
Ljubljana, Velenje - Posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane lahko oddate do 5. februarja. Pretekla leta je bil rok 31. januar.
Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009 vložijo le tisti zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine (od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugih prejemkov) niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki želijo podatke spremeniti.
■	mkp
Za vsakega novorojenca 100 evrov
Šoštanj - Občina Šoštanj že tri leta staršem novorojencev podeljuje enkratno denarno pomoč, ki znaša 100 evrov. Pomoč lahko starši uveljavijo s podajo vloge (dobijo jo bodisi na občini, centru za socialno delo ali na spletu), saj občina sama nima pristojnosti za ugotavljanje rojstev. Starši morajo biti pozorni tudi na to, da vlogo podajo pravočasno - v štirih mesecih po rojstvu otroka. Lani so v Šoštanju prejeli 106 vlog, leto pred tem 90, prvo leto dodeljevanja pomoči pa 70.
■	mkp
Hladinova v Wall Street Journalu
Velenje, Šanghaj - Evropska izdaja ameriškega častnika Wall Street Journal je na svoji spletni strani kot zgled poslovne voditeljice prihodnosti izpostavila Velenjčanko Mihaelo Hladin.
Hči bivše ministrice za zdravje in osme slovenske evroposlanke Zofije Mazej Kukovič živi v Šanghaju. Na Kitajskem je leta 2007 ustanovila podjetje Greenovate. Ukvarja se z zelenimi tehnologija mi.
Ob Velenjskem jezeru tekaška proga
Velenje - Premogovnik je ob Velenjskem jezeru uredil progi za tek na smučeh. Progi potekata na južni strani jezera pri Beli dvorani od naselja Kunta Kinte do iztoka jezera v reko Pako. Proga v dolžini 2.750 metrov je namenjena klasični tehniki, proga v dolžini 1.200 metrov pa prosti tehniki.
Šoštanj o pripojitvi ta mesec
Zdi se jim pomembno, kako bo v družbeniški pogodbi definirana vloga občin
Milena Krstič - Planino
Šoštanj - Medtem ko so se v Velenju in Šmart-nem ob Paki svetniki strinjali s pripojitvijo družbe Rosio PUP Saubermacher k podjetju PUP Saubermacher, ki naj bi po novem skrbelo za odpadke v Šaleški dolini, v Šoštanju o tem še
niso sklepali.
Sklepanje o tem so, ker niso imeli pravega odgovora na vprašanje, kakšne so prednosti take pripojitve, ker niso poznali vsebine družbene pogodbe, ne vedeli, kakšna je vloga občin, zlasti pa vloga Občine Šoštanj v tem novem podjetju, prenesli na januarsko sejo.
Na podlagi razpisa za javno gospodarsko družbo je bilo kot koncesionar izbrano podjetje Rosi-o PUP Saubermacher. V njem so imele vse tri šaleške občine skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje 50-odstotni delež, preostalih 50 odstotkov pa PUP Saubermacher. Z novim podjetjem, s pripojitvijo, pa se spreminjajo deleži v
podjetjih in s tem tudi upravljalske pravice.
V	Šoštanju se jim zdi pomembno, kako bo v družbeniški pogodbi definirana vloga občin (koncesija se daje za 25 let), s poudarkom na tem, da vedo, v katerih segmentih lahko imajo predstavniki občin (občine Šoštanj) v skupščini veto. Vedeti želijo, kako se oblikujejo cene, ker je v podjetju večinski delež v zasebni lasti, občine pa dosegajo minimalni prag upravljalskih pravic. Skratka, želijo vedeti, kako bo poslovanje tega novega podjetja potekalo, zlasti pa, kakšno vlogo ima v njem javni sektor.
V	občini Šoštanj so imenovali skupino, ki bo pregledala družbeniško pogodbo in o tem verjetno na januarskem zasedanju in sklepanju o pripojitvi podala tudi mnenje.
Mladinski hotel v Velenju - kako in kaj?!
Tak je naslov okrogle mize, ki bo jutri ob 18. uri potekala v Regionalnem multimedijskem centru Kunigunda - Mladinski hotel bo kmalu zgrajen, vprašanje pa je, kako bo zaživel in koliko bodo v to vključeni Šalečani
Velenje, 15. januarja - Zagotovo ni naklučje, da so se prav v Počitniškem društvu Kažipot odločili, da v času, ko v nekdanjem Domu učencev potekajo gradbena dela, bodoči mladinski hotel in novi prostori Mladinskega centra Velenje, ki že dobivajo končno podobo, pripravijo okroglo mizo. Jutri ob 18. uri se bo v prostorih Regionalnega multimedijskega centra Kunigun-da pričela razprava, ki so jo naslovili »Mladinski hotel v Velenju - kako in kaj?!« Po dolgih letih bo Velenje spet dobilo mladinski hotel,
vsi, ki so v zgodbo vpeti, pa si zagotovo želijo, da bi ta dobro zaživel in kmalu gostil mlade popotnike od vsepovsod.
Počitniško društvo Kažipot že mnogo let v Velenju in okolici deluje na področjih, ki se tako ali drugače navezujejo na mlade. Ni jim vseeno kako mladi preživljajo prosti čas, kakšno je njihovo mnenje ter kakšni so njihovi predlogi za izboljšanje njihovega vsakdana. In tudi zato so se odločili organizirati omenjeno okroglo mizo. Seveda je k temu pripomoglo tudi dolgoletno razmišljanje in želja o oživitvi mladinskega hotela (angl. Youth Hostel) v Velenju. Pred dolgimi leti je namreč ta že deloval v Vili Mojca, kjer je danes sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine. Razprave o tem, ali Velenje potrebuje mladinski hotel ali ne, so bile v minulih letih pogoste. Pritrdilen odgovor ni bil dovolj. Treba je bilo najti pot do njega. In v Velenju so jo našli.
V letu 2010 bo namreč končno prišel čas, ko o mladinskem hotelu ne bo potrebno več le sanjati, saj je Mladinski center Velenje uspešno pridobil nepovratna sredstva na Uradu za mladino RS za sofinanciranje izgradnje mladinskega hotela. Pri tem je na pomoč priskočila tudi
lokalna skupnost. Od lanskega poletja tako že potekajo obnovitvena dela, v drugi polovici letošnjega leta pa naj bi mladinski hotel na Efen-kovi 61 odprt vrata.
Ob tem se postavljajo številna vprašanja, ki se navezujejo na kratkoročne in dolgoročne načrte, predhodno opravljene analize ter nadaljnje financiranje, upravljanje in trženje mladinskega hotela. Seveda je vprašanje tudi, kakšna bo osnovna in dopolnilna ponudba mladinskega hotela, kolikšne bodo nastanitvene kapacitete in kako si bodoči upravnik in Mestna občina Velenje zamišljata vključevanje lokalnega prebivalstva in organizacij v promocijo mladinskega hotela tako doma kot v tujini. To, da bo mesto mladinski hotel končno dobilo, bo zagotovo predstavljalo nov izziv. O tem bodo govorili gostje jutrišnje okrogle mize: Anja Žepič (PZS -Popotniško združenje Slovenije), Janez Dvornik (MC/Mladinski hotel Šmartno ob Paki), Marko Pritržnik (MC Velenje, predstavnik upravitelja mladinskega hotela v Velenju), Darko Lih-teneker (Urad za negospodarske javne službe na MOV), Alojz Hudarin (vodja TIC Velenje) in Aleš Ojsteršek (Urad za mladino RS).
V Savinjski pokrajini ne bo še ene občine
Vlada noče še občine Loče -Henrik k Janezu za šest pokraj in - Športna dvorana tudi za turizem - Hiša modrosti na črnih temeljih
Naše širše območje ne bo dobilo še ene občine! Vlada je že drugič zavrnila predlog krajanov z območja Loč, to je vzhodnega dela sedanje občine Slovenske Konjice. Vnovič je morala odločati, ker je konjiški poslanec iz vrst SDS Rudolf Petan po tem, ko je negativen sklep lani sprejel tudi državni zbor, sprožil upravni spor. In upravno sodišče je negativen sklep državnega zbora odpravilo. VLočah so prepričani, da bi lahko delovali kot samostojna občina, čeprav ne zadoščajo formalnemu pogoju, nimajo namreč 5000 prebivalcev. A takih izjem je veliko. Vlada pa meni, da ne izpolnjuje še več drugih pogojev. Razen tega so proti samostojni občini Loče glasovali svetniki občine Slovenske Konjice ter sveti štirih krajevnih skupnosti, ki naj bi bile vključene v novo občino. Take sklepe bi po mnenju vlade morali upoštevati poslanci, ko bodo še enkrat odločali o ustanovitvi te občine.
In ko ponekod še vedno želijo deliti državo (Loče niso izjema), še vedno poteka tudi druge vrste delitev Slovenije. Za zdaj kakšne pomembne spremembe glede števila pokrajin ni. Koalicija je sprejela načelno soglasje za šest pokrajin, opozicija je za trinajst »navadnih« pokrajin ter posebno ljubljansko. Tak predlog je največja opozicijska stranka SDS že tudi vložila kot svojega v državni zbor. Zato se minister za lokalno samoupravo Henrik Gjeršek odpravlja v »misijo nemogoče«, ko naj bi se v prihodnjih dneh o šestih pokrajinah pogajal s predsednikom SDS Janezom Janšo. Za sprejetje zakona o ustanovitvi pokrajin pa je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina.
Kaj se vse da narediti v samostojni občini, pa radi poudarjajo v Podčetrtku. Tu sov času samostojnosti res naredili velik razvojni korak, res pa je, da ne le s svojim in državnim denarjem, z dobrimi projekti so tudi znali pridobiti evropska sredstva. Pomembno pa je tudi sodelovanje z gospodarstvom v občini. Sad takega dobrega sodelovanja je tudi nova moderna športna dvorana, v kateri so se na bližnje evropsko rokometno prvenstvo pripravljali tudi slovenski rokometaši (za hud poraz s Srbi ni dvorana prav nič kriva). Ker so pri naložbi sodelovale tudi Terme Olimia, jo bodo s pridom uporabljati tudi v turistične
namene, predvsem za pripravo reprezentanc in klubov. V njem pa bodo seveda tudi prireditve in druge dejavnosti za krajane. Tako se ne bo zgodilo kot marsikje, kjer sicer zgradijo kak podoben objekt, pa nikakor ni izkoriščen in je občini bolj nepotreben strošek kot v pravo korist. Pa še občani nimajo veliko od nje. Tudi v Celju gradijo, a kot kaže, pri zadnjih večjih projektih nimajo sreče. Nad novo mestno tržnico, ki so jo pred kratkim odprli, ne ben tijo le bra njevke, ker jih zebe, jih moči in jim piha, ampak tudi obiskovalci. In vsi upajo, da bodo projektanti pogruntali kakšno izboljšavo. Zatika pa se z otvoritvijo nove moderne knjižnice ob Savinji, saj so na strani proti reki dogradili tudi stopnice, kijih po projektu in po zahtevah zavoda za varstvo kulturne dediščine ne sme biti. In je zato prišlo do prepričevanja in popravkov, ki gradnji takega objekta gotovo ni v čast. Pa mestu tudi ne, menijo mnogi Celjani. In ko ponekod gradijo ali želijo graditi nove objekte, jih morajo drugod (predvsem v »starih« občinah), kjer so jih gradili že pred leti, popravljati. In seveda tudi za to potrebujejo denar. V Šmarju pri Jelšah se prav zdaj jezijo na državo oziroma na ministrstvo za kulturo, ker niso uspeli pri prijavi za denar. Še posebno pa zaradi tega, ker so letos, ko so se na razpis prijavili že drugič, dosegli celo manj točk kot prvič, ko za obnovo še niti niso imeli gradbenega dovoljenja. Ob tem jih ni nihče obvestil, kdo so srečneži, ki so na razpisu uspeli in bodo pobrali ves denar.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
mz

V SREDISCU
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Tudi na zadnji seji sveta Mestne občine Velenje tik ped koncem lanskega sveta so svetniki postavili številne pobude in vprašanja - V občinski upravi so na večino že priskrbeli odgovore - Nekaj vsebinskih in zanimivih za naše bralce povzemamo
Mira Zakošek
Vzdrževalec mora poravnati škodo
Dragica Povh (SD) je opozorila na neprimerno opravljena dela na cesti Arja vas-Velenje, še posebej, ker so otoki in križišča na cesti slabo vidni, slaba pa je tudi prometna signalizacija in prihaja tudi za to do zastojev. Urad za gospodarske javne službe je o tem obvestil Direkcijo za ceste. Povhova pa je opozorila tudi na to, da med pluženjem izvajalci zimske službe pogosto delajo škodo. Na Uradu za gospodarske javne službe pojasnjujejo, da mora vzdrževalec v skladu s koncesijsko pogodbo povrniti nastalo škodo oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
Koncesionar vzdržuje s pogodbo določene površine
Jurij Terglav (SDS) ni bil zadovoljen z decembrskim čiščenjem snega, opozoril je, da so ostali pločniki in parkirišča neočiščeni. Na Uradu za gospodarske javne službe so povedali, da koncesionar vzdržuje le površine, ki so opredeljene s pogodbo. Ostala parkirišča vzdržujejo lastniki oziroma upravljalci. Da bi na Uradu za gospodarske službe lahko ukrepali, bi potrebovali natančen podatek, kaj ni bilo očiščeno.
Bo smučišče v Šaleku še obratovalo?
Jurija Terglava je zanimalo tudi, če bo smučišče v Šaleku še obratovalo. Na Uradu za javne gospodarske službe so povedali, da so skušali pred leti odkupiti to zemljišče, a se z lastnico niso uspeli dogovoriti. Pogovore so znova oživili lansko leto, a so se pojavili dvomi, če je smiselno vlagati v tako nizko ležeče smučišče. Če bodo zemljišče odkupili, bodo pripravili javno razpravo o uporabi tega zemljišča v športne namene.
Prehod za pešce pri kinološkem društvu
Maja Hostnik (Zares) je predlagala, da bi na Cesti Simona Blatnika pri kinološkem društvu zarisali prehod za pešce. Na Uradu za javne gospodarske službe pravijo, da za to ni pogojev, ta cesta nima pločnika, ni osvetljena in na njej ni omejitve hitrosti. Rešitev je predvidena prihodnje leto, ko naj bi tu uredili krožišče s prehodi za pešce in kolesarsko ste zo.
Zakaj ni drsališča?
Majo Hostnik je zanimalo tudi, zakaj v Velenju v zimskem času ni drsališč. Na Uradu za gospodarstvo in finance pravijo, da so pretekla leta organizirali postavitev drsališča tako na kotalkališču kot na Titovem trgu, obisk pa ni upravičil dokaj visokih finančnih stroškov. Razmišljajo pa, da bi pri pripravi zasnove ureditvenega prostora na TRC in ureditvi kotalkališča umestili tudi drsališče.
Kako imenujejo ravnatelje?
Franc Severja (SDS) je zanimalo, kako imenujejo ravnatelje šol. Na Uradu za javne negospodarske službe pojasnjujejo, da to opredeljuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, podrobnejše postopke imenovanja pa opredeljuje Ministrstvo za šolstvo in šport. Postopke vodijo sveti zavodov, kijih sestavljajo trije predstavniki lokalne skupnosti, 5 predstavnikov delavcev šole in trije sveta staršev.
Kri ži šče pri Obircu mora biti razsvetljeno
Franc Sever je opozoril, da križišče pri odcepu za Lipje na cesti Arja vas-Velenje ni končano, da so ostali tam jaški in da je treba urediti javno razsvetljavo. Na Uradu za gospodarske javne službe mu odgovarjajo, da bodo tehnično in drugo dokumentacijo pripravili letos, izgradnja
pa bo potekala ob rekonstrukciji križišča pri Obircu, kjer je predvidena postavitev semaforjev.
Velenje bo sodelovalo v akciji Očistimo Slovenijo
Benjamin Strozak (LDS) je predlagal, da svetniki in občani sodelujejo v letošnji akciji Očistimo Slovenijo. Na Uradu za gospodarske javne službe so povedali, da bodo sodelovali, in sicer bodo akcijo pripravili 17. apri la.
Vozniki še vedno ne znajo voziti v
I	V • 1 1	V • V V«1
krožnih krožiščih
Tatjana Strgar (SDS) meni, da mnogi vozniki še vedno ne znajo voziti v krožnem križišču pod skakalnicami. Urad za gospodarske javne službe bo pravila vožnje ponovno objavil v Našem času in občinskih spletnih straneh.
Radarji izpolnili pričakovanja
J	X	X	J
Tatjano Strgar je zanimalo tudi, če so postavitve radarjev kaj vplivale na zmanjšanje hitrosti. Na Mestni občini pojasnjujejo, da so, in sicer je bila povprečna hitrost na Kidričevi po postavitvi radarja pod 50 km na uro, na Cesti talcev pa pod 40 km na uro.
Kdaj prenova Kardeljevega trga?
Katarino Praznik (LDS) je vprašala, kdaj je predvidena prenova Kardeljevega trga. Na občini pojasnjujejo, daje predvidena celovita prenova zunanje ureditve z odvodnjavanjem, javno razsvetljavo... Prav tako bodo obnovili tudi pokrita parkirišča pod ploščadjo. Trenutno pridobivajo dokumentacijo, obnovo nameravajo začeti junija, sklenili pa naj bi jo septembra.
Pobuda krajanov ni sprejemljiva
Stanislava Videmška (SDS) je zanimalo, če so v občinskih strokovnih službah proučili pobudo krajanov Vinske Gore v zvezi s tretjo fazo izgradnje vodovoda. Na Uradu za javne gospodarske zadeve pravijo, da so to že storili in pobudo ocenili za nesprejemljivo, saj imajo izdelan projekt, vsako spreminjanje pa bi pomenilo neustrezne končne rešitve vodooskrbe.
Kdo je pobraten z Velenjem?
J M.	J
V Uradu župana in splošnih zadev so pripravili seznam pobratenih občin z Mestno občino Velenje. Vprašanje na to temo je postavil Stan-či Videmšek.
Mestna občina Velenje je na področju mednarodnega sodelovanja podpisala partnerske listine o sodelovanju in prijateljstvu z lokalnimi skupnostmi: Albacete (Španija), Esslingen am Neckar (Nemčija), Yurga/Jur-ga (Rusija), Neath Port Talbot (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), Schiedam (Nizozemska), Split (Hrvaška), Norrköping (Švedska), Piotrkow Trybunalski (Poljska), Udine (Italija), Vienne (Francija), Vrnjačka Banja (Srbija), Lukavac (Bosna in Hercegovina), Prievid-za (Slovaška), Gazi Baba (Makedonija).
V Velenju 61 učencev tujih državljanov
Katarina Praznik (LDS) je predlagala, da pripravijo v občini analizo o številu migrantskih otrok, da bi na tej osnovi zanje pripravili tudi kakšne prireditve. Na Uradu za negospodarske javne službe so ugotovili, da je takšnih otrok v občini 61, kar predstavlja 2,32 odstotkov vseh učencev v tukajšnjih osnovnih šolah. V zvezi s tem imajo kar precej težav, saj starši pogosto ne dostavijo dokumentacije o dosedanjem šolanju otrok, pogosto ne znajo slovenskega jezika, število dodatnih ur, kijih zagotavlja Ministrstvo, pa je premajhno ...	■
O nezdružljivosti se enkrat?
Po mnenju Darka Meniha mora parlament rešiti veliko več pomembnih reči od nenehnega ukvarjanja z nezdružljivostjo funkcij
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, Ljubljana - Novembra je propadel še en poskus, da bi v Sloveniji uzakonili nezdružljivost funkcij, predvsem županov in poslancev. Šlo je za koalicijski predlog, proti kateremu pa so glasovali tudi nekateri koalicijski poslanci. V tem trenutku v parlamentu sedi triinpetde-set poslancev, ki opravljajo tudi funkcije na ravni lokalnih skupnosti, med njimi preko dvajset županov.
Kmalu pa bo v državni zbor romal zakon o
integriteti, ki ga pripravljajo na ministrstvu za javno upravo in ki naj bi vseboval tudi določbo o nezdružljivosti funkcije župana in poslanca.
Edini župan poslanec v Savinjsko-šaleški regiji je šoštanjski župan Darko Menih, ki smo ga ponovno vprašali, kaj sam meni o tej nezdružljivosti.
»Moje mnenje je ostalo nespremenjeno. Funkciji sta združljivi, čeprav je veliko nasprotnikov tega. Funkciji se dopolnjujeta v dobrobit ljudi. Izvoljeni smo bili kot župani in izvoljeni smo bili kot poslanci in voljo volilcev je
treba spoštovati, obe nalogi pa odgovorno opravljati,« je bil kratek.
Dodal je, da je v tem času veliko pomembnejših stvari, kijih bo moral reševati parlament, namesto da se nenehno ukvarja s to zadevo. »Če pa se že, potem je treba te funkcije razmejiti vse do ministrstev. Kdo od ministrov ima morda svoje podjetje, kdo predava na fakulteti, kdo pa je zaposlen še kje ...«
Za smeti smo dolžni poskrbeti!
Milan Podpečan iz Velenja:
»Odpadke moramo ločevati prav zara di eko lo gije. A pri nas še to ni povsem ureje no. Sam jih doma ločujem že naj manj deset let. Če pa bi jaz odločal o tem, kam bomo odpadke vozili, bi se odločil po svoje. V Velenju je veliko ljudi, ki nimajo dela in bi lahko prebirali smeti. Tako bi na druge deponije vozili le tisti del, ki ga ne bi mogli uporabiti. S tem bi bil odvoz takoj cenejši, nekaterim pa bi omogočili delo in zaslužek.«
Irena Barič iz Velenja: »Bila bi vesela, če bi imeli ločevalne kontejnerje. V našem bloku imamo glede tega krizo. Kar se odpadkov tiče, nimamo prav nič urejeno. Prav zato bomo smeti zdaj drago plačali. Želim si, da bi se odpadki ločevali tako, kot je treba. Sama o tem vem veliko in se zavedam nuj nos ti tega postopka, a kaj ko bi za dejansko uspešnost morali to početi prav vsi. Da bi res imeli čisto okolico.«
Anka Stropnik iz Florjana pri Šoštanju: »Popolnoma vsi bi mora li loče no zbi ra ti odpadke. Neumno je, da bi obremenjevali okolje s smetmi, ki se lahko reciklirajo. Pri nas doma to redno počnemo. Ker imamo kontejnerje malo oddaljene od doma, odpad ke zbi ra mo doma in jih odvažamo enkrat mesečno. Ker je velenjsko odlagališče že zaprto, se bodo stroški odvoza povečali. Vendar menim, da smo smeti dolžni za seboj počistiti oziroma poskrbeti, da se z njimi ustrezno ravna.«
Valerija Janič iz Podkraja:
»Zaenkrat še niti nismo preveč ozaveščeni o ravnanju odpadkov, a kaj malega že vemo. Pri nas ločujemo plastiko, steklo in papir. To se mi zdi tudi osnova, res pa je, da so s tem povezani stroški. Vedeti mora mo, da bomo plačali več, če ne bomo skrbno ločevali. Za nas bo res dražje, a zaradi okolja v Velenju se mi zdi dobro, da bomo imeli manj smeti. Prav se mi zdi, da ohranjamo naravo.«
Peter Šulek iz Velenja: »Moje mnenje je, da bodo komunalne storitve Velenj-čanov zaradi odvoza smeti v Celje veliko dražje. Name osebno podražitev sicer ne bo veliko vplivala, a prav vsakemu se bo poznalo pri družinskem proračunu. Znesek sicer ni gro mo zan ski, a ne bi bilo treba, da bi bila rast cen tako visoka. Gotovo bi bilo bolj smotrno, da bi si sami organizirali svoje sortiranje in ločeno zbiranje. To namreč ni nemogoče. Primernih loka cij je dovolj.«
■ vg
radio®alfa
103,2 & 107,8 Mhz	vsak dan 36 ur
4
—*6ks
Za 15 odstotkov več naročil
Gorenje dobro startalo v letošnje leto - Brez vladnih ukrepov in s 15 odstotkov več naročil kot lani v tem času - Računajo, da bodo leto sklenili z dobičkom
Mira Zakošek
Gorenje je lansko poslovno leto sklenilo z okoli 13 milijoni evrov izgube, kar je manj, kot so pričakovali. Optimizem pa jim je vlilo dejstvo, da so v drugi polovici leta poslovali pozitivno in na tej osnovi zastavili tudi letošnje načrte, v katerih ne predvidevajo vladnih ukrepov in trdega odpuščanja, poslovno leto pa naj bi sklenili pozitivno.
Celotno lansko leto je vodstvo namenjalo veliko pozornost prostemu denarnemu toku. Ob koncu leta so uspeli doseči za 25 milijonov evrov prostega denarnega toka, kar je celo nekoliko več, kot so načrtovali. Za prav toliko so se tudi razdolžili, kar bo zelo ugodno vplivalo na poslovanje v letoš-
njem letu. Druga pomembna točka je bilo povečevanje oziroma ohranjanje tržnih deležev na ključnih trgih. Tudi na tem področju se lahko pohvalijo, da so na večini trgov, kjer so prisotni, povečali prodajo v primerjavi z ostalimi konkurenti. To seveda pomeni, da se je njihova prodaja na trgih, ki so padali, zmanjšala manj od konkurentov. Na večini trgov jim je celo uspelo povečati tržne deleže. Predvsem pa so ponosni, da jim je uspelo s pomočjo vladnih ukrepov ohraniti produktivna delovna mesta.
Vodstvo Gorenja se zaveda, da krize še ni konec. Brezposelnost se še naprej povečuje v skoraj vseh državah. To pa seveda pomeni zadržanost in previdnost pri trošenju denarja. Ti se še posebej neradi odločajo za večje investicije in
nakup trajnih potrošnih dobrin, kot so na primer kuhinje in gospodinjski aparati. V Gorenju tako še zdaleč niso na stopnji prodaje prejšnjih uspešnih let in razgovori s kupci kažejo, da še nekaj časa ne bodo. Je pa razveseljivo, da jim uspeva držati in večinoma povečevati tržne deleže na večini tržišč. Naročila za prva dva meseca so spodbudna, približno 15 odstotkov višja kot lani v tem času.
Lani v začetku leta, ko je bila kriza najhujša, so v Gorenju zaradi pomanjkanja naročil prešli na skrajšan, 36-urni delovni čas. Mesec dni kasneje, ko je država uvedla ukrep subvencioniranega polnega delovnega časa, so vanj vključili 4800 delavcev. »V nadaljnjih mesecih pa se je to število glede na tržne potrebe nekoliko zniževalo. Konec sep-
tembra so zaradi povečanja naročil ukrep prenehali izvajati in se v celoti vrnili na polni 40-urni delovni čas. Iz naslova subvencij so prejeli 2.947.020 evrov, ki smo j ih v celoti prelili v plače delavcev,« pravi direktrorica za stike z javnostjo Uršula Menih Dokl. V Gorenju so lani »sprejeli« tudi drugi državni ukrep - delno povračilo plač za čakanje na delo. Vanj so vključili 1030 zaposlenih, vsi, ki so bili vklju-če ni v ta ukrep, pa so se z letoš -njim letom že vrnili na delo.
Plani za letošnje leto so v Gorenju že zastavljeni, ni pa v celoti še usklajena in dogovorjena plačna politika. Pogovore uprava in sindikat že začenjata.
Redarji ze kaznujejo
Velenje, 8. januarja - Potem, ko je 1. januarja stopil v veljavo odlok o spremenjenem načinu parkiranja v mestnem središču, so redarji kršitelje že začeli kaznovati. Do konca prejšnjega tedna so napisali deset predlogov.
Z novim odlokom so uvedli časovno omejeno parkiranje pri Standardu in Hotelu, na celotnem območju modrin con pa so izenačili tudi čas plačljivega parkiranja in sicer med 7. in 15.30. Pomembna novost pa je polurno brezplačno parkiranje. Cena parkiranja je v obeh conah 40
centov na uro.
Zaradi podaljšanja časa, v katerem se plačuje parkirnina v coni A, so zvišali cene letne parkirne karte na 350 evrov (polovica cene vsakodnevnega parkiranja).
Karte za parkiranje lahko občani kupijo vsak dan v času uradnih ur v pisarni v pritličju Mestne občine Velenje, kjer lahko zamenjajo tudi parkirne abonmaje.
Prve dni po novem letu so redarji kršitelje le opozarjali, zdaj pa so jih začeli tudi kaznovati in tako bo seveda tudi v bodoče.
Dedki in babice se pridno izobraZujejo
Univerza za tretje življenjsko obdobje ima v Savinjsko-šaleškem okolju bogato tradicijo - Stara je že triindvajset let in ima več kot 800 slušateljev, ki se udejstvujejo kar na šestdesetih različnih področjih - Marca festival medgeneracijskega sodelovanja
Mira Zakošek
Bili so eni prvih v Sloveniji, ki so pred triindvajsetimi leti ustanovili Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki so jo mno gi gledali negotovo. Začetki so bili skromni, udeležba nizka. Vsako leto pa je bilo upokojencev in drugih, ki so se želeli izobraževati, si želeli računalniškega opismenjevanja, se ukvarjati z različnimi interesnimi dejavnostmi, skrbeti za zdravje in rekreacijo ali pa se preprosto družiti in zabavati, več.
Postali so velika institucija in ponosni so na to. V tem šolskem letu se vključuje v 60 različnih aktivnosti več kot 800 slušateljev, delujejo pa kar na triindvajsetih različnih lokacijah po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini.
"Pri nas se dogaja toliko, da je kar težko opisati. Veliko je zanimanj a za jezikovno izobraževanje, računalništvo, vse več žensk se ukvarja z različnimi ročnimi deli in drugimi ročnimi spretnostmi, skrbimo za zdravje in rekreacijo in še bi lahko naštevala" pravi predsednica Marija Vrtačnik.
In kako so pravzaprav organizirani, saj vse našteto tudi nekaj stane? »Delujemo povsem po sistemu prostovoljstva. Tako posamezne krožke vodijo animatoiji (tudi ti so
V letošnjem evropskem letu boja proti revščini in izločanja starejših iz družbenega okolja, bodo pripravili festival
medgeneracijskega sodelovanja
Mag
Jelka Fužir in Marija Vrtačnik: »Vsako leto dodamo utečenim krožkom še kakšnega novega. Tudi v prihodnje bo tako.«
prostovoljci), z lastnimi prispevki pa plačujemo samo svoje mentorje, to so strokovnjaki iz različnih področij. Seveda se plačuje tudi članarina za vsak krožek,« pravi Vrtačnikova.
Sedež ima Univerza za tretje življenjsko obdobje v prostorih nekdanjega Doma učencev na Efen-kovi 61 v Velenju. Tu poteka nekaj krožkov tudi v dopoldanskem času.
