St. 30. Maribor, dne 25 julija 1912. Tečaj XLYT. Ust ljudstvu ¥ pouk in zabavo« faEafa T«ak četrtek in velja s poštnino vred In v. Maribora ■ pošiljanjem na dem za celo leto S K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Izvenavstriidte •ibšflo 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K» Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" t Maribora* i List se dopošilja do odpovedi, — Udje „Katofc ¡»kavnega društva* dobivajo list brez posebna naročnina« m Eosamezni listi stanejo 10 vln> Uredništvo: Koroška cesta števj fi, >-< Eokopisi se ne vračajo« >—i UpravniStvo: Koroilta pasta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, Es (uMrata se plačuje od enostopna petitvrsta za e&kcal TE ala® m dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primaren popust Inserafi se sprejemaj do srede zjutraj m S» zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnja številka obsega 12 strani. ß y^r-: v--/■ V-»-/v h Dne 11. avgusta 1912 v St. Jurju ob juž. železnici velika slavni>si„OHov" v east narodnemu boritelju Slomšeku. živa. Po tem vzorcu bodo posestniki lahko tudi sami I naredili prizive, ki so prikrojeni njihovim razmeram. | i * |}§f g I K našim Orlom"! Pešajo peruti sivemu sokolu. Pagliaruzzi, Sokol ni našel poti k srcu našega slovenskega ljudstva, Njegovo torišče so bila samo mesta in trgi, njegovo jedro je bilo vedno liberalno. Tudi narodnost pri slovenskem Sokolstvu ni ostala neomadeževana. Ni še preteklo mnogo let, odkar je vsa slovenska javnost zastrmela, da je voditelj slovenskega Sokolstva svoje podjetje pod zelo čudnimi okoliščinami prodal Nemcem. V verskem oziru liberalen,, v narodnem ozi-ru nezanesljiv, nasproti kmetu in delavcu previsok, to je slika, ki si jo je ustvarilo Sokolstvo samo med slovenskim ljudstvom s svojim delovanjem. Krščansko-socialna organizacija na Slovenskem išče najožjega stika z ljudstvom v vseh njegovih dobrih in plemenitih pojavih. Spoštuje in neguje versko prepričanje v njem, zadošča njegovim željam po vedno večji izobrazbi, pospešuje njegovo nravno in telesno vzgojo, brani pravice njegovega jezika in z enako ljubeznijo objema vse sloje slovenskega ljudstva, ne glede na bogastvo, stan in starost. Naravno, da je morala krščansko-socialna organizacija za slovenske mladeniče in može ustvariti lastno telovadno organizacijo. In tako je nastal Orel. Kako potreben je bil Orel, pokazala je njegova nenavadno hitra rast. Mladi Orel že nadkriljuje po svojem številu sivega Sokola,. S posebnim navdušenjem je prišla pod orlovsko zastavo kmečka in delavska mladina, koje žuljave roke pri liberalni organizaciji niso našle prijaznega sprejema. A tudi po mestih in trgih si je pridobila nova telovadna organizacija pristaše pri vseh onih, ki so ostali zvesti veri, jeziku in demokratičnemu duhu slovenskega ljudstva. Orlovska organizacija je vseslovenska. Vsi Orli imajo skupno vodstvo, isti poslovnik in isti kroj. Vendar imajo različne dežele za organizacijo in agitacijo tudi svoje samostojne pododbore. Tako tudi Štajerska. Štajerski Orli nastopijo letos prvfikrat kot sar mostojna pokrajinska organizacija, Z|a kraj nastopa so si izbrali St. Jurij ob juž, žel. za dan 11. avgusta. Na to slavlje vabijo vse svobodomisleče Slovence, Smatramo za dolžnost slovenskega ljudstva, da se odzove vabilu svoje mladine, S svojim obilnim obiskom naj jo oškoduje za vse napore, ki jih je imelo pri svoji -organizaciji, in za vse sramotitve, s katerimi so jih obsipavali, kakor vse, kar je pošteno, naši liberalci. V prvi vrsti se nam zdi potrebno, da se udeleži Orlovske slavnosti kmečko in delavsko ljudstvo. Našega Orla je rodila tudi zavest, da se v liberalnih telovadnih organizacijah prezira in zapostavlja kmečki ter delavski stan. Za Čast teh dveh stanov se torej trudi in bori slovenski Orel in zato bi naj ob najlepših dnevih Orla stala tudi kmet in delavec ob njegovi strani, Ljubezen za ljubezen, zvestobo za svestobo. Za dan 11. avgusta naj se razlega po celem Slovenskem Stajerju mogočen klic: K našim Orlom v St. 'Jurij ob južni železnici! Kako se napravi priziv proti osebno dohodninskemu davku. Davčne oblasti so začele zadnja leta tudi kmečke posestnike z osebno-domodninskim davkom obdavčevati, in te dni se dostavljajo plačilni nalogi za osebno dohodnino. Priziv je koleka prost in se vloži v 30 ■dneh od dneva vročitve. Komur se godi krivica, naj napravi priziv. V naslednjem priohčujemo obrazec pri- C. kr. okrajno glavarstvo (davčni oddelek) v Mariboru. Proti plačilnemu nalogu od 1, julija 1912, št. . . . se pritožim iz sledečih vzrokov: 1. Podpisani sem svoje dohodke vestno naznanil ip priznal. Po moji napovedi znašajo dohodki le 840 K in ne 1285 K. 2. Dohodki iz posestva so v zadnjih treh letih povprečno znašali, kakor sem jih v napovedi navedel. Navadni dohodki iz posestva se porabijo zopet v gospodarske stroke, 3. Za prodano živino sem izkupil samo 540 K in ne 620 K, ker sem bil primoran v času, ko je bila .nizka cena, dobro pitano živino prodati, in da se mi stanje živine ne zniža, sem moral živino za rejo (vožnjo, krave za mleko) drago kupiti. 4. Iz gozda morem le vsakih 20 let več dohodkov dobiti in vsako leto posekam in prodam le za 300 K in ne za 700 K. Les je še mlad in tri orale novega nasada, 5. Vrednost moje kuhinje in ene izbe kot stanovanje je vredno samo 120 K in ne 230 K, ker za tako stanovanje bi noben najemnik na deželi več ne plačal, Kuhinja pa ni namenjena samo za-me, temveč se rabi tudi za družino. 6. V napovedi omenjeni obrabni stroški na poslopjih v znesku 100 K, so se od davčne oblasti znižali na 50 K, Zahtevam, da se moja napoved pripozna, ker vrednost vseh mojih poslopij znaša gotovo 10,000 K, in zato l%no obrabljenje ni previsoko cenjeno. 7. Za nakup umetnih krmil za živino, živinsko sol, umetni gnoj, sem na leto izdal 420 K in ne samo 135 K, kakor trdi davkarija. 8. Za obresti v M .