Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 29 Izv leč ek Uvod: K onesnaženju zunanjega zraka z ultra-finimi delci (ali nano delci) (UFP) po- membno prispevajo tudi ognjemeti. Zaradi ognjemetov se v ozračje sprostijo velike količine UFP, na katere so lahko vezani nekateri strupeni elementi in druge strupene kemikalije. Iz najnovejših epidemioloških raziskav, ki proučujejo dokaze o vplivu UFP na zdravje, je razvidno, da je z vidika vplivov na zdravje izpostavljenost v času ognje- metov pomemben dejavnik tveganja. Namen: Namen prispevka je bil oceniti poten- cialno izpostavljenost prebivalcev UFP na izbrani lokaciji v Ljubljani na osnovi meritev ultra-finih delcev v ozračju in izračuna vdihanega odmerka UFP [število delcev na kg telesne mase na dan] v času ognjemetov. Metodologija: Meritve so vključevale šte- vilčne koncentracije UFP v osmih velikostnih razredih od 10 nm do 800 nm. Vdihani odmerki UFP so bili izračunani (a) na osnovi mesečnih povprečnih koncentracij števila UFP v posameznem mesecu od oktobra 2016 do avgusta 2017; (b) na osnovi dnev- nih koncentracij števila UFP za posamezen dan v obdobju od 28. 12. 2016 do 4. 1. 2017 (v tem obdobju je bil izveden novoletni ognjemet oziroma uporabljena piroteh- nična sredstva večjega obsega) in (c) na osnovi dnevnih koncentracij števila UFP za posamezen dan v obdobju od 23. 6. 2017 do 1. 7. 2017 (v tem obdobju sta bila izvedena dva ognjemeta oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega obsega). Rezultati: Število UFP je bilo najvišje v zimskih mesecih, in sicer so bile v tem obdobju (od oktobra 2016 do marca 2017) izmerjene vrednosti UFP več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april–avgust 2017). V celotnem obdobju je bilo najbolj kon- stantno število delcev v velikostnem razredu N3 (20–30 nm), največje nihanje v iz- merjenih vrednostih pa je bilo v velikostnem razredu N7 (100–200 nm). V času ognje- meta, dne 27. 6. 2017, je bila potencialna izpostavljenost UFP večja od izpostavlje- nosti UFP v obdobju pred in po ognjemetu. Vdihani odmerek UFP [število delcev/kg telesne mase/dan] je bil največji za starostne skupine od 1 do 2 let, od 2 do 3 let in od 3 do 6 let. Zaključek: Raziskava je nakazala povezavo med večjo številčno kon- centracijo UFP v ozračju in ognjemetom v Ljubljani. Prebivalci na opazovanem obmo- čju so bili v času ognjemeta potencialno izpostavljeni večjemu številu UFP. Ključne besede ultra-fini delci, ognjemeti, potencialna izpostavljenost, učinki na zdra- vje Abstract Introduction: Fireworks contribute significantly to the pollution of outdoor air with ul- tra-fine particles or nano particles (UFP). Due to the fireworks, large quantities of UFP, which are related to some toxic elements and other toxic chemicals, are released into the atmosphere. Recent epidemiological studies indicate various negative effects of UFP on health. It becomes more and more evident that exposure at the time of fire- works may be an important risk factor for health. Aim: The aim of this paper was to evaluate the potential exposure to UFP at the selected location in Ljubljana based on the UFP measurements in the atmosphere. The potential exposure was assessed based on the calculation of the inhaled dose of UFP [number of particles per kg body weight per day] during fireworks. Methodology: The measurements included numeri- cal concentrations of UFP in eight size classes from 10 nm to 800 nm. Inhaled doses of UFP [number of particles per kg bodyweight per day] were calculated based on (a) O n e s n a ž e n o s t zraka z ultra-finimi delci in ocena potencialne izpostavljenosti prebivalcev zaradi ognjemetov AIR POLLUTION WITH ULTRAFINE PARTICLES AND POTENTIAL EXPOSURE ASSESSMENT DUE TO FIREWORKS Agnes ŠÖMEN JOKSIĆ 1,2 , Andreja KUKEC 3 , Viviana GOLJA 4 , Uroš LEŠNIK 5 , Matevž GOBEC 5 , Ivan ERŽEN 4 , Jerneja FARKAŠ- LAINŠČAK 4,6 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Koper 2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju 3 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje 4 Nacionalni inštitut za javno zdravje 5 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 6 Splošna bolnišnica Murska Sobota Kaj je znanega? Ognjemeti prispevajo k onesna- ženosti ozračja z ultra-finimi delci (UFP) različne sestave in veliko- sti. Izpostavljenost UFP v ozračju vpliva na povečano stopnjo umr- ljivosti in obolevnosti zaradi re- spiratornih in kardiovaskularnih bolezni. Meritve UFP v ozračju se ne izvajajo redno, podatkov o iz- postavljenosti prebivalcev UFP, ki so posledica ognjemetov, je malo. Kaj je novega? Na podlagi meritev UFP v sedmih velikostnih razredih (10–800 nm) v ozračju v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da so bili prebivalci na opazovanem območju v času ognjemeta potencialno izpostavljeni večjemu številu UFP. Največji vdihani odmerek UFP [število delcev na kg telesne mase na dan] je bil izračunan za starostne skupine od 1 do 2 leti, od 2 do 3 leta in od 3 do 6 let. Navajajte kot: Šömen Joksić A et al. Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena potencialne izpostavljenosti prebivalcev zaradi ognjemetov. Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39. Prispelo: 6. 