Drugače pa so za učilnice oziroma prostore za svojo dejavnost dogovorjeni kar na triindvajsetih različnih lokacijah po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Delujejo v mnogih osnovnih šolah, Šolskem centru, glasbeni šoli... Vrtačnikova pravi, da skorajda ni večjega prosto ra, v katerem ne bi delova li. Večina teh prostorov je dopoldan zasedenih, zato tam organizirajo
Več kot 800 slušateljev v 60 krožkih na 23 različnih lokacijah
dejavnosti popoldne ali pa v večernem času.
Univerza za tretje življenjsko obdobje je ras la vse od začet ka in tako bo tudi v prihodnje, pravita predsednica Marija Vrtačnik in ena najbolj delovnih članic mag. Jelka Fužir. Letos, ko je evropsko leto boja proti revščini in izločanja starejših iz družbenega okolja, bodo še posebej aktivni. Še bolj se bodo odprli in pokazali javnosti, kaj znajo in zmorejo, s čim vse se ukvarjajo. V pomladanskem času bodo pripravili več prireditev in okroglih miz. Zadali pa so si še eno zelo obsežno nalogo - organizirali bodo festival medgeneracijskega sodelovanja. Na njem bodo opozorili na to, kako pomembno je sožitje med mladimi in starejšimi, daje koristno, da si pomagamo med sabo. K sodelovanju bodo povabili mnoge domače in mednarodne strokovnjake. Festival bodo pripravili v Velenju v drugi polovici marca.
Reševalci terjajo sklic izredne seje Sveta zavoda
Nezadovoljni, ker naj bi direktor zamenjal šefa reševalne službe
Velenje - Reševalci v Zdravstvenem domu Velenje zahtevajo sklic izredne seje sveta zavoda. Direktor naj bi iz maščevanja zamenjal šefa reševalne službe ... Samo dva stavka je imela anonimka. Povedala sicer ni veliko, nakazala pa, da se med reševalci nekaj dogaja. Začelo se je pred časom, ko so se v zdravstvenem domu lotili sprememb v organizaciji dela reševalne službe. Direktor Jože Zupančič, dr. med., pravi, da s ciljem izboljšati delovanje urgentne in dežurne službe v dobro pacientov.
»Tiste reševalce, ki so bili razporejeni kot urgentni v reševalni službi, smo premestili v urgentno oziroma dežurno službo in tam odprli sprejemno mesto. Tako lahko akutno oboleli ali poškodovani, ki pride v dežurno službo, takoj vzpostavi stik z zdravstvenim osebjem, z medicinskim tehnikom, ki angažira ekipo. Če je ta na terenu, lahko takoj pokliče zdravnika iz drugega oddelka. Gre za organizacijski ukrep, ki ga spremlja sistemizacija dela in po njej ne bo več potrebe po vodji reševalne službe, nadomestilo ga bo drugo delovno mesto, skladno z novimi vsebinami. Organizacija dela in sistemizacija sta v rokah direktorja. Zahteva po sklicu izredne seje sveta zavoda pa je zahteva, do katere imajo reševalci vso pravico. Ali bo sejo sklicala, je stvar predsednice. Ne glede na to, ali jo bo ali ne, pa bomo v Zdravstvenem domu Velenje z ukrepi nadaljevali,« je odločen direktor.
■ mkp
Osemnajsti oddelek začasna rešitev
Največ oddelkov vrtca v zgodovini predšolske vzgoj e v Šoštanju
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 4. januarja - Prvi delovni dan novega leta so v Šoštanju, kot so napovedali, odprli osemnajsti oddelek Vrtca Šoštanj in trinajsti oddelek v mestu. V Vrtcu Šoštanj imajo trenutno doslej največje število oddelkov z zgodovini predšolske vzgoje
v Šoštanju. V tem šolskem letu Vrtec Šoštanj obiskuje 306 otrok.
"V novem oddelku vrtca, prostore ima nad prostori NLB v središču mesta, bo dobilo prostor štirinajst otrok prvega starostnega obdobja, ki maja lani ob rednem vpisu še niso izpolnjevali zakonskega pogoja starosti enajstih mesecev. Trenutno je v novem oddelku
Po ukinitvi »male šole« proučujejo možnost ponovne uvedbe 30-urnega programa »cicibanovih uric« za petletne otroke, ki ne obiskujejo vrt ca v krajevnih skupnostih Bele Vode, Lokovica, Ravne in Zavodnje.
Kakšno mnenje imajo o novem oddelku, je zanimalo župana Darka Meniha ob obisku. (foto: A.M.)
sedem otrok, do marca pa se jim jih bo postopno pridružilo še sedem,« je povedala ravnateljica Milena Brusnjak. Oddelek, ki so ga odprli, pa je le začasna rešitev.
Zaradi izrazitega povečanja vpisa lani aprila ter nezmožnost zagotavljanja novih prostorov za enote so v Šoštanju začeli intenzivno razmišljati o novem vrtcu. Poleg tega so prostori sedanjih enot dotrajani, posebej enote Lučka in dela enote Brina - pritličja Mravljakove hiše. Objekta sta v poprečju stara 125 let. Zato je Občina Šoštanj v okviru sporočila Evropske komisije za izobraževanje, kulturo in mladino, ki naložbe v predšolsko vzgojo kategorizira kot prednostne in najpomembnejše v izobraževalnem ciklusu, lani spomladi pristopila k naročilu izdelave idejne zasnove prenove nekdanje osnovne šole Biba Roeck. V njej bi pod eno streho združili vse šoštanjske oddelke oziroma zagotovili petnajst oddelčni vrtec z možnostjo povečanja še za dva oddelka.
Idejno zasnovo, ki jo je izdelalo podjetje AREA ARS, d. o. o., so svetniki že potrdili, predstavljeni so bili tudi strokovnim delavcem in svetu zavoda, v tem mesecu pa jih bodo predstavili še javnosti.	■
mz
AKTUALNO
5
Priprave na EPK 2012 se
stopnjujejo
Evropska komisija je podala ugodno poročilo o pripravah na EPK 2012 - Hkrati opozarjajo, da je programskih sklopov preveč - V Velenju naj bi v pripravo projekta vložili 4 milijone evrov, na razpisu za obnovo Galerije Velenje žal neuspešni
Maribor, Velenje - Še pred iztekom leta 2009 so iz Bruslja poslali poročilo opazovalne in ocenjevalne evropske komisije za izbor EPK, ki je za Maribor in vsa partnerska mesta v projektu Evropska prestolnica kulture 2012 ugodno. Ocenjevalna komisija je ob tem ponovno izrazila skrb glede prevelikega števila programskih sklopov, ki naj bi jih pripravljali v šestih partnerskih mestih. Po njenem mnenju, ki ga je podala že na uspešnem zagovoru kandidature in potrditvi Maribora za EPK novembra 2008, projekt EPK 2012 potrebuje le 5 do 7 programskih viškov, ki pa morajo biti svetovno vrhunski, da bodo pritegnili Evropejce v Slovenijo, na prizorišča dogodkov. "Okrepiti je potrebno evropsko dimenzijo projekta," so ob tem še zapisali v Bruslju.
Priprave na ta velik projekt, od katerega si poleg Maribora veliko obetajo tudi v vseh partnerskih mestih, medtem tečejo dalje. Pripravljajo programske sklope, še
bolj pomembno za posamezna mesta pa je, da v relativno kratkem času poskrbijo za nove ali obnovljene infrastrukturne objekte, kijih v posameznih mestih potrebujejo za uspešno izvedbo programov.
Velenje ni dobilo sredstev za obnovo Galerije
MO Velenje j e v okviru priprav na EPK 2012, ko naj bi mesto Velenje kot del tega velikega projekta poskrbelo predvsem za otroške in
mla din ske pro gra me, na raz pis Ministrstva za kulturo prijavilo obnovo Galerije Velenje, ki naj bi postala regionalna umetniška galerija. Novembra so javnosti v Galeriji predstavili projekte obnove in povedali, da odgovor razpisne komisije pričakujejo v decembru. Na MO Velenje so ga prejeli zadnji dan minulega leta, torej 31. 12. 2009. Žal odgovor ni bil dober, saj projekt ni dobil finančne podpore. To pa verjetno pomeni, da se obnova Galerije ne bo začela takoj, kot so si želeli na MO Velenje. Na
Velenje naj bi vložilo 4 milijone evrov
Velenjski župan Srečo Meh je na decembrskem srečanju županov mest, ki sodelujejo v projektu EPK 2012 poudaril, da je vrednost vseh prijavljenih projektov 400 milijonov evrov, občine pa bodo morale same zbrati 70 odstotkov denarja iz različnih virov, na državnih in evropskih razpisih in v okviru javnega in zasebnega partnerstva. Poudaril je, da ima projekt EPK velik pomen za celotno državo, predvsem pa da ne gre le za kulturni, pač pa tudi gospodarski projekt. »Vse naložbe imajo trajni in ne le priložnostni pomen. Velenjska občina naj bi v projekt EPK vložila štiri milijone evrov.
predstavitvi projektov obnove je bilo namreč rečeno, da bi obnova stekla kmalu v letošnjem letu le, če bodo uspešno pridobili nepovratna sredstva na razpisu, sicer pa se bo začetek obnove časovno pomaknil v prihodnost. V Velenju naj bi namreč do leta 2012 pridobili dve pomembni infrastruktur-ni pridobitvi; poleg obnovljene Galerije tudi nov večnamenski oder ob Velenjskem jezeru.
Na razpisu pa je sredstva uspešno pridobila sosednja Mestna občina Slovenj Gradec, in to več kot 1,9 milijona evrov. V Slovenj Gradcu bodo sredstva namenili za ureditev muzeja Huga Wolfa ter obno-
vitvena dela v stavbi pokrajinskega muzeja in gale rije.
Odprli sedež EPK 2012
^■
Medtem so v Mariboru 17. decembra lani slovesno odprli prenovljeni Naskov dvorec, ki bo namenjen slikarskim in drugim vizualnim umetnostim, v njem pa bo tudi sedež Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 in novega zavoda, ki naj bi bil kmalu ustanovljen. Po besedah županov šestih mestnih občin, partneric v projektu (Maribor, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Ptuj, Velenje in Novo mesto),
bodo v občinah odlok o ustanovitvi novega javnega zavoda, ki bo zadolžen za organizacijo EPK 2012, sprejeli v kratkem. Ustanovitev zavoda in imenovanje odgovornih ljudi naj bi izvajanje projekta še pospešila. Ta teden, v ponedeljek, so se župani mest, ki sodelujejo v projektu in z dosedanjim sodelovanjem države pri pripravi projekta niso najbolj zadovoljni, sestali v Novem mestu. Že lani so se namreč odločili, da se bodo sestajali enkrat mesečno, vedno v drugem partnerskem mestu.
Sosvet o brezplačnem pravnem svetovanju
Če bi vse službe delale tako angažirano, bi bilo težav veliko manj, ljudje pa bolj zadovoljni
Milena Krstič - Planino
Velenje, 6. januarja - Varnost občanov je vedno dvoplastno vprašanje, je pred sredino sejo Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Velenja ocenil župan Srečko Meh. »Varnosti namreč ni nikoli dovolj, policijski podatki pa kažejo, da smo, če se primerjamo z drugimi, relativno varno mesto.«
Za večjo varnost pa bo treba še veliko postoriti. Zlasti v nekaterih delih mesta, denimo ob pešpoti na Gorico, ponekod na Kardeljevem
Polona Levar Kranjo: »Čakalna doba je do štirinajst dni.«
trgu, v Sončnem parku in še kje. »Mogoče ne bo šlo drugače, kot da bomo vsa nevarna področja oskrbeli s kamerami,« pravi. Med drugim so se člani sosveta
seznanili s projektom brezplačnega pravnega svetovanja, ki so ga februarja lani ponudili občanom. Nad obiskom in nad tem, koliko ljudi danes pravzaprav potrebuje pravni nasvet, so bili presenečeni tudi člani sosveta. Po besedah univerzitetne diplomirane pravnice Polone Levar Krajnc, ki trikrat tedensko po dve uri pravno svetuje občanom, za svetovanje pa se je najbolje najaviti po telefonu, je lani po nasvet prišlo preko 400 občanov, nekateri tudi večkrat. Zato drugače: v pisarni so našteli natanko 1.016 obiskov. Direktorica občinske uprave Andreja Katič pa ob tem ugotavlja tudi, da če bi vse službe delovale tako angažirano, kot deluje pravno svetovanje (pravica precej presega pogodbo, ki jo je podpisala z Mestno občino Velenje), potem bi bilo ljudem marsikje lažje. Ne zgodi se redko, da se pravnica takoj obrne na službe, v katerih so težave hitro rešljive, naj-
večkrat na policijo in na center za socialno delo, in jih ne pošilja od vrat do vrat. Ali kot ocenjuje predsednik Sosveta Bojan Kontič, s tako angažiranim delom se zmanjšuje tudi pritisk na ostale urade. Za številke, ki so jih nanizali, pa pravi, da so presenetljivo visoke. »Dokazujejo, da gre za enega boljših projektov in ga bomo v Mestni občini Velenje gotovo nadaljevali.«
Zaradi kakšnih zadev pa se ljudje najpogosteje obračajo po pravni nasvet? »Težave so različne. Največ je vprašanj s področja civilnega in dednega, delovnega in gospodarskega prava,« pravi Polona Levar Kranjc. »Veliko ljudi pride k nam tudi potem, ko so pravni nasvet že dobili, da pove, kako so bili zadovoljni z njim. Večina jih je zelo.«
Čakalna doba za brezplačno pravno svetovanje je do štirinajst dni, če pa je kaj nujnega, naredijo tudi izjemo.
Tudi sosvet je bil presenečen nad velikim zanimanjem za pravno svetovanje.
Po novem z odpadnimi zdravili v lekarne
Odpadna zdravila ne sodij o med običajne gospodinjske odpadke - Neporabljena predstavljaj o velik strošek in obremenjuj ej o oko lje
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Odpadna zdravila ne sodijo med običajne gospodinjske odpadke. Področje ravnanja z njimi ureja posebna uredba, ki opredeljuje tako pogoje za zbiranje kot odstranjevanje odpadnih zdravil. Doslej so lahko ljudje odpadna zdravila oddali v okviru akcij javnim komunalnim podjetjem, od 1. januarja pa lahko neuporabna zdravila oddajo v vsaki lekarni. Za ta namen so organizirali varno ločeno zbiranje odpadnih zdravil v za to posebej namenjene posode.
»Odpadna zdravila, ki jih bodo ljudje oddali lekarnam, morajo biti v trdnem stanju. Gre za denimo kapsule, tablete, svečke. Zaprta morajo biti v originalni, nepoškodovani embalaži. Ni pa nujno, da so takšna zdravila še originalno zaprta. Odpadna zdravila v obliki praškov ali tekočin, na primer posipala, kreme, sirupi, kapljice, pa morajo biti zaprta v originalni, nepoškodovani in čisti embalaži in ne smejo biti odprta,« pojasnjuje Sabina Grm, mag. farm., direktorica Javnega zavoda Lekarna Velenje, kjer odpadna zdravila tudi sprejemajo.
Ob tem pa poudarja tudi, da bi si morali vsi prizadevati, da bi bilo odpadnih zdravil čim manj. Neuporabljena predstavljajo velikanski strošek. Raziskave v tujini so pokazale, daje neporabljenih zdravil med 10 in 20 odstotki. Kar denimo za Slovenijo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz leta 2008 pomeni, daje bilo od 308 milijonov evrov zdravil neuporabljenih zdravil kar za 30 milijonov evrov. Zdravila stanejo ogromno in vsako neporabljeno zavrženo zdravilo pomeni stran vržen denar. Poleg velikega in nepotrebnega stroška pa odpadna zdravila predstavljajo tudi precejšnjo obremenitev voda, saj raziskave kažejo, da velik del odpadnih zdravil konča v komunalnih odpadkih ali pa jih ljudje izplaknejo v straniščno školjko.
Kaj pa lahko storimo sami, da bi bilo odpadnih zdravil čim manj? »Povejmo zdravniku, koliko zdravil dejansko potrebujemo oziroma jih imamo še na zalogi. Teh si ne kopičimo doma. Če vam kaj ostane po končani terapiji ali če je zdravilom potekel rok uporabnosti, potem jih oddajte v lekarni. Nikar jih ne posojajte znancem, saj jim boste s tem verjetno bolj škodovali kot koristili.«
V lekarnah sprejeta odpadna zdravila seveda ne bodo izdali drugemu pacientu.
6
»asias
	i
	1
Od srede do torka - svet in domovina
a
a
Sreda, 6. januarja
Prah okoli okolijskega ministra Karla Erjavca se še ni polegel, časopis Dnevnik pa je že pisal o novih aferi: Erjavec naj bi nezakonito prodajal tudi Komunalo Kočevje.
Sre ča li so se kriz ni minis tri. Gasparije dejal, da bo vlada strategijo za izhod iz krize vključila v program stabilnosti in ga poslala Evropski komisiji. Pahor je bil še odločnejši: Poslali ga bomo do konca meseca.
Vod stvo Sloven skih želez nic se je s predstavniki sindikatov dogovorilo, da bo prihodnji teden na čakanju 1075 delavcev. Dogovora o nižjih plačah niso dosegli.
Slovaškemu potniku se je na letu iz Bratislave v Dublin zgodilo nekaj neverjetnega. Nič hudega sluteči
Slovak je v Dublin nevede prinesel razstrelivo.
49-letnik se je znašel v središču spora med Irsko in Slovaško, potem ko je bil del varnostnega preizkusa slovaške policije na letališču v Bratislavi in Popradu, kjer so osmim potnikom v prtljago na skrivaj namestili majhne zavitke z razstrelivom, vendar brez sprožilcev.
V velikem delu Evrope sta preglavice še vedno povzročala močno sneženje in hud mraz.
Četrtek, 7. januarja
Poslanci SDS so dopolnili zahtevo za sklic izredne seje DZ o kreditiranju družb v sistemu Ultra.
Izvedeli smo, da slovenska izhodna strategija 2010-2013 predvideva korenito reformo pokojninskega sistema in spremembe pri plačilih različnih prispevkov ter lažje odpuščanje zaradi lažjega zaposlovanja. Namen strategije je v čim krajšem času spodbuditi gospodarsko.
Zgovoren je bil premier, ki je dejal, da smo danes priče dvema različnima praksama. Kot je poudaril, sta obe izzvali burne odzive, mislil pa je na svoje ravnanje do ministra Erjavca in Janševo do takratnega ministra Podobnika.
Zgodb o ministru za okolje pa še ni bilo konec. Medij i so objavili dokument, ki dokazuje, da je ministristvo za okolje prodajalo delež v Komunali Kočevje brez sklepa vlade.
ustavno presojo zakona o Računskem sodišču vložil takoj, ko bo v DZ vložen predlog za njegovo razrešitev. Kot je še povedal, Računsko sodišče nima ustavne pravice predlagati ugotavljanja politične odgovornosti.
SDS je predlagal tretji sveženj protikriznih ukrepov, a nekdanjega premierja so mediji spraševali predvsem o Erjavcu. Kot je dejal Janša, je kriza zanj pomembnejša od zadeve Erjavec, zato postopka njegove razrešitve ni želel komentirati. »O dru go raz red nih temah ne bom govoril."
Vlada, delodajalci in sindikati so dosegli dogovor, da se bo minimalna plača takoj zvišala na raven minimalnih življenjskih stroškov. Pogoj naj bi bila sprememba delovne zakonodaje.
Pravosodno ministrstvo je pri delu okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani našlo hude nepravilnosti. Tožilstvo pa je poudarilo, da gre le za manjše pomanjkljivosti, ne pa napake.
Intereuropa je na okrožno sodišče v Kopru vložila odškodninsko tožbo v vrednosti 37,5 milijona evrov zoper nekdanjega predsednika uprave družbe Andreja Lov-ši na.
Intereuropa toži nekdanjega predsednika uprave.
Pri BBC-ju so iz prve roke dobili pričevanja o obrednem žrtvovanju otrok v Ugandi. Obstajajo resne skrbi, da se praksa širi - ravno v času, ko se država modernizira.
Sobota, 9. januarja
Razveseljevali so nas športniki. Tako Petra Majdič kot Robert Kranjec sta vsak v svojem športu dosegla zmago.
Kot kandidata za ministra za okolje so predstavili Matjaža Zanoškarja.
Govorilo se je tudi o njegovem nasledniku. Iz DeSUSa je pricurl-jalo ime Matjaž Zanoškar. Iz urada varuhinje človekovih pravic pa so istega dne sporočili, da se Erjavec tja ne more vrniti v službo.
Petek, 8. januarja
*	S	J
Minister za okolje Karel Erjavec je napovedal, da bo zahtevo za
Poleg Majdičeve je bil na
najvišji stopnički tokrat tudi Kranjec.
Na Osankaraici so govorili o drugačnih temah. Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je tako dejala, da prav Osankarica ponuja odgovor na vprašanje, kako se boriš za svobodo svojega naroda.
Spet se je oglasil premier, ki je tokrat napovedal: »Ob božiču 2010 bo marsikatera reč urejena veliko bolje kot danes.«
Zdravniška zbornica in protiko-rupcijska komisija sta preverjali izdajanje zdravniških potrdil, ki študentom omogočajo podaljševanje študentskega statusa, saj naj bi prihajalo do zlorab.
Pred grškim parlamentom v središču Aten je razneslo eksplozivno sredstvo. Glasen pok so slišali več kilometrov daleč.
Po uporu afriških priseljencev na jugu Italije so tamkajšnji prebivalci izvedli povračilne ukrepe, zato je policija evakuirala na stotine prise ljen cev.
V povsem resničnem svetu se je
zgodil zaplet: voditeljeva žena in hkrati poslanka s priimkom Robinson ima razmerje z 19-letnikom. Takšen politični škandal je pretresal Severno Irsko.
Nedelja,
10. januarja
j j
V središču je bila slovesnost ob obletnici dražgoške bitke. In tam spet pre mi er Pahor in minis ter Erjavec, ki tokrat na vprašanja o nasledniku nista odgovarjala. Je pa
Na Slovenskih železnicah je vrelo.
SDS je v parlamentarni postopek vložil zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi obravnavali tretji sveženj protikriznih ukrepov, ki so ga pripravili v stranki.
Torek, 12. januarja
Sagi o Erjavcu še ni bilo videti konca. Kot bi načrtno vzbujal pozornost medijev, se predsednik DeSUS-a se ni udeležil sestanka predsednikov koalicijskih strank pri premierju Borutu Pahorju. In že smo govorili o vprašanju, če je na obzorju koalicijska kriza?
Čeprav tokrat ni bil govornik, je bil tudi v Dražgošah Erjavec v središču medijske pozornosti.
govorila ministrica Kresalova, ki je bila slavnostna govornica. Dejala je, da so se krizna obdobja družbe vedno izkazala za čas, v katerem sta demokracija in pravna država najbolj ranljivi civilizacijski pridobitvi.
Slovenija in Katar sta podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju in izogibanju dvojnemu obdavčevanju ter tako postavila temelje za nadaljnje gospodarsko sodelovanje.
Na Hrvaškem so volili. In prvi neuradni delni izidi hrvaške volilne komisije so pokazali, daje zmagovalec drugega kroga predsedniških volitev na Hrvaškem Ivo Josi-povič, ki je osvojil 60,29 odstotka glasov volilcev.
Kitajska je dosegla še en korak v svojem silovitem gospodarskem pohodu: prvič je prehitela Nemčijo in postala največja svetovna izvoz ni ca.
Ponedeljek, 11. januarja
Zveza potrošnikov Slovenije je ob koncu dveletne akcije Precenimo cene zaradi zavajanja potrošnikov tržnemu inšpektoratu prijavila Leclerc in Spar.
Nova Ljubljanska banka je prodala 198.000 delnic oziroma 3,8 odstotka Istrabenza, s katerimi je poplačala zapadle obveznosti Mak-sime Holding do banke.
Izkupiček prve javne dražbe škofjeloškega LTH-ja je znašal le okoli 10 tisoč evrov. Kupci so se odločali predvsem za nakup hladilnikov.
Franci Matoz je v imenu 236 zapornikov na Evropsko sodišče za človekove pravice vložil pritožbe zaradi kršitve človekovih pravic v skupnem znesku 4,1 milijona evrov.
Minister Erjavec je napovedal ovadbo zoper Janeza Podobnika, o imenu svojega naslednika pa mol čal.
Izvedeli smo, da se bodo občutno podražili naftni derivati, saj vlada ni pocenila trošarin.
Več kot tisoč zaposlenih na Slovenskih železnicah, ki so na čakanju in so povezani v iniciativni odbor, je zahtevalo odstop delavskega direktorja in predsednika sveta delavcev.
Celotedenski superstar.
Komisija za preprečevanje korupcije je sporočila, da pri razpisu za elektronizacijo študentske prehrane ni zaznala znakov korupcije, po njihove mnenju pa ne gre niti za kon flikt inte re sov.
Mehiška vlada si na vso moč prizadeva prepričati Mehičane, da bo vojaška strategija sčasoma obrodila sadove, čeprav je v boju proti mamilarskih tolpam padlo rekordno število smrtnih žrtev. Kot so poročali njihovi mediji, je namreč v zadnjih 24 urah umrlo kar 69 ljudi.
Pravzaprav povsod po svetu pa smo se soočali z vremenskimi ekstremi. V Melbournu so tako izmerili najvišjo temperaturo v zadnjih 100 letih. Zaradi dnevnih temperatur, ki so se dvignile tudi do 43 stopinj C, so težave z elektriko in v železniškem prometu. Nasprotno so se Britanci pripravljali na tretji ledeni val s snežnimi zameti. V češki Pragi so sneg čistili tudi mestni uradniki, mraz na Floridi pa je pomoril ribe.
V noči iz torka na sredo je Haiti prizadel močan potres, ki naj bi zahteval več tisoč žrtev. Številni so ujeti pod ruševinami, na ulicah pa naj bi bilo slišati krike ljudi, ki z okrvavljenimi obrazi prosijo za pomoč.
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic pa so v torek ob 23.12 zabeležili šibak potres ni sunek tudi v Sloveniji. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 40 km jugozahodno od Ljubljane, v okolici Postojne. Na Uradu za seiz mologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje so še povedali, da potres ni povezan s potresom v Haitiju, kije terjal številne žrtve in povzročil veliko gmotne škode.
žabjor
perspektiva
Kontekst
lokalpatriotizma
Katja Ošljak
Današnji dan je čisto izven konteksta, ponedeljek, ki ni dolg začetek novega delovnega tedna, ampak podvojena nedelja, v kateri se crkljam s Čokolado, zgodbo Joanne Harris, po kateri je bil posnet film z enakim naslovom z Johnmjem Deppom v glavni moški vlogi, in čokoladnim napitkom, začinjenim s pekočim čilijem in dišečim cimetom. Mmm, zimske radosti na kavču. Čisto izven konteksta za začetek tedna. V ponedeljkih namreč navadno nervozno norimo s /likanjem lukenj, ki so ostale odprte še od prejšnjega tedna, in se nemalokrat pritožujemo nad dolgo(časno)stjo dneva. Da, ta moj ponedeljek je drugačen. Čas imam oziroma si ga vzamem tudi za kukanje po ne tako zelo dobrih slovenskih novičar-skih portalih. Tako pač, da vem, kaj se dogaja v deželi, iz katere sem nedavno "pobegnila", da najdem material za ko/etanjez znanci, ki prihajajo na obisk iz Slovenije... Oziroma gre v resnici za to, da potolažim radovednost in posrkam instantno mešanico slovenskega dogajanja prek računalnika, povezanega z internetom.
Nova popevkarska skupina treh svetlolasih deklet je na slovenski sceni, Maja "nekaj" je posnela nov videospot in se po snemanju pogovarjala z dolenjskim Chuckom Norrisom, tajnik SD se je včlanil v Facebookovo skupino za preimenovanje letališča na Brniku in SDS želi izvedeti, ali je zahteva za preimenovanje letališča tudi stališče vlade ...Na sončni strani Alp torej nič novega, vendar je na "senčni strani" nekdo, ki ga po novem te nenovinarske zgodbice zanimajo.
Sedaj vidim in vem, potem ko me je na to opozorila prijateljica: lokalpatriotinja sem postala. Pridobivam lokalni-nacionalni-čustve-ni naboj, nad katerim sem močno presenečena. Vse življenje mi je bilo popolnoma vseeno, za državo, za mesto, iz katerega prihajam. Vseeno v smislu: "Prav malo mi je mar, ali sem rojena v Mariboru ali Skopju in ali živim v Zagrebu ali Ljubljani". Nepomembne in na pol namišljene zgodbice cenenih medijev sem vedno raje spregledala, saj so bile mnogokrat tako neumne, da se o njih tudi razmišljati ni dalo. Veliko raje in skoraj izključno sem brala poročila o dogajanju po svetu.
Sedaj, po treh mesecih življenja preko meje, ljudem s ponosom razlagam o Velenju, Ljubljani, Mariboru, Sloveniji in (poleg ostalega) berem pripovedke slovenskih žoltih medijev!? Groza, kako sem se spremenila! Ali pa je v meni samo zraslo nekaj velenjske/slovenske zavesti?
Menda smo Velenjčani tisti, ki z nenehnim slavljenjem svojega kraja presenečamo in zabavamo sodržavljane, pravi omenjena prijateljica. Ta je na moj lokalpatriotizem opozorila ob eni od mojih opazk na internetu, v kateri sem pojasnila, da je objavljena slika cenika neke velenjske garažne hiše in h kateri sem za šalo prilepila simbol srca. S "srčkom " ob komentarju sem se pošalila, na račun svoje pripadnosti mestu, v katerem je marsikatera reč super. Ha, v tujino je bilo treba, da je tudi v meni zacvetel velenjski ponos, ali kako?
Za ta pozitivna stališča in čustva do našega malega mesta po kratkem premisleku in debati sicer trdim, da jih vsak prebivalec prejme avtomatično in brezplačno, skupaj s prijavo stalnega prebivališča v občini. Tako pravim, ker smo Velenjčani res hecni, posebej ko se srečamo kje zunaj meja domače občine: prisegamo na koncerte Šankov in 6Packa, ponosni smo na Titov spomenik na Titovem trgu in ne govorimo - ampak zavijamo po velenjsko, da Neve-lenjčani začudeni obračajo poglede.
Ja, nekaj se spremeni, ko zapustiš znano okolje. Morda zato, ker imaš čas pozabit na manj prijetne reči in se v spominu potem svetlikajo samo lepe. Morda, ampak res samo morda! s tem ni nič tako zelo narobe, vsaj dokler znaš ceniti in spoštovati tudi to, kar je dobrega v drugih okoljih.
Kadar se začneš oklepati pravljic o prostoru, iz katerega izhajaš, in zaničevati ostalo, potem ... Ne, še vedno sem pravzaprav mnenja, da je lokalpatriotizem slab. In Velenje - ne glede na to, kako všeč si mi včasih, danes začnem z odvajanjem.