■>.,. posojilnici (hranilnici) plačal od 2800 K kapitala (dolga) obresti 140 K, zavarovalnino zoper ogenj 26 K, in zavarovalnino zoper nezgode itd. 40 K. 9. Plačilo in hrana za hlapca in dve dekli znese 1615 K in ne Siamo 380 K, kar je iz sledečega računa razvidno: Letna plača za hlapca brez hrane znese 144 K, za deklo 140 K, tedaj 2 dekli 280 K, Hrana je tudi vredna za posle na dan po 1 K, tedaj hrana in plača za 3 posle na leto 1615 K. 10. V moji napovedi sem omenil tudi 25, K stroškov v bolezni pri poslih, katere mi je pa davčna o-blast črtala. Tudi proti temu vlagam priziv in zahtevam, da se teh 25 K pripozna, ker moji posli niso pri nobeni bolniški blagajni zavarovani, vsak posestnik je pa postavno dolžan, bolne posle brezplačno oskrbovati, ali stroške v bolnišnici, oziroma zdravnika in zdravila plačati. Tako stroški zadenejo dostikrat gospodarja, in zato je upravičeno, da se pri meni, ki imam 3 posle, vsaj 25 K kot stroški pri gospodarstvu vraČunijo, Iz teh' navedenih vzrokov zahtevam, da se moja napoved pripozna, in prosim: C. kr. okrajno glavarstvo naj priziv slavni prizivni komisiji predloži, in i-sta naj me z ozirom na mojo napovedbo (moj stvprni čisti dohodek) v znesku 850 K od osebno-dohodninske-ga davka oprosti, in že plačani dohodninski davek, povrne. N, N . .., posestnik v Orehovi vasi, hiš. Štev. 10. Ta priličen priziv kot obrazec sem namenoma obširno sestavil, da je razvidno, v kateri obliki se pri poedinih točkah ugovarja, Pri prizivu proti samo previsoki odmeri osebnega davka se v sklepnem stavku piše: „Cisti dohodek znaša 1380 K in zato prosim, da se plačilni nalog v tem smislu popravi." Zalibog, da je večkrat res, da se celo pravilno spisani in popolnoma utemeljeni prizivi zavrnejo, in zato mnogi posestniki prizivov več ne vlagajo, češ, da se davčne oblasti na nje itak ne oziralo. Toda vsakokrat se to vendar-le ne zgodi. Ziato bi naj pa le vsak, od katerega se tirja neopravičen osebno-dohod. ninski davek, vedno vložil priziv, da bodo davčne oblasti videle, da si tudi kmet ne da. dopasti vsake krivice in se zna braniti. Ce bi se pa davčne oblasti in prizivne komisije na utemeljene pritožbe in prizive ne ozirale, naj se javijo taki slučaji v „Slovenskem Gospodarju", in to gradivo bodo potem naši poslanci na primernem mestu porabili ter nas pred krivičnim davčnim pritiskom branili in deloval^ da se ta trda postava olajša. SvojeČasno bo objavil „Slovenski Gospodar" tudi vzorec, kako se napovedne pole pravilno in utemeljeno izpolnijo za leto 1913. F, P i Š e k , državni in deželni poslanec. Politični ogled. V notranji politiki vladajo sedaj počitnice. Cesar je v Išlu, avstrijski in ogrski ministri so v letoviščih ali kopališčih. Le na Češkem trajajo še dalje nemško-češka pogajanja, o katerih se piše danes, da obetajo uspeh, jutri zopet, da se bodo kmalu razbila. Resnica bo, da so velike težave pri pogajanjih. Na Hrvaškem pa komisari Čuvaj naprej in pripravlja proces proti svojemu napadalcu dijaku Jukiču. Na Kranjskem pa se je sešel dne 23. t. m. deželni zbor na par-dnevno zasedanje, na katerem se bo rešilo nejkaj nujnih zadev. Bolj živahna kot notranja, pa je zunanja politika, V Evropi so med posameznimi skupinami držav velike napetosti, posebno zaradi Balkana. V Turčiji je vse v plamenu in nihče ne ve, ali iz tega ne nastane hipoma evropski požar. Štajerski deželni zbor. Nemški in slovenski liberalni listi vedo že veliko povedati o pogajanjih za delazmož.nost Štajerskega deželnega zbora. Našim Či-tateljem ni treba povdarjati, da je vse njihovo pisar-jenje izmišljotina in laž. Le toliko je resnice, da je načelnik kluba veleposestnikov, grof Attems, povprašal pri načelniku Slovenskega kluba, dr. Korošcu, ali so Slovenci voljni, se pogajati, kar se mu je seveda potrdilo. Pogajanj Še ni bilo nobenih, (Slovenski klub vsled pomanjkanja tvarine o pogajanjih ni imel zadnji čas nobene seje, in zato so tudi Vsa nasprotstva, ki so se po liberalnih poročilih baje pokazala v klubu, le gola laž. Naši pristaši imajo s tem nov dokaz, da se ne sme liberalcu nikdar in nikjer verjeti. Nemški svobodomiselni učitelji imajo občni zbor svojega stanovskega društva v Dornbirnu na Pred-arlskem. Tamkaj se hudo kregajo na svoje svobodomiselne državne poslance, češ, da so jim pred volitvami veliko obetali, dosedaj pa Še nič izpolnili. Učitelji pač počasi spoznavajo liberalne voditelje, naše slovensko ljudstvo jih je hitreje presodilo in jim obrnilo hrbet.. Kdor verjame liberalcu, se gotovo opeče. Zastopnik Štajerskega liberalnega učiteljstva je poročal o zahtevah ljudstva po preosnovi ljudske Šole ter vse, ki delajo za 61etno šolsko dobo ali za poldnevni pouk, imenoval nazadnjake in označil celo gibanje za narodni zločin. Hviala Bogu, da se nihče več ne briga za to, kaj liberalni učitelji govorijo, temveč se jim vsakdo pomilovalno smeji. O črnogorskem kralju objavljajo belgrajski listi čudne članke, ki jili je baje narekovjal ubegli bivši črnogorski minister. Članki javljajo, da je kralj Ni-kola dobival od Rusije in Avstrije mnogo milijonov denarja, ki ga je pa deloma .naložil pri inozemskih bankah. Tem vestem se pa ne more verjeti, ker je znana nakana Srbije, ki bi hotela razširiti svoje o-zemlje s tem, da se združi s Črno goro in da s tem zapre tudi Avstriji pot do Balkana. (Tudi dunajsko časopisje zanika te vesti in pravi, da je porabil kralj Nikita podpore, ki jih je dobil, za prosvetne in gospodarske potrebščine Črne gore. Novo turško ministrstvo. Ker se prejšnjemu turškemu ministrskemu predsedniku, Sajd-paši, ki nosi v Turčiji ime veliki vezir, ni posrečilo dobiti mlado-turkom prijaznega vojnega ministra, je odstopil. Sultan mu dolgo ni mogel najti naslednika. Sedaj ga je vendar-le dobil v osebi dosedanjega predsednika gosposke zbornice, Mukhtar-paŠa. Minister za zunanje zadeve jSostane baje Kiamil-paäa, za not Panje Ferid-pa&a. Mladoturki pa s tema dvema niso zadovoljni, posebno s Kiamil-pašo ne. Zahtevajo tudi, da se turški državni zbor ne razpusti, ker se bojijo, da ne pridejo več nazaj v dosedanji moči. Vse kaže, da se podira moč mladoturkov. Ali bo to podiranje zvezano z notranjimi nemiri, nam pokažejo že prihodnji dnevi. Rusko-japonska pogodba. Bilo se je vedno ba^ ti, da pride med Rusijo in Japonsko zaradi azijatskih pokrajin Mongolije in Mandžurije prej ali slej zopet do spopada. Sedaj pa se poroča, da je pogodba med obema državama glede Mongolije in Mandžurije gotova stvar in da se tekom teh dni podpiše. Med Rusijo in Japonsko bodo torej zavladale prijateljske razme- re. Vznemirljivi dogodki. 