2. 2018 Sprejeto: 27. 3. 2018 Korespondenca: agnes.somen@nijz.si Članek je licenciran pod pogoji Creative Commons Attribution 4.0 International licence. (CC-BY licenca). The article is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License (CC-BY license). Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 30 monthly average numerical concentrations of UFP from October 2016 to August 2017; (b) daily numerical concen- trations of UFP in the period from 28 December 2016 to 4 January 2017 (during this period, New Year's fireworks or large-scale pyrotechnic devices were used) and (c) daily numerical concentrations of UFPs in the period from 23 June 2017 to 1 July 2017 (during this period, two fireworks or large-scale pyrotechnic devices were used). Results: Nu- merical concentrations of UFP were the highest in the winter months (October 2016 to March 2017); the measured UFP values were more than twice as high as in the summer months (April to August 2017). During the entire period, the most constant particle number was in the N3 size class (20-30 nm), while the greatest fluctuation in the meas- ured values was in the N7 size class (100-200 nm). During the fireworks on 27 June 2017, the potential exposure of UFP was greater than in the period before and after the fireworks. The inhaled dose of UFP [number of particles per kg body weight per day] was the highest for age groups from 1 to 2 years, from 2 to 3 years and from 3 to 6 years. Conclusion: The study indicated the link between a higher numerical concentration of UFP in ambient air and fire- works and, consequently, a higher potential exposure to UFP. Key words ultra-fine particles, fireworks, potential exposure assessment, health effects 1 UVOD 1.1 Predstavitev problema Ultra-fini delci ali nanodelci (v nadaljevanju UFP; iz angl. ultra-fine particles) so majhni delci snovi, velikosti od 1 do 100 milijardink metra (10 -9 metrov) (1). Uradne defi- nicije velikosti UFP ni, vendar v večini literature navajajo aerodinamični premer 100 nm in manj (≤ PM0.1) kot raz- mejitev med ultra-finimi in večjimi delci (2, 3). UFP se v zunanjem zraku nahajajo kot posledica naravnih proce- sov (erupcije vulkanov, erozije) in človekovega delova- nja oziroma dejavnosti (industrijske emisije, izpušni plini, izgorevanje biomase, varjenje, brušenje in po- dobno). Zaradi svoje majhnosti in s tem povezanega ve- likega povečanja površine v primerjavi s kemijsko ena- kimi materiali enakega volumna ali mase, imajo UFP drugačne lastnosti (kemijske, električne, reološke, magnetne, optične, mehanske, strukturne in biološke lastnosti) kot delci enake kemijske sestave večjih di- menzij (1). UFP v zunanjem zraku so pomembna sesta- vina delcev PM2.5 in PM10 in čeprav predstavljajo maj- hen delež skupne mase delcev PM2.5 in PM10, lahko pri- spevajo večino k skupnemu številu delcev PM2.5 in PM10 (4). Prve epidemiološke raziskave so že leta 1995 poka- zale, da je ultra-fina frakcija delcev v zraku najbolj škod- ljiva za zdravje (5). Vse od takrat se raziskave usmerjajo predvsem na področje toksikologije UFP in raziskovanja patoloških mehanizmov njihovega učinkovanja, katerih ugotovitve kažejo na pomembne učinke UFP na respira- torni in kardiovaskularni sistem (6, 7). Danes je vse več epidemioloških dokazov o vplivu izpostavljenosti UFP na respiratorni, kardiovaskularni, živčni in imunski sistem (1, 8–14). Raziskave so pokazale, da se UFP lahko učinkovito odložijo v alveolarnem delu pljuč, vsto- pijo v celice epitelija in v pljučni sistem, kjer lahko mo- tijo delovanje ožilja in povzročijo nastanek tromboze (15, 16). Ravno tako so raziskave pokazale, da pred- stavljajo UFP vrsto specifičnih značilnosti in različnih vzorcev reaktivnosti, ki se razlikujejo od značilnosti večjih delcev, vključno s sprožitvijo vnetnih procesov, velikim deležu v pljučih odložene frakcije zaradi visoke koncentracije na enoto površine, oksidativno sposob- nost in sposobnost povzročitve poškodb deoksiribo- nukleinske kisline (DNK) (17, 18). Z vidika izpostavlje- nosti UFP med ogrožene populacijske skupine uvr- ščamo otroke, mladostnike, nosečnice, starejše ljudi, bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike (1, 19, 20). K onesnaženju zunanjega zraka z UFP pomembno pri- spevajo tudi ognjemeti. Za doseganje različnih učinkov in barv se pri izdelavi pirotehničnega izdelka oziroma ognjemeta uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden. V času ognjemetov se kakovost zraka zelo poslabša, posle- dično pa to predstavlja večje tveganje za zdravje. Razi- skave so pokazale, da se pri reakcijah s kisikom ozi- roma pri reakcijah med posameznimi deli eksploziva poleg primarnih sestavin, kot so zgoraj omenjeni ele- menti, sprostijo tudi sekundarne sestavine, na primer C5H6O4 2- , C3H2O4 2- , C2O4 2- , C4H4O4 2- , SO4 2- , NO 3- (21– 24). Koncentracije teh sestavin so v času ognjemeta lahko do desetkrat višje od običajnih koncentracij po ognjemetu oziroma pred njim (25, 26). V času ognjeme- tov je značilna tudi večja gostota delcev, kar pomeni, da se ti delci dalj časa zadržujejo v atmosferi, na nastaja- nje in širjenje UFP v zunanjem zraku pa imajo pomem- ben vpliv lokalni viri onesnaževanja, relief