Dobrodelni koncert
Velenje - Lions klub Velenje danes pripravlja novoletni dobrodelni koncert. Na njem bosta nastopila harfistka Tina Žerdin, na orglah pa se bo predstavil Tomaž Sevšek. Koncert se bo začel ob 19.30. uri v Orgelski dvorani Glasbene šole Velenje.
GOSPODARSTVO
7
Brezposelnost bo še rasla
V enem letu se je število brezposelnih, ki sodijo v pristojnost Območne službe Velenje, povečalo za 42 odstotkov - Relativna brezposelnost je višja od poprečja države - Čeprav so delodajalci izkazali manj potreb kot leto pred tem, je bilo zaposlitev več
Delodajalci iz Območne službe Velenje so lani prijavili 8.794 potreb po delavcih ali 32 odstotkov manj kot leto pred tem. V Velenju je bilo izkazanih 4.087 potreb, petina manj kot leto prej
Milena Krstič - Planine
Velenje, 8. januarja - Karel Kovač
je v petek dopoldne prebiral »potrebe po delavcih«, objavljene pri vhodu na zavod za zaposlovanje. »Zanima me, ali je kakšno delo za ženo, ki je prijavljena na zavodu, pa tudi zame, ki sicer delam, a iščem, če bi se našlo kaj boljšega, kaj takega, s čimer bi se dalo bolje živeti,« je pripovedoval in povedal, da se ob tej tabli ustavi vsak drugi dan. »Mnogi delodajalci, ki tukaj sicer objavljajo potrebe, na prošnje sploh ne odgovorijo.« A upanje, kot je rekel, je treba imeti.
Relativna
brezposelnost višja od povprečja Slovenije
Konec decembra je bilo v Območni službi Velenje (ta z uradi za delo obsega šest upravnih enot) 7.227 registrirano brezposelnih oseb, na Uradu za delo Velenje 2.410. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila oktobra (izračunava jo Statistični urad Republike Slovenije in ta za december v prvih dneh januarja še ni bila znana) v Območni službi Velenje 11,4-odstotna, kar predstavlja 3,4 odstotne točke več kot decembra 2008 in je tudi višja od stopnje registrirane brezposelnosti na ravni Slovenije, ki znaša 10 odstotkov. Na Uradu za delo Velenje znaša stopnja registrirane brezposelnosti 10,6 odstotkov in je v primerjavi z enakim obdobjem
Največ zaposlitev je bilo v gradbeništvu, trgovini, prometu, gostinstvu
Vsaka informacija je dobrodošla.
leta 2008 višja za 3,2 odstotne točke. Ali drugače: število brezposelnih oseb se je v Območni službi Velenje v enem letu povečalo za 42 odstotkov, na Uradu za delo Velenje za 40 odstotkov.
Preko osem tisoč novih brezposelnih
V evidence brezposelnih se je na novo prijavilo 8.352 oseb ali 64 odstotkov več kot leto pred tem, na Uradu za delo Velenje pa so zabeležili lani 2.778 novih prijav, kar je 61 odstotkov več kot leto poprej. »Prevladovale so prijave po izteku zaposlitve za določen čas, prijavljale so se osebe, ki jim je potekla zaposlitev kot trajno pre-sež nim delavcem in iskal ci prve zaposlitve,« ugotavlja Joža Jamer - Seme iz Območne službe Velenje in nadaljuje: »Kljub temu daje manj potreb po delavcih kot pred tem, smo lani v Območni službi
zaposlili 3.807 brezposelnih, to je 16 odstotkov več kot leto pred tem, na Uradu za delo Velenje pa 1.267 oseb ali pol odstotka več kot v letu 2008. Pri tem so nam bili v veliko pomoč programi aktivne politike zaposlovanja.«
Aktivni programi aktivne politike
Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja so rešili kar precej težav. »Lani smo v primerjavi z letom 2008 vanje lani vključili skoraj 84 odstotkov več oseb.«
O tem, koliko in v kakšnega so pote ki zelo natanč ni. Poglej mo nekatere: v usposabljanje na delovnem mestu 492 oseb (33 odstotkov več kot leta 2008), v delovni preizkus 265 oseb (33 odstotkov več), s pomočjo ukrepa, namenjenega zaposlovanju težje zaposlji-vih oseb, se jih je lani zaposlilo 243, z dodelitvijo subvencije za
Karel Kovač: »Mnogi na vloge sploh ne odgovarjajo.«
zaposlovanje za krajši delovni čas se je zaposlilo 150 brezposelnih oseb, v javna dela jih je bilo vključenih 284 (za četrtino več kot leto prej), v delavnico pomoč pri samo-zaposlitvi seje vključilo 375 oseb, subvencija za samozaposlitev je bila dodeljena 246 osebam (kar 121 odstotkov več kot leta 2008).
Joža Jamer Seme: »Napovedujejo se presežni delavci, stečaji.«
Moč inter vent nih zakonov
Posebej pomembna (za zaposlene) sta bila dva vladna interventna zakona. Oba sta vplivala na to, da bi bila lanska slika brezposelnosti še višja, kot je bila.
Za ukrepe Zakona o delnem povračilu nadomestila plače za čas čakanja na delo je bilo v Območni službi Velenje podanih 66 vlog, sklenjenih je bilo 33 pogodb, v ukrep pa je bilo vklju če nih 4.345 oseb. »To pomeni, da bi marsikdo lahko zato, ker podjetje trenutno ni imelo dela, prišel na zavod. Ostal brez dela. Pa so podjetja vendarle raje sprejela subvencijo zavoda in tako premostila čas, ko zaposleni začasno niso imeli zagotovljenega dela. Zapos le ni so čaka li doma s subven cijo zavoda.«
Drugi, v javnosti še bolj znan ukrep, pa se je nanašal na uveljavljanje pravice do delnega subvencioniranja polnega delovnega časa. Za to so delodajalci podali 84 vlog, sklenjenih jih je bilo 65. Vta ukrep je bilo v Območni službe Velenje
vključenih 10.732 delavcev. »Večina jih je imela skrajšan delovni čas na 36 ur, bila pa so tudi podjetja, ki so skrajšala delovni čas na 32 ur teden sko.«
Struk tu ra na ura du ni enaka struk tu ri na območju
Struktura brezposelnih se spreminja. Spremenila se je tudi lani. Predvsem zato, ker so izgubljali delo zaposleni. Največ jih je ostalo brez dela zaposlenih za določen čas. Največ med njimi jih ni imelo izobrazbe. V Območni službi Velenje se je lani še povečal delež brezposelnih, starejših od 50 let, trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter brezposelnih s IV. in VI. stopnjo izobrazbe, na Uradu za delo Velenje pa je prisotno povečanje deleža trajno preseženih delavcev in stečajnikov, oseb brez izobrazbe ter tistih s IV. in VII. stopnjo izobrazbe.
Z brezposelnostjo bo šlo še gor
Žal se tudi za leto 2010, take so ocene, še pričakuje rast brezposelnosti. Predvidevajo, da se bo število brezposelnih iz sedanjih 7.227 v Območni službi Velenje do konca leta povzpelo na blizu 8.000 brezposelnih. »Napovedujejo se presežni delavci, stečaji. Mladi, ki zaključujejo šolanje in se v večji meri prijavijo na zavodu septembra in oktobra, pa bodo, ker je delovnih mest manj, na zavodu ostajali dalj časa, kot so.«
Obrtniki predstavljajo podjetje s 4000 zaposlenimi
Območna obrtno-podjetniška zbornice Velenje združuje obrtnike celotne Šaleške doline - Vanjo je vključenih 905 članov in preko 3000 pri njih zaposlenih - Najbolj jih je v lanskem letu prizadela finančna kriza - Računajo na več davčnih olajšav
Mira Zakošek
Gospodarsko krizo so v lanskem letu močno občutili tudi obrtniki povezani v Območno obrtno-pod-jetniško zbornico Velenje. Še posebej jih je po besedah predsednika Branka Meha prizadela huda plačilna nedisciplina, ki lahko seveda majhnega podjetnika pahne tudi v propad. Marsikdo je bil prisiljen odpustiti zaposlene, spet drugi pa so ravno v tem obdobju zaznali svoje priložnosti in poslovali celo bolje kot prejšnje leto.
V kriznem letu so se člani še bolj kot sicer obračali na zbornico predvsem z vprašanji s področja davčnega in pravnega svetovanja. Seveda so jim ga zagotavljali, pogosto tudi s pomočjo strokovnjakov Obrtne
Mnogi so v kriznem letu zaznali poslovne priložnosti in poslovali še bolje
tudi na najvišji vladni ravni predstavimo svoje težave in poglede na razreševanje posameznih vprašanj. Če bi preš li na pro stovoljno član stvo, bi se nam ta dobro utečen sistem kaj hitro lahko sesul. Seveda so ta
zbornice Slovenije, s katero se povezujejo. »Ravno to je naša največja prednost,« pravi Branko Meh, ki se ob trenutno najbolj aktualnem vprašanju o organiziranosti obrtnikov v Sloveniji zavzema za obvezno članstvo v zbornici. »Obvezno članstvo zagovarjam ravno zaradi tega, ker smo mi predstavniki samih mikro in malih podjetij in kot takšni ne bi imeli nobenega vpliva na dogajanja na državni ravni. Obvezno stanovsko članstvo pa nam omogoča, da lahko
Največ vprašanj je s področja davčnega in pravnega svetovanja
Sekretarka Nataša Glavač in predsednik Branko Meh zagotavljata, da bo zbornica
obrtnikom dober servis. (Foto Stane Vovk)
vprašanja v zvezi z obveznim oziroma neobveznim članstvom pogojena predvsem s plačevanjem članarine, ki pa bi, če bi se odločili za neobvezno članstvo, zagotovo porasla,« pravi Branko Meh.
Z ukrepi vlade za ublažitev krize v
lan skem letu so bili zadovoljni, še posebej pa so pozdravili davčne olajšave za vlaganja v osnovna sredstva in tudi v obrtniške obratovalnice. Mnogi njihovi člani so to izkoristili.
Po letu velike krize so stopili v letošnje leto z bolj optimističnimi načrti. Tako od vlade kot lokalnega okolja pričakujejo ukrepe, ki bodo omogočali bolj konkurenčno poslovanje. Želijo si več davčnih olajšav, ki vsekakor prinašajo tudi večjo zaposlitev. »Naši člani bi radi več zaposlovali in širili svojo dejav-
nost tudi preko meja, saj nam je vsem jasno, da je to za nas nujno.« dodaja Meh.
Sicer pa predstavljajo obrtniki Območne obrtno-podjetniške zbornice, ki združujejo 905 obrtnikov
Združeni so močnejši - Branko Meh zagovarja obvezno članstvo v zbornici
in več kot 3000 pri njih zaposlenih delavcev iz celotne Šaleške doline, pravzaprav eno veliko podjetje. Na sedežu zbornice, kjer je 1. decembra naloge sekretarke prevzela Nataša Glavač, se trudijo, da so dober servis svojim članom in pri njih zaposlenih. Nanje se lahko obrnejo z vsemi vprašanji vsak delovni dan med 7. in 15. uro ali pa preko e-vem točke, kjer je mogoče tudi registrirati novoustanovljena podjetja vsak torek in četrtek.
8
»asias
Zima zasijala na Golteh v vsej svoji lepoti
Letošnja zima ni in ni hotela priti niti v gore, tako so lahko začeli na Golteh letošnjo zimsko sezono šele sredi decembra, pa še to v okrnjeni obliki - S tem vikendom je ta smučarski center vendarle povsem zaživel - Pripravljajo se na začetek velikih naložb, takoj po koncu zimske sezone začenjajo gradnjo in širitev hotela
Mira Zakošek
Zadnji vikend so Golte vendarle zables-tele v vsem žaru. Snega je dovolj, smučarske razmere pa fantastične. Vodstvo z Ernestom Kovačem na čelu je tega res veselo, saj so se letos veliko trudili z umetnim zasneževanjem, a je bil trud zaman.
»Konec novembra smo imeli smučišča že skoraj pripravljena za začetek sezone (predlani se je ta začela že v začetku decembra), potem pa se je zgodilo štirinajstdnevno deževje, kije naš trud povsem odplaknilo. Takoj za tem so sicer znova nastopile nizke temperature in smučišče smo začeli čisto na novo zasneževa-ti in zato porabili tudi veliko vode, ki jo imamo v rezervi v našem akumulacijskem jezeru. Tako smo sredi decembra vendarle zagnali sedežnici Medvednjak in Smrekovec, s tem vikendom, ko nas je narava res bogato obdarila s snegom, pa še ostala smučišča.« Obnovitvena in vzdrževalna dela ste letos opravili zelo zgodaj? »Obnovitvenih in vzdrževalnih del na vseh žičniških napravah smo se lotili že zgodaj poleti, in to na vlečnici Stari sta-
ni, sedežnici Smrekovec in tudi na gon-dolski nihalki, drugih večjih naložb pa razen nakupa novega teptalnega stroja, ki nam bo omogočil, da bomo smučišča še bolje vzdrževali, to sezono ni bilo.« Urejanju in vzdrževanju smučišč vsa leta posvečate posebno skrb, lansko leto pa so vam vaša prizadevanja prinesla tudi posebno mednarodno priznanje Ski area test.
»V našem centru smo se odločili, da bomo uvedli standarde, ki veljajo v vseh mednarodno priznanih smučarskih centrih v alpskem prostoru. Zato smo sodelovali v mednarodni akciji Ski area test, v katero se j e vključilo preko 100 smučarskih centrov iz Avstrije, Švice, Italije in Slovenije. Poleg nas je iz Slovenije v testu sodeloval še RTC Krvavec.
Centre je ocenjevalo več kot 50 ocenjevalcev. V kategoriji urejanje smučarskih prog smo prejeli zlato priznanje, kar nas postavlja ob bok najbolj znanim smučarskim središčem iz tujine, ki imajo dosti bolj razvito smučarsko infrastrukturo in tudi sodobnejšo opremo za urejanje centra. Letošnjo sezono smo kupili nov snežni teptalec, ki nam bo omogočil še boljšo pripravo smučarskih prog in s tem tudi
Ernest Kovač, direktor Golt: »Razširjen in prenovljen hotel bi radi odprli do nove smu čarske sezo ne.
večje zadovoljstvo naših obiskovalcev.« Golte so letos dobile že dolgo želeno cestno povezavo.
»To je za nas izjemen dosežek. Sodobna cesta na planino je rezultat zelo dobrega sodelovanja z Občino Mozirje, pred-
vsem županom Ivom Suhoveršnikom. Občina je uspela za del te naložbe pridobiti tudi nepovratna evropska sredstva. Cesto do Planinskih ravn smo asfaltirali že jeseni, potem pa si dolgo prizadevali, da smo pridobili soglasje Zavoda za varstvo narave in jo zdaj asfaltirali tudi do Alpskega vrta ali vlečnice Morava. S cesto bomo razbremenili gondolsko žičnico, kije bila ob konicah preobremenjena in so mnogi smučarji zato raje odhajali drugam. Na uro lahko na planino pripeljemo le 300 smučarjev. Smučarji so tako čakali v dolgih vrstah in mnogi so se tega naveličali. Zdaj se na Golte lahko pripeljejo kar sami. Prepričan sem, da bo ta cesta povečala naš obisk tako v zimskem kot tudi letnem času.« Začenjate velik naložbeni ciklus. Za razširitev in posodobitev hotela ste prejeli 2,1 milijona nepovratnih sredstev, kar je približno četrtino zastavljene naložbe? »Tega smo seveda zelo veseli, čeprav smo računali na nekoliko več, mariborska vzpenjača je, denimo, prejela 35 odstotkov vrednosti naložbe. Mi se bomo v prihodnosti na podobne razpise še vsekakor prijavljali. V načrtu imamo kar nekaj naložb, med drugim šestsedežnico iz
smeri Ljubnega.« Že nekaj časa poudarjate, da potrebuje turistični center Golte več stacionarnih gostov. Tega se boste torej najprej lotili?
»Vsekakor. Ti gostje so najbolj zanesljivi, saj so tukaj tudi, ko vreme ni najboljše. Poleg tega pa prinašajo tudi največjo dodano vrednost. Prav zato bomo takoj po letošnji zimski sezoni začeli obnovo in razširitev obstoječega hotela ter gradnjo depandans. Dela bi radi opravili do začetka nove smučarske sezone ali pa vsaj do konca letošnjega leta. Gradnja se mora začeti čim prej obračati, predvsem bi radi izkoristili božično-novoletne praznike ter hrvaške in slovenske šolske počitnice.
Trenutno pripravljamo razpise, pregledujemo načrte, jih racionaliziramo, skratka delamo vse, da bo lahko v začetku aprila gradnja stekla s polno paro.« Kakšen pa bo nov hotel na Golteh? »Razprostiral se bo na dobrih 5600 kvadratnih metrih, imel bo 54 sob in dva apartmaja. Skupaj bomo razpolagali s 116 posteljami in 30 dodatnimi ležišči. Restavracija za hotelske goste bo imela 150 sedežev in še 50 na terasi, dnevnim gostom pa bo na voljo restavracija z 90 sedeži in velika terasa s 180 sedeži. V hotelu bo tudi nočni lokal s 50 sedeži, pa welnes in kongresna dvorana.« In kako boste naložbo financirali? »To prvo naložbo, ki jo pravzaprav že izvajamo, bomo pokrili s pomočjo prej omenjenih nepovratnih evropskih sredstev, odobreno imamo dokapitalizacijo v višini ene tretjine vrednosti naložbe, ostalo pa bomo zagotovili s krediti.«
Agencije pomembne (tudi) z vidika varnosti
V Habitovih Nepremičninah, kjer so z lanskim poslovnim letom zadovoljni, poudarjajo, da je pri prodaji nepremičnin v prvi vrsti pomembno postaviti realno ceno
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Slovenski nepremičninski trg je v letu 2009, ki sta ga zaznamovali gospodarska in finančna kriza, beležil drastičen upad prometa. Število transakcij, ki so jih posredovale nepremičninske družbe, se je zmanjšal, povečala se je ponudba novozgrajenih nepremičnin. V Habitovih Nepremičninah pa ugotavljajo, tako Dejan Goršek, da so v lanskem letu v primerjavi z letom pred tem beležili višji promet.
»Posebej živahno je bilo v zadnjem četrtletju. Verjetno so ljudje uvideli, da kriza ne bo trajala večno, da se izhod le bliža. Dobro so se prodajala stanovanja, tudi hiše in parcele. Ponudba je bila velika, pestra. Letos pričakujemo, da se bo za nakup nepremičnine odločilo še več ljudi.«
Habitove Nepremičnine tržijo v glavnem prostor Šaleške in Savinjske doline. Da so ljudem bolj na očeh, so pred časom v središču mesta odprli nepremičninsko pisarno. V njej je, pravi vodja Habitovih Nepremičnin, vedno živahno. Ljudje, če tudi ne prodajajo ali ne kupujejo, so radi s cenami stanovanj in drugimi nepremičninskimi podrobnost-
Obnovljen samski dom.
Dejan Goršek: »Banka, s katero imamo pogodbo, nudi našim strankam ugodnejše kreditne pogoje.«
mi na tekočem. Pri tem jim pridejo prav tudi ekrani, nameščeni v pisarni. »Pri nas posel, prodajo ali nakup nepremičnine strokovno in varno izpeljemo od začetka do konca, torej od podpisa pogodbe do primopredaje. Strankam
nudimo le nepremičnine, ki smo si jih sami prej ogledali in si o njih pridobili vso potrebno dokumentacijo. Na tem področju imamo bogate izkušnje. V vseh teh letih, kar smo pri sot ni na nepre mič nin skem trgu, smo posre do -vali ali kakor koli drugače pripravljali prodajo ali najem za več kot tisoč nepremičnin.«
»Poleg starejših stanovanj v Velenju so trenutno na voljo novogradnje, adaptirani objekti. Tako na primer prodajamo stanovanja v novem vila bloku v
Desnem bregu Velenja, v adaptiranem bivšem sam skem domu, prav tako v Desnem bregu. Objekt ima novo fasado, streho. V kraju Gorenje pri Šmartnem ob Paki so na voljo obnovljena stanovanja v popolnoma adaptiranem stanovanjskem bloku z izredno ugodnimi cenami,« pravi. Za vsak žep se najde kaj.
Cene? Teh se, pravi, ne da posploševati. »Vsako stanovanje si je treba ogledati. Če si ga ne ogledam, ocen o cenah ne dajem rad. Zelo pomembna sta lokacija in to, ali je stavba, v kateri je stanovanje, velika, majhna, koliko stanovanj je v njej, odvisna je od nadstropja, od tega, ali ima dvigalo ali ne ...« Cene kvadratnega metra se gibljejo od 900 do 1.700 evrov, odvisno od tega, kaj želite in kje.
Kaj svetuje tistim, ki se odločajo za nakup, prodajo? »Predvsem je pomembno postaviti realno ceno. Če je ta takšna, se da stanovanje zelo hitro prodati. Pomembno seje tudi povezati z nepremičninsko agencijo. Že zaradi vidika varnosti.« Goršek pri tem dodaja, da se je z agencijo najbolje povezati že na začetku. »Zgodi se, da lastniki nepremičnine skušajo to najprej prodati sami in se šele potem, ko ne gre, obrnejo na agencijo. A je stanovanje, ki se na trgu ponuja leto ali več, potem težje prodati. Velenje je denimo majhen nepremičninski okoliš. Tisti, ki se za nakup zanimajo, zelo dobro vedo, katero stanovanje se prodaja dolgo.«
V metadonsko s Koroške v Velenje
Na »vzdrževalnem« programu v metadonski ambulanti v Velenju petina uživalcev i z Šaleške doline, drugi prihajajo od drugod - Največ j ih j e s Koroške
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 6. januarja - Vsak ima pravico, da si izbere svojega terapevta. To velja tudi za uživalce prepovedanih drog in za tiste med njimi, ki so na tako imenovanem »vzdrževalnem« programu, ki jim ga omogočajo (med drugim) metadonske ambulante. Te pa ponekod imajo, drugod ne.
Uživalci s Koroške (ne samo od tam) obiskujejo metadonsko ambulanto Zdravstvenega doma Velenje. Ta hip jo obiskuje skupaj blizu 90 uživalcev, število pa se spreminja. Med njimi je uživalcev iz Šaleške doline približno petino, drugi v metadonsko ambulanto prihajajo od drugod, iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline, največ pa iz Koroške. Delež tistih, ki prihajajo v metadonsko ambulanto Zdravstvenega doma Velenje iz občine Ravne na Koroškem, je denimo 16-odstot-en, Dravograd predstavlja 10 odstotkov, Slovenj Gradec 6 odstotkov, Prevalje 3 odstotke ... in se že vrsto let ne spreminja.
Tudi zato so na zadnji seji Sosveta za izboljšanje varnosti občanov sklenili, da bodo koroškim občinam poslali dopis s pozivom, da na svojem območju odprejo metadonsko ambulanto. Tako se odvisnikom iz Koroške ne bo potrebno voziti v Zdravstveni dom Velenje.
Mimogrede: pobuda ni nova. Velenjčani so Koroš cem že pred časom ponuja li, da na Koroš -kem zagotovijo prostor za delovanje take ambulante, drugo podporo zanjo pa bi lahko zagotovili tudi Velenjčani; a pobuda ni naletela na plodna tla. Bo tokrat?
Nov vila blok v Desnem bregu.
Adaptiran blok in stanovanja v Gorenju.
KULTURA
Pesem tvoje duše
V Mestni galeriji začetek novega letnega cikla razstav - Do 29. januarja na ogled ikone domačega avtorja
Šoštanj, 5. januarja - Zavod za kulturo Šoštanj je letni cikel razstav v Mestni galeriji začel z otvoritvijo razstave ikon domačega avtorja Alim-pije Košarkoskega. Motivika razstavljenih del je svojstvena in tudi odločitev za slikanje ikon je specifično dejanje, kar nakazuje, da je imel avtor med drugim predvsem čustven in tradicionalen motiv, kar se še posebej izkazuje preko naslova razstave Zapuščeni oltarji. Besedo o avtorju in njegovem delu je napisala Marlen Premšak, kije med drugim dejala: Na videz piše dober ikonopisec zgodbo nekega drugega življenja, dejansko pa izrisuje zgodbo svojega občutenja in doživljanja, v kateri mu nakopičene izkušnje stoletij podarjajo veselje nad lepoto, iskanje miru in harmonije v skladnosti oblik, barv in ritma. Vendar si kljub strogim pred-
pisom ne more kaj, da ne bi v dela vnašal delček svoje osebnosti in časa, v katerem ustvarja.
Alimpje Košarkoski že od leta 1972 živi v Sloveniji, v Šoštanju od leta 1976. Prišel je iz vasi Vevčani iz Makedonije. Slika in kipari že dlje časa, v veliko vzpodbudo in strokovno oporo pa mu je bil akademski slikar Goce Kalajdjijski, ki je lani umrl. Seveda ima kot vsak ustvarjalec Alimpije Košarkoski svojo pot, ki jo želi nadaljevati v začrtani smeri.
Otvoritev razstave je obiskalo izjemno veliko gostov, veliko njegovih rojakov, ljubiteljev umetnosti in domačinov, udeležil se je je tudi veleposlanik Makedonije Samoil Filiposki, ki gaje sprejel šoštanjski župan in poslanec Darko Menih. Visokemu gostuje izročil nekaj simbolov Šoštanja. Veleposlanik je čestital avtorju za razstavo, poudaril pomen kulturnega dialoga in si zaželel takega tudi v politični sceni. Šoštanjski župan in poslanec pa se je avtorju poleg čestitk zahvalil tudi za drugo delo, ki ga opravlja pri športu in turizmu v lokalni skupnosti in svoj govor zaokrožil z besedami: Pravijo, da so slike tiha pesem, tvoje slike, Alimpije, pa so pesem tvoje duše«.
Lep kulturni dogodek sta z makedonskimi napevi zaokrožili vokalist-ki Snežana Gjorgijevska in Katinka Dimkaroska.
■ Milojka Komprej, foto Dejan Tonkli
Zarja v Topolšici
Topolšica, 8 januarja - Bolnišnica Topolšicaje minuli petek priredila koncert za svoje zaposlene in širšo javnost. Dvorano tamkajšnjega kina je pričakovano napolnil koncert Pihalnega orkestra Zarja, ki je zbrani publiki ponudil božično-novoletni izbor. Uvodni pozdrav je k razpoloženju dodal direktor bolnišnice Damjan Justinek, dr. med., kije domačine pozval k skupnemu delu za napredek, ki bi pomagal kraju in prebivalcem. Vizija razvoja Topolšice je po direktorjevih besedah odvisna od krajanov samih, kraj kot tak namreč ponuja neštete možnosti razvoja turizma in bolnišnične dejavnosti.
V preostanku večera je Pihalni orkester Zarja pod taktirko Mirana Šumečnika ponovno dokazal, da so lani upravičeno osvojili zlato kar dvakrat, v Mengšu in Ormožu. Program koncerta je iz folklornih motivov prehajal na filmsko glasbo in glasbo iz znanih muzikalov, ob tem pa ne smemo izpustiti glasbe iz risanih filmov in zaključka v stilu blu-esa. Svoj pečat odličnemu izboru in izvedbi sta dodali dve vokalistki, Dunja Tinauer in Helena Gril. Gost Zarje je bil Oktet Zavodnje pod vodstvom Jožeta Grabnerja, kije v letošnji zimi kar nekajkrat popestril praz nič ni čas.
Bolnišnica Topolšica seje nastopajočim zahvalila s knjigo Jožeta Huda-lesa 90 let Topolšice, ki so jo izdali lani ob devetdesetletnici delovanja.
■ Milojka Komprej, foto Dejan Tonkli
Zavrtimo se v smeri dobrote!
Pomagajmovrteti življenja krog pomoči potrebnim! Pridružite se nam na
Velikem rotarijskemplesu
v Veliki Unionski dvorani v soboto, 6. februarja 2010, ob 19.30
10
»asias
Skok v zgodovino naše doline ...
Stalne muzejske in galerijske zbirke v muzeju na Velenjskem gradu -Lani pridobili še Grilovo domačijo in Muzej usnjarstva
Vesna Glinšek
Marsikdo med nami je takšen, da se z veseljem odpravi na kratek sprehod. Velenjčani se glede izbire čudovitih lokacij res ne moremo pritoževati. Ena takšnih, tudi izjemno idi lič nih v zim skem času, je gotovo Velenj ski grad. Nanj vodijo stopnice, ki poskrbijo, da se malce
Velenjski grad je v zgodovinskih virih prvič omenjen leta 1270
ogrejemo, v svoji notranjosti pa skriva velik del zgodovine našega mesta in njegove okolice. Delček te preteklosti bomo med vas, naše bralce, prinesli v tem članku. Po gradu smo se sprehajali s kustosom Muzeja Velenje Vinkom Mihe-lakom, ki pravi, da muzej ni le Velenjski grad. »Na gradu je osrednji del muzeja, ostale imamo v bližnji okolici. V Topolšici je spominska soba, namenjena podpisu delne nemške kapitulacije leta 1945, v Zavodnjah nad Šoštanjem je Kav-čnikova dimnica, na Graški gori pa imamo še eno spominsko sobo, posvečeno bojem 14. divizije. Ta je tre nut no v pre novi, tako da je zaprta. Če bo šlo vse po načrtih, jo bomo še letos ponovno odprli.« V preteklem letu pa sta bili odprti še dve novi, prav tako zanimivi enoti. »Prva je Grilova domačija v Lipi pri Velenju, druga pa je posebna muzejska enota, Muzej usnjarstva na Slovenskem. Nahaja se v nekdanjih prostorih usnjarne v Šošta-
nju.«
Danes je v Muzeju Velenje na ogled enajst stalnih muzejskih in galerijskih zbirk, ki vsakega obiskovalca popeljejo v različna časovna obdobja zgodovine.
Galerijski del in čas srednjega veka
Naš obisk smo začeli v rekonstrukciji stare trgovine in gostilne, nadaljevali pa v galerijskem delu gradu. Najprej se obiskovalec sprehodi med deli akademskega kiparja Cirila Cesarja, pot pa nadaljuje med umetninami razstave Šaleška dolina med 10. in 17. stoletjem. »Razdeljena je na tri sklope: cerkveni, plemiški in kmečki del. V prvem prostoru je sakralni del, v katerem so predstavljeni ostanki iz šaleških cerkva in grajskih kapel. Zanimive so predvsem pristne freske z gradu Švarcenštajn in rekonstruiran kamniti oltar sv. Jošta s Paškega Kozjaka. Kmečki del predstavljajo različne posode in Kav-čni kova dim ni ca, raz stava pa se zaključi s plemiškimi predmeti iz različnih gradov Šaleške doline. Tu je tudi maketa, kjer so označene edine zidane stavbe v tem obdob-
ju v naši dolini: cerkve in gradovi.