1. MladoturŠka stranka, ki je z uporom odstavila prejšnjega sultana, vzela sultanom samovladarstvo ter uvedla državni zbor in posadila novega, sultana na prestol, je začela izgubljati vpliv med ljudstvom in vojaštvom. Voditelji mladoturške stranke so framaso-ni in svobodomisleci, ki tega niso držali, kar so obetali. Različnim narodnostim v turški državi so obetali prostost, a so jih še hujše tlačili, kot se je to dogajalo poci samovlaclarskim sultanom. Zato tudi upor v Albaniji. Častnikom so obljubili trajen vpliv na upravo, a so jim pred kratkim s posebno postavo odvzeli vsako pravico, vmešavati se v politiko in javno življenje. Uporno ljudstvo in uporni Častniki, ki so strmoglavili prejšnji samovladarski način vladanja, so torej užaljeni in nezadovoljni, ker vidijo, da so jih svobodomiselni voditelji ogoljufali. Nevolja proti mladoturški stranki, ki ima sedaj veČino v državnem zboru, je tako velika, da je moral dosedanji veliki vezir Sajd-paša odstopiti, ker noben častnik ni hotel postati več pod mladoturško vlado vojni minister. Na novo ministrstvo bodo nasprotniki mladoturkov vplivali, da razpusti sedanji državni zbor, ker upajo dobiti pri volitvah večino, Mladoturki pa pretijo za slučaj, da se razpusti državni zbor, z novim uporom. Toda tudi vojaštvo noče več mirno prenašati mladoturške strahovlade in si brusi sablje. In tako se je batij da nastanejo na Turškem kmalu hudi notranji boji. Brat bo vstal proti bratu, 2. Italija ima na Turškem dobre špijone, ki z bistrim očesom opazujejo notranje turške dogodke. U-pali so, da se jim bo posrečilo pri teh zamotanih razmerah, ko so turški častniki bolj hudi na mladoturke kaikor na Italijane, prevariti turško brodovje v Dar-danelah, je uničiti ter si tako pripraviti prosto pot v Carigrad, kjer bi diktirali Turkom mir radi Tripoli-tanije, kakor je nekdaj sklepal Bisniark s Francozi mir v Parizu ter jim ugrabil Elza^ko-LotrinSko. V noči dne 19. t. m. oktoli 1. ure zjutraj je udrlo 6 italijanskih' torpedovk v Dardanele. 'Turške trdnjave pa so jih opazile in začele na nje streljati. Streljanje je trajalo več kot pol ure. Italijanske torpedov-ke so se potem umaknile. Poročilo pravi, da so nameravale torpedovke porabiti nočno temo, da poženejo v zrak turško brodovje, ki se nahaja v Dardanelah. I-talijanom se je poskus sicer tokrait ponesrečil, odjadrali so iz Dardanel z dolgim nosom, toda kakor hitro nastanejo notranji nemiri, gotovo bomo zopet kaj slišali o Italijanih pred Carigradom. In Če bo stal Italijan pred Carigradom, pribežal bo tudi Rus, Srb in Bulgar bo vdrl v Makedonijo in z,aČelo se bo mesarsko klanje. 3. Tudi Albanci so postali zopet bolj korajžni, ko so izvedeli za ostro nasprotstvo med vojaštvom in mladoturško vlado, tiem bolj, ker je vojaštvo nasproti mladoturkom obsojalo nasilno postopanje nasproti Albancem. Najnovejša poročila pravijo, da je vsa Albanija v ustaji in da se je celo vojaštvo združilo z, u-pornimi Albanci. Pripravlja se skupen oklic na vse Albance. Ako se to uresniči, potem je vojskina nevarnost velika. Italija b"o gotovo hotela pomagati Albancem, toda Avstrija tega ne bo smela pripustiti, kajti Italija, ako se utabori v Albaniji, lahko zapre vsak trenotek pot naši trgovini in našemu brodovju v Sredozemsko morje. Zato mora ostati Albanija neodvisna od Italije kakor sedaj, ali pa mora stopiti v prijateljstvo z Avstrijo. Znano je, da so se leta 1906 poklonili albanski Škofje v Dubrovniku prestolonasledniku Franc Ferdinandu ter so ga prosili, naj bi naS cesar še nadalje ščitil albanske katoličane, Albanci si že od nekdaj žele urejene razmere in so vedno upali, da dobe v tem pogledu pomoč od Avstrija. (Toda Avstrija se dose-daj ni smela na Balkanu niti zganiti, ne da, bi ugovarjale druge evropske velevlasti in pretile z vojsko. Cesar pa Avstrija v mirnih časih ni upala storiti, iz-kušaia bo sedaj v nemirnih Časih izvesti Italija. In Avstrija bi v tem slučaju morala braniti svojo čast in svojo svobodo pa morju. V nevarnih Časih živimo, vznemirljivi dogodki se odigravajo pred našimi očmi. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 28. nedelja: 9. p bink Viktor. 29. pondeljek: Marta, d ; Beatriks, d. 30. torek: Abdon in Senen, m. 31. sreda: Ignacij Lojol., sp. 1. četrtek: Vezi Petra, ap ; Mak. b. 2. petek: Porcijunkula. Alfonz L 3 sobota: Lidija vd * Mlad doktor. Na graškem vseučilišču je bil dne 20. julija promoviran za doktorja prava naš šta-jerski rojak Anton Ogrizek", doma od Sv. Eme. Mlademu doktorju naše čestitke! * Iz šole. Na 5razredni ljudski šoli pri Veliki Nedelji je razpisano' mesto učiteljice; na 6razrednici v Cirkovcah mesto učitelja in učiteljice, in na Graz-rednici v St, Vidu pri Ptuju mesto učitelja. Prošnje do 25. avgusta. * Iz sodnijske službe. Žaridarmerijskj straž-mojster Janez Erjavec, je imenovan za kancelista pri okrajni sodniji v Ljutomeru. Prestavljen je kancelist Karol Cvetko iz Rogatca k okrajni sodniji v Celju. Za kancelista pri okrajni sodniji v Rogatcu je imenovan Kari Kočnik. * Romanje kMariji Pomagaj na Brez-j e priredi letos KršČansko-socialna zveza. Vlak gre i z Celja d p e 5. avgusta zjutraj in pride pazaj v Celje dne 6. avgusta popoldne. Vozni red in cene so sledeče: Cena: III. razred II. razred Iz Celja ob 8. uri predpold. K 6 80 K 11-— i* Laškega „ 8. „ 14 min. „ „ 6 60 „ 10— n Rimskih toplic „ 8. , 24 , „ , 6 60 „10 — „ Zidanega mosta „ 8. „ 39 „ „ „ 6Ü0 „ 9- » Hrastnika „ 8. „ 1.2 „ „ „ 6- „ 8'50 Trbovelj „ 9. „ 16 „ „ „ 6-. „ 850 V Otoče pride ,11. , 48 , Nazaj se peljemo v torek, dne 6. avgusta. Vlak vozi nazaj iz postaje Lesce in bo sprejel romarje tudi na postaji Otoče. Iz Lesee gre vlak ob 1. uri 15 minut popoldne, iz Otoč pa ob 1. uri 30 minut popoldne, ter pride nazaj v Celje ob 5. uri popoldne, tako, da se romarji lahko takoj odpeljejo proti Brežicam, v Savinjsko dolino in proti Mariboru. Takih kart, s katerimi bi se dalo enkrat prestopiti in z drugim vlakom peljati nazaj, nam železnica, žal, ni dovoli-1 a. Za otroke nad 4 leta stare je treba plačati kakor za odrasle. Posebni lepaki se ne bodo izdali. Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, naj opozorijo blagohotno ljudi na to romanje, ter naj bodo tako dobri, da zberejo denar in kolikor mogoče skupno naroČijo karte, ker nam s tem prihranijo mnogo stroškov. Svoje stroške naj si takoj odštejejo. Karte se pošiljajo le proti gotovemu plačilu. Vsak romar lah|ko obišče tudi Bled, ako hoče, Po obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce in ni treba zato nič doplaČaii. Karte je treba naročiti najpozneje do 29. julija, ker drugače ne moremo več naroČiti potrebnih vozov. Denar se naj pošlje edino-le na naslov: Romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta 5. Dne 5. avgusta ne bode nikdo več dobil karte napostaji ali panavlaku. Kdor torej hoče roma-tiznami, naj sika r',t o že poprej pravočasno naroSi. Romarskiodbor. Slovenska Dijaška zveza priredi dne 15. avg. v S t. I 1 j u v Slov. gor. veliko obmejno Slomšekovo slavnost. * Število vzornih župnij se množi. Naše vrdte se dan za dnevom množijo. Zopet smo dobili iz cele vrste župnij veliko število novih naročnikov. Konji-c e so poslale 12 novih, iz poŠte Žalec celo okrog 20 novih, pLaČujočih naročnikov za naš list. Največ pa so jih poslale G o t o v 1 j e. Veseliti mora vsakega zavednega našega pristaša, da okolica liberalnega Žalca kar trumoma prestopa v naš tabor. Živele vzorne župnije I Živela posebno naša Savinjska dolina! * Deželni denar. Deželni odbor razglaša, da je letos že do konca junija razdelil učiteljem 10,000 K podpore, in cla je določil še 4.000 K na novo za podpore učiteljem. Kadar se gre za kmečke pogorelce, ponesrečence, po toči in povodnji poškodovane, takrat pa deželni odbor nima/ denarja, takrat se izgovarja na slovensko obstrukcijo. Za kmete nimajo nemški gospodje v Gradcu pač nikdar denarja. Pred kratkim se je dalo tudi graškemu gledališču 14.000 K podpore. * Naše mladine bi se radi polastili,. Nemška društva Südmark, razni Turvereini itd. imajo v večjih mestih, tako v Mariboru, v Gradcu in drugod posebne odseke in posredovalnice, po katerih iščejo nemški mojstri in drugi delodajalci mladino, posebno slovensko, za delo v svojih tovarnah in obrtih. Stara reč je namreč, da je vse, kar je slovenske krvi, marljivo in uporabno pri vsakem delu. A ta društva nimajo poštenega namena, pridobiti maši mladini zaslužek, ampak hočejo napraviti iz nje janičarje-odpadnike, Slovenski fant se pri zagrizenih nemških mojstrih in tovariših popolnoma pokvari; izgubi ljubezen do mater-nega jezika, do dpmovine, izgubi vero, in tak človek je potem hujši kot najzagrizenejši Nemec. Zatorej sta-riši, bodite pazljivi in povprašajte poprej, preden da/-ste svojega otroka kam v tuje mesto v uk. Mi imamo sedaj v vseh mestih naáa društva, ki vam bodo oskrbela naslove poštenih mojstrov, katerim lahko slobod-no zaupate svoje otroke. Zakaj so nekateri učitelji proti cerkvi? V „U-čiteljskem Tovarišu", glasilu liberalnih učiteljev, se večkrat bere, da se bojujejo učitelji le za izboljšanje plač in da so pri nas le zato proti duhovnom in cerkvi, ker jim katoliška stranka noče izboljšati plač. To pa ni pravi vzrok, Katoliška stranka na Nižjem Avstrijskem in Tirolskem je učiteljstvu plače zelo zvišala, tako, da pride ria Nižjem Avstrijskem učitelj do plače 4100 K, na Dunaju celo do 4800 K, in meščanske šole učitelj na Tirolskem ima plače 5467 K, na Dunaju pa. 5500 K. Ondotna židovsko-liberalna učiteljska glasila pa vendar vedno zabavljajo zoper katoliško stranko. Vzrok zabavljanju tedaj ni prazni želodec, ampak' neredno življenje in tedaj vere prazno srce. Učiteljem manjka katoliške vzgoje ob času, ko hodijo v pripravnico. To zadevo bo treba pri nas najprej izboljšati. * Častna beseda liberalnega učitelja. V socialno-demokraških listih izhajajo pogostoma članki, podpisani z imenom Fr. Simanovsky, v katerih se na podel način žali in sramoti vera in duhovščina. Pri nedavni sodnijski preiskavi pri okrajnem sodišču v Kro-merižu se je dognalo, da je pisatelj Simanovsky učitelj Fr. Holub. Holub je sedaj prosil za mesto šolskega vodje v Vacenovicah na Češkem, V seji okrajnega šolskega sveta je govoril zlasti zastopnik učiteljstva, učitelj Gabriel iz BorŠova, za Holuba, da bi mesto dobil. Zoper Holuba je nastopil grof Seilern, in sicer iz tega razloga, ker se o Holubu trdi, da je istoveten s pisateljem Simanovsky, ki brezbožno sramoti katoliško cerkev in vero." Kot dokaz svoje trditve je predložil in dal prebrati nekatere članke Simanovskega. Sedaj pa je vstal zastopnik učiteljstva, Gabriel, in je rekel grofu dobesedno: „Milostljivi gospod grof, Častno besedo Vam dam, da Holub pi pisal teh člankov," Nato je odgovoril grof Seilern: „Ako mi daste častno besedo, cla Holub teh Člankov ni pisal, verjamem Vam kot častnemu možu, in potem tudi jaz zoper Holuba nimam ničesar," Po tej izjavi je bil Holub z večino e-nega glasu, onega grofa Seilerna, predlagan za učitelja v Vacenovicah. Po glasovanju p|a skopi učitelj Gabriel h grofu Seilernu in mu pravi: „Gos »od grof zdaj je že, kar je; sedaj Vam že lahko povem," da je te članke vendar-le Holub pisal." Te besede so seveda grofa osupnile, toda premagal se je in mirno rekel: „Nisem mislil, da najdem take značaje v onem stanu, ki ima nalogo, od'gojevati in izobraževati našo mladino." Takoj po teh besedah je odšel iz seje. Učitelj Gabriel je hitel v graščino prosit grofa odpuščanja, toda ta ga ni sprejel, in obenem se je tudi zahvalil za čast, biti član okrajnega šolskega sveta. Gabriel je bil radi tega v disciplinarni preiskavi, * Sijajna zmaga. Občina Moste pri Ljubljani je bila uozdaj vedno trdnjava liberalne stranke. A pri občinskih volitvah v nedeljo jo je po vročem volilnem \>oju zavzela Slovenska ljudska stranka, ki je zmaga-\a v vseh treh razredih z velikimi večinami. Liberalci so popolnoma poraženi. * Požarne brambe. Sedaj razglašajo liberalci, da se bodo posebno zanimali za snovanje novih požarnih bramb in za tesno združenje že obstoječih. Seciež zveze bi naj bil kakor dosedaj, v Žalcu. Gotovo ni za naše požarne brambe zelo razveseljivo, da bi se morale dati komandirati iz zagrizenega liberalnega trga, v katerem se kaže liberalizem večkrat v najbolj posu-roveli obliki, zato bo treba misliti na lastno zvezo naših požarnih bramb. Ta zveza bi naj stopila v stik s slovenskimi brambami drugih dežela. Kakor Čujemo, so poslali liberalci nekega svojega pristaša iz Žalca, agitirat za svojo organizacijo. Pozor pred liberalci! Požarne brambe se naj snujejo, a nikdar pod komando liberalcev! * Zgodovina kat. cerkve se imenuje knjiga, ki jo je spisal dr, Anton Medved. Cena vezani knjigi je 3 K. Zgodovina katoliške cerkve je prvo, v slovenskem jeziku sestavljeno delo te vrste, ki se ne bo samo v naših srednjih Šolah, (VIII. razred) s pridom uporabljalo, temveč bo vsakemu izobražencu prav prišlo. Pisatelj je kot dober zgodovinar že davno znan, knjiga pa, ki jo imamo pred seboj, je v vsakem oziru vzorna, Dasi so posamezni odstavki kratki, pa so jed'erna-ti in mikavno pisani. Zlasti so dobro slikane cerkvene razmere med Slovenci; tako stare kakor srednjeveške in moderne razmere so