ter meteoro- loške razmere (21, 23). Na splošno je zelo malo znanega o potencialnem tvega- nju za zdravje prebivalcev zaradi izpostavljenosti UFP, ki so posledica ognjemetov. Raziskave so pokazale, da se UFP v ozračju nahajajo v različnih velikostnih razre- dih oziroma frakcijah, od katerih je z vidika škodljivih učinkov na zdravje najbolj zaskrbljujoča alveolarna frak- cija (27). Atkinsons in sodelavci (28) so na podlagi meta analize različnih epidemioloških raziskav ugotavljali po- vezanost med dnevno umrljivostjo in sprejemi v bolni- šnico zaradi vseh vzrokov smrti, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal ter izpostavljenostjo različnim komponen- tam (sulfat, nitrat, elementarni in organski ogljik, indeks kovin) in velikostnim razredom UFP v ozračju. Ugotovili so, da je na področju raziskovanja učinkov UFP na zdra- vje potrebno poleg različnih velikostnih frakcij upošte- vati tudi komponente, ki so vezane na delce različnih velikosti. 1.2 Namen prispevka Namen prispevka je bil oceniti potencialno izpostavlje- nost prebivalcev UFP na izbrani lokaciji v Ljubljani na osnovi meritev onesnaženosti zunanjega zraka z UFP v sedmih velikostnih razredih od 10 nm do 800 nm in iz- računa vdihanega odmerka UFP [vsota števila delcev velikostnih razredov od 10 do 100 nm na kg telesne mase na dan]. Vdihani odmerki UFP so bili izračunani za obdobje od oktobra 2016 do avgusta 2017 na osnovi mesečnih povprečnih koncentracij števila UFP, Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 31 za obdobje od 28. 12. 2016 do 4. 1. 2017 na osnovi dnevnih koncentracij števila UFP (v tem obdobju je bil izveden novoletni ognjemet oziroma uporabljena piro- tehnična sredstva večjega obsega) in za obdobje od 23. 6.2017 do 1. 7. 2017 na osnovi dnevnih koncentracij števila UFP (v tem obdobju sta bila izvedena dva ognje- meta oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega obsega). 2 METODE DELA 2.1 Eksperimentalni del 2.1.1 Merilno mesto Merilno mesto se je nahajalo v Ljubljani na dvorišču Kmetijskega inštituta Slovenije na naslovu Hacquetova ulica 17, na koordinatah GKY = 463172, GKX = 102043 (nadmorska višina približno 297 m) (Slika 1). V okolici merilnega mesta so večinoma stanovanjski bloki, teren je raven. Slika 1: Merilno mesto, dvorišče Kmetijskega inštituta Slovenije, Hacquetova ulica 17, Ljubljana. 2.1.2 Merilna oprema in princip meritev Meritve UFP so bile opravljene s spektrometrom, ki ločuje delce na osnovi njihovega odklona v električnem polju, kar je odvisno od velikosti delcev, ter nato njiho- vem štetju. Podatki, zbrani na instrumentu, so bili obde- lani in s pomočjo algoritma spremenjeni v podatke o številčni porazdelitvi velikosti delcev. Na podlagi tega principa je bilo določeno število delcev po velikostnih razredih v območju številčne koncentracije 100– 100.000 delcev/cm 3 . Uporabljen instrument je proizve- del IFT (Leibnizov inštitut za raziskovanje troposfere) in je zasnovan za dolgoročne atmosferske meritve. Instru- ment vključuje elemente za nadzor vseh pomembnih sistemskih parametrov ključnih za sledljivo kakovost podatkov. Sistem je preprost za uporabo, vendar je mo- goče zahtevana nizka odstopanja doseči le z rednim za- gotavljanjem kakovosti. Princip vzorčenja je prikazan na Sliki 2, shema merilnega instrumenta pa na Sliki 3. Slika 2 prikazuje način vzorčenja za merilne postaje, kot je bilo, na primer, izbrano merilno mesto v Ljubljani. Vzorec zraka najprej pride v merilni sistem skozi stan- dardni PM10 dovod in nato potuje skozi PM1—ciklon, da se izločijo vsi delci večji kot 1 µm. Glavni tok aerosolov se nato pred vstopom v spektrometer za določanje šte- vilčne porazdelitve delcev glede na velikost suši s po- močjo sušilnikov z nafionsko membrano. Slika 2: Shema dovoda zraka in načina vzorčenja ultra- finih delcev. Slika 3: Shema merilnega instrumenta za meritve ultra- finih delcev. Meritve se izvajajo pri relativni vlažnosti manj kot 40 %, zato je potrebno zrak za vzorčenje sušiti. Sestava meril- nega sistema tako vključuje tudi več nafionskih sušilni- kov za zmanjšanje relativne vlažnosti pri vzorcih aero- solov in toku zaščitnega zraka. Zanka toka zaščitnega zraka ima dodaten toplotni izmenjevalnik in zelo učin- kovite filtre (HEPA) za delce. Senzorji kontinuirano bele- žijo pretok aerosolov in zaščitnega zraka, relativno vlaž- nost in temperaturo v obeh tokovih kot tudi tlak na vstopu v merilni sistem (Slika 3). Princip meritev sledi standardizaciji, ki je bila razvita za potrebe evropskega projekta za raziskovanje infrastruk- ture ACTRIS, in sicer za opravljanje meritev aerosolov v več kot 20 merilnih mestih v Evropi. Spektrometer je bil umerjen z referenčnim spektrometrom, za določanje številčne porazdelitve delcev glede na njihovo velikost, ki je v lasti WCCAP (Svetovnega kalibracijskega centra za fiziko aerosolov). IFT spektrometer zagotavlja več kot 90 % primerljivost z referenčnimi instrumenti WCCAP za ne-difuzne delce. Analiza in zagotavljanje kakovosti je potekalo v skladu s protokolom, razvitim v okviru pro- jekta "Ultrafini delci – prispevek k razvoju regionalne in evropske okoljske in zdravstvene politike" (UFIREG) (29). Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 32 2.1.3 Obdobje izvajanja meritev, ekološ ki in meteo r olo š ki podatki Meritve UFP so bile izvedene v času od 01. 10. 2016 do 31. 08. 2017. V sklopu meritev so bile določene šte- vilčne porazdelitve velikosti UFP v zunanjem zraku. Za opredeljeno časovno obdobje so bili od Agencije Repu- blike Slovenije za okolje (ARSO) pridobljeni podatki o ur- nih koncentracijah delcev PM10 ter meteorološki po- datki (temperatura zraka, relativna vlažnost zraka, koli- čina padavin, hitrost vetra in smer vetra ter globalno se- vanje) za lokacijo Bežigrad (samodejna meteorološka postaja ARSO) in za lokacijo Krvavec (samodejna mete- orološka postaja ARSO) za določitev morebitne tempe- raturne inverzije (Renato Bertalanič, osebna komunika- cija, oktober 2016 do avgust 2017). 2.1.4 Ognjemeti v opazovanem obdobju V opazovanem obdobju sta bila izvedena le dva večja ognjemeta, oba na Ljubljanskem gradu, in sicer 01. 01. 2017 (»December 2017 v Ljubljani«) in 27. 06. 2017 (»Junij 2017 v Ljubljani«). Za oba ognjemeta je bilo glede na lokacijo izvedbe predpostavljeno, da je zaradi večjega obsega ognjemeta (in potencialno večjega vplivnega območja) možnost izpostavljenosti prebival- cev večja. V mesecu juniju je bil 23. 06. 2017 izveden še en ognjemet na travniku Ministrstva za obrambo, ki je relativno blizu merilnemu mestu. Na ostalih dogodkih je bila izvedba ognjemetov in uporaba pirotehničnih sredstev izrazito lokalnega značaja, npr. odrski efekti. Podatki o uporabi ognjemetov in drugih pirotehničnih sredstev na območju Mestne občine Ljubljana so bili pridobljeni od Upravne enote Ljubljana (30). 2.2 Ocena potencialne izpostavljenosti Potencialna izpostavljenost prebivalcev je bila (grobo) ocenjena na osnovi izračuna vdihanega odmerka UFP [število delcev na kg telesne mase na dan; v nadaljeva- nju vdihani odmerek UFP], pri čemer smo upoštevali vsoto števila UFP velikostnih razredov N2 (10–20 nm), N3 (20–30 nm), N4 (30–50 nm), N5 (50–70 nm) in N6 (70–100 nm) (2, 3). Vdihani odmerek je bil izračunan za posamezne starostne skupine v skladu s spodnjo enačbo in upoštevanjem podatkov o povprečnem vo- lumnu vdihanega zraka in povprečni telesni masi za po- samezne starostne skupine, Tabela 1 (31): 𝑉𝑑 𝑖 ℎ𝑎𝑛𝑖 𝑜𝑑𝑚𝑒𝑟𝑒𝑘 𝑈𝐹𝑃 = š𝑡 . 𝑑𝑒𝑙𝑐𝑒𝑣 [ 1 𝑚 3 ] × 𝑣𝑜𝑙𝑢𝑚𝑒𝑛 𝑣𝑑𝑖 ℎ𝑎𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑧𝑟𝑎𝑘𝑎 [ 𝑚 3 𝑑𝑎𝑛 ] 𝑡𝑒𝑙𝑒𝑠𝑛𝑎 𝑚𝑎𝑠𝑎 [𝑘𝑔 ] Tabela 1: Upoštevani podatki o volumnu vdihanega zraka (v m 3 na dan) in povprečni telesni masi (v kg) za opazovane starostne skupine (31). Starostne skupine [leta] Volumen vdihanega zraka [m 3 /dan] Telesna masa (povprečje) [kg] 1–2 8,0 11,4 2–3 8,9 13,8 3–6 10,1 18,6 6–11 12,0 31,8 11–16 15,2 56,8 16–21 16,3 71,6 21–31 15,7 80 31–51 16,0 80 51–61 15,7 80 61–71 14,2 80 71–81 12,9 80 ≥ 81 12,2 80 Vdihani odmerki UFP so bili izračunani: - za obdobje od oktobra 2016 do avgusta 2017 na osnovi mesečnih povprečnih koncentracij števila UFP; - za obdobje od 28. 12. 2016 do 4. 1. 2017 na osnovi dnevnih koncentracij števila UFP (v tem ob- dobju je bil izveden novoletni ognjemet oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega ob- sega); - za obdobje od 23. 6.2017 do 1. 7. 2017 na osnovi dnevnih koncentracij števila UFP (v tem obdobju sta bila izvedena dva ognjemeta oziroma uporab- ljena pirotehnična sredstva večjega obsega). 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3.1 Rezultati meritev V obdobju meritev od vključno oktobra 2016 do avgu- sta 2017 je bil dosežen skupen 91 % delež podatkov meritev (83 %—100 %) (32). V januarju 2017 je bil delež podatkov zaradi izpada merilca le 42 %, zato so rezul- tati meritev oziroma izračun povprečnih mesečnih vre- dnosti števila UFP informativni, uporaba teh podatkov pa je komentirana v nadaljevanju. V Tabeli 2 so pred- stavljeni rezultati o izmerjenem številu UFP v sedmih ve- likostnih razredih (N2—N8) po mesecih v opazovanem Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 33 obdobju, in sicer kot povprečne mesečne vrednosti, naj- večje dnevno število UFP in največje urno število UFP v posameznem mesecu. Tabela 2: Povprečno mesečno število UFP, najvišje dnevno število UFP v posameznem mesecu in najvišje urno šte- vilo UFP v posameznem mesecu po velikostnih razredih v obdobju od oktobra 2016 do avgusta 2017. Najvišje povprečno mesečno število UFP je bilo izmer- jeno v velikostnem razredu N7 (100–200 nm) decem- bra 2016. V istem velikostnem razredu je bilo izmerjeno tudi najvišje dnevno število UFP, in sicer februarja 2017, najvišje urno število UFP pa je bilo izmerjeno v velikostnem razredu N2 (10–20 nm) v novembru 2016. Na Sliki 4 je prikazano mesečno povprečje števila UFP po velikostnih razredih v celotnem obdobju meritev. Slika 4: Povprečno mesečno število UFP različnih velikostnih razredov (od 10 nm do 800 nm) v obdobju od oktobra 2016 do avgusta 2017. Mesečno povprečje za januar 2017 je zaradi premalo veljavnih meritev informativne narave. Iz Slike 4 je razvidno, da je bilo število UFP najvišje v zimskih mesecih (od oktobra 2016 do marca 2017). V tem obdobju so bile izmerjene vrednosti UFP več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april–avgust 2017). V celotnem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu N3 (20–30 nm), največje nihanje v izmerjenih vrednostih pa je bilo v ve- likostnem razredu N7 (100–200 nm). Od aprila do ju- nija 2017 je bilo število delcev v skoraj vseh velikostnih razredih dokaj konstantno. Za podrobnejši prikaz vre- dnosti delcev različnih velikosti v ozračju je na Sliki 5 prikazano urno število UFP v primerjavi z delci PM10 v času od 31. 