Svet najbolj črne celine sveta
Novejši del velenjske preteklosti predstavljajo fotografije iz časa, ko je Velenje postajalo mesto, ena od bolj nenavadnih pa je gotovo Afriška zbirka Františka Foita. »Na prvi pogled najbrž takšne razstave v lokalnem muzeju, kot je naš, ne bi pričakovali. Ampak tudi ta je povezana z Velenjem. Zbirko je našemu mestu podelil češki akademski kipar František Foit, ki je v Afriki preživel več kot 20 let, v poznih letih pa je svojo življenjsko pot zaključil ravno v Velenju. V njej je zbranih okrog 1500 predmetov različnih afriških plemen: orodje,
Prvi lastniki in graditelji so bili gospodje Kunšperški
Prva urejena zbirka v muzeju je bila Zbirka slovenskih premogovnikov. Javnosti je bila predstavljena leta 1966
posode, stoli, nakit, maske, lutke, instrumenti...«
Na koncu najstarejše
V enem od obrambnih stolpov hranijo cerkveno baročno umetnost. Večina kipov je iz cerkve sv. Jurija iz Škal. Vinko Mihelak pravi, da so v stolpu pred kratkim našli freske: »Zaenkrat o njih še ne vemo veliko, kajti strokovnjaki še ugotavljajo, iz katerega obdobja izvirajo in kakšen pomen imajo.« Ostaneta še dve razstavi: Šaleška dolina 1941-1945 in zbirka ostankov mastodonta. »Za sam konec pokažemo obiskovalcem najstarejše, kar premoremo. Sredi 60 let so povsem po naključju naleteli na ostanke teh živali, ki so tu živele še pred ledeno dobo in v marsičem spominjajo na današnje slone.«
Tukaj se ogled zbirk zaključi. V vsakem obiskovalcu pa se najbrž ob koncu sprehoda zberejo posebni vtisi ...
■ Foto: Blaž Verbič
Razstava Šaleška dolina 1941-1945
Iz Afriške zbirke ...
Rekonstrukcija gostilne
Razstava Igraj se z mano potuje po Sloveniji
Velenje - Na tretji mednarodni likovni natečaj Igraj se z mano, ki ga organizira Zavod za usposabljanje Janeza Levca, se je prijavilo 57 šol in zavodov iz Slovenije in tujine. Prispelo je več kot 700 likovnih del na papirju v najrazličnejših tehnikah, ki so sad številnih popotovanj otrok in mladostnikov. Konec septembra je bila v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani postavljena prva razstava tega natečaja, v novem letu pa bo potovala po številnih lokacijah po celotni Sloveniji in tudi v tujini. Do poletja bo postavljena v 16 različnih krajih in mestih, od Maribora do Primorske. V torek je prišla tudi v Velenje. Postavljena je v Mladinskem centru, na ogled pa bo en mesec.
Mastodont je na naših tleh živel še pred ledeno dobo.
Legitimnost upora civilne družbe
Urban Novak
V preteklih letih smo bili priče kar nekaj napovedanim velikim posegom v ožje in širše bivalno okolje. Od anonimnih nakupovalnih središč do infrastrukturnih projektov, ki naj bi v dolino, mesto in širšo okolico pripeljali zgolj dobro in prijetno življenje. Spomnimo se recimo začetka gradnje 6 bloka TEŠ, pa vročega kostanja, imenovanega avtocesta v 3. razvojni osi, izgradnjo ogromne avtobusne postaje, izgradnjo »Veleja parka«, padec letnega bazena v Šoštanju in začetek gradnje nakupovalnega središča na njegovem mestu ter nenazadnje prav tako začetek gradnje še enega nakupovalnega središča, ki bo po predstavitvenih načrtih daleč najbolj nepremišljen in »grd« objekt daleč naokoli. Vsem naštetim poskusom je, z izjemo predlagane trase avtoceste, skupno to, da na poti do njihovega uresničenja skoraj niso doživeli nikakršnega upora proti njihovi gradnji. Nakopičen kapital v rokah posameznikov ali pa »višji interes« države sta v našem okolju povzročila pravo opustošenje. V okolje, kjer so ljudje tako otopeli in si verjetno ne upajo več dvigniti glasu, je vstopila moralno sporna logika kapitala in vseh odgovornih oseb, ki pri tem procesu opustošenja pomagajo ter seveda neredko pristavijo tudi svoj lonček. Načelo »pomagamo investitorju« se je spremenilo v načelo »investitor ima vedno prav«, kar je pomenilo že v kali zatrte možnosti za bolj konkreten upor proti predvidenim spremembam okolja. Z izjemo predlagane trase avtoceste, pri kateri so se ljudje napovedani trasi uprli ter se za kratek trenutek celo zavedeli, da bo imel takšen poseg velike posledice na njihova življenja. Kolikor je bila ta pobuda razveseljiva, pa je imela zelo grenak priokus. Množičen upor proti avtocesti je bil sprožen zgolj zaradi neposredne »ogroženosti« nepremičnin in ožjega okolja, ne pa zaradi resnične skrbi za širše okolje in predvsem zaradi načina dela in odločanja odgovornih oseb. Način razmišljanja in odločanja odgovornih se ne bo spremenil, spremenil se bo samo način, kako priti do enakega cilja, a po drugi poti.
Neprimerno manj upora je bilo pri predvideni in tudi začeti gradnji 6 bloka TEŠ. Namesto odločnega ne, predvsem zaradi dolgoletnih izkušenj z onesnaževanjem okolja, se vse debate vrtijo le še o tem, koliko bodo Šoštanjčani uspeli zaslužiti na račun oddajanja sob delavcem, ki bodo gradili. Zdi se, kot da nikogar ne skrbi, kaj bo, ko bo enkrat v pogonu še 6 blok, ter da vsi verjamejo besedam o okolju prijaznem objektu. To ni in nikoli tudi ne more biti takšen energetski objekt.
Še bolj žalostno stanje pa je pri gradnji objektov, ki so ali pa bodo v lasti zasebnega investitorja. Popolna odsotnost argumentov, strinjanje občinske prostorske politike s posegi, ki imajo v resnici svoje idejne korenine prav v »občinskih veljakih« ter pomanjkanje širše vizije razvoja prostora se kažeta v odstranjevanju obstoječih objektov in skoraj obvezni gradnji nadomestnih objektov nakupovalnih centrov. Zdi se, kot da v dolini poznamo zgolj in samo še nakupovalne centre. Poleg vseh obstoječih nas v kratkem čaka še eden, in sicer pri vhodu v samo mesto, na mestu nekdanje avtobusne postaje. Velenje se spreminja iz mesta priložnosti, mladega mesta v mesto naupovalnih centrov, grdih nakupovalnih centrov. Prav, recimo da resnično potrebujemo toliko trgovin in da prav tako potrebujemo vso ostalo infrastrukturo ter da je to, recimo, cena napredka. Kar pa resnično bode v oči, je splošna prepušče-nost usodi ter predvsem prepuščanje odločanja nekomu drugemu ali pa celo izmikanje odgovornosti za skrbno urejeno okolje. Zanimivo je, da se upor civilne družbe zgodi prej, če so pri teh odločitvah sodelovali ljudje zunaj doline, češ da nam pa nekdo iz Ljubljane že ne bo narekoval, kako delati. Ce pa gre za odločitve, sprejete znotraj lokalnega okolja, pa ni nikomur nič. Glasno pritoževanje na ulici se še da slišati, a to je tudi vse. Od pritoževanja dlje ne pridemo, konkretnih akcij za ustavitev kakšne namerevane gradnje skoraj ni. Konec koncev imamo takšno okolje, kot si ga zaslužimo. Če to pomeni popolno devastacijo vsega kvalitetnega in nenadzorovano gradnjo in če to resnično nikogar ne moti, potem si to nesporno zaslužimo.
Upor proti nameravanim posegom v bivalna okolja je vedno legitimen in skoraj vedno tudi zelo potreben. A ko ta upor nastane nič prej kot v trenutku, ko ljudem različni objekti in gradnje padejo dobesedno na dvorišče, potem je tak upor nesmiselen ter predvsem zelo zelo kratkoviden. Upreti se je namreč treba neprimerno prej, v trenutkih, ko se odloča o teh posegih. Če želimo, da bo naše okolje urejeno ter prijetno za delo in bivanje, se moramo zavedati, da je ena naših osnovnih pravic reči NE.
107,8 MHz
täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ
Glasbene novičke
Inventura
Novo leto je čas za inventure in pogosto tudi za sprejemanje pomembnih načrtov. Pogosto se odločamo, da bomo spremenili svoje življenje, da se bomo odpovedali razvadam, da bomo shujšali, da bomo bolj prijazni do vseh, da bomo najprej pogledali vase, pri sebi odpravili napake in šele potem stresali gnev na druge ... In v teh dneh smo zares prepričani, da nam bo tokrat zares uspelo. Sicer pa je že to nekaj, da vsaj nekaj dni v letu
razmišljamo tako. In včasih zmoremo celo več.
Seveda pa je tole obdobje tudi čas, ko opravimo tiste službene inventure. Te smo se lotili tudi v našem podjetju. Inventurna komisija, ki jo že nekaj let vodi Milena Krstič Planine, vzame pod drobnogled vse, kar imamo, to oštevilči in evidentira. Dosledno in natančno. Nič ne sme manjkati, pa tudi če je kakšna stvar preveč, je hudo narobe. Komisija (kot kaže slika) je bila zelo resna. Poročilo še čakamo.
... na kratko...
KLEMEN ORTER
Mlad, 16-letni glasbenik iz Velenja se z glasbo ukvarja že od malih nog, bolj odločno pa je v svet glasbe vstopil pred dvema letoma. Pred časom je posnel skladbi Prisluhni mi, zapri oči in Pusti skrbi, sedaj pa predstavlja nov, tretji singl Tista si (avtor Dean Delucca). Naslednji projekt, ki ga načrtuje, je priredba skladbe Ne kliči zvezde z neba, ki ga je v originalu prepeval duo Moulin Rouge v osemdesetih letih.
VOYAGE
Skupina v začeku leta na radijske postaje pošilja skladbo Barva rdeče, s katero je zasedla zmagovalne stopničke na festivalu FeNS 2009. Promocijo skladbe so podprli z videospotom, ki se bo pojavil na TV ekranih v drugi polovici januarja.
I.C.E.
Skupina I.C.E. predstavlja nekoliko spremenjeno skladbo z naslovom Sanjaj. Skladbo, ki je sicer na njihovem prvencu Na liniji, so na novo posneli v studiu Garbage v Ljubljani, in sicer v enem kosu, brez ponovitev in olepšav, kar je danes redkost.
ORLEK
Objavili so nov videospot skladbe Okruški večera, že drugi z albuma Anduht. Spot je nastal iz posnetkov promocijskega koncerta albuma spomladi 2009 v Zagorju, kjer je z njimi zaigral tudi Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta.
VILI RESNIK
Za hladne zimske dni je posnel čisto sveži singl z naslovom Rane. Gre za balado avtorja Boštjana Groznika, s katero se je Vili prijavil na letošnjo Emo, a ga komisija ni uvrstila med izbrance. Skladba bo v kratkem dobila tudi videospot.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	EROS RAMAZZOTTI - II cammino
2.	AGNES - On & on
3.	RIHANNA feat. JUSTIN TIMBERLAKE - Hole In My Head
Ali e radici je naslov zadnjega albuma italijanskega pop zvezdnika Erosa Rammazzotija. Album je izšel konec maja lani po štiriletnem studijskem premoru in takoj doživel velik uspeh. Doslej je postregel z uspešnicama Parla con me in Controvento, zdaj pa med Erosove oboževalce prihaja že tretji single s tega albuma, skladba Il cammino. Na albumu je sicer enajst skladb.
I ■
I ■
I
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Oktet Dolič - Čakal sem ob potoku
2.	Ansambel Navdih - Zimska idila
3.	Ansambel Pepelnjak - Trenutek sreče
4.	Modrijani z gosti - Venček Tineta Lesjaka
5.	Ansambel Kranjci - Pozdrav Sloveniji
6.	Ansambel Topliška pomlad - V sebi nosim
7.	Tapravih 6 - Spoznanje
8.	Ansambel Sicer - Lep pozdrav
9.	Ansambel Tonija Verderberja - Fant s tamburico
10.	Stari objem - Nazaj med prijatelje
več na: www.radiovelenje.com
Plavi orkestar navdušil
Ena najpopularnejših in najbolj priljubljenih pop skupin z območja bivše Jugoslavije, Plavi orkestar, je z nastopom na zadnji dan lanskega leta pričela svojo veliko turnejo ob vrnitvi na glasbeno sceno. V Budvi je njihov nastop spremljalo več tisoč privržencev njihove glasbe, evforija, kakršne nismo videli že nekaj let, pa je vse pri sot ne spomnila na odlično atmosfero, ki je bila na koncertih Plavega orkestra vselej prisotna. Skupina je napovedala veliko koncertno turnejo, ki se bo začela februarja ob izidu njihove nove plošče. Za zdaj so potrjeni naslednji datumi in mesta: Ljubljana (26. 2.), Zagreb (13. 3.), Beograd (27. 3.), v kratkem pa bo skupina objavila datum sarajevskega koncerta.
Voyage v rdečem
i ■
i ■
i
Skupina Voyage v začeku novega leta 2010 na radijske postaje pošilja skladbo Barva rdeče, s katero je zasedla zmagovalne stopničke na Festivalu FeNS 2009. Ob odlični uvrstitvi singla Speči satelit na Festivalu Melodij Morja in sonca 2009 so Barvo rdeče prihranili za uspe šen začetek novega leta 2010, promocijo pa podprli z videospo-
mivo pa bo videti, kako se bodo na nastope znanega borca za človekove pravice in proti vojnam po svetu odzvale azijske oblasti.
Julio je še vedno dejaven
66-letni španski pevec in lomilec ženskih src Julio Iglesias še vedno nastopa. Tako bo letos v okviru turneje Starry Night nastopil tudi v Avstraliji in Aziji. Dobitnik gram-myja bo 20. marca nastopil v Manili, med 26. in 29. marcem pa bodo sledili še trije koncerti v Avstraliji - v Sydneyju, Hunter Valleyju in Melbournu. Aprila bo nastopil še v Kuala Lumpurju, Tokiu, Osaki in Nagoji, azijsko turnejo pa bo pevec zaključil v Seulu.
tom, ki se bo pojavil na TV ekranih v drugi polovici januarja 2010.
Dylan na turnejo po Azi ji
Legendarni pevec Bob Dylan letos aprila načrtuje turnejo po Aziji. Kot so sporočili organizatorji, se bo turneja ustavila na Kitajskem, v Tajvanu, Hongkongu in Južni Koreji. Dylan, ki je bil uporniški
V 40-letni karieri je Julio Iglesias izdal skoraj 80 albumov, ki so bili prodani v 300 milijonih izvodov. Leta 1985 je dobil svojo zvezdo na znamenitem hollywoodskem pločniku slavnih (Walk of Fame).
Na Euro son gu tri države manj
Gospodarska kriza jemlje svoj davek tudi na področju glasbe. Tako so sodelovanje na letošnji Evroviziji zaradi finančnih težav odpovedale štiri države, in sicer Češka, Madžarska, Črna gora in Andora. Tik pred odpovedjo je bila tudi Litva, a je nacionalni televiziji le uspelo najti pokrovitelje.V Oslu, kjer bo potekalo letošnje evrovizijsko tekmovanje, bo tako sodelovalo 39 držav, tri manj kot
glas mladih v 60-ih letih, namerava po končani turneji na Japonskem takoj začeti novo turnejo po ostalih azijskih državah. Prvi koncert azijske turnej e bo 2. aprila v Taipeju, nato pa bo 68-letni glasbenik nastopil še v Pekingu, Šang-haju, Hongkongu in Seulu. Omenjeni nastopi naj bi organizatorje stali okrog 1,4 milijona evrov, zani-
lani, saj se bo druščini ponovno pridružila Gruzija. Letošnji finale bo potekal med 25. in 29. majem, pravico gostitelja pa je Oslu z zmago na lanskoletnem finalu v Moskvi prinesel Alexander Rybak s pesmijo Fairytale.
tel.: 03/ 897 50 03 fax: 03/ 5869 263

II
ÜIENJI:
Nas čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
»a*i:A s
14. januarja 2010
Kot j e videti, smo celo v Sloveniji priča blokovski delitvi. Eni so za blok 6 šoštanjske termoelektrarne, drugi so še vedno proti njemu.
Na dobri osnovi
4 Te dni sta obraza Mirana Jalušiča (Rudarjevega tehničnega vodje) in Dejana Radovanoviča, predsednika kluba (z leve), zelo zaskrbljena. Eden njunih najboljših igralcev, nadarjeni reprezentant mlade državne reprezentance 20-letni Nik Omladič odhaja v prestolnico k Olimpiji. Sta med malonogometnim turnirjem, ki ga je združenje prvoliogašev pripravilo v velenjsko Rdečo dvorano, iskala njegovo zamenjavo ali pa sta si belila glavo z vprašanjem, kako kaj zaslužiti z njegovim odhodom.
^ Veljko Vlahovič že vrsto let prenaša svoje veselje do športa na mlajše generacije, sploh pri urah telovadbe velenjskih gimnazijcev. Tokrat ga v naš objektiv nismo ujeli niti v šoli niti pri športnih aktivnostih, temveč na praznovanju 40. obletnice Golt. V trenutku, ko smo ga fotografirali, je ravno preverjal okus vin, ki so bila ponujena v pokušino. So mu bila všeč?
4 »Le kaj se je zgodilo, da sem (ostal) sam,« se je menda spraševal pred dnevi Franc Sever, sicer tudi velenjski svetnik, na tribuni velenjske Rdeče dvorane. Bil je med najzvestejšimi gledalci žogobrcarjev na tradicionalnem malonogometnim turnirju.
Japonci odrastejo pri 20-tih
Če pri nas velja, da odrastemo pri 18--tih, se Japoncem to zgodi dve leti kasneje. 20 let je starost, ki na Japonskem velja za začetek odraslosti. Od 20. leta naprej Japonci lahko volijo, uživajo alkoholne pijače in kadijo brez dovoljenja odraslih. Na Japonskem vsak drugi ponedeljek v januarju praznujejo dan odraslosti, kije tudi državni praznik. Dan odraslosti je namenjen čestitkam in spodbudi vsem tistim, ki so v prejšnjem letu dopolnili zrelo starost 20 let in tako »uradno« postali odrasli. Praznovanja organizirajo tako na ravni mest kot prefektur, nato pa sledijo zabave z družinami in prijatelji, na katerih mnogi mladi prvič zakonito nazdravijo z alkoholnimi pijačami. Mnoga japonska dekleta na ta dan oblečeju furiso-deje (posebna vrsta kimona z dolgimi nagubanimi rokavi) in sandale zori. Ker si mnoge kimone zaradi zapletenega načina oblačenja težko nadenejo same, obiščejo lepot-
ne salone, kjer jim uredijo tudi pričesko in jih naličijo. Takšna svečana oblačila so zelo draga, zato sijih po navadi sposodijo. Tudi nekateri mladi moški oblečejo kimone, a jih dandanes več prisega na zahodnjaška svečana oblačila, torej obleke s kravato.
Pari se dnevno prerekajo 40 minut
Izsledki najnovejše raz iskave so pokazali, da se pari, ki živijo skupaj, vsak dan v povprečju prerekajo okrog 40 minut. Izračun pokaže, da se partnerja vsak teden zaradi hišnih opravil prepirata 264 minut, na leto pa za
prerekanja porabita kar 10 dni. Vse skupaj se vrti okrog puščanja oblačil po vsej hiši, zaradi odnašanja smeti in podobnih zadev. Zanimivo je, daje kar 30 odstotkov vseh udeležencev ankete kot glavni razlog za zanemarjanje hišnih opravil navedlo prezaposlenost, vsak četrti pa pravi, da so za pomanjkanje časa krivi otroci, s katerimi se je treba ukvarjati. Med najbolj pogoste razloge za prepire med partnerjema spadajo puščanje obleke po hiši (35 odstotkov), najrazličnejša popravila (28 odstotkov), umazana posoda (24 odstotkov), odnašanje smeti (17 odstotkov), nepospravljena postelja (12 odstotkov), dvignjen pokrov WC školjke (10 odstotkov) in poln pomivalni stroj (9 odstotkov).
Nag okoli Bele hise
Ameriške varnostne službe so aretirale moškega, ki se je odločil, da bo kljub temperaturam okoli ledišča nag tekel v bližini Bele hiše. Napotili so ga na pregled v psihiatrično bolnišnico. Moški se je okoli 17. ure slekel in spravil oblačila v torbo, nato pa je začel s tekom, a so ga že po minuti ustavili policisti. Izkazalo se je, da zagreti tekač - temperatura v Washingtonu je bila v času njegovega teka le dve stopinji Celzija - ni nevaren, zato proti njemu verjetno ne bodo vložili obtožnice.
Oživel na obdukciji
44-letnega Manasa Dea je v indijski vasi Baragadia zbil avtomobil. Prepeljali so ga v bližnjo bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik razglasili smrt in odredil obdukcijo.Očitno prezgodaj, saj seje »mrtvec« na veliko presenečenje vseh na začetku obdukcije zbudil. Trenutno je še na zdravljenju v bolnišnici v Cuttacku. Njegovo stanje je iz dneva v dan boljše, zato naj bi kmalu odšel domov. Deo pa ni prvi »oživeli pokojnik«. Leta 2007 so Venezuelca Carlosa Came-ja odpeljali v mrtvašnico, prav tako po prometni nesreči. Ko so zarezali v njegov obraz, so šokirani opazili močno krvavitev. Nemudoma so ga zašili. Njegova žena je, namesto da bi prepoznala truplo, moža našla živega v mrtvašnici.
Načrt za gradnjo novega doma za starejše v Velenju j e očitno res padel na plodna tla. Saj naj bi ga zgradili na območju rastlinjaka.
Eni so šli, drugi ostajajo
Dobri trij e možj e, ki nosijo pakete -n druge darove, so se za eno leto poslovili. Na srečo so ostal e dobre organizacij e.
Denar za obnovo
V Šoštanju naj bi letos obnovili Pusti grad. Nekatere hudomušno sprašuj ej o, če bodo za ta dela porabili denar, ki ga bodo dobili s pto-daj o Grajske planine.
Po meri občanov
Občine naj bi bile vendarle veliko bolj »po meri« občanov. Tudi one so lz leta v leto bolj zadolžene.
Tujci v domovini
Pri nas raste zanimanje za tuje jezike. Pa nikaj kor ne l e zato, da bi se Slovenci lažje zaposlili v tujini. Bolj zato, da bi lažj e razumeli tuje delodajalce, ki so pri nas, in imena različnih podj etij in lokalov s čudnimi tujimi imeni.
Tako in drugače
Eni pravij o, da pri nas že izhaj amo lz krize, drugi, da se kriza še krepi. Resnica je nekje vmes: smo v krizi.
Skrb za odpadke
Tudi v naši dolini ljudj e skrbijo za ločevanje odpadkov ln za to, da bi jih bilo čim manj. In pridno zažlgaj o papir, plastiko ln druge različne gorljive odpadke.
Težki časi
Bolj kot politikom ln gospodarstvenikom ta čas ljudj e verj amej o jasnovidcev, vedeževalcem in podobnim prerokom.
LJUDJE
zaLescanski portreti
DRAGICA MAVEC
V Jermanovo družino je Dragica, po tedanjih zahtevah nemških oblasti z imenom Karolina, prišla čisto zadnja, 26. aprila leta 1942. Pred njo sta Zagorjana, priučeni čevljar Franc Jerman in gospodinja Brigita z dekliškim priimkom Zupančič, dobila že leta 1926 Slavko, nato 1928. Francija, 1929. Ivana, 1931. Mimi, 1932. Marjana in 1934. Andreja. Živeli so v delavski koloniji v Kisovcu in nič kaj dobro se jim ni godilo. Oče in brat Franci sta šla v partizane, sledil jima je tudi Ivan. Franci se je vrnil s tuberkulozo, in kljub temu da je družina dobila veliko stanovanje v novi, Farčnikovi koloniji, bolezni ni premagal.
Oče je po vojni nekaj časa vozil kočijo, potem je delal kot varnostnik po gradbenih podjetjih, revščina in skromnost sta bili redni spremlje-val ki v dru ži ni. Bratje in sestri so bili toliko večji, da se Dragica z njimi ni igrala, družbo si je poiskala med otroki iz kolo nije. Sani ni imela, pa se je sankala s prijateljico. Bosi so se podili po pesku, hodili za potok, kjer se je naučila plavati. Dobri mlinar v bližini jim je iz svoje malice dajal svežega belega kruha. Brat Marjan ji je napravil leseno posteljico za punčke, sestra ji je prinesla prvo malo, belo žogico in čevlje.
Bila je suhceno, krhko dekletce rahlega zdravja, zato je bila celo oproščena telovadbe. Prvi spomin na šolo je spomin na prve počitnice, ko so jo poslali v kolonijo v Gornji Grad, da se malo okrepi. In potem vsake počitnice bodisi na morje bodisi v Gozd Martuljek. Ni ji dalo miru in v šestem razredu je na skrivaj začela uhajati v telovadnico Partizana. In se krepiti. Tako so zdravniki umaknili svoje prepovedi.
Prve šti ri raz re de je bila na osnovni šoli v središču Zagorja, preostale štiri - nižjo gimnazijo, pa v Topli cah, tri kilo metre od doma. Biologija, slovenščina in srbohrvaščina soji bile všeč, nemščina pa čisto nič. Najlepše so bile poti v šolo in iz nje, drsanje po zasneženi cesti in »švercanje« na vozovih. Ob nedeljah pa obvezno na nogomet, kjer so navijali, pa tudi pošiljali prve zaljubljene poglede. Rado Dragici, Dragica njemu...
Tovarišica Meri Jarc, njena prva dobra vila v življenju, jo je povabila v šolski plesni krožek. Prvo vlogo je kot Kolombino odplesala v Ipavčevem Možičku. Na avdiciji za oddajo Pokaži kaj znaš je navdušila in pokazala seje življenjska priložnost, da bi šla na baletno šolo v Ljubljano, toda denarja ni bilo .
Najstniška leta v Zagorju so bila kljub skromnosti lepa. S sošolci so hodili v petnajst kilometrov oddaljene Izlake peš na plavanje, zvečer so šli v kino, v osmem razredu pa že - brez očetove vednosti, na vaje družabnega plesa v Izlake, kjer se je najraje zavrtela s Čiž-mekovim Leonom ... Ker je mati kmalu zbolela za močno revmo, je Dragica doma pospravljala, ribala tla, kuhala in v skupni peči na zgornjem koncu kolonije pekla kruh, ki ga je zamesila mama.
Vzgojiteljsko šolo sije leta 1957
izbrala, ker je bil v predmetniku izrazni ples. Pol leta se je v Ljubljano vozila z vlakom, potem sije na občini pridobila štipendijo in je stanovala v dekliškem internatu. Plesa je bilo sicer res bolj malo, a je Dragica hodila še v krožek k svoji drugi dobri vili, plesalki iz Kajuhove kulturniške skupine, Marti Pavlin - Brini. Ta vila jo je pripeljala v Mestno gledališče, kjer je plesala v predstavi Ples skozi čas, pa v Mladinsko gledališče, kjer je plesala v Hura soncu in dežju. In nazaj v Mestno gledališče: Kitajska pravljica in Barbara Nives. S temi nastopi sije izboljšala življenje v Ljubljani. Drugi vir zaslužka pa so bile poletne počitnice. V šoli je imela najrajši pedagoške predmete, zato je vsako leto z veseljem v kolonijah na morju
delala z otroki. Tudi z malo večjimi domačini - njena morska ljubezen je bil postavni Ivica. Domov v Zagorje skorajda ni zahajala.
Kljub šoli in nastopom je še vedno ostalo časa za odbojko in za srednješolske plese. In tako je že v tretjem letniku spoznala Velenj-čana Boruta Mavca, kije hodil na tehnično šolo. V tistem času je uspešno opravila avdicijo za vlogo v filmu Ples v dežju, a je v času snemanja z Borutom šla na delovno akcijo v Horjul. To je bila morda druga zamujena življenjska priložnost za njeno plesno pot...
Petletno vzgojiteljsko šolo je končala brez težav in občina je zahtevala, da gre v službo. Tako se je vrnila k materi in bratovi družini s tremi otroki in se zaposlila v vrtcu v Zagorju. Tudi Borut je dobil službo v Zagorju in 13. oktobra 1962 sta se poročila. Dobila sta stanovanje v novi stolpnici v Zagorju in s sabo vzela tudi mamo. Na prvorojenca Marka nista prav dolgo čakala, saj se je rodil 20. marca leta 1963.
Leta 1965 je Borut odšel k vojakom, po njegovi vrnitvi pa so se preselili v Velenje, kjer je Dragica dobila službo učiteljice izraznega plesa na velenjski glasbeni šoli, tam so oddelek sicer šele odprli. Z njima je šla tudi Dragičina mama. Za nekaj mesecev so se vselili k Mavcem v Hart ma nov blok na Cankarjevi ulici, potem so bili kakšno leto v Mavčevi novi hiši in potem so šli nazaj na Cankarjevo ulico. Dragica se je morala pridno vključiti v pridobivanje prvih učencev, sodelovala je s tovarišicami na šolah, imela je avdicije v kulturnem domu . Hkrati je, tako kot že prej eno leto, ko je še službovala v Zagorju, izpopolnjevala znanje iz klasičnega baleta in izraznega plesa na baletni šoli v Ljubljani pri Živi Kraigherjevi. Skozi leta je njen oddelek postal zelo uspešen in uveljavljen tudi v slovenskem prostoru. V predšolskih in osnovnošolskih skupinah je imela celo po sto otrok letno. Srednješolke so prihajale v prostem
času. S plesom so se vsa leta vključevali v šolske prireditve in plesalke niso manjkale na nobeni pomembnejši občinski proslavi...
Zaradi znanja in ljubezni do plesa in dela z otroki je bila zelo uspešna baletna pedagoginja. Njene učenke so dobile številne nagrade na različnih tekmovanji, za nacionalno televizijo pa so plesalke velenjske glasbene šole pod vodstvom Dragice Mavec, s sodelovanjem šolskega zborčka in orkestra, celo posnele tri plesne predstave: Rdečo Kapico, Goskico Gagico in Pastirčka. Za svoje pedagoško in kulturno delovanje je dobila Šilihovo priznanje, nagrado Mete Vidmarjeve in plaketo Mestne občine Velenje.