vseskozi pogojene. Ra-zun d'ijaka se bo tega dela lahko v največjo korist posluževal duhovnik, k'i bo v tem delu kratko, a našel vedno zanesljivo tvarino, kadar bo hotel opisovati rast, boje in zmage svete cerkve tekom človeške zgodovine. Enako bo služila knjiga predavatelju in govorniku. NaroČi se v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. * P. n. krajne šolske svete, oziroma šolska vodstva, opozarjamo, da ima tiskjarna sv. Cirila v Mariboru na razpolago vse naj razno vrstnejše tiskovine za cenjene Šolske urade, kakor tudi razne šolske in pisarniške potrebščine» s katerimi točno in redno postreže. * Soc, demokratje in njih ljubezen do bogatašev. Rdečkarsko časopisje piše sicer zoper kapitaliste in se hueluje nad njimi, Češ, da so pijavke, ki pijejo kri delavstvu. To je vse res in mi bi to odobravali, ako bi socialisti tudi izvajali primerne posledice. A kaj se v resnici godi! V državnem zboru je najlepša prilika, nastopiti proti kapitalistom s pomočjo novih postav, ki bi omejile oderuško početje kapitala in naložile za razne luksuse primerne davke. Ko so predlagali krščanski poslanci v dunajski zbornici, naj se obdavčijo samodrči, s katerimi se vozijo ošabni mogotci, tedaj so glasovali brezverski sodrugi proti temu davku, ker se niso hoteli zameriti milijonarjem, od katerih dobivajo pod roko razne podpore, zlasti za časa volitev. Taka je dejanska ljubezen rdečkarjev do bogatašev, * lije se spije največ alkohola? List „Deutschösterreichische Turnzeitung" priobcuje v številki z dne 4. julija t. 1. pod zgoraj navedenim poglavjem kratko razpravo. Številke bi znale marsikoga zanimati. Izračunalo se je, da pride na Francoskem na vsako glavo 9'69 1 alkohola, v Italiji 6'53, v Belgiji 5'44, v Švici 5'42, v Španiji 4'63, na Portugalskem 4'27, v Av s t r i j i 4'26, v Nemčiji 4^18, v Belgiji 3'42 litra alkohola. Proti koncu piše ta nam Slovanom skrajno sovražen list sledeče: „Skoda, da iz Avstrije nimamo poročila, kolika razlika v pitju alkohola je med. Slovani in Nemci." Ako res hočejo dognatij kateri izmed teh dveh narodov najbolj piiančuje, naj si blagovolijo sestaviti izkaze, n. pr. iz ptujskega okrajnega glavarstva, kjer ptujska cunja že sama na sebi tako zvani „šn op s a rs k i list" širi s šnopsem , germansko kulturo med ljudstvom, pa ne morebiti samo ob" volitvah, temveč zmiraj naprej. Ljudstvo slovensko, varuj se nesrečnega alkohola! * Koliko Slovencev, koliko Slovanov je v Avstriji? Kakor izkazuje uradno izvestje, Slovenci pri ljudskem štetju nismo nazadovali, d'asi je mnogo Slovencev zatajilo „občevalni" jezik. Slovencev so našteli v Avstriji 1,252.940 (pred 10 leti 1,192.780) in 768.422 Srbo-Hrvatov (pred 10 leti 711.380). Od zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo letä 1900, smo se torej pomnožili Slovenci za 60 tisoč IGO duš, torej za 5'4%. Pri zadnjem ljudskem štetju smo se nahajali glede napredovanja na zadnjem mestu, sedaj so pa na zadnjem mestu Rusini. Na Kranjskem je Slovencev 490.978, Nemcev 27.915 [(za dva odstotka manj kot leta 1900), na Štajerskem je Slovencev 409,684 (za skoro 1'8 od-"stotka manj kot pred 10 leti), Nemcev 983.252, Na Primorskem je Slovencev 266.614, drugih Jugoslovanov 170,773, Italijanov 356,495, Nemcev29.077. NaKoroškem so našteli po „občevalnem jeziku" Slovencev 82.212, zv skoro 4 odstotke manj kot leta 1900. V Celju so našteli 4625 Nemcev in 2,027 Slovencev, v Mariboru 22.log Nemcev, 3823 Slovencev, v Ptuju 3672 Nemcev, 602 Slovenca, v Celovcu 25,582 Nemcev, 1761 Slovencev, v Gradcu so našteli med 151,781 prebivalci 1,050 Slovencev. Slovencev je taktično mnogo več, kot jih izkazuje uradna Statistika. Slovenci napredujemo, dasi bi radi nasprotniki to utajili. O tem, koliko našega naroda pogoltne izseljevanje, o tem pa molče viri. Cehov so našteli 6,435.983, za 480,586 več kot leta 1900, Poljakov so našteli 3,518,859, za 708,832 več kot leta 1900, ter so se torej Poljaki pomnožili za 10'04 odstotka, Rusinov je 3,518.854, pri zadnjem ljudskem štetju jih je bilo 3,375.576, pomnožitev 4'25 odstotka, Nemcev so našteli v Avstriji 9,950,266 (pred 10. leti 9,170 tisoč 939, torej so se pomnožili Nemci za 8'49 odstotka), Italijanov so našteli 783,334 (pred 10, leti 727,102, pomnožitev 7'73 odstotka), Rumunov so našteli 275,114 (leta 1910. so jih našteli 230.963, pomnožitev 6.09 odstotka), Madžarov 10,974 .(pred 10, leti 9.516). * Zadružna Zveza v Mariboru javlja vsem svojim članicam, da se dobi g. nadrevizorja Vladimirja PuŠenjaka redno vsak ponedeljek ob uradnih urah v pisarni, Koroška cesta štev. 5. Ce pa želi kdo kak drug dan ž njim osebno govoriti, naj nekaj dni prej javi svoj prihod, da ga more g, Pušenjak doma počakati. Ker mora g. Pušenjak sam opraviti vse revizije in vso organizjatorično in drugo zunanje delo, ni mogoče, da bi bil več kakor en dan redno doma v pisarni, * Gradec. Slavnost Orlov se je v nedeljo, dne 21. julija, krasno obnesla. ¡Ob 7., uri zjutraj smo se zbrali na kolodvoru, da pričakamo Orle iz Maribora, Po sprejemu se podamo v društvene prostore „Kresa", Popoldan so se zbrali Orli na odločenem prostoru. Vlil se je hud dež. Čakali smo eno uro. Nenadoma se prismehlja solnce, ¡trobenta zapoje in Orli jo mahnejo korajžno v dvorano, spremljani od godbe s Slomše.kovo koračnico. Gostje so pozdravljali Orle z ,,'2ivio"-klici, a čuli so se tudi sramotni klici liberalnih Sokolov, za katere se pa nihče ni zmenil. Tukaj so zopet pokazali naši Sokoli svojo „naprednost"! Bili so navzoči tudi Nemci, kateri so cel čas mirno sledili telovadbi in ob koncu izrekli pohvalo. Po ra-jalnem pohodu so se izvajale proste vaje in skupine. To je potrdilo občinstvo s ploskanjem; posebno spričevalo pa so dobili naši Orli od nasprotnikov, kateri so z napetimi očmi poraženo gledali. Sedaj ni bilo čuti nobene psovke več. Po skupinah' je nastopil brat Spešič z deklamacijo: Ob SOletnici smrti Antona Martina SlomŠekia. Potem se je vršila telovadba na bradlji, Po orodni telovadbi je nastopil govornik, nam vsem zelo priljubljeni g. Jožei Puntar, ker je bil g. Žebot iz Maribora zadržan. Njegove besede so nam zopet vžgale ljubezen do domovine. Bratom Orlom je klical: Vstrajajte pri začetem del^ sjkrbite pa tudi za lepoto svojega telesa, katerega vežbate in krepite pri telovadbi; ne skrunite ga z nerednim življenjem! Pazite pa tudi na čistost svoje duše! V zdravem 'telesu biva zdrava duša, Po slavnostnem govoru se je vršila „mo-reska". Prikazale so se prve sablje, in bilo je vse po-koncu, S spremljevanjem godbe so bratje Orli imenitno sukali sablje. Odmevali so glasni klici: „Živio Orli!" Človek je v trenotku pozabil, da se naihaja v nemškem Gradcu. Po telovadbi je bila prosta zabava z godbo, petjem in Šaljivo poŠto. Slavnost je trajala do 10, ure v noč. * Ogledovanje živine. Sporazumno z okrajnimi odbori se bodo vršila letos sledeča ogledovanja živine: dne 27. avgusta v Ormožu, 28. avgusta v Slovenjem Gradcu, 29. avgusta v Sevnici ob Savi, 30. avg. v Celju, 31. avgusta v Kaplji vasi (v vranskem okraju), 2. septembra v Ljubnem za gornjegrajski okraj, 3, septembra v Velenju. Darila dobijo lahko le Štajerski živinorejci, Vsak posamezni posestnik ima pravico, za svojo odlikovano živino dobiti le eno darilo. * Oddaja perutnine. Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe bo tudi za leto 1912 brezplačno razdelil med ude kmetijskih1 podružnic Čistokrvno Štajersko perutnino. Udje podružnic naj vložijo takoj tozah--devne prošnje pri svoji podružnici, katera jih mora skupno odposlati osrednjemu odboru vsaj do 1. sept. Obenem pa mora prošnjik prošnji priložiti izjavo, da se zaveže, da hoče skrbeti za ohranitev čistega plemena. Prošnjiki dobijo, v kolikor bodlo dopuščala denarna sredstva, vsak eno celo kurjo družino, * Ubegla vojaka. Od 1. stotnije 47. pešpolka, ki se nahaja v Kojskem na Goriškem, sta dezertirala vojaka Andrej Franz in Kari Ka.rger, oba s Štajerskega. Podala sta se v Čedad na Italijanskem, kjer sta se predstavila karabinerjem. * Deželni odbor štajerski razpisuje za slušatelje višje živinozdravniške šole na Dunaju 4 Štipendije po 600 kron za visokošolce s Štajerskega. Več v o- ^lasiK Dfužba duhovnikov lavantinike škofija ima svoj redni občni «bor dne 2. avgusta ob pol 11. uri predpoldne. Ako bi takrat ne bilo zadostno število navzočih članov, so občni zbor vrši ob 11. uri istega dne pri vsakem številu navzcčih članov. Na dnevnem redu je običajno poročilo o delovanju, volitev novega odbora, razgovor o hiši na Dobrni in o oventuelnem prispevku za bolnišnico, ki jo nameravajo graditi usmiljeni bratje v Savinjski dolini. Radi važnosti dnevnega reda vabi ■k obilni udeležbi odbor. * Dijaški kuhinji v Maribaru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Vogric, župnik, 10 K; posojilnica pri Št. Ilju v Slov. gor. 10 K; Thaler, l K Medvešek Jan., župnik, 6 K, KoreB Celestina, poštna upraviteljica, 2 K; tovsriši pri g, župniku Medvedu ob letnem sestanku, 60 K; rodbina Lobnikova v Lobnici, 7 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam Btitero Bog plati! Mariborski okraj. m Maribor. Dne 30. julija ob 9, uri dopoldne se začne v tukajšnji sadjarski in vinarski šoli končna izkušnja letošnjega šolskega leta. m Št. Ilj v Slov, gor. Občni zbor kmetijske podružnice je bil v marsičem zanimiv. Dva gospoda iz načelstva sta hotela po vsej sili odložiti Častna mesta, ker je dopisnik „Slov, Gospodarja" enkrat trdo prijel načelstvo, zakaj da razgla&a podružnica shode podružnice in druga naznanila le v „Marburgerci", ki ima v St, Ilju le 5 naročnikov, v „Slov, Gospodarju", ki pa šteje 120 naročnikov, pa ne» Naznanjate tudi v „Slov, Gospodarja" ali pa nič. V gospodarska društva politika ne spada.! Končno je vendar obveljal stari odbor., Odlikovani so bili trije člani: Ig. Supanič, I vaji Kren in I, Lorber, m Jarenina. Preljubo veselje, oj kje si doma? Pa za nedeljo, dne 28. t. m., so si ga najeli narodni Jareninčani, ko bodo nad vse slovesno obhajali spomin velikega moža Slomšeka, ki je med drugimi zapel tudi zgoraj navedene vrstice. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu, ob lepem na prostem, če bo deževalo pa v Ornikovi gostilni, Na veselo svidenje! m Polička vas. Ni sicer vredno, se pečati s prireditvami tukajšnjih in bližnjih posilinemcev, a toliko pa moramo že sporočiti „Slovenskemu Gospodarju", da so se v ponedeljek, dne 15. julija, .„jogri", zbrani pri Reiningerju, prav slabo imeli. Prišlo je več radovednežev, ki so mislili, da bodo vživali dobrote Reiningerjeve kuhinje, a so se bridko zmotili. Posebno nekdo iz Maribora je baje hudo zabavljal, ko se je vračal domov. Omeniti moramo še, da se je te prireditve, ki je veljala kot popolnoma nemško-nacio-nalna, in se je na njej celo govorilo o ustanovitvi slo-venjegoriške podružnice Siidmarke, udeležilo celo nekaj takih, ki so spadali na to posilinemško slavnost kot — Pilat v vero, — Umrl je nagle smrti g, T. Rois, posestnik in občinski odbornik v Polički vasi, Rajpi je bil vrl katoliško-narodni Slovenec, ki je vzgojil vse svoje otroke v narodnem duhu, Bil je tudi priden tkar lec, katera obrt je v naših krajih že skoro popolnoma izumrla. Svetila vrlemu možu večna luč! m Sv. Jurij v Slov. gor. Govorimo jasno in odločno! Gospod nadučitelj Peter Pavlin je prilepil kot šolski vodja na vrata šolskega poslopja od znotraj sledeči čudni odlok: .„Vstop je dovoljen samo le pristojnim in poštenim osebam". Toda čudno! Ta Čuden odlok je postal Čez noč Čudno raztrgan in čudno zamazan. Toda gospod šolski vodja se ni ustrašil te Čudne spremembe svojega čudnega uradnega odloka, kateremu so tako čudno skrajšale življenje gotove samo čudno prizadete osebe. Prilepljen je namreč drugi, sicer manj čudni, vendar zelo, zelo pomemben razglas, ki se glasi: „V stop je d o-volje o primernem Času samo le o šolskih zadevah osebam.a Ta odlok še zdaj razsvetljuje temne in Čudne, čudne razmere v našem šolskem poslopju. G. Šolski vodja je imel gotovo tehten in važen in opravičen vzrok, da je storil svojo dolžnost, kar bi se bilo moralo sicer že davno zgoditi, V tej zadevi stojijo vsi pošteni župljani na njegovi strani. Ne mislite si vi „vsi čudno prizadeti", da so pohujšljive razmere v Šolskem poslopju ljudem prikrite. Ne! In to je ravno vzrok, da Mam vsem, ki se zdaj pred ljudmi sramujete različnih odkritij in skušate ljudstvo ostrašiti z raznimi sodnijskimi obsodbami, da vam pravimo, odločno zakličemo: nehajte, sicer se bo stvar Čudno, Čudno zasukala za vas. Tako ne more in ne sme iti dalje! Ljudstvo je s krvavimi žulji zidalo Šolo za pouk in izobrazbo nedolžne mladine, ne pa za......Ali nas razumete? Gospod Šolski nadzornik se bo gotovo zanimal za te razmere, za to bodo Že skrbeli možje krajnega šolskega sveta. Mi smo govorili in storili s tem svojo dolžnost. m Sj). Gasteraj. Čudno se spreminjajo gospod