12. 2016 ob 01:00 uri do 02. 01. 2017 ob 00:00 uri, na Sliki 6 pa urno število UFP v primerjavi z delci PM10 v času od 27. 06. 2017 ob 01:00 uri do 29. 06. 2017 ob 00:00 uri. V navedenem obdobju je bil na- mreč izveden ognjemet. kanal-> velikostni razred-> Mesec Delež podatkov Mesečno povprečje (1/cm3) Najvišja dnevna (1/cm3) Najvišja urna (1/cm3) Mesečno povprečje (1/cm3) Najvišja dnevna (1/cm3) Najvišja urna (1/cm3) Mesečno povprečje (1/cm3) Najvišja dnevna (1/cm3) Najvišja urna (1/cm3) Mesečno povprečje (1/cm3) Najvišja dnevna (1/cm3) Najvišja urna (1/cm3) Mesečno povprečje (1/cm3) Najvišja dnevna (1/cm3) Najvišja urna (1/cm3) Mesečno povprečje (1/cm3) Najvišja dnevna (1/cm3) Najvišja urna (1/cm3) Mesečno povprečje (1/cm3) Najvišja dnevna (1/cm3) Najvišja urna (1/cm3) oktober 2016 84% 1624 2788 11969 1171 1972 8204 1590 2812 5797 1105 2055 3348 1132 2127 3734 1512 2883 5363 511 963 2145 november 2016 83% 1835 3846 13319 1251 2154 5424 1699 3226 9755 1148 2465 4815 1199 2802 4058 1730 4234 6421 599 1294 2232 december 2016 100% 1634 2327 6005 1490 2369 5586 2376 4024 7441 1901 3226 5275 2282 3820 6024 3951 6444 9969 1580 2585 3800 januar 2017 42% 1075 1633 4238 1233 1625 3451 1944 2589 4676 1437 2098 3339 1628 2605 4699 2811 5794 9966 1291 2922 4242 februar 2017 100% 849 1597 3628 811 1916 3956 1231 3184 6867 938 2860 5159 1076 3626 5582 1780 6521 9609 712 2692 4139 marec 2017 100% 1182 2000 5973 1107 1776 4251 1600 2401 5319 1095 1796 3923 1100 2063 3589 1550 3073 5578 515 1144 2350 april 2017 100% 947 1661 4745 784 1376 3577 1112 2030 4597 732 1335 3908 677 1293 4708 905 1944 4725 309 642 1126 maj 2017 92% 1113 1661 5973 878 1369 2889 1210 1900 6681 785 1195 6152 710 1479 4000 896 2143 4846 258 593 1176 junij 2017 100% 994 1447 5109 836 1474 3909 1196 1942 5683 786 1335 3678 739 1298 2494 986 1506 2269 313 737 920 julij 2017 100% 994 1447 5109 836 1474 3909 1196 1942 5683 786 1335 3678 739 1298 2494 986 1506 2269 313 737 920 avgust 2017 96% 1324 1927 9811 938 1305 4080 1308 1855 4619 865 1330 3368 804 1182 2949 1048 1575 2426 331 620 910 N6 N7 N8 10-20nm 20-30nm 30-50nm 50-70nm 70-100nm 100-200nm 200-800nm N2 N3 N4 N5 Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 34 Slika 5: Število UFP in koncentracija PM10 od 31. 12. 2016 01:00 do 02. 01. 2017 00:00. Slika 5 prikazuje povišanje števila UFP v posameznih velikostnih razredih po 18:00 uri na dan 31. 12. 2016. Največje povišanje števila UFP je bilo v velikostnem raz- redu N7 (100–200 nm), najvišje število UFP v tem veli- kostnem razredu pa je bilo izmerjeno ob 22:00 uri. Po 02:00 uri je opaziti upadanje števila merjenih UFP vseh velikostnih razredov. Koncentracije PM10 imajo podo- ben dnevni hod, po 19:00 uri zvečer so se začele zviše- vati in dosegle najvišje vrednosti ob polnoči, nato so se znižale. Na dan 31. 12. 2016 so bila na merilnih posta- jah v Ljubljani izmerjena preseganja mejne dnevne vre- dnosti za PM10. Visoke vrednosti in preseganja mejnih dnevnih vrednosti za PM10 so se praviloma na ta dan pojavljale tudi po ostalih krajih, kjer se izvajajo meritve. Vpliv ognjemeta na izmerjeno število UFP zato v ome- njenem obdobju zaradi visokih vrednosti ozadja ni ne- dvoumno opazen. Slika 6: Število UFP in koncentracija PM10 od 27. 06. 2017 01:00 do 29. 06. 2017 00:00. Slika 6 prikazuje poviševanje števila UFP v posameznih velikostnih razredih okrog 20:00 ure z najvišjim števi- lom v velikostnem razredu N4 (30–50 nm) ob 23:00 uri. Pri koncentraciji PM10 v omenjenem časovnem ob- dobju ni opaziti povišanih vrednosti. Zaradi nižjih vre- dnosti ozadja je povišanje števila UFP na dan 27. 06. 2017 med 22:00 ter 23:00 uro izrazito opazno, vzrok za to pa bi lahko bil ognjemet na Ljubljanskem gradu v sklopu javnih prireditev »Junij 2017 v Ljubljani« in »65. Ljubljana Festival«. Po informacijah Upravne enote Lju- bljana je bil ta izveden med 22:30 in 23:30 uro (28). 3.2 Potencialna izpostavljenosti prebivalcev UFP Rezultati izračuna vdihanega odmerka UFP za različne starostne skupine prebivalcev v opazovanem obdobju Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 35 na osnovi povprečnih mesečnih koncentracij števila UFP (vsota delcev od 10 nm do 100 nm) v obdobju od oktobra 2016 do avgusta 2017 so prikazani na Sliki 7. Slika 7: Vdihani odmerki UFP [število delcev × 10 6 /kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine zaradi izpo- stavljenosti povprečnim mesečnim koncentracijam števila UFP (vsota števila delcev velikostnih razredov od 10–100 nm) v opazovanem obdobju od oktobra 2016 do avgusta 2017. Iz Slike 7 je razvidno, da je bil izračunan vdihani odme- rek UFP v vseh starostnih skupinah v zimskem obdobju večji v primerjavi z ostalim obdobjem. Največji vdihani odmerek UFP je bil izračunan za starostno skupino 1–2 let, opazno večji v primerjavi z ostalimi