Plesalcev Dragici k sodobnemu izraznemu plesu ni uspelo nikoli pritegniti za dlje časa - samo njen Marko je moral tri leta plesati, da ni bil sam doma .V stanovanju na Cankarjevi je 6. marca 1968 zasijala nova zvezda -hčerka Nina. Družinsko življenje z vsakdanjim ritmom je bilo razpeto med šolo in službo, s počitnicami na morju, smučanjem ... Med tem je uspela doštudirati specialno pedagogiko na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Marko seje med študijem monta-nistike preselil k dekletu. Sredi osemdesetih je odšel tudi Borut. Dragica se je zamotila z delom na vrtu Kunta Kinte, hodila na kulturne prireditve in se veliko družila z Nino, ki pa je odšla na študij plesa v Belgijo, po vrnitvi pa k svojemu Matjažu. Marko, magister rudarstva, in njegova Brigita sta že kar kmalu poskrbela za vnuka Jureta in Majo.
Prehod v pokoj za Dragico prav zara di tega, ker se je že prej postavila na svoje noge, ni bil zelo boleč. Stik s plesom je ohranila preko hčerinega plesnega studia, tudi za aerobično razgibavanje v družbi vrstnic redno poskrbi, po skoraj pol stoletja pa je skupaj s hčerko Nino in že plesno zastrupljeno Ninino hčerko Zojo v koreografiji Rdeča nit - tri generacije - spet zaplesala - celo predsedniku vlade v Cankarjevem domu! In bila srečna zaradi bližine svojih deklic
Sploh ji veliko pomenijo srečanja z njenimi najbližjimi, čeprav s težavo, vendarle uspevajo usklajevati družinska praznovanja. Še vedno sta nuje v prvem nad stropju na Cankarjevi ulici, rada je na z obilnim cvetjem zasajenem balkonu. Nekoč je imela psička Dikija, tudi muca . Zaradi alergije, ki je pa danes ni več, je morala opustiti vrt, še vedno planinari, smuča, se ukvarja s plesno rekreacijo, veliko hodi in to najraje sama okoli jeze ra, gra du ...
Vstaja že ob šestih zjutraj, skoraj ne mine dan, da se dopoldan ne bi dobila na kavi s svojo prijateljico Mileno, vsak dan skuha, po kosilu gre vedno na sprehod. Ima seveda tudi obveznosti: preko univerze za tretje življenj sko obdobje je začela slikati, uči se angleščine. Tudi kulturnih prireditev ji ne uide veliko. Že skoraj dve desetletji ji dneve krajša Jaka, saj konec koncev je v dvoje lepše .
Velenja zlepa ne bi zamenjala za kakšen drug kraj, saj je prostorno mesto z veliko čudovitega drevja. In v njem so desetine zdaj že odraslih deklic, ki svojo tovarišico Dragico prijazno pozdravljajo in jo spominjajo na plesni parket...
Okroglih 40
Obletnica Smučarskega centra Golte -Številne aktivnosti - Največ pozornosti pritegnila nagradna igra
Med obiskovalce so delili nagradne kupone...
Nekaterih smučarjev megla in sneg nista zmotila.
Veseli Savinjčani
Jože Melanšek, eden od bivših direktorjev: »Na Golte sem prišel Maja 1983. Takrat smo začeli iskati možnosti, kako bi prišli do večjega finančnega zalogaja. Golte smo želeli obnoviti. Zato smo ustanovili družbeni svet, kije vključeval občine Celje, Žalec, Mozirje in Velenje. Tako smo zgradili dvosedežnico Smre-kovec, ki še danes dobro deluje, začeli smo zasneževati, opravili pa smo še vrsto drugih del, ki so pri speva la k nadaljnjemu razvoju smučišča. Danes sem zelo vesel, ker so me povabili na praznovanje, posebej pa pozdravljam idejo o nadaljnjem razvoju Golt. Sem se zelo rad vračam, kajti še vedno smučam. To je pač moja ljubezen, saj sem smučarski učitelj, osem let sem bil tudi predsednik Smučarskega kluba Velenje ... Tako sem s tem športom pravzaprav ves čas nekako povezan.«
Anton Ploštajner: »Prepričan sem, da bomo skupaj praznovali tudi 160-letnico.«
Vesna Glinšek_
V soboto je bilo na Golteh še posebej veselo. To je bil namreč dan, ki so ga izbrali za praznovanje svojega okroglega jubileja, 40. obletnice smučarskega centra s številnimi spremljevalnimi aktivnostmi. Tista, ki je v hotelske prostore kljub meglenemu vremenu privabila kar nekaj obiskoval cev, pa je bila gotovo nagradna igra. V njej so podelili 40 gospodinjskih aparatov podjetja BSH iz Nazarij. Tudi slednje je namreč staro prav tako 40 let. Njegov predstavnik Anton Ploštajner je zadovoljen predvsem z uspešnostjo obeh podjetij: »Oboji skupaj praznujemo 80 let, prepričan pa sem, da bomo skupaj praz-novalitudi 160-letnico. Danes smo tukaj sicer bolj v vlogi sponzorja, kajti tudi sami bomo ob obletnici organizirali prav poseben dogodek, na katerega bomo povabili tudi vse tiste, ki so prispevali k razvoju našega podjetja.« Današnji direktor Golt Ernest Kovač pa je v svojem nagovoru izpo stavil naj po memb -nejše pridobitve centra v zadnjih letih, tudi zadnjo, asfaltirano cesto, posebej pa je poudaril nadaljnji razvoj centra. Organizatorji so poskrbeli še za prikaz smučanja po starem, degustacijo vin in prigrizkov, plesno pa so jih razmigali člani ansambla Golte.
Marjan Pačnik, član Veselih Savinjčanov (na levi sliki prvi z leve): »Stare smuči so povsem drugačne od današnjih. Iz cepljenega lesa so jih izdelovali domači mojstri. Les je bilo treba zgladiti, kuhali so ga in zažgali, da so ohranili krivino. K smučki je spadala tudi lese na pali ca, neko li ko debelejša od današnjih. Z njo so si smučarji pomagali vijugati. Sicer pa je bila ta smučka grajena bolj za skoke in za smuk, ne toliko za slalom. Sam sem seveda preizkusil tudi novejše smuči in razlika je več kot očitna. S starimi je vožnja veliko napornejša, kajti noga na njej ni tako stabilna kot v novej ših smu čarskih čevljih. Dandanes je smuči, s kakršnimi smo se predstavili na Golteh, težko dobiti. Stare so več kot 60 let, tako da jih je večina najbrž končala na kakšnem smeti šču. Tu in tam pa jih še dobimo. Vesel pa sem, da se smučanje po starem ohranja. Tudi s tekmovanji, na katerih Veseli Savinjčani rade volje sodelujemo.«
nikoli sami
14

Rex Stone: Napad kralja kuščarjev
To je prva knjiga iz zbirke z naslovom Zaliv dinozavrov, ki bo razveselila vse mlade bralce, ki se navdušujejo nad dinozavri in imajo radi napete in pustolovske zgodbe.
Glavna junaka sta Jani in Tomi. Jani se je z očetom iz mesta preselil v Zaliv dinozavrov. Oče namerava tukaj odpreti muzej dinozavrov. Ko se Jani odpravi iskat fosile, spozna domačina Tonija, fanta istih let kot je sam. Jani in Tomi postaneta najboljša prijatelja, saj oba veže skupna strast do raziskovanja, še posebno do sveta in življenja pradavnih dinozavrov. Pričaka ju velika pustolovščina.
V prvi knjigi skupaj odkrijeta deželo čisto pravih, resničnih, živih dinozavrov. V votlini tihotapcev odkrijeta okamnele dinozavrove stopinje in pojavi se razpoka, ki jima odpre pot v svet dinozavrov. Tam spoznata novega prijatelja Vaneta (vananozaver), rastlinojedega mladega dinozavra, ki postane njun ljubljenček in pomočnik. Pri raziskovanju si pomagata z daljnogledom, kompasom, ne sme pa manjkati Fosilnik (čisto nov Janji-ev dlančnik). Z nekaj pritiski na gumb takoj poiščeta odgovore na vsa vprašanja o prazgodovini in življenju dinozavrov.
Na začetku vsake zgodbe je zemljevid z natančnim opisom skrivnostnega kraja. Dečka se vsak dan vračata v zaliv dinozavrov in doživljata nove in nove pustolovščine, ki jih lahko spremljaš v knjigah Naskok triroge pošasti, Let krilate kače in Pohod oklepnih zveri.
Emily Hawkins: Snežna princeska
Pred davnimi časi sta v Sončni deželi živela zelo srečna kralj in kraljica. Imela sta prelepo hčerko, princesko. Za deseti rojstni dan staji priredila veliko zabavo. Povabljeni so bile plemiške družine iz vsega širnega kraljestva pa tudi gosti od drugod. Nista pa povabila Snežne vile, ki vsakokrat zavije grad v ledeni hlad.
Knjižni kotiček
Na vrhuncu slavnosti je privršala v dvorano Snežna vila in oznanila, da odslej nikoli več ne bosta pozabila nanjo. Srce njune princese je namreč oklenila v led. Nihče je ni mogel ozdraviti. Dobre vile so ji zgradile prelepo ledeno palačo prav na vrhu najvišje gore, v kateri je odslej živela. V palači se je princeska počutila dobro, a bilo je premrzlo, da bi lahko še kdo živel z njo. Obiskovale so jo predvsem živali, ki so živele v bližnjih gorah. Spoprijateljila se je s severnim medvedom Arturjem. Vsak dan sta se skupaj igrala, plesala po ledeni plesni dvorani in se dričala po zamrznjeni stopniščni ograji. Tako je preteklo mnogo let in princeska je zrasla v prelepo mladenko. Čedni princi od blizu in daleč so skušali priti do nje in jo rešiti s poljubom, a nikomur ni uspelo. Princeso je tolažil njen najboljši prijatelj Artur, ki je bil vsak dan ob njej in jo razveseljeval. Nekega dne je poljubila Arturja na njegov topli smrček in pred njo se je pojavil prelep princ, snežni princ iz ledenega gradu v daljni deželi, ki ga je zlobni čarovnik začaral v severnega medveda.
Princ in princesa sta se poročila v ledeni palači. Na svatbo sta povabila vse po vrsti. V njunih ledenih srcih pa so žarele iskrice ljubezni.
Alma Karlin: Japonske novele
Alma Karlin je v zelo skromnih okoliščinah prepotovala Japonsko in tam preživela svoje najlepše trenutke svojega izjemno napornega študijskega potovanja okoli sveta. Ta eksotična dežela se ji je tako priljubila, da ji je posvetila poleg številnih popotniških zapisov, tudi vrsto privlačnih črtic, novel in romanov pa tudi zanimivih poljudno-znan stvenih del.
Japonske novele sestavljajo štiri zgodbe, v katerih so v ospredju ženski liki. Knjiga je opremljena z risbami japonskih motivov.
V	noveli O Joni san avtorica pripoveduje o Jamavakiju, ki se po letih napornega študija v Evropi vrne domov na japonsko podeželje. Vrnil se je domov v deželo, ki je bila zanj v Evropi vsa leta vabeč privid in na katero so ga vezali spomini, tradicija in ljubezen. Zdela se mu je dragocena in vendarle tuja kot kos nakita. Na poti proti domu izve, da je pri porodu kot soproga nekoga drugega moškega umrla njegova mladostna ljubezen O Joni san. To ga zelo prizadene in potre. Doma ga pričaka njegova ljubeča in ljubljena mati, ki je v letih njegove odsotnosti od skrbi in dela ostarela bolj, kot če bi ji sin ostal doma. Tako Jamavaki po krizi identitete zavestno sprejme tradicionalno japonsko moško vlogo.
V	noveli Za nebeškim čuvajem
Razstava Po poti žametne revolucije
Velenje, 12. januar 2010 - Mestna občina Velenje v sodelovanju z veleposlaništvom Slovaške republike v Sloveniji in Knjižnico Velenje pripravlja razstavo z naslovom Po poti žametne revolucije. Otvoritev razstave bo v petek, 15. 1. 2010, ob 19.19 v avli velenjske mestne knjižnice.
Za tovrstno kulturno sodelovanje med Mestno občino Velenje in slovaškim veleposlaništvom sta se dogovorila župan Srečko Meh in njena ekscelenca dr. Marianna Oravcova, ki je Velenje obiskala 19. avgusta lani.
Razstava na 14 plakatih prikazuje tranzicijsko obdobje Češkoslovaške republike konec osemdesetih let in začetke njene demokratizacije.
spoznamo budističnega duhovnika kot avtoriteto, ki duhovno in moralno usmerja druge literarne osebe v zgodbi. Jamabuki, najlepša gejša v Tokiu, je zaradi svojega nadaljnjega opravljanja poklica prisiljena oddati svojega komaj rojenega, nezaželenega otroka temu duhovniku. Otroka pa dobi mlada vdova, ki se brez potomcev počuti nesrečno in nekoristno. Na koncu prejme otroka kot »božji blagoslov«, kajti »sočutje Bude je neizmerno«.
Novela Tokinoye pripoveduje o dekletu, mladi ženi, ki je svojemu možu (gospodu in gospodarju), rodila tri sinove. Kljub temu njegovo srce pripada drugim ženskam. S strani svoje tašče pa je izpostavljena prepovedim in ponižanjem. Postopoma njeno srce kameni in počuti se kot travica pod nogami mogočnega.
Mlada O Čo san ne ve, kje je oče njenega otročička. Otrok je vročičen, v joku se zvija v krčih noč in dan. O Čo san je utrujena, rada bi, da bi otrok lahko zaspal in bi med spanjem ozdravel. Nobeden od uporabljenih pripravkov ne pomaga. Otrok umre. Mlada žena je uničena, ponižana in sama. Tudi pri svoji
U(K)6ANIM0 SVET
Dobra volja je najbolja
Pred približno pol leta sem z ekipo, v kateri delam, obiskala celodnevno delavnico na temo team buildinga, prodaje storitev in retorike. Predavatelj je bil neverjetno sproščen, odličen govornik, ki je ob vsakem stavku pritegnil mojo pozornost, čeprav sem mu na začetku dala pol ure, preden odidem, in živel je z načeli, ki jih je predaval. Že samo opazovanje njegovega nastopa mi je bilo v veselje, saj je upošteval vsa pravila retorike, ki sem jih prebrala v vseh možnih knjigah na to temo. Vsako končno trditev pa je utemeljil s primerom iz resničnega življenja. Ves čas je poudarjal, kako je najbolj pomembna pozitivna naravnanost, in nas opozarjal, na kaj moramo biti pozorni. Pretresel me je podatek, koliko jeze, žalosti, zaspanosti in sploh dobre volje nam povzroči slabo vreme. Sivi oblaki, megla, dež, toča in sneg, včasih pa je zadosten vzrok že močnejši veter ali poledica, zaradi katere si pobarvamo dan črno. Sam si je že pred leti obljubil in se trudi, da vreme nanj nima vpliva, mu ne prekriža načrtov in ga predvsem ne omejuje. Ker nam
je zagotovil, kako odlič no to funkcionira, sem si sama obljubila enako. Deluje! Čeprav je za božič deževalo, temperaturna nihanja so bila velika in nas je prejšnji vikend sneg popolnoma zametel, nam prekrižal načrte, namesto da se jezimo in smo slabe volje raje najdimo v tem dobro plat.
Tako je vreme v petek tudi nam prekrižalo načrte in smo morali zaradi nezmožnosti prihoda predavateljev odpovedati predstavitev programov dela v ZDA za študente, vendar verjamemo, da bo prišla priložnost, ko bomo projekt lahko izvedli.
Ta teden pa vas najprej v jutri, 15. januarja, vabimo na okroglo mizo z naslovom »Mladinski hotel v Velenje - kako in kaj« in sicer v Regionalni multimedijski center Kunigunda ob 18. uri. Končno je prišel čas, ko tudi nam o mladinskem hotelu ni potrebno več zgolj sanjati, saj je lokacija mladinskega hotela znana, od poletja preteklega leta potekajo tudi že obnovitvena dela, v letošnjem letu pa naj bi mladinski hotel pričel tudi obratovati. Ob tem se postavljajo številna vpra-
ialeški
Študentski
klub
www.ssk-klub.si
šanja o osnovni in dopolnilni ponudbi, načrtih ter upravljanju mladinskega hotela. Ravno zato vas vabimo, da se okrogle mize, ki se posredno dotika vseh občanov Velenja, udeležite. Za tem pa vas vabimo še v Mladinski center ob 21. uri, da prisluhnete DragonFyah Soundsystem, Dub-spencer in Reggae Soundystem Destruction.
Tisti, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, daje vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in ste tako deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko na uradnih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesel te potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, ki jih organiziramo v Velenju.
■ Nika Penšek

Zelje
materi ne najde ne pomoči ne tolažbe. »Ponižno in molče skloni glavo pred usodo in svojo materjo.«
Zvezdana Majhen: U(k)ganimo svet
Če radi preizkušate svojo pamet, so uganke za to odlična vaja. V tej bogato ilustrirani slikanici je zbranih 96 ugank v verzih, razdeljenih na 12 mesecev. Uganke se vežejo na posamezne dogodke v mesecih in letnih časih, v pomoč pa so tudi igrive ilustracije Erike Omrzel Vujic. Ob ugankah so zabeleženi kot opomniki tudi mednarodni in svetovni dnevi ter prazniki. Za tiste, ki ne poznate rešitev, so te nanizane na zadnji strani. Po tem, ko boste med rešitvami našli odgovor, jo ponovno preberite. Uganka se vam ne bo zdela več težka.
Uganke imajo tudi sicer pomembno vlogo pri odraščanju, saj mladim reševalcem omogočajo, da krepijo postopke miselnega razvoja mišljenja z izločanjem in dodajanjem.
■ Pripravila: Edita Prah Šincek
Želim si, da bi bil zdrav, saj če si zdrav, pride še vse ostalo. Želim si tudi, da bi se dobro razumeli.
Mitja, 2. TM Želim si boljše ocene, nov računalnik, kolo in veliko zdravja.
Nace, 2. TM V novem letu si želim zdravja, sreče, ljubezni ter da popravim vse nms-je.
Žiga, 2. TM
Samo da je zdravje.
Jaka in Klemen, 2. TM »... Sneg skopni in svet se vrne na stari tir, a v spominu ostane misel, kako je, ko je mir.«
Jernej, 2. TM Želim, da bi uspešno končal letnik, da bi bili vsi v moji družini zdravi, da bi bil na svetu mir in ne bi bilo nikjer lakote.
Grega, 3. TTa Želim si uspehov v šoli in na športnem področju. Želim si tudi dolgo vroče poletje.
Veronika, 3. TTa Želim si uspešno končati 3. letnik in narediti izpit za avto in obiskati 3 tuje države. Mojca,	3.	TTa
V letošnjem letu si želim, da bi bil še naprej uspešen na glasbenem
področju in v atletiki. Želim si tudi nov kontrabas ali pa nov ojačevalec. Rad bi tudi uspešno zaključil letnik, imel čim manj poškodb ...
Ilj, 3. TTa Dosti uspeha v vsem.
Martin, 3. TTa Želim si uspešno zaključiti letnik s čim manj neuspehi.
Miha, 3. TTa Moja želja je izpolniti normo za evropsko prvenstvo na 400 m ovire. Želim tudi, da bi se svet končno zbudil in se začel zavedati, kaj delamo našemu planetu.
Nejc, 3. TTa ■ Dijaki 2. letnika programa tehnik mehatronike (2. TM) in tretjega letnika programa turistični tehnik (3. TTa)
VI PIŠETE
Zima prihaja, poskrbimo za živali!
V teh letih, odkar so ustanovljena društva proti mučenju živali, je za nami že veliko opravljenega dela. Rešili smo veliko zanemarjenih in trpinčenih živali. V tem svetu nasilja, zločina proti naravi in živalim, kakršnega ustvarja človek, se ob naših klicih na pomoč obračamo na vas, ljudi dobrega srca, kijih ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, ki so izpostavljene vsakodnevnemu malomarnemu in krutemu ravnanju, da jim ponudite pomoč. Preprečujte mučenje, odločno ukrepajte proti vsem tistim posameznikom, ki jim ni mar, da so tudi živali živa bitja, saj čutijo in občutijo kot človek. Postanite član društva proti mučenju živali. Člani društva smo dolžni opozarjati lastnike živali in prijavljati na veterinarske inšpekcije, policijo vsako nezadostno oskrbo in surovo ravnanje z njimi.
Zima je tu in v tem času, ko mraz ogroža ne le človeka, temveč tudi živali, opozarjamo vse tiste lastnike, ki z njimi neodgovorno ravnajo, da so dolžni zanje poskrbeti, da bodo preživele zimo v toplih, suhih in čistih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene ter brez čiste, pitne vode. Poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje, pomagajte jim, saj si to zaslužijo, kajti žival je odvisna samo od vas.
Žrtve mraza so zlasti ne dovolj oskrbovani psi čuvaji, ki čuvajo gospodarjevo imetje dan in noč, pripeti na verige. Pes čuvaj mora imeti leseno uto, dobro izolirano z dvojnimi stenami, pravokotne oblike in postavljeno 10 cm od tal, vhodna odprtina je z leve ali desne, preko katere visi debelejša zavesa. V notranjosti naj ima vedno otep suhe slame ali ode-
jo. Ne pustite psa ležati na prepihu, snegu ali na vlažnih, blatnih površinah, ker vam bo zbolel. Pred uto naj bo položena suha, gladka deska brez žebljev. Še posebno so v teh hladnih dneh občutljivi mladički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, naj bodo pozimi v hiši. V zimskem času potrebujejo psi bolj izdaten topel obrok zdrave hrane z več maščobami in ogljikovimi hidrati, dvakrat na dan in vedno dovolj pitne vode (voda v posodah rada zmrzne, zato bodite previdni). Mladi psički do enega leta se hranijo večkrat na dan. - Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dolga 4 do 5 metrov, ovrat-ni ca mora biti usnje na in ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Pes je družabno bitje in si želi bližino svojih skrbnikov, čutiti mora, da je član družine, zato ga ne pustite osamljenega. Verjemite, takšen pes trpi, počuti se zavrženega. Nikoli ne imejte psa neprestano na verigi, izpustite ga vsaj dvakrat na dan, da se sprosti. To velja za pse, ki bivajo v pesjaku. Ob bolezni živalim pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. Zaradi neodgovornosti ljudi je tudi vse več zavrženih mačk (psov), ki si iščejo toplo zavetje, vse premra-žene, preplašene, lačne, žejne in preganjane od brezčutnih ljudi, zato opozarjamo, preden si nabavite kakršno koli žival, premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ali kastracijo. In za konec, poskrbimo tudi za naše pti čke, ki si v zas neže ni naravi ne najdejo dovolj hrane... pomagajmo jim!
■ Članica Društva proti mučenju živali: Štefka Kurent
Po spominih II. svetovne vojne
?0 HRIBIH IN MINAH
Komaj smo se izmuznili objemu raznih novoletnih praznovanj, že nas je za »protiutež« veselju na začetku januarja spomnil vsakoleten spominski pohod po poteh Pohorskega bataljona. Udeležba na njem se prav prileže tako za dušo kot telo.
Za organizatorje pohoda je to velik zalogaj, saj poskrbijo za množično udeležbo vseh dobro mislečih ljudi, ki se zavedajo vrednot neenakovrednega boja in žrtev, ki so za domovino darovale življenja. Tega res ne smemo nikoli pozabiti.
Skupina planincev iz Planinskega društva Vinska Gora se je zgodaj odpravila na pot in se pri koči na Pesku podala na pohod v sicer zasneženo Pohorje, ki so mu grozile dežne kaplje. Ob plačilu startnine smo bili delež ni dob rot za želo -dec in najprej hodili po cesti, čez nekaj časa pa zavili v gozd na skrbno shoje no gaz. Občas no nas je dež rahlo poškropil, s približevanjem središču dogajanja - prizorišču nekdanjega zadnjega boja izdanega Pohorskega bataljona, pa se je spremenil v sneg. Prisluhnili smo slavnostnemu govoru ministrice za obrambo dr. Jelušičeve. Njene besede, da je »položitev vencev vse, kar lahko danes storimo za padle borce«, so odmevale med drevesi in množi co lju di, kjer so se
pod snegom skrivala obeležja nekdanjega grozljivega dogajanja. Prisotnost slovenske vojske, praporščakov in zborovska pesem nas je pospremila na pot proti Osankarici, kjer nas je zajela prava snežna ploha. Tu se je bilo moč okrepčati, pogreti v vojaškem šotoru in pokramljati. Pot smo nadaljevali proti naselju Kot, kjer so nas čakala
prevozna sredstva in čaj. Kamioni so pridno plu ži li ces ti šče, da ni bilo težav z vožnjo. V Zrečah smo se oglasili v športni dvorani, kjer smo prvi potrdi li naš pohod. V dvorani je bilo vse nared za njegov vesel zaključek. Mi smo se mu odrekli, saj smo imeli drugačen načrt.
V Stranicah smo se po dogovoru sestali s prijazno gospo Zdenko, ki nam je odprla vrata spominske hiše Frankolov-ski zlo čin. Prežeta z množico tragičnih zgodb, ki jih je skozi leta sli ša la od potom cev žrtev, nas je popeljala v takrat ni čas. Izred no moderen prostor, ki te prefinjeno popelje v grozljiva dogajanja tistega časa. Vsa pohvala ustvarjalcem!
Niko mur ni bilo žal za veselico v Zrečah... ■ Marija Lesjak
Mogočna drevesa - neme priče ...
Mnenja in odmevi
Hitro so ukrepali
Na novega leta dan sva z možem šla voščit vse dobro starejši gospe. Ugotovila sva, da leži popolnoma nepokretna. Sama sem jo oskrbela in negovala med prazniki. Ker nima ožjega sorodstva, sem se zatekla po pomoč na center za socialno delo k strokovni delavki Lidiji Hartman Koletnik, univ. dipl. soc. del. Bila sva prijetno presenečena. Hartma-nova si je razmere takoj ogledala. Najprej je na dom poslala negovalke, v nekaj dneh pa je uredila tudi namestitev v domu za ostarele.
To sem napisala, ker v medijih vedno poslušamo same negativne
stvari o tovrstnih ustanovah. Menim namreč, daje treba javnost seznaniti, tudi če se zgodi kaj lepega.
Marija Javornik, Velenje
Pravljični december v Vrtcu Velenje
Decembrski dnevi, polni skrivnosti in pričakovanja, so dokončno za nami. Dogajanje v pravljičnem decembru ni bilo le zanimivo, temveč tudi poučno in nenazadnje čarob no, kot se spo do bi za ta mesec. Otroci so si lahko ogledali množico različnih predstav, pri-
sluhnili pravljicam, koncertom, se družili z glasbeniki, pravljičarji, ilustratorji, plesalci in še bi lahko naštevali. Ne moremo mimo tega, da se zahvalimo vsem, ki so s svojo prisotnostjo pridali svoj kamenček v mozaik prednovoletnega dogajanja v velenjskih vrtcih. Preveč jih je bilo, da bi se lahko zahvalili vsakemu posebej, radi pa bi izrazili zahvalo vsem, ki so nekaj svojega dragocenega časa namenili otrokom v našem vrtcu in jim polepšali predpraznično razpoloženje.
Čeprav se je zvrs ti lo mno go dogodkov, pa je bil prihod dedka Mraza vendarle najbolj težko priča-
kovan trenutek. Letos je bil še mnogo bolj radodaren kot pretekla leta, saj so mu pri nakupu daril z donatorski mi sred stvi v viši ni 5000 evrov pomagali v podjetju Plastika Skaza. Dedek Mraz je nakupil imenitne poganjalčke in leporele za najmlajše, za starejše otroke pa večje število didaktičnih iger. Strokovne delavke bodo poskrbele, da bodo podarjene igrače, z ustrezno uporabo, kar v največji meri prispevale k intelektualnemu, gibalnemu, čustvenemu in socialnemu razvoju otrok. Za donacijo se iskreno zahvaljujemo.
■ Ravnateljica Metka Čas
2010 ™L SLOVENIAN OPEN
MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU
www. mops, velen je.si
RDEČA DVORANA VELENJE
)VENI JA,
PONEDELJEK, 18.1.2010
•	ob 14.00: TURNIR NOVINARJEV VELENJE 2010 PRESS CUP
TOREK, 19.1.2010
•	od 09.30 do 21.00: PREDTEKMOVANJA
SREDA, 20.1.2010
•	od 09.30 do 21.00: PREDTEKMOVANJA
•	ob 19.15: SLAVNOSTNA OTVORITEV
ČETRTEK, 21.1.2010
•	od 09.00 do 22.00: IGRE PAROV in P0S.
PETEK, 22.1.2010	^
•	od 12.00 do 20.00:1/4 FINALA PAROV in POSAMEZNO
•	od 20.30 do 21.30:1/2 P0LFINALA PAROV
SOBOTA, 23.1.2010
•	od 10.30 do 13.00:1/2 FINALA POSAMEZNO
•	od 14.30 do 17.00: FINALA PAROV in POSAMEZNO
•	ob 17.15: FINALE REGIJSKEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU - UČENCI + UČENKE
ITTF
PRO TOUR
MAJOR EVE1IT
I FEEL LOVE IA
Konradu Potočniku -Koniju v slovo
»Ustvarjati in krepiti duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta za človekoljubne potrebe in prostovoljno pomagati v ožji in širši skupnosti.«
To je temeljno poslanstvo lionizma, mednarodnega gibanja, ki združuje v humanitarnem poslanstvu preko milijon članov na vseh konti-nen tih sveta.
V Velenju smo Lions klub ustanovili leta 2000. Le nekaj let kasneje se je klubu na povabilo ustanoviteljev priključil tudi Konrad Potočnik, ki smo ga Velenjčani že od prej poznali kot dipl. inž. računalništva in informatike, direktorja podjetja Norma soft in človeka, ki mu vrednote lionističnega gibanja že pred sprejetjem v klub niso bile tuje. Poznali smo ga pod njegovim vzdevkom Koni; kot človeka, kije družbeno vpet v naše okolje, ki izjemno verjame v vrednote svojega poklicnega dela in v svojem vsakdanjem življenju spoštuje tudi delo drugih.
Postal je aktivni član kluba, se redno udeleževal klubskih sej in sodeloval pri humanitarnih projektih, ki smo jih vodili v okviru Lions kluba Velenje. Štiri leta je opravljal tudi pomembno vlogo blagajnika, ali kot rečemo v lionizmu - zakladnika kluba. Vestno je opravljal svoje delo in pri svojem delu spoštoval etično načelo lionizma, ki pravi: »Gradim, ne podiram, sem obziren v kritiki in nesebičen pri pohvali.« Zavedal se je, da lionizem ne pomeni uveljavljanja samega sebe na način, da škoduješ drugim, in da je prijateljstvo predvsem cilj in ne pripomoček. Da pravo prijateljstvo ni v koristoljubju, temveč v pomaganju.