župan v svojem mišljenju, pri zadnjih občinskih volitvah so celo bolnike vozili skupaj, da so pomagali podpirati županski stolec, da se ni porušil. Pozneje pa so nam sipali pesek v oči s tem, da so se hoteli večkrat županstvu odpovedati. Zdaj pa, fa> se bližajo občinske volitve in bi imeli lepo priliko, da bi se tako sitnega županovanja rešili, se jim je pa županski stolec zopet tako omilil, da se jezijo nad vsakim volil-cem ki se predrzne njihovi mogočni volji upirati, a kljub temu pa se jim županski stolec maje, da je groza. Največ tolažbe imajo Še g. župan pri nekaterih posilinemških mešetarjih, posebno takrat, ¡kadar je treba nastopiti proti duhovnikom, tedaj so jim ti ljudje najzvestejši pomočniki. Torej volilci pozor! Pazite, komu boste oddali svoje glasove pri volitvah! m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Bilanca Krneč ke hranilnice in posojilnice za leto 1911: Prejemkov 165.31070 K, izdatkov 156.388'15 K, skupni promet 321.698'85 K, število udov 53, hranilnih vlog 94.903'92 K, posojil 77.480'10 K. Občni zbor za leto 1911 se je vršil 29. junija ob obilni udeležbi zadružnikov. Nad-revizor Pušenjak jo imel poučni govor, fcojega so vsi navzoči z zanimanjem i>osluŠali in navdušeno o-dobravali. Imamo torej v našem trgu močen slovenski denarni zavod, kojega se naj vsi domačini oklenejo, kmetje in tržani, posestniki, obrtniki in delavci. Zrno do zrna pogača, vinar do vinarja palača! m Sv. Križ pri Mariboru. Po dogovoru z načelnikom mariborskega Orla se slavnost 26 letnice tukajšnjega Bralnega društva in 60-letaice Slomšekove smrti od 4. avguBta preloži na avgusta. Dne 25. avgusta pa se vrši ista nepreklicno. Prihitite društva k nam! m Sv. Trajio« v Slav. g«r. Tukaj se vrši na praznik Marijinega Vnebovzetja, dne 15. avgusta mladeniški shod. Shod obeta biti veličasten, ker prihaja ta dan velikanska množica romarjev k Sv. Trojici, zlasti iz spodnjih krajev Slov. goric. Opozarjajo se mladeniči, pa tudi možje iz celih Slov. goric, na ta shod, na katerem govorita med drugimi poslanec R škar in Žebot. Nastopajo seveda tudi mladeniči. Ob pol 10. uri je služba božja, ob 11. uri se začn« zborovanje, ki se vrši ob lepem vremenu pod samostansko lipo, ob slabem pa v samostanu, ki obsega prostora za .600 ljudi. Vse natančneje se objavi v prihodnji številki. Mladeniči, agitirajte za veličastno udeležbo! m 8v. Lenart v Slov. gor. Dae 25. avgusta v nedeljo, be videl Sv. Lenart gotovo velikansko množico zavednih slov. mladenk, ko se bo vršil dekliški shod. Tudi na ta shod se že sedaj opozarjajo mladenke Slov. gor. Shod se vrši ob 11. uri takoj po pozni službi božji, ki jo opravi g. dr. Hohnjec. Po večerniah istega dne pa se vrši občni zbor podružnice Slov. Straže za šentlenartski okraj, združen s Slom-šekovo slavnostjo, z govori, petjem, igro „Tri sestre" itd. Shod in Slomšikova slavnost se vršita ob vsakem vremenu v Arnuševi dvorani. Natančnejši spored se objavi pravočasno. Sedaj pa na delo, mladenke! m Jaren>na. Dn» 28. julija se vrši tukaj velika Slomškova slavnost, ki jo priredi tukajšnje kmečko bralno društvo v spomin 501etnice smrti velikega narodnega buditelja. Začetek ob 3 uri popoldne (po ve-černicah). Spored: 1. Govor, govori prof. dr. Ant. Medved iz Maribora. 2. Igra „Občinski tepček", igrajo člani bralnega druitva s sodelovanjem dijaškega tamburaškega zbora. Vmes poje domači pevski zbor. 3. Kavarna. Slovenci iz Slov. gt ric, zlasti sosednja društva, 28. julija t Jarenino, da izkažemo dostojno čast velikema rodoljubu. Ptujski okraj. p Ptuj. Kak duh' se širi nja tukajšnji deželni gimnaziji, je razvidno iz tega, kakor smo že zadnjiö poročali, da so dijaki po prestani izkušnji hrulili po mestu vsenemško pesem „Wacht am Rhein". Kakor poročajo nemški listi, so dijaki pri „slovesu" nabrali za .nemško-nacionalna društva, to je za Südmarko in Sulferajn, 170 K. In vendar se Še najdejo slovenski siariši, ki dajo svoje sinove v Ptuj Študirat! p Spuhlje. 13 let je že preteklo, da nismo obha^ jali v naši veliki fari primicije, Takrat so Spuhljani pokazali, kako da cenijo duhovnike. Pri nas so namreč še ljudje, ki poznajo, kolika dobrota za ljudstva je priden duhovnik. Ko sem bral v predzadnji Številki imena letošnjih novoma&nikov, me je veselilo, da je storilo tudi Ptujsko polje svojo dolžnost in nam vzgojilo precej novih delavcev v vinogradu božjem. Toda, enega takega delavca-novomašnika imamo tudi mi Spuh'ljanje, Morebiti se bo marsikdo čudil, ker ni nift znano, da bi bila letos tudi pri nas primicija, in tudi „Slovenski Gospodar" ni nič pisal o tej primiciji. Ne, žalibože ne bo letos primicije v Spuhlji, toda en gospod iz Spuhlje, namreč „Vidačov" o. Benedikt Bol-cer bodo dne 21. julija Bogu darovali prvo sv. maš», in sicer kot ciöterijan v ZatiČini na Kranjskem. p Sv. Andraž v Slov. gor. Zelo smo se začudili, ko smo čitali v zadnji dolgpčasni „Slogi" članek iz našega kraja, v katerem govori naenkrat tako o okr. zastopih, kakor se je nam vedno predavalo na socialnih tečajih naše Slov, kršč. soc> zveze. Toda košček liberalizma Še vedno visi na člankarju, kajti kočarjem in revnim želarjem še vedno zapira vrata v okr. ni zastop, kar pri nas kmečkih zvezarjih ne bo našlo odobravanja. Naše načelo je, da- so vsemu poštenemu in delavnemu ljudstvu odprta vrata v javne zastope. Ako bi bili prejšnji liberalni, ali kakor se rajši imenujejo, slogaŠlki poslanci to uvaževali, kar danes piše na Kranjskem izhajajoča „Sloga", bi bilo po našem Stajerju za Slovence boljše. Povsod se kaznuje nad nami, da smo pustili tako dolgo liberalcem odločilna mesta. Zato pa sedaj proč z liberalnimi politiki in časniki! p Sv. Miklavž bi. Ormoža, Ob novem grobu stojim1; vanj smo položili moža, ki zasluži to ime, Anton Pajtler je, krčmar in posestnik v Brebrovniku. Pogled v grob mi budi spomine, kakoršnih imam malo. Dolgo vrsto let poznam Antona, bil,a sva prijatelja, kakorš^ nih je le malo. 