starostnimi sku- pinami je bil tudi v starostnih skupinah 2–3 let, 3–6 in 6–11 let. Izračun vdihanega odmerka UFP na osnovi povprečnih mesečnih koncentracij števila UFP za januar 2017 je informativne narave. Vpliv ognjemeta na število izmerjenih UFP v januarju 2017 zaradi visokih vrednosti ozadja ter uporabe osta- lih pirotehničnih sredstev in glede na meteorološke raz- mere ni bil nedvoumno opazen. V tem mesecu je bilo tudi premalo veljavnih meritev, zato so rezultati infor- mativne narave. Posledično je lahko izračunan vdihani odmerek podcenjen oziroma precenjen. Primerjava vsote povprečnih koncentracij števila UFP in PM10 je po- kazala dobro ujemanje (korelacijski faktor 0,904), Slika 8. Slika 8: Primerjava povprečnega mesečnega števila UFP (vsota vseh merjenih razredov od 10 nm do 800 nm) in povprečnih mesečnih koncentracij PM10 v opazovanem v obdobju od oktobra 2016 do avgusta 2017. Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 36 Na osnovi ujemanja vsote povprečnih koncentracij šte- vila UFP in PM10 in na podlagi dejstva, da se manjši delci dalj časa zadržujejo v ozračju (21–23), kar so pokazale tudi naše meritve (v celotnem opazovanem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem raz- redu do 30 nm) (32), smo predpostavili, da je bil izraču- nani vdihani odmerek UFP na osnovi januarskega pov- prečja dovolj dober približek za oceno potencialne izpo- stavljenosti UFP v tem obdobju. Za podrobnejši prikaz potencialne izpostavljenosti UFP zaradi ognjemetov so na Slikah 9 in 10 prikazani vdi- hani odmerki UFP za različne starostne skupine, izraču- nani na podlagi dnevne koncentracije števila UFP (vsota števila delcev v velikostnih razredih UFP od 10 do 100 nm) v času ognjemetov 1. 1. 2017 (Slika 9) in 27. 6. 2017 (Slika 10) in sicer štiri dni pred ognjemetom ter tri (oziroma štiri) dni po ognjemetu. Slika 9: Vdihani odmerki UFP [število delcev × 10 6 /kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine zaradi izpo- stavljenosti dnevnim koncentracijam števila UFP (vsota števila delcev velikostnih razredov 10–100 nm) na dan ognje- meta (1. 1. 2017), štiri dni pred ognjemetom (28.–31. 12. 2016) in tri dni po ognjemetu (2. 1.–4. 1. 2017). Iz Slike 9 je razvidno, da se je vdihani odmerek UFP po- večeval od 29. 12. 2016 in dosegel najvišjo vrednost 31. 12. 2016. Predvidevamo, da je bilo večje število UFP v ozračju v tem obdobju posledica različnih drugih virov onesnaževanja, vključno s povečano uporabo ostalih pirotehničnih sredstev. Dne 1. 1. 2017 se je vdi- hani odmerek UFP rahlo znižal in se 2. 1. 2017 približal vrednosti izpred treh dni pred ognjemetom. Iz Slike 9 je tudi razvidno, da se je vdihani odmerek dne 4. 1. 2017 znova začel povečevati, vendar je naslednjega dne pri- šlo do okvare merilca, tako da nadaljnjega poteka vre- dnosti števila UFP nismo mogli prikazati. Največji vdi- hani odmerek je bil izračunan 31. 12. 2017 v starostnih skupinah 1–2 let, 2–3 let in 3–6 let. Izračun vdihanega odmerka na osnovi dnevnih vrednosti UFP v tem ob- dobju ne prikaže nedvoumne povezave med ognjeme- tom in potencialno izpostavljenostjo UFP zaradi ognje- meta. Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 37 Slika 10: Vdihani odmerki UFP [število delcev × 10 6 /kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine zaradi izpo- stavljenosti dnevnim koncentracijam števila UFP (vsota števila delcev velikostnih razredov od 10–100 nm) na dan ognjemeta (27. 6. 2017), štiri dni pred ognjemetom (23. 6. 2017– 26. 6. 2017) in štiri dni po ognjemetu (28. 6. –1. 7. 2017). Slika 10 prikazuje rezultate izračunov vdihanega od- merka UFP štiri dni pred ognjemetom in štiri dni po ognjemetu, ki je bil dne 27. 6. 2017. Vdihani odmerek se je na dan ognjemeta opazno povečal in se je v na- slednjih štirih dneh po ognjemetu zmanjševal. Največji vdihani odmerek je bil izračunan 27. 6. 2017 v starost- nih skupinah 1–2 let, 2–3 let in 3–6 let. Izračuni vdiha- nega odmerka, izračunanega na podlagi dnevne kon- centracije števila UFP na dan ognjemeta 27. 6. 2017, so nedvoumno pokazali povezavo med ognjemetom in potencialno izpostavljenostjo. Vdihani odmerek UFP se je na dan ognjemeta v primerjavi s predhodnimi dnevi povečal za približno 40 %, in se zmanjševal naslednji dan za približno 20 % ter se v naslednjih dneh še zmanj- ševal. Štiri dni po ognjemetu se je vdihani odmerek UFP zmanjšal na raven štirih dni pred ognjemetom. Na koncentracijo delcev, ki so lahko posledica ognje- meta (in posledično na vdihani odmerek), vpliva veliko različnih dejavnikov, ki v sklopu te raziskave niso bili upoštevani. Na nastajanje in širjenje UFP v zunanjem zraku imajo pomemben vpliv meteorološke razmere (smer in hitrost vetra, temperatura in vlažnost zraka), razgibanost terena in ostali točkovni, linijski ter razpr- šeni viri, ki prispevajo k onesnaženosti ozračja z UFP (23). Zato je potrebno v bodočih raziskavah pri določitvi vpliva ognjemeta na kakovost zraka in potencialne iz- postavljenosti ljudi te dejavnike upoštevati v največji možni meri (3), kakor tudi razširitev raziskave časovnih trendov in dopolnitev rezultatov z zdravstvenimi podatki (npr. dnevno število obiskov v bolnišnici zaradi bolezni srca in ožilja) (33). 