Kljub temu da so ga zadnje čase pestile zdravstvene težave, se je vedno odzval na skupne akcije in v njih prispeval pomemben delež. Kot vsi člani kluba je bil vedno vesel in notranje ponosen, ko smo izročali finančno ali materialno pomoč tistim, ki so jo najbolj potrebovali.
Koni je bil prijeten človek. Užival je v svojem poklicnem delu, živel polno življenje s svojo družino in seveda tudi z glasbo. Ta mu je bila spremljevalka že iz mladih let. Bil je del velenjske glasbene zgodbe osemdesetih letin zagotovo je veljal za enega najboljših velenjskih bobnarjev. Spoznal se je na glasbo, ne glede na to, od kod je prihajala in kakšnega žanra je bila.
Lions banda, ki smo ga člani kluba ustanovili pred dvema letoma, si seveda brez Konija nismo mogli zamisliti. Zadnji nastop Lions banda lani v Cankarjevem domu v Ljubljani je bil žal tudi zadnji Konjev nastop za bobni. Odkrito in prešerno se je veselil po koncu nastopa in bil, kot vedno v naši sredini, izjemno razpoložen.
Konija bomo pogrešali. Odkritosrčnega, spoštljivega, nesebičnega in vedno pripravljenega pomagati. Prijatelji iz Lions kluba Velenje vemo, da smo sodelovali z Velikim človekom za Velike cilje.
Še zadnjič ga pozdravljamo z lionističnim geslom:
»We serve - Pomagamo«.
■ Lions klub Velenje
16
»»Has
Za Koprom in Domžalami Celjani
»Kapo dol tako našim fantom kot prirediteljem!«
Velenje, 8. in 9. januarja - Te
besede je izrekel Damjan Romih, vodja zmagovalne ekipe CM Celje, ob koncu tretjega tako imenovanega All Star turnirja v malem nogometu na odboj, ki ga je po prvih dveh v tekmovanjih v mariborski dvorani Luka Združenje klubov prve lige letos pripravilo v Velenju. V finalni tekmi so celjski nogometaši prepričljivo (podobno
zaradi iskanja parkirnega prostora. Za nekoliko bolj živahno 'dogajanje' na tribuni je poskrbel kakšen avtobus mariborskih navijačev, ki so začeli z gestami in vzkliki groziti manj številnim Celjskim grofom. Do 'prijateljskega srečanja' med njimi ni moglo priti, saj so bili vsak na svoji strani tribune, poleg tega pa je bilo za varnost dobro poskrbljeno in hitro so se umirili. K 'umir-
bilo zgledno urejeno. Kapa dol tako našim fantom kot prirediteljem.«
Skoraj šest
zadetkov na tekmo ^■
V 28 tekmah so gledalci videli 160 zadetkov, skorajda šest na tekmo (dobrih 5,7), dve tekmi sta odločili kazenski streli (ni bilo podaljškov). Prvič v četrtfinalu med Nafto in Olimpijo (5 : 3, 2 : 2, 1 : 1) in drugič v polfinalu med Rudarjem in Domžalami (4 : 5, 4 : 4, 1 : 1).
Največ zadetkov, dvanajst, je bilo doseženih v predtekmovanju med Hitom Gorico in Interblockom (6
Rudarji tudi tokrat niso pregnali uroka Lendavčanov. Za Velenjčane sta med turnirjem igrala tudi odlična igralca malega nogometa Drago Kugler, Uroš Kroflič, člana KMG Dobovec (Rogatec)
kot Domžale lani Maribor) - kar s 7 : 2 - premagali prav Domžale. V zmagovalni ekipi je strelsko izstopal Rok Štraus s tremi zadetki. Skupaj s Petrom Gerenčerom je bil tudi najboljši strelec turnirja. Razglasili so ga tudi za najboljšega igralca, z obrambami pa je najbolj navdušil Franci Biček (Domžale). V tekmi za tretje mesto so bili nogometaši Nafte s 5 : 4 boljši od velenjskega Rudarja. Priznanja, lepe pokale, sta najboljšim podelila Branko Flor-janič, predsednik združenja, in mag. Ivan Simič, predsednik slovenske nogometne krovne organizacije. Na turnirju pa smo opazili tudi selektorja Matjaža Keka (v soboto in nedeljo je bil v Velenju seminar za trenerje s PRO licenco in na njem je bil eden od predavateljev).
Finale je bilo zaradi premoči celjski igralcev manj zanimivo od tekme za tretje mesto. Celjani so že po dobrih desetih minutah imeli z goloma Dejana Krljanoviča (dva zadetka na tekmi) in prvega Štrausovega povedli z 2 : 0. Na začetku druge polčasa, po znižanju Davida Svib-na na 1 : 2, so si lanski prvaki še vlili upanje za ponovitev uspeha, a je Štraus v 24. minuti (finale so igrali 2 x 20, polfinale 2 x 15, predtekmovanja pa 2 x 10) že odločil tekmo, saj so v 31. minuti imeli že prednost 6 :1.
Maribor in Koper domov že po predtekmovanju
S tem turnirjem je združenje popestrilo zimski premor v prvi ligi, hkrati pa naj bi tovrstno tekmovanje tudi prispevalo k še večji priljubljenosti nogometne igre pri nas. Žal dvorana nikoli ni bila polna, povprečno si je tekme ogledalo 300 gledalcev. Morda je bil obisk pod pričakovanjem tudi zaradi slabih vremenskih razmer, pa tudi
itvi' Mariborčanov so prispevali tudi 'njihovi'nogometaši (nastopili so morda celo z najbolj spremenjeno, pomlajeno zasedbo), ki so prvenstvo končali že v predtekmovanju z eno samo osvojeno točko. Zanimivo, dobili so jo v 5. krogu predtekmovanja prav proti kasnejšim zmagovalcem - Celjanom (1 : 1). Po predtekmovanju pa so se poslovili tudi Koprčani, prvi zmagovalci.
V predtekmovanju so ekipe razdelili približno po geografskem položaju na skupini A in B. Zanimivo. Igrali so po liga sistemu, od četrtfinala naprej pa ni bilo več možnosti spodrsljajev, saj so igrali na izločanje. V predtekmovanju so odigrali 20 tekem. Vrstni red v skupini A. 1. Nafta 9, 2. CM Celje 8, 3. Rudar 7, 4. Labod Drava 3, 4. Maribor 1. Skupina B: 1. Domžale 7, 2. Hit Gorica 5, 3. Interblock 5, 4. Olimpija 5 (o razvrstitvi so najprej odločale medsebojne tekme), 5. Luka Koper 4. V mali finale so se uvrstile kar tri iz prve skupine (Nafta, CM Celje, Rudar), iz skupine B pa samo Domžale.
Ali to pomeni, da se na tem delu države igra boljši nogomet!?
Damjan Romih, vodja celjske ekipe, je to razložil: »To ne moremo trditi. Se pa najbrž na tem območju igra bolj mali nogomet. Krivično do drugih pa bi bilo reči, da se tu igra boljši nogomet. To je bil pač turnir v času premora, ko ekipe še niso pripravljene, so šele na startu priprav, tudi še niso popolne, ne uigrane. Ne glede na to, kakšna je bila njihova zasedba, je dejstvo, da smo mi pač pokazali od vseh najboljšo taktično in telesno pripravljenost. Skratka, veseli me, da so naši fantje igrali zelo lepo. Vsekakor pa je bil pomembna popestritev tega premora. Pohvaliti moram organizatorja, da so ga res pripravili na visoki ravni. Vse je
nam žal. Z umetno travo pa smo veliko prispevali k temu, da (skorajda) ni bilo poškodb.«
Mitja Hlastec, direktor združenja, pa je bil še nekoliko bolj odločen o tem, kje naj bi bil naslednji turnir: »Turnir je uspel, prepričan sem, da smo zadovoljili okus gledalcev, pa tudi samih igralcev. Škoda je le, da je bilo manj gledalcev, kot smo pričakovali. Očitno je obilno sneženje ljudi, zlasti iz okolice Velenja, zadržalo doma.
Pred dvema letoma smo začeli v Mariboru, nadaljevali v Velenju, sedaj bi se radi selili proti zahodu, šli po Sloveniji naprej. Zakaj ne bi bil naslednje leto v Celju, pri letošnjih zmagovalcih!?«
Pušnik želel več ^■
Marijan Pušnik, trener Rudarja: »Turnir je gotovo koristen za popularizacijo nogometa. Res pa je, da se trenerji bojimo poškodb na začetku
sezone. Žal nam tudi na tem turnirju sreča ni bila naklonjena. Zaradi rahlih pošpkodb v zadnjih dveh tekmah nista igrala Rusmin Dedič in Arnes Mahmutovič. Fantje so se trudili, a žal ni bilo prave sreče v polfinalu in za tretje mesto. Tako mi je vendarle žal, da pred našmi gledalci nismo osvojili enega od prvih treh mest. Nič ne de, to ne bo vplivalo na naš nadaljnji potek priprav.«
Rudarji uradno začeli v ponedeljek
Najprej bodo na vrsti testiranja igralcev, nato pa bomo vadili dvakrat na dan. Vse do 20. januarja, ko bomo odšli dvakrat ob hrvaško morje. Prvič 20. januarja v Medulin, potem bomo spet teden dni v Velenju, nakar bomo šli še drugič na Hrvaško, za pet dni v Rov-inj.«
Trener Pušnik je v priprave vključil
tudi nadarjene mladincev.Velenjčani so jeseni gotovo bili moštvo, ki je bilo najbolj na 'udaru' glede poškodb in tudi kartonov. Zanimivo, tudi na malonogometnem turnirju jim Fortuna, boginja sreče, ni bila naklonjena. V polfinalni in finalni tekmi namreč nista mogla igrati Rusmin Dedič in Arnes Mahmu-tovič. V drugem delu, vsaj na začetku, pa trener ne bo imel na voljo vseh igralcev. »Naslednje mesece bo po uspešni operaciji križnih vezi po posebnem programu treniral Mešič, pa tudi Marko Kol-si še dva meseca ne bo mogel pomagati moštvu, ostali pa so v pogonu.«
Za sedaj le Selimi
Sicer pa so se Velenjčani v zimskem premoru sporazumno razšli z Lukom Prašnikarjem, Markom Pokleko, Timom Lo Ducom in Boštjanom Kreftom, novi igralec pa je odslej Nedzbedin Seli-mi, igralec makedonsko-albanskih korenin s švicarskim državljanstvom, ki je prej igral za Primorje.
: 6, 1 : 6). Ta tekma je bila tudi med najbolj napetimi, saj so Ljubljančani po prvem polčasu (vodili so s 6 : 1) in bili gotovo prepričani, da bodo zlahka zmagali. Toda Novogoričani so jim od 17. do 20. minute (v predtekmovanju je bil igralni čas 2-krat 10 minut) zabili kar štiri gole.
Rok Štraus, najboljši igralec: »Turnir je bil zelo dobro organiziran. Nanj smo prišli malce utrujeni, saj smo pred nekaj dnevi začeli priprave na spomladanski del prvenstva. Začeli smo z zmago proti Nafti (3 : 2) in pokazali, da želimo do konca. Dober začetek nam je že na samem začetku dvignil samozavest. Samozavest in iz tekme v tekmo smo zmagovali in zasluženo slavili. Vse teme so bile težke, tudi finalna. Po rezultatu bi sodili, da ni bilo tako, toda verjemite mi, mi smo se zelo namučili. Vsekakor zasluženo nosimo pokal v Celje.«
Prihodnje leto v Celju?
Branko Florjanič, predsednik Združenja nogometnih prvoligašk-ih klubov, je bil po zadnji tekmi in podelitvi lepih pokalov zelo zadovoljen: »Ob koncu turnirja je upravičeno prišel nasmeh na naša lica. Ta je posledica zadovoljstva ekip, ki so vse po vrsti hvalile organizacijo v Velenju. To ni samo naša ali pa predvsem naša zasluga, je zasluga tako tukajšnjega športnega zavoda Rdeča dvorana, Rudarja in vseh drugih, seveda tudi pokroviteljev, ki so pomagali pri njegovi izvedbi.«
Bo četrti spet v Velenju ali boste prakticirali odslej vsako leto drugje?
"Spomladi, ko bo na seji predsedstva združenja poročilo o letošnjem turnirju, se bomo dogovorili, kako naprej. Tudi letos jih je nekaj želelo organizacijo, dva, trije, odločili smo se za Velenje in še enkrat - ni
Največji pokal sta Ivan Simič in Branko Florjanič podelila Celjanom, v roke kapetanu Rajku Repu.
Omladič odhaja k Olimpiji
Vse kaže, da Rudar zapušča Nik Omladič, odlični mladi reprezen-tant, ki ima pogodbo z Velenjča-ni do konca letošnjega prvenstva. V Olimpiji naj bi se pridružil Luki Prašnikaiju, s katerim se je vodstvo Rudarja pred nedavnim spo ra zu mno raz šlo (enako tudi z Markom Pokleko, Boštjanom Kreftom ter Timom Lo Duco).
Med malonogometnim turnirjem konec prejšnjega tedna v Rdeči dvorani sta predsednik kluba Dejan Radovanovič in tehnični vodja Miran Jalušič doživela veliko presenečenje, ko jima je Simon Seš lar, športni direktor Ljubljančanov, sporočil, da je Omladič z njimi že podpisal predpogodbo.
Ta tre nut no eden naj -boljših Rudarjevih igralcev skupaj s svojim očetom Gvidom najbrž pričakuje, da mu bo prestolnica z novim stadionom (tega načrtujejo tudi v Velenju) veliko boljša odskočna deska za morebitno nadaljevanje nogometne poti v tujini, o kateri najbrž sanja podobno kot drugi mladi nogometaši. Pravijo pa tudi, da sta z Luko (Prašnikarjem) velika prijatelja in menda, kjer igra eden, želi tudi
drugi. Vodstvo Rudarja bo zanj zahtevalo odškodnino, ki jim men da pri pa da po pravil ni ku mednarodne nogometne zveze.
V zvezi z njegovim odhodom so iz kluba poslali sporočilo za
javnost. Vanj so zapisali: »Vodstvo kluba je nad odločitvijo igralca, predvsem staršev in agenta razočarano, saj si je klub prizadeval, da podaljša pogodbo z njim. S starši in agentom se je klub zadnje štiri mesece intenzivno dogovarjal o pogojih za podaljšanje pogodbe. Ugodili smo vsem zahtevam, ki so jih pri pogajanjih
postavili. V času pogajanj so starši in agent zagotovili, da bo igralec kariero nadaljeval v NK Rudar, če ne bi bilo interesa iz tujine.
V NK Rudar Velenje smo ponosni na to, da gojimo korektne in poštene medsebojne odnose z vsemi igralci in da izpolnjujemo vse naše obveznosti v roku in redno. Klub je za slovenske razmere dobro organiziran in daje med drugim velik poudarek delu z mladimi. Projekt nogometne šole je na polno zaživel in ponosni smo na to. Na temelju dobro zastavljene dolgoročne strategije kluba in kvalitetnem delu za razvoj mladih kadrov, se je v ospredje slovenskega nogo meta pre bil tudi igralec Nik Omladič. Zato smo bili v klubu presenečeni in razočarani nad nekorektnim dejanjem staršev, agenta in njihovih svetovalcev. Tolaži nas pa dejstvo, da je v mlaj ših selekcijah še veli ko potencialnih talentov, ki bodo dosegli kvaliteto Nika Omladiča ali jo celo presegli.«

SPORT IN REKREACIJA
Pred državnimi prvaki peklenski mesec
Rokometaši Gorenja začeli priprave na drugi del prvenstva - V uvodu tekmia s Slovanom - 13. februarja v tekmi lige prvakov z Bosno v Sarajevu
Zimskega odmora je bilo v ponedeljek konec tudi za državne prvake, rokometaše velenjskega Gorenja. Zbrali so se v nekoliko spremenjeni zasedbi. Največja je na trenerskem mestu, saj bo ekipo odslej vodil Branko Tamše, dosedanji pomočnik Ivice Obr-vana. Hrvaški trener namreč ni
sprejeli novih pogojev kluba: Matjaža Mlakarja, Sebastijana Soviča, Boštjana Kavaša in Sergeja Datukašvilija. Žal mi je, a treba je vedeti, da je na prvem mestu klub. Zadovoljen pa sem, da so prišli fantje večinoma zelo dobro pripravljeni. Ekipi se je pridružil naša nekdanji igralec, krožni
teden dni preselili v Terme Olim-ija, saj bo Rdeča dvorana zaradi mednarodnega namiznoteniškega turnirja nekaj dni zasedena.
»Tam bomo dali poudarek nabiranju moči in uigravanju ekipe, poskušali pa se bomo dogovoriti tudi za dve prijateljski tekmi.« Nato se bodo vrnili v Velenje in do 6. febru-
pristal na spremembo pogodbe, po kateri bi zaradi gospodarske krize, ki je udarila glavnega sponzorja, v prihodnje dobival manj denarja. Prvi trening v Rdeči dvorani je spremljal na tribuni kot gledalec.
Branko Tamše je po njem povedal: »Na treningu je bilo šestnajst igralcev, prišli so vsi, pa tudi nekateri iz naše mladinske šole. Povabili smo jih zaradi boljše organizacije treningov in nabiranja izkušenj, ker reprezentanti Slovenije, Bosne in Hrvaške manjkajo. Seveda ni bilo tudi igralcev, ki niso
napadalec Samo Rutar, ki ga tri leta v našem klubu ni bilo. Igral je v Španiji in Grčiji. Skratka, pridobili smo enega domačega igralca, kar je lepo. Veseli smo tudi tega, da je z nami Matevž Skok, saj je eden največjih talentov v našem klubu in upam, da bo še napredoval. Pravzaprav pa sem vesel vsakega, ki je s klubom našel skupen jezik. Položaj je pač tak, da je klub na prvem mestu in ta se je odločil za takšno pot, da čimprej pride na zeleno vejo in da se bo dalo normalno delati naprej.«
V soboto se bodo preselili za
arja, ko bodo v uvodni prvenstvene tekmi drugega dela gostili Slovan, odigrali še dve, tri prijateljske tekme.
Februar bo za državne prvake dobesedno peklenski. Nadaljevali bodo namreč tekmovanje tudi v ligi prvakov in se skušali uvrstiti v drugi del tega najmočnejšega klubskega tekmovanju na stari celini. V Evropi so v tem delu tekmovanja še tri tekme. 13. februarja bodo gostovali pri Bosni, se v gosteh udarili z Veszpremom, v začetku marca pa gostili še francoski Chambery.
■ vos
Tudi dekleta začela vaditi
Tudi nogometašice Rudarja Škal so se začele pripravljati na spomladanski del prvenstva v 1. ženski nogometni ligi. Nadaljeval se bo 14. marca. Velenjčanke, igralke
Rudar Škale z 9 (20 : 12), 6. Maribor s 6 (17 : 22), 7. Velesovo -kamen Jerič s 3 (17 : 22), 8. Dornava 0 (7 : 56).
Uvod v priprave so na moškem
24. januarja, v velenjski Rdeči dvorani.
Prvi turnir zimske lige za članice je bil odigran v Slovenj Gradcu. Naše Velenjčanke so tam
ŽNK Rudar Škale, pa bodo prvo tekmo odigrale doma proti ekipi ŽNK Krka.
Po jesenskem delu je v vodstvu Krka z 21 točkami (51 : 2), 2. Pomurje - Beltinci s 16 (32 : 12), 3. TOUR Slovenj Gradec s 16 (24 : 8), 4. Jevnica s 12 (23 : 15), 5.
malonogometnem turnirju v velenjski Rdeči dvorani odigrale prijateljsko tekmo z Jevnico iz litijske občine in visoko zmagale. V nedeljo pa se je za članice začela zimska liga, za mlajšo selekcijo U14 pa se turnirji začnejo to nedeljo v Tolminu, in naslednjo,
prikazala dobro igro. V petih tekmah so dvakrat zmagale, enkrat igrale neodločeno in dvakrat izgubile. Naslednji turnir bo v soboto (16. 1.) v Murski Soboti. Sklepni turnir pa bo v Velenju v Rdeči dvorani, na zaključnem turnirju zimske lige 7. 2.
Elektra izgubila v Laškem
Košarkarji Elektre Esotecha so leto začeli s porazom. V soboto so v Laškem morali priznati premoč Zlatorogu. Po slabem začetku so Šoštanjčani sicer ujeli Laščane, vendar na koncu tesno izgubili z 80 : 83.
Elektra Esotech je že v sedmi minuti zaostajala za 14 točk (17 : 3), na odmor po prvi četrtini pa so Šoštanjčani odšli s šestnajstimi točkami zaostanka. V nadaljevanju so strnili svoje vrste in po delnem izidu 36 : 13 v 23. minuti celo povedli 45 : 38. Nato so ponovno sledile minute gostiteljev, ki so znova prevzeli pobudo ter prednosti
do konca srečanja niso več spustili z rok.
Nerešljiva uganka za obrambo Elektre Esotech je bil Dražen Bub-nič, ki je dosegel 21 točk. Pri Šoš-tanjčanih je bil s 17 točkami, sedmimi podajami in petimi skoki najboljši Tadej Koštomaj, 15 točk je dosegel Dejan Cup, 12 pa Andrej Podvršnik.
Kljub porazu se je trener Šoš-tanjčanov Borut Cerar po srečanju z optimizmom ozrl proti prihodnjim tekmam: »Po borbeni igri je zmaga ostala v Laškem. Če bomo nadaljevali s takšno igro, bomo trn v peti še marsikateri
ekipi.«
V soboto čaka šoštanjske košarkarje nova težka tekma, saj v svoji dvorani gostijo četrtouvrščeno ekipo PRO-TEK Zasavje. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri. Prvo letošnjo tekmo teh dveh ekip v Trbovljah so za točko dobili košarkarji Elektre Esotecha.
Odhod enega najboljših igralcev ekipe in tudi sicer lige Telemach - Andrewa Briana Feeleyja - je v klubu pustil kar globoko vrzel, zato v vodstvu Elektre Esotecha intenzivno iščejo novega igralca na igralnem mestu centra.
Dve odmevni zmagi Marjana Jelenka
Robi Hrgota in Gašper Berlot na tekmah svetovnega pokala konec minulega tedna nista potrdila olimpijske norme. To bosta iskala v naslednjih tekmah, in sicer Hrgo-ta v Saporu na Japonskem, Berlot in Jelenko pa v Francoskem Chanevu in nato v avstrijskem Sef-feldu.
V Kranju na tekmah alpskega pokala pa so vidno vlogo v reprezentanci Slovenije igrali tudi tekmovalci SSK Velenje. V konkurenci 66 tekmovalcev iz 7 držav je v nordijski kombinaciji najbolj navdušil Marjan Jelenko. Na sobotni tekmi se je z odličnim
tekom s 17. mesta po skokih prebil na prvo mesto. Močnim konkurentom, ki tekmujejo tudi v svetovnem pokalu, pa se ni dal tudi v nedeljo, ko je v sprintu s petega mesta po skokih spet prišel v cilj kot zmagovalec.
Vrhunsko formo je pokazal tudi mladinski reprezentant v solo skokih Klemen Omladič. V soboto je bil četrti, v nedeljo pa po vremenski loteriji na 21. Čaka pa ga še trdo delo, saj je eden od kandidatov za nastop na bližajočem se mladinskem svetovnem prvenstvu. Na prvi preizkupšnji bo že ta konec tedna, ko bo nastopal na
tekmah celinskega pokala v nemškem Neustadtu. Krstni nastop na alpskem pokalu je opravil tudi mladi Niko Hižar, ki pa je v konkurenci 68 tekmovalcev ostal brez točk.
V klub vabijo mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Prvo vadbo lahko začnejo z alpskimi smučmi. Več o klubu na spletni strani www: velenje-ski-jump.si.
■ Jožef Ograjenšek
Več kot 330 tekmovalcev in tekmovalk iz 45 držav sveta
V Velenju sklepne priprave za začetek 11. "Petrol" - mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu
Organizatorji letošnjega 11. PETROL - mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu, ki bo od 19. do 23. januarja v Rdeči dvorani, hitijo z aktivnostmi za organizacijo tega velikega, morda letos celo največjega tekmovanja v Sloveniji. Prijavljenih je preko 330 tekmovalcev in tekmovalk iz 45 držav sveta. Med tekmovalci je najvišje uvrščeni tekmovalec mladi Nemec Dimitrij Ovtcharov, ki zaseda trinajsto mesto na svetovni lestvici, pri ženskah pa je to z devetim mestom Korejka Kim Kyung Ah. Gre za izjemno močan turnir, saj je tako med ženskimi kot moškimi igralci na turnir prijavljeno več kot štirideset, ki so uvrščeni med prvih sto
s svetovne lestvice.
Tekmovanje bo potekalo tako kot vsako leto v kategoriji moški in ženske posamično in v parih ter do 21 let. Najboljši si bodo po zaključku tekmovanja razdelili bogat nagradni sklad, ki je tudi letos 122.000 ameriških dolarjev (moški in ženska zmagovalka na koncu dobita oba enako vsoto). Borbe mojstrov bele žogice se začnejo v torek, 19. januarja, in potekajo do sobote 23. januarja, ko se bosta v finalu pomerila najboljša igralca in igralki.
Med bolj znanimi ostalimi igralci naj omenimo Belgijca Jeana Michela Saiva, Čeha Petra Korbla, Danca Alana Bentsena, Francoza Christopheja Legouta, Hrvata
Roka Tošiča, Avstrijko Jia Liu, sestri iz Belorusije Viktorio in Veroniko Pavlovich, Hrvatico Tamaro Boroš itd.
Letos ni tekmovalcev in tekmovalk s Kitajske, prav tako ne bosta prišla 4. s svetovne jakostne lestvice Nemec Timo Booll in šesti ter predlanski zmagovalec Belorus Vladimir Samsonov. Ljubitelji te igre pa bodo kljub temu videli imenitna imena igralcev in igralk namiznega tenisa, zato ne zamudite turnirja v Rdeči dvorani v Velenju preko celega dne od 10. do poznih večernih ur in se nauži-jte gledanja namiznega tenisa. Vstopnine ni.
Tako so igrali
3. allstar - finale
CM Celje - Domžale 7:2 (2:1)
Strelci: Krljanovič (2), Romih, Štraus (3), Popovič; Sviben, Džokovič.
Za 3. mesto
Nafta - Rudar Velenje 5:4 (3:1)
Strelci: Flisar, P. Gerenčer (2), Vinko,
Tolimir (ag); Grbič (2), Tolimir, Klinar.
Izidi, polfinale:
Nafta - CM Celje 0:4 (0:3)
Strelci: Krljanovič, Rep, Popovič,
Duspara.
Rudar Velenje - Domžale 4:5 po kaz. strelih; 4:4 (1:1)
Strelci: Jeseničnik, Tolimir (2), Grbič; Krcic, Ljubijankič, Džokovič,
Zidar.
Četrtfinale
Nafta - Olimpija 5:3 po kaz. strelih; 2:2 (1:1)
Strelci: Miljkovič, P. Gerenčer; Jovič, Stojanovič.
CM Celje - Interblock 3:1 (1:1) Strelci: Duspara, Rep, Štraus; Vrhunc.
Rudar Velenje - HJT Gorica 3:0 (3:0) Strelci: Tomažič Šeruga, Omladič, Jeseničnik.
Labod Drava - Domžale 2:5 (1:3)
Strelci: Balažic, Kurež; Sviben, Zidar, Kovjenič (2), Krcic.
LigaTelemach, 13. krog
Zlatorog Laško - Elektra Esotech 83 : 80 (60 : 54, 36 : 34, 25 : 9)
Elektra Esotech: Golež 9 (1-2), Bukovič 2, Koštomaj 17 (10-12), Podvršnik 12 (2-2), Bilič 7 (1-2), Sjekloča 8 (0-2), Lelič 2, Lekič 8, Cup 15 (2-2).
Vrstni red: 1. Helios Domžale (+1) 24, 2. Krka, 3. Geoplin Slovan oba 23, 4. PRO-TEK Zasavje 22, 5. TCG Mercator (+1) 21, 6. Zlatorog Laško, 7. Šentjur oba 20, 8. Parklji Ljubljana, 9. Elektra Esotech oba 19, 10. Hopsi Polzela 17, 11. Luka Koper 16, 12. Šenčur CP KR 13
»asias
Promet na Gorici se umirja
Ukrepi, ki so jih uvedli, dajejo rezultate - Štetje na ulici Koželjskega pokazalo, da se je promet zmanjšal
Pri štetju prometa na ulici Koželjskega so našteli 3.895 vozil
Milena Krstič - Planine
Velenje - Krajani, ki živijo ob ulici Koželjskega v krajevni skupnosti Gorica, so bili pred osmimi, devetimi leti zelo nezadovoljni s tistim, kar se je na tej ulici, ki je iz dneva v dan postajala bolj tranzitna, dogajalo. Posebej problematičen je bil odsek od Živkoviča do Celjske ceste.
Stanovalci so opozarjali na to, da se promet povečuje, da si čez Gorico pot krajšajo celo tovornjaki in avtobusi, opozarjali so na neznosne pogoje bivanja, tarnali nad prehitrimi vozniki in bili zaskrbljeni zaradi varnosti.
"V teh letih smo v mestni občini uvajali nekatere ukrepe s ciljem, da zmanjšamo in umirimo promet, ljudem, ki tam živijo, pa omogočimo bolj znosno življenje. Najprej smo postavili cestne ovire in tako voznikom preprečili divjanje po tej cesti. Postavili smo prometne znake z omejitvijo hitrosti na 30 kilometrov na uro in obvestilne table, da se lahko po cesti odvija samo lokalni promet,« opisuje prve ukrepe predstojnik javnih gospodarskih služb v Mestni občini Velenje Tone Brodnik. Temu je sledila ureditev krožišča pri Živkoviču, s čimer so preprečili, da bi lahko po tej cesti vozili tovornjaki in avtobusi. Pri vseh ukrepih, ki so jih uvajali, so sodelovali z vodstvom krajevne skupnosti.
»Vodstvo krajevne skupnosti se tudi samo ni strinjalo, da bi se ta cesta zaprla, kot so terjali nekateri, saj bi se z zaprtjem krajevna skupnost
razdelila na dva dela,« pravi Brodnik. Pri vseh ukrepih, ki so jih uvajali, so sodelovali tudi krajani. Samo na to temo je bilo na Gorici petnajst sestankov, včasih tudi kakšen bolj živahen.
Kako je danes? »Lani novembra smo znova izvedli štetje prometa in ugotovili, da se ta ni povečal, ampak se je lani v delu na križišču Goriške in Koželjskega promet zmanjšal, in to
za osem odstotkov, drugod pa ostal vsaj na enaki ravni.« Za večjo varnost so poskrbeli tudi z dodatnimi pločniki, javno razsvetljavo, zgradili so oporni zid pri Živkoviču.