3.3 Prednosti in pomanjkljivosti raziskave Kljub temu, da smo z opravljeno raziskavo le grobo oce- nili sezonska nihanja vrednosti UFP v ozračju in prika- zali potencialni vpliv ognjemetov na kakovost zraka ter potencialno izpostavljenost UFP, smo glede na časovne in finančne vire ter izvedljivost same raziskave pridobili pomembne podatke in izkušnje za izboljšan pristop k podobnim raziskavam v prihodnje. Iz razpoložljive lite- rature je namreč razvidno, da je tovrstnih raziskav o iz- postavljenosti UFP zaradi ognjemetov in vplivih na zdra- vje zelo malo, predvidoma tudi zaradi velike komplek- snosti, ki jo taka raziskava predstavlja. Vsekakor je treba aktivnosti v tej smeri nadaljevati in v bodoče iz- boljšati tako izvedbo meritev UFP, kakor tudi metodolo- gijo ocene potencialne izpostavljenosti prebivalcev. Raziskava vsebuje določene pomanjkljivosti, ki jih je v bodoče pri podobnih raziskavah potrebno nasloviti in odpraviti. Glavne pomanjkljivosti se kažejo v relativno kratkem obdobju izvajanja meritev na enem merilnem mestu. Na rezultate je pomembno vplival tudi izpad me- ritev v januarju 2017, kjer je bil delež podatkov le 42 %. Izračun vdihanega odmerka je bil posledično na osnovi povprečnih mesečnih koncentracij za januar precenjen oziroma podcenjen. Bolj zanesljivo smo potencialno izpostavljenost UFP za- radi ognjemetov prikazali na podlagi dnevnih koncen- tracij števila UFP. Povezavo med povišano koncentra- cijo števila UFP v ozračju in ognjemeti smo dovolj dobro pokazali v primeru ognjemeta dne 27. 6. 2017, med- tem ko je povezava zaradi ognjemeta 1. 1. 2017 manj izrazita. 4 ZAK LJU Č EK Opravljene meritve so nakazale povezavo med večjo številčno koncentracijo UFP v ozračju in ognjemetom v Ljubljani. Prebivalci na opazovanem območju so bili v času ognjemeta 27. 6. 2017 potencialno izpostavljeni večjemu številu UFP. Največji vdihani odmerek UFP [število delcev na kg telesne mase na dan] je bil izraču- nan za starostne skupine od 1 do 2 let, od 2 do 3 let in od 3 do 6 let. Za bolj zanesljivo povezanost med one- snaženostjo zraka z UFP v času ognjemetov in potenci- alno izpostavljenostjo prebivalcev UFP je potrebno Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 38 vključiti kompleksne vplivne dejavnike, kot so meteoro- loške razmere (smer in hitrost vetra, temperatura in vlažnost zraka), razgibanost terena in ostali točkovni, li- nijski ter razpršeni viri, ki prispevajo k onesnaženosti ozračja z UFP. Več bolj zanesljivih podatkov lahko zago- tovi tudi raziskava časovnih trendov in dopolnitev rezul- tatov z zdravstvenimi podatki, na primer dnevno število obiskov v bolnišnici zaradi bolezni srca in ožilja, ki bi jih lahko povezali z vplivi izpostavljenosti UFP. LITERATURA 1. HEI Review Panel on Ultrafine Particles. Understanding the Health Effects of Ambient Ultrafine Particles. HEI Perspectives 3. Boston, MA: Health Effects Institute, 2013. 2. Kumar M, Singh RK, Murari V, Singh AK, Singh RS, Banerjee T. Fireworks induced particle pollution: A spatio-temporal analysis. Atmos Res 2016; 180: 78-91. 3. Baldauf RW, Devlin RB, Gehr P, Giannelli R, Hassett-Sipple B et al. Ultrafine Particle Metrics and Research Considerations: Review of the 2015 UFP Workshop. Int J Environ Res Public Health. 2016; 13: 1054-1075. 4. Nazaroff WW. Indoor particle dynamics. Indoor Air 2004; 14(7): 175–83. 5. Seaton A, MacNee W, Donaldson K, Godden D. Particulate air pollution and acute health. Lancet 1995; 345(8943): 176–178. 6. Oberdörster G, Oberdörster E, Oberdörster J. Nanotoxicology: an emerging discipline evolving from studies of ultrafine particles. Environ Health Perspect 2005; 113: 823-839. 7. Díaz-Robles LA, Fu JS, Vergara-Fernández A, Etcharren P, Schiappacasse LN, Reed GD, Silva M. Health risks caused by short term expo- sure to ultrafine particlesgenerated by esidential wood combustion: A case study ofTemuco, Chile. Environ Int 2014; 66: 174–181. 8. Belleudi V, Faustini A, Stafoggia M, Cattani G, Marconi A, Perucci CA, Forastiere F. Impact of fine and ultrafine particles on emergency hospital admissions for cardiac and respiratory diseases. Epidemiology 2010; 21(3): 414-23. 9. UFIREG. Ultrafine particles–Cooperating with environmental and health policy. Results. Pridobljeno 14. 9. 2016 s spletne strani: http://www.ufireg-central.eu/index.php/results. 10. Stölzel M, Breitner S, Cyrys J, Pitz M, Wölke G, Kreyling W, Heinrich J, Wichmann HE, Peters A. Daily mortality and particulate matter in different size classes in Erfurt, Germany. J Expo Sci Environ Epidemiol 2007; 17(5): 458—67. 11. Breitner S, Liu L, Cyrys J, Brüske I, Franck U, Schlink U, Leitte AM, Herbarth O, Wiedensohler A, Wehner B, Hu M, Pan XC, Wichmann HE, Peters A. Sub-micrometer particulate air pollution and cardiovascular mortality in Beijing, China. Sci Total Environ 2011; 409(24): 5196— 204. 12. Atkinson RW, Fuller GW, Anderson HR, Harrison RM, Armstrong B. Urban ambient particle metrics and health: a time-series analysis. Epi- demiology 2010; 21(4): 501—11. 13. Braniš M, Vyškovská J, Malý M, Hovorka J. Association of size-resolved number concentrations of particulate matter with cardiovascular and respiratory hospital admissions and mortality in Prague, Czech Republic. Inhal Toxicol 2010; 22(2): 21—8. 14. Andersen ZJ, Wahlin P, Raaschou-Nielsen O, Ketzel M, Scheike T, Loft S. Size distribution and total number concentration of ultrafine and accumulation mode particles and hospital admissions in children and the elderly in Copenhagen, Denmark. Occup Environ Med 2008; 65(7): 458—66. 15. Nemmar A, Hoylaerts MF, Hoet PHM, Dinsdale D, Smith T, Xu HY, et al. Ultrafine particles affect experimental thrombosis in an in vivo hamster model. Am J Respir Crit Care Med 2002; 166: 998–1004. 16. Stewart JC, Chalupa DC, Devlin RB, Frasier LM, Huang LS, Little EL, et al. Vascular effects of ultrafine particles in persons with type 2 dia- betes. Environ Health Perspect 2010; 118: 1692–1698. 17. Vaclavik Bräuner E, Forchhammer L, Møller P, Simonsen J, Glasiu M, Wåhlin P, e tal. Exposure to Ultrafine Particles from Ambient Air and Oxidative Stress–Induced DNA Damage. Environ Health Perspect 2007; 115(8): 1177–1182. 18. Wichmann HE. Diesel exhaust particles. Inhal Toxicol 2007; 19: 241-244- 19. Heinzerling A, Hsu J, Yip F. Respiratory Health Effects of Ultrafine Particles in Children: A Literature Review. Water Air Soil Pollut 2016; 227: 32. Pridobljeno 4. 10. 2017 s spletne strani: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4714792/pdf/nihms-748028.pdf. Nasprotje interesov: Avtorji izjavljajo, da pri raziskavi ne obstaja nasprotje interesov. Financiranje: Izvedbo projekta V3—1642 sta sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje, Urad Republike Slovenije za kemikalije v okviru projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016, štev. pogodbe C2715-16-352213. Zahvala: Avtorji se zahvaljujejo sodelavcem Agencije Republike Slovenije za okolje, zlasti gospodu Renatu Bertalaniču za redno sprotno pripravo in posredovanje okoljskih in meteoroloških podatkov za merilni postaji za spremljanje kakovosti zraka Bežigrad in Krvavec. Izvirni znanstveni čl an ek Javno zdravje 2018; 2(1): 29-39 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-02-04 39 20. Slezakova K, Fonseca J, Morais S, do Carmo Pereira M. Ultrafine particles in ambient air of an urban area: dose implications for elderly. J Toxicol Environ Health A 2014; 77(14-16): 827-836. 21. Wang Y, Zhuang G, Xu C, An Z. The air pollution caused by the burning of fireworks during the lantern festival in Beijing. Atmos Environ 2007; 41(2): 417—431. 22. Zhang M, Wang X, Chen J, Cheng T, Wang T, Yang X, Gong Y, Geng F, Chen C. Pysical characterization of aerosol particles during the Chinese New Year’s firework events. Atmos Environ 2010; 44(39): 5191—5198. 23. Lin CC. A review of the impact of fireworks on particulate matter in ambient air. J Air Waste Manag Assoc 2016; 66(12): 1171—1182. 24. Urad Republike Slovenije za kemikalije, Ognjemeti in druga zabavna pirotehnika zastrupljajo ozračje, [e—zloženka]. Pridobljeno 13. 9. 2016 s spletne strani: http://www.uk.gov.si/fileadmin/uk.gov.si/pageuploads/pdf/Ognjemeti_dokoncna.pdf. 25. Li W, Shi Z, Yan C, Yang L, Dong C, Wang W. Individual metal-bearing particles in a regional haze caused by firecracker and fireworks emis- sions. Sci Total Environ 2013; 443: 464—469. 26. Pervez S, Chakrabarty RK, Dewangan S, Watson JG, Chow JC, Matawle JL. Chemical speciation of aeroslols and air quality degradation during the festival of lights (Diwali). Atmos Pollut Res 2016; 7: 92—99. 27. Khaparde VV, Pipalatkar PP, Pustode T, Rao CV, Gajghate DG. Influence of burning of fireworks on particle size distribution of PM10 and associated barium at Nagpur. Environ Monit Assess 2012; 184(2): 903—11. 28. Atkinson RW, Mills IC, Walton HA, Anderson HR. Fine particle components and health—a systematic review and meta-analysis of epidemio- logical time series studies of daily mortality and hospital admissions. J Expo Sci Environ Epidemiol 2015; 25(2): 208—214. 29. UFIREG. Data collection and methods, Environmental health reports Dresden: Technische Universität Dresden, 2014. Pridobljeno 14. 9. 2016 s spletne strani: http://www.ufireg-central.eu/index.php/downloads. 30. Upravna enota Ljubljana, UE Ljubljana. Podatki o izdaji dovoljenj za izvedbo javnih prireditev, ki imajo v okviru programa predviden ognje- met od oktobra 2016 do avgusta 2017. 31. U.S. EPA. Exposure Factors Handbook 2011 Edition (Final Report). U.S. Environmental Protection Agency, Washington, DC, EPA/600/R- 09/052F, 2011. Pridobljeno 11. 9. 2017 s spletne strani: https://cfpub.epa.gov/ncea/risk/recordisplay.cfm?deid=236252. 32. Farkaš-Lainščak J, Golja V, Šömen Joksić A, Kukec A, Rejc T, Lešnik U, Gobec M, Lukan B, Bertalanič R, Eržen I. Onesnaženost zraka z ultra-finimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov. Poročilo o izvedenem ciljnem raziskovalnem projektu (V3-1642). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017. 33. Slezakova K, Morais S, do Carmo Pereira M. Atmospheric Nanoparticles and Their Impacts on Public Health. In: Current Topics in Public Health (Ed. Alfonso J. Rodriguez-Morales). InTechOpen, 2013. Pridobljeno 20. 9. 2017 s spletne strani https://mts.intechopen.com/bo- oks/current-topics-in-public-health/atmospheric-nanoparticles-and-their-impacts-on-public-health.