Dosedanji ukrepi so zalegli, čeprav najbrž vsi krajani še niso zadovoljni. Letos bodo tam postavili še merilnik hitrosti. »Ti so se v Velenju pokazali kot dobri. Vozniki podatke o hitrosti, ki jim jih sporočajo, upoštevajo.«
Na uliei Koželjskega bodo letos postavili še merilnik hitrosti. (Foto: vos)
_pyp_
SotdenmacA&i
OBVESTILO OBČANOM!
Spoštovani!
Naročnike odvoza komunalnih odpadkov obveščamo, da so se s 1. 1. 2010 zaradi zaprtja odlagališča nenevarnih odpadkov v Velenju, mešani komunalni odpadki pričeli odvažati na regijsko centralno odlagališče (RCERO) v Celje. S sprejetjem novega tehničnega pravilnika in zakonsko predpisanega tarifnega pravilnika o načinu obračunavanja stroškov uporabnikom storitev javnih služb ravnanja z odpadki smo vam na podlagi veljavnih cen storitev družbe za ravnanje z odpadki (Simbio d.o.o., Celje) obračunali višje stroške odlaganja odpadkov.
Izračunana povprečna procentualna podražitev cen na račun obdelave, odlaganja odpadkov in takse odpadkov po občinah je sledeča:
V	Mestni občini Velenje v blokovni gradnji je 56,57%, pri individualnih hišah s tedenskim odvozom je 63.78% in pri hišah z dvakratnim in enkrat mesečnim odvozom je 63,85 %
V	občini Šoštanj v blokovni gradnji je 56,84%, pri individualnih hišah s tedenskim odvozom je 51,46 % in pri hišah z dvakratnim in enkrat mesečnim odvozom je 51,45 %.
V	občini Šmartno ob Paki v blokovni gradnji je 55,52%, pri individualnih hišah s tedenskim odvozom je 50.55 % in pri hišah z dvakratnim in enkrat mesečnim odvozom je 50,68 %.
Pri tem pa bo cena odvoza in zbiranja odpadkov v mesecu januarju in februarju ostala nespremenjena.
Pričetek izvajanje novega standarda po prehodnem dvomesečnem obdobju s 1. 3. 2010, predvideva novo storitev zbiranja in odvoza bioloških odpadkov, in sicer 1x tedensko v obdobju april-oktober ter na 14 dni v obdobju november-marec. Zbiranje in prevoz ločenih frakcij (papir, plastenke) v ožjem mestnem delu se bosta povečala na dvakrat tedensko, za drugi dve ločeni frakciji (steklo in kovinska embalaža) bo odvoz na 14 dni. Mešani komunalni odpadki se bodo v blokovni gradnji odvažali enkrat tedensko, v naseljih individualnih hiš pa na 14 dni.
Skladno z omenjeno spremembo bo po 1. 3. 2010 prišlo ponovno do nekoliko višje podražitve cen storitev. O tem boste pravočasno obveščeni. Podrobnejše informacije o urnikih odvoza mešanih komunalnih odpadkov, odvoza kosovnih odpadkov, odvoza nevarnih odpadkov in delovanju zbirnega centra na lokaciji bivšega odlagališča boste lahko zasledili v priročnikih za ločeno zbiranje vseh vrst odpadkov z natančnimi navodili o zbiranju in oddajanju odpadkov, ki jih boste prejeli na dom še v mesecu januarju.
Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni!
Uprava PUP-Saubermacher, d. o. o.
Iz policistove beležke
Obležal v krožišču
V	torek, 8. februarja zvečer, je v krožišču v Velenju pod precejšnjo težo alkohola omagal moški. Ker je bil že nekoliko podhlajen, so zanj poskrbeli v zdravstvenem domu, policisti pa so mu zaradi kršitve javnega reda in miru napisali plačilni nalog.
Doberman prosto teka naokoli
V	sredo, 9. januarja, so dobili policisti klic iz Silove. Lastnik ene od tamkajšnjih domačij ima psa dobermana, kije večkrat spuščen in prosto teka naokoli, tudi po cesti. Policisti so se z lastnikom pogovorili in ga opozorili, da bo , če psa ne bo ustrezno zavaroval, plačal globo.
»Galama« pri sosedih
V četrtek, 10. januarja zvečer, okoli 23.30, so v enem od stanovanj v stanovanjskem bloku v Velenju precej »galamili«, celo razbijali. Policisti so si dogajanje ogledali in izvedeli, da se je nekaj podobnega dogajalo tudi noč prej. Kršiteljici so napisali plačilni nalog.
Hoteli v že zaprt lokal
V	četrtek, 10. januarja, so v lokal v Šmartnem ob Paki, kije bil že zaprt, na vsak način hoteli priti neznanci. Razbijali so po vratih in natakarico najbrž precej prestrašili. Ko so na kraj prispeli policisti, so kršitelju, kije še vztrajal, napisali plačilni nalog in ga napotili drugam.
Z.. v« • i	■ v	•
navija či ni bilo težav, s par ki ra njem pa
V	Velenju v Rdeči dvorani je konec tedna potekal dvodnevni nogometni turnir. Glede na varnostno oceno in prisotnost navijaških skupin Viol, Green Dragonsov, Celjskih grofov so se policisti na varovanje dobro pripravili. Kršitev in posebnosti niso zabeležili. So bile pa težave pri parkiranju v okolici dvorane, saj so zaradi močnega sneženja vladale izredne razmere.	■
www.trgovinejager.com
r 1AGER
"trgovine
Center Jager Velenje
Cesta Simona Blatnika 7, 3320 Velenje
ODDAMO V NAJEM:
V Centru Jager Velenje oddamo v najem lokal za trgovsko ali storitveno dejavnost v velikosti 222 m2, v etaži centra (sedaj salon pohištva). Informacije: Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat, tel.: 03/812-10-65, e-mail: tajnistvo@trgovinejager.com
Sled v snegu je vodila v
I	1 ** v v
hmeljišče
Brez vztrajnosti policistov in klica občana bi 34-letni Ljubljančan, ki j e bil pod vplivom alkohola, gotovo zmrznil
Mozirje, 9. januarja - V soboto okoli pol tretje ure zjutraj je občan poklical na številko 113 in povedal, da je opazil pešca, ki je ves izgubljen hodil po vozišču iz smeri Rene-ka proti Rečici ob Savinji. Opozoril je, da obstaja nevarnost, da ga bo kdo povozil.
Dežurni na OKC Policijske uprave Celje so o pešcu obvestili mozir-sko policijsko patruljo. Patrulja je najprej prevozila relacijo, ki jo je omenil občan, vendar pešca ni opazila. Odločili so se, da vseeno temeljito preiščejo celoten odsek. Vodja patrulje je na OKC dobil še telefonsko številko prijavitelja, ki mu je posredoval še natančnejšo infor-
južnega dela gospodarskega objekta, delno pa uničil tudi stropno konstrukcijo. V požaru je poginilo večje število različne perjadi.
Po prvih ugotovitvah kriminalistov je tuja krivda pri nastanku požara izključena. Zagorelo naj bi zaradi kratkega stika na električnih vodnikih akumulacijske peči. V požaru, ki ga je gasilo 88 gasilcev iz desetih gasilskih društev, je nastalo za okoli 40.000 evrov gmotne škode.
Zasegli kilogram marihuane
Polzela, 5. januarja - Žalskipoli-cisti in celjski kriminalisti so pri hišni preiskavi, ki so jo opravili v torek, 35-letnemu Polzelanu zasegli kilogram konoplje, nekaj že zapa ki ra ne in pri pravlje ne za nadaljnjo prodajo, nekaj pa še v fazi sušenja. »Podjetni« Polzelan je prepovedano drogo gojil v bližini stanovanjske hiše, kjer stanuje.
Zasegli konopljo
Žalec, 7. januarja - Kriminalisti so pri hišni preiskavi stanovanjske hiše in pripadajočih gospodarskih objektov na območju Žalca, opravili so jo v četrtek, odkrili dobro skrit kletni prostor, kjer sta 23- in 40-letnik, oba doma z območja Žalca, gojila okoli 100 rastlin prepove-
macijo. Policista sta se ponovno lotila iskanja in v snegu opazila sledi, ki so vodile proti hmeljišču. Po približno stotih metrih hoje sta v visokem snegu v kotanji našla spečega 34-letnega Ljubljančna. Policista sta ga prebudila in mu pomagala do službenega vozila ter ga odpeljala na Policijsko postajo Mozirje.
K sreči se mozirski policisti niso zadovoljili zgolj s pregledom cestnega odseka, na katerem je bil Ljubljančan opažen. Če bi se, bi možakar, kije bil pod vplivom alkohola, skoraj zagotovo zmrznil ležeč v snegu. Zahvala, da seje končalo dobro, pa velja seveda tudi občanu, kije OKC obvestil o majavem peš cu.
V požaru poginila perjad
Gomilsko, 5. januarja - V torek dopoldne je izbruhnil požar na 50 krat 10 metrov velikem gospodarskem objektu v Gomilskem.
Požar je v celoti uničil ostrešje
dane konoplje. Sadike in pripomočke za gojenje (luči, ventilatorje, gnojila) so jima zasegli, zoper osumljena pa bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Celju.
Drzen rop
Velenje, 9. januarja - Policisti so v soboto obravnavali drzen rop. 29-letni mladenič je vdrl v stanovanje na Prešernovi, pretepel 31-letnega stanovalca in mu z mize vzel 50 evrov. Stanovanje je oško-dova nec nato zapus til, utr pel je nekaj lažjih telesnih poškodb. Poiskal je zdravniško pomoč.
Izginjale denarnice
Velenje - Velenjski policisti so prejšnji teden obravnavali več kraj denarnic iz garderobe telovadnice Šolskega centra Velenje. Gre že za drugo večjo »akcijo« kraj denarnic in mobilnih telefonov iz garderob v času, ko so bili oškodovanci na treningu.
107,8 MHz FM 88,9 MHzFM
HOROSKOP
hU
orosKoo
Oven od 21.3. do 21.4.
Trudili se boste, da boste delali dobro in da s svojimi skrbmi čim manj obremenjevali najbližje. Skrbi pa ne bo malo. Zato vas znajo prizadeti očitki, da ste sebični in da ne znate poskrbeti za dobro vzdušje. Samotar sicer še vedno niste, res pa je, da bi lahko kdaj kakšno zadrego doma in v družbi premagali tudi s pomočjo nasmeha in humorja, ki vam ga sicer ne manjka. Poleg tega pojdite večkrat k prijateljem, ki ste jih močno zanemarili. Dolgi januarski zimski večeri bodo kot nalašč za to, da vrnete vse obljubljene obiske. In da v roke vzamete kakšno dobro knjigo.
Bik od 22.4. do 20.5.
Spravljali se boste k delu, s katerim že krepko zamujate. Čeprav je januar že pregovorno bolj zaspan in počasen mesec, nikakor ne boste mogli uloviti delovnega ritma in postoriti vsega, kar si boste začrtali. Energije ne boste ime-i prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. Zelo verjetno je, da se boste v teh dneh spopadli tudi s prehladom, a kaj hujšega ne bo. Bo pa to znak, da je čas za bolj zdrav načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje, če tega ne boste storili sami. Ljubezen? Ne boste čisto prepričani, da ste storili prav.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Življenje po novoletnih praznikih seje hitro vrnilo v ustaljene tirnice. Nič ne boste jezni, če boste imeli preveč dela, saj veste, da je to dober znak. Poslovno vam bo letošnja zima zelo naklonjena, kar ste slutili že nekaj časa. Zato boste uspešno krmarili med številnimi obveznostmi in zasebnim življenjem, ki ne bo prav nič pusto. Potrebe boste skrčili na minimum, saj ste se odločili za večjo investicijo, ki pa bo od vas terjala veliko finančne discipline. V naslednjih tednih boste veliko bolj dojemljivi za nasprotni spol, saj boste prav iskali kakšno krepko vzpodbudo v življenju. A vam bo zaenkrat dovolj le flirt.
Rak od 22.6. do 22.7.	""
V	novo leto ste spet stopili polni zaobljub. Želite si nemalo sprememb svojih navad, še bolj pa si želite, da bi se vsi vaši najbližji dobro počutili. S tem je bilo v zadnjih tednih minulega leta najbolj obremenjeno vaše življenje. K sreči se je dobro izteklo, izgledi pa tudi niso slabi. Vsekakor imate dobre pogoje, da se z optimizmom lotite načrtov za prihodnost. Ko boste začeli, boste hitro začutili, da ste na čisto pravi poti, da jih tudi uresničite. Potem
pa se boste nehote zapletli v prepirz neko zelo pomembno in vplivno osebo, ki se vam taka sploh ne bo zdela. Kakšno škodo ste si s tem naredili, še nekaj dni ne boste vedeli.
Lev od 23.7. do 23.8.
Naveličani boste rutine vašega vsakdanjika. To vas bo vse pogosteje zaneslo v sanjarjenje, pa čeprav boste še kako dobro vedeli, da sanjate prepovedan sad. Vseeno si boste nekoga vedno močneje želeli v svojem življenju, pa čeprav še sami ne boste vedeli, kako bi ga lahko vanj vpeljali brez hudih zapletov. Vendar pa se boste ob tem končno odločili, kaj si v prihodnosti sploh želite. In izkazalo se bo, da ste se odločili prav. Seveda bo treba na to počakati še kakšen teden, načeloma pa bo vendarle že kmalu jasno, kaj se dogaja okoli vas. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico. Nič ne bo narobe, če se boste odločili, da kupite bogato darilo. In to sebi. Dobro veste, da si ga zaslužite.
Devica od 24.8. do 23.9.
Tudi vi ste med tistimi, ki ob začetku novega leta sanjarijo o prihodnosti. In delajo načrte za spremembe na vseh področjih, ki vam niso v veselje. Že nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za krepko spremembo vašega življenjskega stila. A se nekako kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Potem pa se vam bo zgodilo kar samo, brez da bi vi pokazali pravo voljo. Ko boste vrženi v to, da bo treba začeti plavati, boste to tudi storili. In to brez težav. Čeprav se lahko zgodi, da vam jo malo zagode zdravje. Zato pazite, kako živite. Dovolj počitka, pa tudi gibanja na svežem zraku, kljub zimi, boste še kako potrebovali.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Pred vami je še nekaj napornih dni, zato boste vsak dan bolj čutili utrujenost. Ko pa boste dve odločitvi, ki še nista sprejeti, dali na tehtnico, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljša. Ko boste to razjasnili, bo vse lažje. Tokrat vam je namreč jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. Uživali boste v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti. To vam bodo že ta teden potrdili mnogi od bližnjih, pa tudi telo vam bo sporočalo, da ste na pravi poti. Vseeno ne pozabite, da tudi vi potrebujete dopust. Letos še posebej. Zato začnite načrtovati.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Dogodki minulih dni niso bili prijetni. Vračali ste se v preteklost, spomini so vam zapolnjevali misli in telo. Ob tem ste spet ugotavljali, da nima prav nobenega smisla, da se obremenjujete z majhnimi, nepotrebnimi zadevami. Zato se boste v teh dneh znali posvetiti pravim problemom in težavam in vsako posebej postaviti na svoje mesto. Čeprav se vam že nekaj tednov dogaja, da vam je pogosto dolg čas, se boste tudi v naslednjih dneh morali odločati o zelo pomembnih življenjskih stvareh. Pri tem časa ne bo več kot dan ali dva. Dokažite vsem, kaj vse zmorete, saj nekateri komaj čakajo, da storite kakšno napako. Tokrat se bodo načakali.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Zaprti boste v svoj mali svet. Vanj ne boste pustili vstopiti niti vašim najbližjim. Partnerja bo to spravljalo ob živce, vas pa niti najmanj. Potrebovali boste jeklene živce, da se boste brez čustvenih posledic rešili iz zapletene življenjske situacije. In tudi zato ste se umaknili v svoj svet. Samozavest bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam v življenju vse zasuče tako kot si želite. Neko delo bo končno steklo, karvam bo vzelo veliko časa in energije. Ob tem ne bo dobro, da ste tako malo med ljudmi. Ni kriva le zima, vzrok je veliko globji. In poznate ga le vi. Odločitev naj zori vsaj še nekaj dni. Prepomembna je, da bi jo sprejeli na hitro.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
V	novo leto ste stopili polni optimizma in brez načrtov, kar za vas ni ravno značilno. To pa zato, ker ste pred kratkim končali obsežen in zahteven življenjski projekt. Sedaj se boste odločili, da je čas za počitek. In si ga boste tudi vze-
. Vsaj od načrtov, ki bi od vas zahtevali tudi precej finančnih sredstev. Zaradi nekega precej neprijetnega dogodka boste namreč v naslednjih dneh res veliko razmišljali o financah. In to resno, saj boste morali v kratkem rešiti precej težavno situacijo. Kot kaže, se boste odločili prav, pa čeprav bo za vašo odločitvijo sledilo kup pripomb svojcev, predvsem tistih, ki ne živijo z vami. Ne ozirajte se nanje. Vi že veste, kaj je prav!
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čeprav ste zadnje čase najraje kje na toplem, sami, z dobro knjigo v rokah ali pa kakšnim drugim kreativnim delom, si boste iz dneva v dan bolj želeli družbe in več ljudi okoli vas. Zima ni vaš letni čas, zato boste kmalu začeli sanjati o toplih dnevih kje ob vodi. Še prej pa boste skrbno načrtovali zimske počitnice, saj čutite, da jih boste letos resnično potrebovali. V zadnjih tednih stre res veliko delali, zato nujno potrebujete novo energijo. Nabrali si jo boste le, če boste končno začeli misliti tudi nase. To vam nikoli ne gre prav dobro od rok. Nekoga precej pogrešate, pa čeprav tega ne priznate. Da to drži, boste vedeli šele, ko se bo vrnil v vaše življenje.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Leto se za vas ni pričelo tako, kot ste si želeli. Ker dobro veste, da ni dobro preveč sanjariti, se boste sedaj lotili dela in začeli uresničevati načrte, ki ste jih mora li ob kon cu minu le ga leta postavi ti na stran ski tir. Kma lu boste več časa in energije posvetili novemu hobiju, ki vam prinaša res veliko zadovoljstvo. Ob tem iz svojih misli ne boste mogli odgnati nekoga, ki se vam je močno usedel v srce. Sanjarili boste, a ne preveč. Le toliko, da vam bo lepo, ko si boste to zaželeli. Ob tem pa boste na delovnem področju krepko na tleh, saj bo dela čez glavo. Ne boste se pritoževali, saj boste v njem precej uživali.
Nagradna križanka Term Olimia
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
Terme Olimia -prerojeno življenje
Kakovostna wellness in zdravstvena ponudba, najsodobnejši Wellness Orhide-lia s svojo inovativno ponudbo bazenov in savn, vodna doživetja, možnosti rekreacije, spogledovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, svojevrstna voda, čist zrak, mir in privlačnost narave sestavljajo mozaik prerojenega življenja v Termah Oli mi a.
Za sproščujočo domačnost ter za doživetja v naravi obiščite prenovljen Hotel Breza****, kjer bodo sodobno opremljene sobe v Hotelu Breza poskrbele za udobno bivanje, lenobne večere pa si lahko po želji popestrite z bogato animacijsko ponudbo. Po dnevih sproščanja z masaž ni mi doti ki, para mi savn, kopel mi v termalnih vodah in drugih učinkovinah boste začutili, kako harmonično je lahko življenje. Tu lahko vsakdo najde razvedrilo, ljubke prostorčke za razmišljanje in počivanje. Največ pa, kar boste našli v Termah Olimia, je bogastvo občutij; ko človek obnavlja svoje zdravje, tu vedno najde, kar si želi in hoče poiskati.
Informacije:
Tel.: 00386 (0)3 / 829 70 00
info@terme-olimia.com
www.terme-olimia.com
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka Terme Olimia«, najkasneje do 25. januarja. 1. nagrada: vstop v VELLNESS ORHIDELIA za eno osebo; 2. nagrada: kopanje in vstop v savno v WELLNESS CENTRU TERMALIAza eno osebo; 3. nagrada: kopanje v WELLNESS CENTRU TERMA-LIAza eno osebo.
Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 31.12. so:
1. nagrado: vikend z novo Opel Astro prejme ZVONKO ANCLIN, Skorno 34, Šoštanj; 2. nagrado: dan s Corso Ecoflex prejme HELENA TURINEK, Ulica Nikole Tesla 16, Domžale; 3. nagrado: majico prejme: JOŽICA ŠPORIN, Cesta po parkom 32, Velenje. Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo!
Zgodilo se je
... od 15. do 21. januarja
• • •
-	15. januarja 1989 je začela obratovati pekarna Tratnik, kot prva zasebna pekarna v Velenju po 2. svetovni vojni;
-	od 15. do 17. januarja 1988 je bilo v velenjski Rdeči dvorani neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu;
-	15. januarja 1999 so v okolici Velenjskega jezera opazili stopinje rjavega medveda, kije sicer redek gost naših krajev, a se tu in tam le pojavi tudi v naši okolici;
-	17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba,
Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave;
-	17. januarja 1998 sta NTK
ERA - Tempo in ŠRZ Rdeča dvorana v Velenju organizirala 1. Mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki je leta 2000 preraslo v Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije;
-	med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem. V letih, ko se je razširilo pri nas novoromantično in impresionistično prizadevanje, je Levstik ne samo v praksi, temveč
Fotografija: Jože Lampret (arhiv Muzeja Velenje)
tudi teoretično poudarjal potrebo po realizmu;
-	19. januarja 1902 je bil v Šoštanju rojen duhovnik Jože Lampret, kije bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije;
-	21. januarja 1917 se je v Puli rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc. Ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med
drugo svetovno vojno in po njej. V svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju;
-	takoj po koncu druge svetovne vojne so v večini krajev Šaleške doline zopet oživili delo gledaliških odrov. Že konec leta 1945 je igralska družina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom "Svet brez sovraštva", v tem času pa je pripravila tudi Klinarjevo igro "Plavž", s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v Braslovčah in Mežici;
-	na današnji dan leta 1990 je v prostorih velenjske »Stiskar-ne« potekal 1. festival ekološkega filma Slovenije;
-	21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem zmagal Velenjčan David De Costa.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
20
—*6ks
ČETRTEK, 14. januarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobrojutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nad.
10.35	Male sive celice, kviz
11.20	Generacije, 16/27
11.45	Sveto in svet: Katoliška cerkev
v Sloveniji
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Danes dol, jutri gor, nan.
13.50	Slovenka leta
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 40/40
16.10	Skok, obrat, zdrs, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Kam s staro teto, 1/7
17.55	Rdeči noski - klovni zdravniki,
odd. za otroke
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.55 Življenje po zidu, 2/2
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan 23.35 Globus 00.05 Tv dnevnik 14.1.1992
00.30	Dnevnik
01.05	Dnevnik slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.05	Tv prodaja
10.35	V dobri družbi, tv Maribor
11.35	Globus
12.05	Tv dnevnik 1.41.1992
13.00	Največje starodavne zgradbe,
13.50	Zemlja - moč naravnih sil, 2/5
14.40	Slovenska jazz scena
15.30	Tv prodaja
16.00	Evropski magazin, tv Maribor
16.30	Pomagajmo si
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: izvajalec
suhomontažne gradnje, 1. del
18.00	Slovenski vodni krog: Voglajna
18.25	Potepanja: topli domek, nan.
19.00	Družinske zgodbe: družina
20.00	Najlepša leta, nemški film
21.30	Tranzistor, 10. odd.
22.05	Branilke zakona, 2/13
22.50	Pismo Ani, dok. film
00.15	Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, ponov.
08.35	Jutri je za večno, nad.
09.25	V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Do zadnjega diha, nan.
12.15	Ricki Lake
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh, zab. odd.
14.10	Ricki Lake
15.05	Ukradeno srce, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Jezero smrti, am. film
21.50	Na kraju zločina, nan.
22.40	24urzvečer
23.00	Tudorji, nan.
00.00	Bratovščina, nan.
01.00	24ur, ponov.
02.00	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja,
gostja: Regina 11.25 Videospot dneva 11.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (302) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 303. oddaja 19.15 Asova gibanica, informativna
19.45 Videospot dneva 19.50 Videostrani, obvestila 20.00 Drugačen svet, gost: Indijanec
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna
oddaja, ponovitev 21.30 Naj viža, oddaja z narodno zabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: Navihanke, Barbara in Martin Jehart 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.15	Srebrnogrivi konjič, 33/39
10.40	Skok, obrat, zdrs, dok. film
10.55	Enajsta šola
11.25	To bo moj poklic: podjetnik, 2. del
11.50	To bo moj poklic: izvajalec
suhomontažne gradnje, 1. del
12.15	Osmi dan
12.45	Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Turbulenca: inovativnost
14.05	Knjiga mene briga
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 29/52
15.55	Simon v deželi risb, risanka
16.00	Mihec in Maja, otroš. serija
16.05	Iz popotne torbe
16.25	Slovenski vodni krog: Unica
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potro. odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Z glavo na zabavo, big father
18.35	Vipo, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor, 7. del
20.25	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub: prazen žep
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 15.1.1992
01.05	Dnevnik,pon.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
08.45	Tv prodaja
09.15	Tv dnevnik 15.1.1992
09.50	Magazin v alp. smučanju
10.20	SP v alp. smuč., superkomb.
(M), prenos
11.30	City folk: Ljubljana
11.55	Glasnik
12.20	Opus
13.20	SP v alp. smuč., superkomb.
(M), prenos
14.15	Evropski magazin
14.45	Kam s staro teto, 1/7
15.10	Rdeči noski - klovni zdravniki,
odd. za otroke
15.40	Črno beli časi
16.25	Circom regional, tv Maribor
16.55	Minute za ..., tv Koper
17.25	Mostovi
19.00	V dobri družbi, tv Maribor
19.00	Zlata šestdeseta: Faraoni, 2. del
20.15	Rokomet, tekma lige prvakinj, Hypo - Krim Mercator, prenos
21.50	Zakon v modrem: vse za sina, 8/12
22.45	Ned Kelly, avstra. film
00.30	Jasnovidka, 10/22
01.20	Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	24ur, ponov.
08.35	Jutri je za večno, nad.
09.25	V imenu ljubezni, nad.
10.20	Zlata dekleta, nan.
10.50	Tv prodaja
11.20	Do zadnjega diha, nad.
12.15	Ricki Lake
13.10	Tv prodaja
13.40	Smeh ni greh, zab. odd.
14.10	Ricki Lake
15.05	Ukradeno srce, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Johnny English, ang. film
21.35	Brez sledu, nan.
22.25	24ur zvečer
22.45	Dežela tigrov, am. film
00.35	24ur, ponov.
01.35	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Drugačen svet 11.30 Naj viža, oddaja z narodno zabavno glasbo, gostje: Navihanke, Barbara in Martin Jehart 12.45 Videospot dneva 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (303) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 304. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Zmago Jeraj, galerija
Prešernovih nagrajencev 22.00 Zelena bratovščine 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
	SOBOTA,
16. januarja	
tv slo rr	
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Klobuki
07.20	Križ kraž:
sledi	Zajček Bine
sledi	Mihec in Maja
sledi	Sejalec svetlobe
sledi	Ribič Pepe
09.00	Kraljičin nos, ang. film, 1. del
10.45	Polnočni klub: Prazen žep
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
	Kopitarjem
14.15	Sovraštvo, 2/4
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.40	Na vrtu
18.05	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Pozabljeni igrači, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Srečno Kekec, slov. film
21.25	ARS 360
21.50	Poročila, vreme, šport
22.20	Hri-bar
23.25	Usodna nesreča, 10/13
00.20	Tv dnevnik 16.1.1992
00.45	Dnevnik, pon.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
TV SLO H	
06.30	Zabavniinfokanal
07.15	Skozi čas
07.25	Tv dnevnik 16.1.1992
07.50	Polemika
08.55	SP v nord. smuč., smuč. skoki,
	prenos
10.40	SP v alp. smuč. za Zlato lisico,
	VSL (Ž), 1. vožnja
12.20 S	P v alp. smuč., smuk (M),
	prenos
13.40	SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2.
	vožnja
15.00	SP v jior. smuč., smuč. tek 10
	km (Ž) klasično, posnetek
15.55	Nogomet, ang. liga,
	Manchester United - Burnley,
	prenos
17.55	SP v nor. smuč., smuč. tek 15
	km (M) klasično, posnetek
20.00	Izbor za tekmovanje evroviz.
	mladi glasbenik 2010,
	zaključni večer
22.15	Bleščica, odd. o modi
22.45	Alpe, Donava, Jadran
23.15	Ljubim te, pravijo vsi, am. film
00.55	Tranzistor, 10. odd.
01.35	Zabavniinfokanal
1	pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Art Attack, izob. odd.
08.25	Brata Koalček, ris. ser.
08.35	Mojster Miha, ris. ser.
08.45	Lazytown, otr. ser.
09.10	Winx klub, ris. serija
09.35	Ben 10, ris. serija
10.00	Kralj in ptica, ris. film
11.30	Tiger, vohun džungle, dok. ser.
12.30	Moč neurja, dok. ser.
13.30	Italijanska misija, ang. film
15.20	Agatha Christie: Poirot, nan.
16.20	Življenje za zraven, nan.
17.10	Tretja pomoč, ang. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ledena steza, am. film
21.45	Zvesti vrtnar, ang. film
00.05	Umori v Durhamu, nad.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
	
09.00	Miš maš, otroška oddaja
09.50	Vabimo k ogledu
09.55	Brodolomčki, otroški risani film
11.15	Videospotdneva
11.20	Hrana in vino, kuharski
	nasveti, ponovitev (304)
12.00	Videostrani, obvestila
17.50	Videospotdneva
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Čas za nas, mladinska oddaja
18.40	Duhovni vrelec
18.45	Asova gibanica, informativna nHHam oddaja
19.15	Videospotdneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1803. VTV magazin, regionalni
	- informativni program
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Lokalni utrip Mislinjske doline,
	informativna oddaja
21.15	Vabimo k ogledu
21.20	Velenje, mesto rocka, koncert
	skupine Res Nullius
22.10	Jutranji pogovori
00.00	Vabimo k ogledu
00.05	Videospotdneva
00.10	Videostrani, obvestila
NEDELJA, 17. januarja
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 41/90
sledi	Trnovo robidovje, 1/8
sledi	Marči Hlaček, 29/39
09.50	Sport špas, 1/8
10.20	Živeljenje med živalmi, 13/25
10.50	Na obisku, tv Koper
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!
14.30	Prvi in drugi.
15.00	NLP s Tjašo Železnik
15.05	Na naši zemlji: Golac
15.10	Glasbiator
15.25	Nedeljko oko z Marjanom
Jermanom
15.35	Novice z Anžetom Bašljem
16.00	Večno z Lorello Flego
16.05	Športni gost z Anžetom Bašljem
16.20	Svetovno s Karmen Švegl
16.25	Za prse obliznit
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP s Tjašo Železnik
17.30	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.35	Prihaja Nodi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Nocoj pa, oh nocoj, koncert
Prifarskih muzikantov
21.25	Družinske zgodbe
22.50	Poročila, vreme, šport
23.20	Ko napade tiger, 1/2
01.05	Tv dnevnik 17.1.1992
01.35	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.10	Skozi čas
07.20	Tv dnevnik 17.1.1992
07.50	Globus
08.55	SP v alp. smuč. za Zlato liciso,
SL (Ž), 1. vožnja
09.55	SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
11.00	Turubulenca: inovativnost
11.55	SP v alp. smuč. za Zlato lisico,
SL (Ž), 2. vožnja
13.10	SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
14.00	SP v nor. smuč., smuč. tek
sprint (M + Ž), posnetek
15.00	SP v nor. smuč., smuč. skoki,
posnetek
16.00	Korak k slavi, olim. film
16.55	Nogomet, ang. liga, Bolton -
Arsenal, prenos
18.55	Nogometni magazin Fife
19.25	Slovenci po svetu
20.00	Največje starodavne zgradbe,
20.50	Cranford, 3/5
21.45	Na utrip srca
22.40	Berlin Alexanderplatz, 3/14
23.40	Vrnitev domov, am. film
01.45	Zabavni infokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Radovedni George, ris. ser.
08.10	Art Attack, izob. odd.
08.40	Brata Koalček, ris. serija
08.50	Mojster Miha, ris. serija
09.00	Jaka na Luni, ris. serija
09.10	Lazytown, ris. serija
09.35	Winx klub, ris. serija
10.00	Ben 10, ris. serija
10.25	Stanko, ris. serija
10.50	Tom in Jerry, ris. serija
11.00	ŠKL, mlad. odd.
12.00	Preverjeno, ponov.
13.05	Milijonar v Afriki, dok. ser.
14.05	Hladnokrvni Luka, am. film
16.20	Življenje za zraven, nan.
17.10	102 dalmatinca,
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nune pojejo 2, am. film
21.55	Življenje ni šala, nan.
22.50	Vsi ti lepi konji, am. film
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 1802. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1803. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec
11.10 Pogovor v studiu 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z narodno zabavno glasbo, gostje: Navihanke, Barbara in Martin Jehart
13.30 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor 14.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu
18.05 Eldorado, otroški risani film 18.55 Mladi upi, otroška oddaja 19.35 Pop corn, glasbena oddaja,
gostja: Regina 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Jutranji pogovori 22.25 Vabimo k ogledu
PONEDELJEK, 18. januarja
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Smrkci, 26/30
10.35	Animalija, 40/40
11.05	Šport špas, 1/8
11.35	Iz popotne torbe: Klobuki
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Pogled na . kmečka svatba
13.25	Avsenikov zlati abonma: poklon Slavku Avseniku
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Mladi znanstvenik Janko, ris. nan.
15.55	Feliksova pisma, ris. nan.
16.10	Pravljica, lutk. nan.
16.30	Ribič Pepe, 17/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pingu, risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Polemika
20.55	Stara nergača, 3/6
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Umetnost igre
23.25	Glasbeni večer: Festival
Slowind 2009
00.20	Tv dnevnik 18.1.1992
00.50	Dnevnik,ponovitev
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.50	Tv prodaja
11.20	Sobotno popoldne
14.00	Slovenski utrinki
14.25	Posebna ponudba
15.20	Tv dnevnik 18.1.1992
15.45	Osmi dan
16.15	ARS 360
16.30	Alpe, Donava, Jadran
17.00	Prvi in drugi
17.30	To bo moj poklic: izvajalec
suhomontažne gradnje, 2. del
18.00	Jesenin, 10/11
18.50	Rožnati panter, risanka
19.00	Zdravje, usoda, nasvet
20.00	Zemlja, moč naravnih sil, 3/5
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Naklepni umor, am. film
00.45	Zemlja, moč naravnih sil, 3/5
01.40	Zabavni infokanal
pop
06.35	Tv prodaja
07.05	24ur, ponov.
08.10	Jutri je za večno, nad.
09.05	V imenu ljubezni, nad.
10.00	Zlata dekleta, nan.
10.35	Tv prodaja
11.05	Do zadnjega diha, nad.
12.05	Ricki Lake
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.00	Ricki Lake
15.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Njeni tastari, am. film
21.55	Razočarane gospodinje, nad.
22.50	24ur zvečer
23.10	Tudorji, nan.
00.10	Bratovščina, nan.
01.10	24ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
10.30
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, utranji gost, koledar dogoc Vabimo k ogledu 10.35 Drugačen svet 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Zlatolaska in trije medvedki,
otroški risani film 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Videospotdneva 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 305. oddaja 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, pogovor 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 21.50 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
TOREK, 19. januarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Deklica delfina in lisica
zvitorepka, 3/7
10.25	Mladi znanstevnik Janko, nan.
10.35	Feliksova pisma, ris. nan.
10.50	Ribič Pepe, 17/26
11.10	Zgodbe iz školjke
11.30	V pričakovanju božiča, 3/24
11.55	Družinske zgodbe
13.00	Poročila,, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetnost igre
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči hlaček, 34/52
16.05	Sejalci svetlobe: lovilec senc, 6/10
16.25	Na krilih pustolovščine, 17/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 2/4
18.00	Vladarske igre železne dobe,
dok. odd.
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Mistika hotela Palace, dok.
meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Hitlerjev muzej, 2/2 23.55 Prava ideja, poslov. odd. 00.25 Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 2/4 00.55 Tv dnevnik 19.1.1992
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
06.30	Zabavni infokanla
07.00	Infokanal
07.40	Tv prodaja
08.10	Dober dan, Koroška
08.40	Tv dnevnik 19.1.1992
09.00	Na lepše
09.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
10.55	NLP, razved. odd.
14.00	Bleščica, odd. o modi
14.30	Studio city
15.25	Pozdrav Afriki
15.55	Na obisku, tv Koper
17.00	Glasnik
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi, tv Koper
19.00	Večerni gost: grof Nikolaj Tolstoj
20.05 EP v rokometu (M), Slovenija -
Švedska, prenos
22.10	Prava ideja!, poslov. odd.
22.40	Odrska diva, ang. biog. film 00.25 Zelig, am. film
01.45	Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.00	24ur, ponov.
08.05	Jutri je za večno, nad.
09.00	V imenu ljubezni, nad.
09.55	Zlata dekleta, nan.
10.30	Tv prodaja
11.00	Do zadnjega diha, nad.
12.05	Ricki Lake
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Enota za posebne primere, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Tudorji, nan.
00.15	Bratovščina, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor 11.35 Videospot dneva 11.40 Hrana in vino, kuharski nasveti
, ponovitev (305) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brodolomčki, otroški risani film 19.20 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 306. oddaja 19.50 Videospotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1804. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Dokumentarni film 21.30 Podčrtano zeleno :
Ekoremediacije, 3. TV mreža 22.00 Mura Raba TV, informativna
oddaja 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 20. januarja
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči hlaček, 21/52
10.35	Sejalci svetlobe: lovilec senc, 6/10
10.55	Pozabljeni igrači, risanka
11.05	Zlatko Zakladko
11.25	Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe, 2/4
11.55	Mistika hotela Palace, dok.
meseca
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Polemika
14.20	Alpe, Donava, Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Skrivni svet medvedka
Benjamina, 12/13
16.05	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: govorica telesa
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Kdo bo koga?, am. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	Turbulenca: govorica telesa
01.10	Tv dnevnik 20.1.1992
01.35	Dnevnik,ponovitev
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.35	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal
07.00 Infokanal
08.00 Otroški infokanal
09.00 Zabavni infokanal
10.05 Tv prodaja
10.35 Nocoj pa, oh nocoj, koncert
Prifarskih muzikantov 12.35 Hri-bar
14.10 SP v biatlonu, 15 km (Ž)
posamično, prenos 16.05 Tv dnevnik 20.1.1992 16.30 Prava ideja! 16.55 Knjiga mene briga 17.15 Mostovi 17.45 Črno beli časi 18.05 EP v rokometu (M), Slovenija -
Nemčija, prenos 20.00 Odbojka, liga prvakov, ACH
Volley Bled - Rzeszow, prenos 22.00 EP v umet. drsanju, športni
pari, prosti program, posnetek 23.30 Slovenska jazz scena 00.05 Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	24ur, ponov.
08.08	Jutri je za večno, nad.
09.00	V imenu ljubezni, nad.
09.55	Zlata dekleta, nan.
10.30	Tv prodaja
11.00	Do zadnjega diha, nad.
12.05	Ricki Lake
13.00	Tv prodaja
13.30	Smeh ni greh, zab. odd.
14.00	Ricki Lake
14.55	Vojaške žene, nan.
15.50	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Jezne in zaljubljene, am. film
22.00	Na kraju zločina, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Tudorji, nan.
00.20	Bratovščina, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, led
gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1804. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospotdneva 11.10 Športni torek, športna informativna oddaja
12
Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (306) Zlatolaska in trije medvedki, otroški risani film 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mavricapogledov, otroška
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 307. oddaja 19.15 Pravljice za otroke 19.40 Videospotdneva 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža,
22
Vesolje je nad tabo. Odkrij ga! dda
Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

OBVESCEVALEC
RADI O V E L E NJ E
ČETRTEK, 14. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 15. januarja:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 16. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 17. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 18. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 19. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 20. januarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 4. jan. 2010 do 10. jan. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene vavtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. jan. 2010 do 10. jan. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
VELENJE
Četrtek, 14. januarja
18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Branje je žur, reading is cool
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Potopisno predavanje Simon Eržen: S kolesom po Novi Zelandiji
Petek, 15. januarja
18.00 RMC Kunigunda Velenje Okrogla miza
Mladinski hotel v Velenju - kako in kaj?
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprtje razstave Žametna revolucija
19.30 Dom kulture Velenje Gledališče Velenje Komedija: Zakon je zakon Vstopnina: 10 EUR
21.00 MC Velenje
Koncert: Reggae Soundsystem Destruction in DraggonFyah Vstopnina: 2 EUR, člani ŠŠK 1 EUR
Sobota, 16. januarja
8.00 - 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica
10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarije Festival Velenje - Lutkovno gledališče Velenje Janko in Metka
19.00 Restavracija Jakec - Gorenje 34. Planinski ples
X Glasbena šola Velenje
6. mednarodni klavirski seminar prof. Laszla Baranyayja Seminar bo trajal do 18. januarja.
20.30 Dom kulture Velenje Abonma Klub in izven Koncert: Perpetuum Jazzile Razprodano!
Nedelja, 17. januarja
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica
STARA MAČKA (Old Dogs)
Družinska komedija, 88 minut Režija: Walt Becker Igrajo: John Travolta, Justin Long, Robin Williams, Seth Green, Kelly Preston, Matt Dillon, Lori Loughlin, Bernie Mac, idr.
Petek, 15. 1., ob 18.30 - mala dvorana
Sobota, 16. 1., ob 20.15 Nedelja, 17. 1., ob 20.00
Stara prijatelja in uspešna poslovna partnerja Charlie in Dan nimata veliko izkušenj in sreče z otroki, toda ko se v njuno življenje vrne Danova nekdanja žena, s seboj pripelje nadobudna 7-letna dvojčka. Čeprav ju Dan ni še nikoli videl, se odloči poskrbeti zanju, toda s Charliejem kmalu obžalujeta to odločitev, saj doživita peklensko taborjenje, boleč obisk žival ske ga vrta in šte vil ne dru ge otroš ke potegav šči ne.
Kdaj - kje - kaj
za otroke
Ponedeljek, 18. januarja
17.00 Krščanska adventistična cerkev
Delavnica - Izdelovanje rož iz krep papirja
18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert pianistov - udeležencev
6. mednarodnega
seminarja prof. Laszla Baranyayja
Torek, 19. januarja
8.30 - 22.00 Rdeča dvorana Velenje Kvalifikacije: 11. Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu 2010 Slovenian Open 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje rodoslovcev
Sreda, 20. januarja
8.30 - 22.00 Rdeča dvorana Velenje Kvalifikacije
11. Mednarodno oprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu 2010 Slovenian Open 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pogovor iz cikla Mi v svetu Dr. Anica Mikuš Kos 19.30 Dom kulture Velenje Beli abonma in izven Beneška dvojčka (komedija) Vstopnina za izven: 14 EUR Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Usnjarstvo na Slovenskem
Petek, 15. januarja
19.00 Kulturni dom Šoštanj Gledališka igra KUD Gornji Grad
Sobota, 16. januarja
X Lokovica
Udeležba na pohodu Gora Oljka -Zdravju naproti
18.00 Telovadnica OŠ Šoštanj
Kajuh Šoštanj : Comet Zreče (2. državna odbojkarska liga -ženske)
19.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Esotech : Rudar Trbovlje (1. A SKL oz. Liga Telemach)
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 15. januar
16.00 Hiša mladih
Veselo popoldne v hiši mladih (družabne igre, namizni nogomet,...)
Sobota, 16. januarja
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
15.00 Hiša mladih
Tarok turnir, turnir v namiznem nogometu (Prijave na klub.studentov.smarske.fare@gm ail.com, več informacij na spletni strani http://www.kssf.si)
Torek, 19. januarja
18.00 Hiša mladih: Joga
ŠOŠTANJ
Četrtek, 14. januarja
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju
Predstavitev zbornika
KAM NA IZLET?
Sobota, 16. 1. 10:
GORA OLJKA (»Zdravju naproti«) - PD Velenje in Vinska Gora, ter ob 19 h - 34. PLANINSKI PLES - PD Velenje. PRISRČNO VABLJENI!
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
RED NE PRED STAVE ( cena vstop ni ce 3,5 EUR)
PLANET 51 (Planet 51)
sin hro ni zi ran
Animirana družinska pustolovščina, 91 minut
Reži ja: Jorge Blan co, Javi e r Abad, Marcos Martinez
Glasovi: Jurij Zrnec, Lado Bizovičar, Sabi na Kobov šek Zrnec, Aljo ša Kol -tak, Gregor Skočir, Tomaž Domicelj, Primož Bezjak, Danilo Ivanuša idr. Petek, 15. 1., ob 18. uri Sobota, 16. 1., ob 18. uri - mala dvo rana
Nedelja, 17. 1., ob 16. uri - otroška mati ne ja
Ameriški astronavt Chuck pristane na nezna nem pla ne tu pre pri čan, da je prvo živo bitje, ki bo zakorakalo po novem svetu. Toda na svoje veliko presenečenje naleti na številne male zelene vesoljčke, ki niso navdušeni
nad tujimi zavojevalci. Po spletu zabavnih prigod se spoprijatelji z zvedavim Nezemljanom in z njegovo pomočjo prek številnih avantur spoznavata, da sta si obe rasi bolj podobni, kot bi pričakovali. S podporo Ministrstva za kulturo! REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3,5 EUR)
OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR)
DOBRODOŠLI V DEŽELI
ZOMBIJEV
(Zom bi e land)
Komič na groz ljiv ka, 87 minut Režija: Ruben Fleischer Igrajo: Woody Harrelson, Jesse Eisen berg, Emma Stone, Abi gai l Bres lin, Amber Heard, Bil l Murray, Derek Graf, idr. Petek, 15. 1., ob 20.00 Nedelja, 17. 1., ob 18.00
Koledar imen
14	. Četrtek, Feliks
(Srečko)
15	. Petek, Pavel,
Maksim
16	. Sobota, Marcel,
Ticijan
17. Nedelja, Anton
(Zvonko)
18	. Ponedeljek,
Marjetka
19	. Torek, Marij
20	. Sreda, Boštjan,
Sebastjan
Lunine mene
15 . januarja, ob 8:10,
mlaj (prazna Luna)

041/37 1111 & www.mojradio
Virus je večino ljudi spremenil v krvoločne zombije, ki lovijo redke preživele. V boju z nesmrtniki študent Columbus zdru ži moči z brez kom pro mis nim Tallahasseejem, ki je pravi umetnik pobijanja zombijev. Na njunem pohodu se jima pridružita premeteni sestri, ki želita naivna moška sprva opehariti, toda če želijo preživeti, morajo združiti moči in najti nove inovativne in zabavne načine iztrebljanja množice podivja nih spak. RED NI PRED STAVI ( cena vstop ni ce 3,5 EUR)
Naslednji vikend od 22. 1. do 24. 1. napovedujemo:
pustolovski spektakel AVATAR, groz ljiv ko PARA NOR MAL NO, dru žin -sko komedijo 5 OTROK IN ŽELJOZA-VER!
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
PODARIM
SPALNICO, jedilnico z omaro, štestimi stoli in mizo ter dnevno omaro podarim. Gsm: 041/942-747.
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
mali OGLASI
Tel.: 03 572 63 19. 19 EVROV date, neomejeno moških za skupno življenje na vseh starostnih obdobjih z vse države spoznate. Za mlajše ženske je stroritev brezplačna. Gsm: 031/505-495 50 EVROV date, veliko žensk po lastni izbiri z vseh delov države in zamejstva spoznate. Dnevno tako povežemo veliko ljudi, mnogo pa jih že srečno živi v dvoje. Gsm: 031/836-378 39-LETNA, urejena uslužbenka,vitka, si želi spoznati moškega starega do 55 let. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si SIMPATIČEN 60-letni premožen vdovec si želi spoznati preprosto žensko do svojih let. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si
Gsm: 041/848-633.
KUPIM
habit
nepremičnine
Habtt. d.(M)„ Kersnikova 11, Volenje
VEČJO zazidljivo ali delno zazidljivo parcelo v Šentilju kupim. Gsm: 041/726-415
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
PRIDELKI
DOMAČE ocvirke in krvavice prodam. Tel.: 03/5885-056 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO (soauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671.
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje vam z veseljem najde sorodno osebo za skupno življenje po ugdoni ceni, na hiter, preprost in diskreten način.
ŽIVALI
ODDAM
1-SOBNO stanovanje v centru Velenja prodam ali oddam.
BIKCA sivca starega 14 dni prodam. Tel.: 03/5893-590
Prodamo hišo v Lokovici, na lepi sončni legi, 210 m 2,v1reh etažah, parcela 1600 m2, obnovljena 2006, daljinsko centralno ogrevanje, na parceli gospodarsko poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), cena 210.000 € Prodamo hišo v Čmovi, ob vpadnici v Velenje, 330 m2, v treh etažah, parcela 867 m2, starost 1983, obnovljena 2002 (streha), primerna za večjo družino, možnost treh stanovanj, cena 250.000 €. Prodamo 1,5-sobno stanovanje na Kersnikovi, 3. nadstropje, 47 m2, letnik 1956, cena 55.000 €. Prodamo 1 -sobno stanovanje v centru Velenja, 1. nadstropje, 40 m2, letnik 1961, Stanovanje obsega kuhinjo, kabinet, spalnico, kopalnico, večji ablkon in klet. Cena 60.000 €.
več na
www.habit.si
22
»asiAS
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
DEŽURSTVA
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in dr žav nih praz ni kih je orga ni zi ran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
16. in 17. 1. - DASA BURSIC, dr. dent. med. (v dežurni zobni
ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar -gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30 kN do 80 kN (od 31 do 81)
□	HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 301
□	OSTALA GOZDARSKA OPREMA
kardanske gredi, daljinski upravljalci, žične vrvi..
□ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 71314 10, info@uniforesl.si
Mali oglasi, zahvale
in osmrtnice «
898 17 50
V SLOVO
KONRADU POTOČNIKU
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
Prijatelji, partnerji in sodelavci podjetja NORMA soft Velenje
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi prijatelj
KONRAD POTOČNIK
član Lions kluba Velenje
Obdržali ga bomo v lepem in trajnem spominu.
Žalujoči člani in prijatelji iz Lions kluba Velenje.
KONIJU V SLOVO
Brez konca padaš, drobni sneg, na tihi gozd in na poljano, nekje kraguljčki, hitri breg, spet molk za mano in pred mano.
Kaj moč mi, čas, kaj si mi dan? Kar bilo - kot v sneg zakopano! Kar bode - kot ta tiha plan brez konca širi se pred mano.
(Josip Murn Aleksandrov) Tudi v tej brezkončnosti smo s tabo, hvaležni za tvoje nenadomestljivo prijateljstvo.
Sošolci iz gimnazije, generacija 1977-81.
K svojemu nebeškemu očetu v večnost se je preselil naš ljubi ati in dedi
ANTON ACMAN
Čeprav smo ga smeli imeti v svoji sredini do lepe starosti, skoraj 93 let, ga bomo zelo pogrešali. Ponosni smo, da smo smeli biti njegovi otroci! Hvala vsem, ki ste mu zadnje težke trenutke napolnili z lučjo in toplino.
Hčerki Marija in Cvetka ter sinovi Pavel, Milan in Toni z družinami.
Šmihel nad Mozirjem, 5. 1. 2010

Ljubi Koni! Bil si nam neizmerno dragocen. Neskončno te bomo pogrešali. Enaka sta naša bol srca in količina prelitih solza.
ZAHVALA
V veliki žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je kljub veliki volji do življenja mnogo prezgodaj zapustil naš preljubi
KONRAD POTOČNIK - KONI
23. 7. 1962 - 6. 1. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ob njegovem slovesu čutili z nami.
Vsi tvoji najdražji
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in brat
BOJAN OCEPEK
19. 11. 1960 - 3. 1. 2010
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Metka, otroci Jernej, Lena in Neža ter sestra Romana z družino
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
MARIJE GLUK
roj. JEŽOVNIK Vodovodna ulica 3, Velenje 15. 2. 1925 - 6. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Iskrena hvala Pogrebni službi Usar, gospodu Videmšku za ganljiv govor in gospodu kaplanu Rezarju za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
OBVESCEVALEC
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Smrti:
Jožef Deželak, roj. 1934, Velike Grahovše 31, Laško; Franc Peček,
roj. 1936, Loče pri Poljčanah, Stari trg 18; Ivan Čepin, roj. 1928, Zavornik 33, Ravne na Koroškem; Marija Gluk, roj. 1925, Velenje, Vodovodna ul.3; Mihaela Verdev,
roj. 1924, Studence 61; Mihael Dobovišek, roj. 1941, Domžale, Ul. Matija Tomca 1; Marija Pungartnik, roj. 1924, Prelska 34; Stanislav Novak, roj. 1936, Paridol 12, Dobje pri Planini; Matilda Juneker, roj. 1921, Celje, Vrunčeva ul. 35 a; Zvonimir Stropnik, roj. 1940, Velenje, Jenkova c. 17.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in pradedija
FRANCA BOŽIČA
iz Lokovice 4. 8. 1939 - 19. 12. 2009
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja družini Sevčnikar -Vrtačnik, patronažni sestri Špeli, kolektivoma Premogovnik in Markiz Velenje ter vsem, ki ste darovali sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Darinka ter sinova Darko in Rajko z družinami
ZAHVALA
V 82. letu starosti se je od svojih dragih poslovil dragi oče, dedek in pradedek
HINKO KASESNIK
15. 7. 1927 - 6. 1. 2010
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Maribor in Bolnišnice Topolšica. Hvaležni smo za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, govorniku in pevcem ter vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani. Za vedno bo ostal v naših srcih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in sosede
MARIJE PUNGARTNIK
roj. OPERČKAL 26. 3. 1924 - 6. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala g. Drašku Vrabiču, dr. med., patronažni sestri ge. Sabini Ramšak, Bolnišnici Topolšica. Hvala duhovniku g. Antonu Krašovcu za opravljen obred, Pogrebni službi Usar, govorniku g. Vladu Videmšku, pevcem, družini Auberšek in vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Žalujoči: sin Martin z ženo Jožico, sin Štefan z ženo Dragico in sin Andrej, vnuki Robi, Tadej in
Katja ter sestre Betika, Jožica, Elica in Tilčka
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(Simon Gregorčič)
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mamice, hčerke in sestre
MELITE BOŽIČ
roj. POGORELČNIK 11. 5. 1968 - 1. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,
izrazili sožalje, darovali sveče, rože ter svete maše. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sošolcem ter sodelavcem Gorenja in Premogovnika Velenje. Hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku in pogrebni službi. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Roman, sinova Andrej in Gregor, mamica in ati, brat Gorazd z družino
in ostalo sorodstvo
NA POKOPALIŠČU P0DKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	URE0ITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Ko umre nekdo, ki si ga imel rad, spoštoval, nekdo, s katerim si delil trenutke,
ujete v delo in radosti, to neskončno boli. Pa vendar - pri tebi bo zapisan
v spomin večnosti.
(Neva Hvalec)
V SLOVO
METKI UCMAN
Sodelavci in učenci Osnovne šole Antona Aškerca Velenje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, ome, tete
PAVLE TURK
iz Šoštanja 16. 3. 1926 - 27. 12. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. Lazarju, dr. med., patronažni službi ZD Velenje, medicinskemu osebju Centra starejših Zimzelen in Bolnišnice Topolšica, govorniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljen cerkveni obred, PGD Šoštanj - mesto ter častni straži, pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje.
Žalujoči vsi njeni
Kogar imaš rad, za vedno ostane v tvojem srcu.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
V SLOVO
dragemu sinu, bratu, očetu in stricu
VLADOTU KOTNIKU
9. 2. 1962 - 29. 12. 2009
Ob njegovi prerani smrti se zahvaljujemo sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: oče Zdravko, brat Zdravko, sin Erik ter nečaka Gloria in Elvis
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho spiš, bolečin več ne trpiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, tašče in babice
MARIJE LAZNIK
iz Raven pri Šoštanju 29. 3. 1933 - 8. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. Lazarju, dr. med., osebju Bolnišnice Slovenj Gradec in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Stanko, sinovi Marjan s Tatjano, Slavko, Jože z Anjo, hči Danijela z Matejem
ter vnuka Gal in Lara
Sneg odstranjevali več kot tisoč ur
Velenje - Minuli vikend je bil v Mestni občini Velenje za zimsko službo zelo delaven. Ves konec tedna so delavci zimske službe PUP, ki imajo koncesijo, odstranjevali sneg s cest in drugih površin. Zapadlo ga je med 30 in 50 cm.
V petek so ekipe ob 13. uri zaključile posipanje cest ter zaradi močnega sneženja pričele plužti. Z 20
plužnimi enotami so čistili predvsem glavne ceste (ceste so očistili trikrat, nekatere celo štirikrat) in tako ves čas zagotavljali prevoznost. Na terenu so bile tudi ekipe, ki so ročno čistile pločnike in območja, kjer dostop s plugi ni bil mogoč. Ekipe so čiščenje ob polnoči prekinile, delo nadaljevale v soboto ob 3. uri zjutraj. Na Mestni občini Vele-
nje, kjer so njihovo delo spremljali, pravijo, da so do 15. ure očistili vse ceste ter večino pločnikov; vse površine pa tudi posuli. Ker je ponovno začelo snežiti, so ob 20. uri z vsemi ekipami ponovno začeli čistiti ceste, parkirišča in pločnike. Delo so zaključili v nedeljo ob 2. uri zjutraj, ko so odšle na teren posipne enote, saj so bile tempera-
ture pod ničlo in bi lahko prišlo do poledice. S posipanjem so zaključili ob 9. uri. V nedeljo so posamezne ekipe čistile še zadnje težje dostopne predele in ceste, kjer je ostalo še nekaj snega.
Od petka, 8. januarja, do nedelje, 10. januarja 2010, je bilo v okviru zimske službe opravljenih več kot tisoč ur dela.
Ves konec tedna so bile v pripravljenosti tudi dežurne ekipe civilne zaščite in gasilci.
Na terenu deset plužnih enot
Ker je v soboto v slabe pol ure zapadlo med 5 in 8 centimetri snega, so imeli mnogi občutek, da zimskih služb ni na terenu
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 11. januarja - Obilno sneženje je konec tedna zajelo tudi občino Šoštanj. Vseh deset pluž-nih enot je takoj odšlo na teren in ves čas sneženja skrbelo za prevoznost cest in čiščenje pločnikov.
»Kljub negodovanju nekaterih voznikov nad obilico snega na cestiščih je zimska služba več kot izpolnila zakonsko podlago, ki navaja, daje prevoznost ob uporabi zimske opreme na vozilih zagotovljena že pri do 15 centimetrih
Za čiščenje regionalnih cest so porabili 40 ton soli in 150 kubičnih metrov peska
Za 115 kilometrov regionalnih cest skrbi občina z izvajalcem podjetjem Andrejc, za javne poti krajevne skupnosti same, za državne ceste VOC Celje
Florjan - Sneg so nekateri izkoristili za zimsko veselje in rekeraeijo. Tudi v Florjanu pri Šoštanju (sliko nam je poslal Metod Brodnik), kjer so naredili zanimivega snežaka. ■
snega na vozišču,« pravi predstavnica za stike z javnostjo v Občini Šoštanj Andreja Moškon.
Pluženje so v času najbolj intenzivnega sneženja opravili trikrat v enem dnevu. »Ker je bila intenziteta sneženja močna, v soboto je v slabe pol ure zapadlo od 5 do 8 centimetrov snega, so imeli ljudje morda občutek, da do čiščenja cest sploh ni prišlo.«
Za prevoznost 115 kilometrov regionalnih cest skrbi Občina Šoštanj z izvajalcem podjetjem Andrejc, d. o. o., za javne poti skrbijo krajevne skupnosti same, nad državnimi cestami pa bdi VOC Celje. Zimska služba je ob pluženju regionalnih cest porabila okoli 40 ton soli in 150 kubičnih metrov peska, so še povedali v Občini Šoštanj.
Kljub izboljšanju vremena je bila občinska zimska služba na terenu tudi v ponedeljek. Čeprav so iz središča mesta in s pločnikov začeli sneg odvažati že v petek in ga do nedelje odpeljali okoli 2.000 kubičnih metrov, so ponedeljek odvaža-nje snega nadaljevali.
Uf, kako smo ga kidali!
Sobotno jutro je bilo prav posebno. Ne samo zaradi bele odeje, ki je pričarala čarobno vzdušje, pa tudi ne zaradi težav na cesti, ki so pričakovane ob tako veliki količini zapadlega snega. Zbudil me je nenavaden zvok pod mojima oknom. Komaj sem odprla oči, sem zagledala lepo snežno idilo in nevsakdanji prizor.
Po 18 letih bivanja v bloku Šalek 91 ne pomnim takšnega dogodka. Večina moških stanovalcev je vihtela z lopatami po parkirišču in so se ob tem glasno smejali ter zabavali. Njihovo delo so večkrat zmotile sosede, ki so jim ves čas nosile tople napitke in kuhano vino. Dobre volje res ni manjkalo. Prevel me je občutek sreče in le ta me je popeljal v čas, ki se ga spomnim iz očetovih pripovedovanj.
Dobri medsosedski odnosi in dobrota ljudi očitno še obstajata!
Tako je zasneženo jutro doživela naša bralka Aleksandra Vasiljevič.	■