'Občudoval sem ga kot značaj; bil je odločno naroden, a ne v novem pomenu besede, ampak krščansko-naroden mož, ki svojega prepričanj» ni skrival nikdar in pred nikomur; pri vsakih volitvah je stal trden kot skala za krščansko-narodne kandidate, in vsa njegova okolica je stala trdno na njegovi strani. Bog nam daj še več takih KrČmarjev, so res pravi blagoslov božji. Rajni je bil ud raznih društev, kakor predsednik Bralnega društva, blagajnik Posojilnice, ud Veteranskega društva svetinjskega, ki mu je skazai kaj lepo zadnjo čast s tem, da so ga nesli udje z društveno zastavo na pogreb. Prvič sem videl pogreb veterancaj ki me je ganil do solz, tako lepo je gledati, kako salutira načelnik, rajnemu tovarišu, ko ga spuščajo v grob, in kako se zastava počasi nagiba za njim. Ob grobu je jokala vdova s tremi doraslimi otroci prve žene, in 5 nedoraslimi, od katerih je najmlajši star komaj l'A leta. Res žalostno, kako ti mali gledajo za svojim dragim atekom, pa ne vedo, kaj izgubljajo. Dobri Bog, bodi jim ti skrbni oče in potolaži žalujočo vdovo. Na domu je govoril v slovo rajnemu župan Vid HabjaniČ, pogrebne obrede pa je opravil brat rajnega, preč. g. Ivan Pajtler, župnik pri Sv. Rupertu v Slov. gor., ob asistenci domačega in svetinjskega gospoda župnika. Kako priljubljen je bil rajni, je lqazal njegov pogreb; do 1000 ljudi ga je spremljalo in ti vsi so prosili ljubega Boga, naj bo usmiljen sodnik rajnemu Antonu. Tudi jaz se sedaj poslavljam od tebe, pa le za kratek čas, ker vem, da Če hodim po poti za teboj, se gotovo zopet v kratkem vidiva v boljšem življenju. Na srečno svidenje torej, moj Anton! p Svetinje. V „Narodnem Listu" se je oglasil neki dopisnik, kateremu ne gre v glavos da delajo slikarji in zidarji obenem, Češ, da se to, kar se poslika, od zidarjev zopet zapraši, Dopisniku paß ni veliko za to, kako se delo naredi, ampak našel je v tem po svojem mnenju samo lepo priliko, udariti po ß. g. župniku, češ, av. pslj. Vabilo Da Slomšekovo Slaveost, ki jo priredi Bralno društvo v Sv. Lovrenca na Dravskem polju v nedeljo, dne 23. julija >912 ob 3. uri popoldne v društveni diorani. Vspored: 1. Preljubo veselje, p'je ženski zbor. 2. SUvnos ni govor, govori g dr. Fr. Kotačič. 3. Deklamacija 4. Marijin otrok, igia v treh dejar.jih. 5. Mariji veaec, ži>.a »kka. 6. Slovenskim mladenkam. Dvospev a sprem, ljevanjem «armonija. 7. Pred sodaikom. Šaljiv prizor. 8. Predice. Poje ženski zbor. 9. Šalji-r samospev s spremljevaujem harmouija i. t d. Vstopnina : Sedež; 50 vin, stojišča 80 vin K obilni ndeležbi nljudno vabi odbor. p. Sv. Urban. Tnkajšojo bralno društvo slavi letos 10 letnico svojega obstanka ob eoern p* Slomšekovo slavnost v n ideljo dce 28. julija po iečernicah na J. Simoaičevem vrtu zravrn Klcmesčiče«» gostilne Vspored: Govor, igra „Trije tički", nastop domjčtga pevskega društva, dekliška „Čašica kave", presta zabava, šaljiva pot ta, konfeti. Vstopnina : Sedeži 60 v, stojišča 2o v. p Svetinje Ormožu. Tukaišui mlad. in d«kl. zvezi priredita v nedeljo, dne 28. t. m. na vrtu g. M. Pihlarja dr. Krekofo igro „Tri sestre". Z«četek točno ob 4, nri p;>p. p Žeiale. Političen shod priredi Kat. politično društvo za šmar-sko-rogaàki okraj v Žetalah v nedeljo dne 28. julija ob pol 3. uri pop. Shod se vrši v stari šoli. Govori državni poslanec in deželnega glavarja namestnik g. dr. Fr. Jankovič Udeležite se shoda vsi Žetalčani. Vabimo pa tudi može in mladeniče iz Rogatca, Sv. Roka in Sv. Fiorjana. p Orm«ž Slovensko kat. izobraževalno društvo priredi s sodilo-lovanje Mladeniške in Dekliške zveze v n«deljo 28. jolija na vrtu g. Kaichbrenirj^ve »eliko ljudsko veselico z zelo bogatim vsporedom. Na programom je tudi ig a „Trije tički-1 r dveh dejanjih, bo.rka „Kmet in fotograf, mešan pevski zbor, srečolov, šaljiva pošta, konfeti, nastop znaufga govornika itd — Med odmori sodeluje priznano izvrstna godba požarne brambe hardeške pod vodstvom g. D. Serajnika. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina I. vrste tO »io., srednja vrsta 60 vin. in ostale vrste 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za ljudsko knjižico, se pri čtkuje mnogobrojne udeležbe. Sodeluje iz prijaznosti tudi peveki zbor od Sf. Tomvža. p Pri S». Križu tik Slatine se vrši v nedeljo, 18. avgusta velika Slomšekova slavnost z mladeniškim shodom in telovadbo „Orlov". Slav nostai govor bo govoril v cerkvi in na shodu profesor dr. Medved. Na to izredno lepo Blavnost"cpozarjamo zlasti vse mladeniče rogaške de-kanije. Upamo, da bo tudi Dravinjska dolina sodelovala, posebno po makolskih „Orlih". p V Ko8trivnlci se vrši v nedeljo, 28. julija velik dekliški shod v proslavo Sloméekovega jubileja. Udeležijo se ga vse sosednje dekliške Marijine družbe. Ob 10. uri slavnostna pridiga in sv. maša. Od 1.—3. nre veliko dekliško zborovanje na prostoru pri cerkvi. Ob 3. uri druga slavnostna pridiga in večernice. V Kostrivnici je škof 81omšek zadnji krat birmeval, nekaj dni pred smrtjo še posvetil podružnico sv. Rozv lije. Družbenice Marijire in druge poštene mladenke vseh sosednjih in bližnjih župnij, na veselo svidenje na kostrivniškem dekliškem shodu I Ljutomerski okraj. 1 Iz Murskega polja. Pred kratkim sem se vozil z dvema Nemcema po železnici od Radgone proti Ljutomeru. Nižje Bučečovec se prikaže od daleč novo veliko poslopje zunaj Veržeja. Eden sopotnikov vpraša, kaj pomeni to poslopje. Novi salezijapski zavod bo to,'odvrnem. In kaj bo v tem zavodu? vpraša Nemec. Cez par let se otvori kmetijska Šola, odgovorim. Izvrstno, kakor nalašč za ta rodoviten kraj, vzklikne Nemec. Salezijanci imajo po raznih deželah cvetoče kmetijske šole, — Zalibog, da mnogi naši poljanci nočejo uvideti koristi takega zavoda, kakor ta dva Nemca. Ljubše bi jim bilo, če bi si kak Nemec pozidal tukaj tovarno za Šnops. Drugi pa nekajko nezaupno, mrzlo, četudi ne sovražno, gledajo po strani celo zadevo. Iz praznega pič bi se naj napravilo nekaj! Kjer umevajo važnost umnega gospodarstva, bi tak zavod z obema rokama podpirali, pri nas pa tisti, ki bi lahko kaj storili, delajo težave, drugi bi radi, pa ne morejo. — Ozimina se letos na Murskem .polju zelo slabo mlati, zlasti rž. Krasno je bilo žito spomladi, pa prišel je močen veter, ko je rž cvetela, potem deževje, ki je ubilo ozimino. Svoje upanje stavi kmet sedaj še na koruzo in ajdo, drugače bo malo kruha. 1 Mala Nedelja. PreteČeno nedeljo je priredilo tukajšnje novo Izobraževalno društvo prvokrat veseli- co, ki se je dobro obnesla. Ker je dopoldne deževalo, zato ni bilo dosti gostov iz sosednjih župnij, pa domačinov se je zbralo nepričakovano veliko. Peli so nam izborno svečinski pevci pod vodstvom tamošpjega organista in tukajšnjega rojaka, svirala pa je andra-ževska godba. Naši fantje in pa dekleta so pokazale svojo nadarjenost, ki so se v prav kratkem Času naučili dveh iger in jih prav dobro predstavljali. — V nedeljo ponoči se je videl od tod ogenj na dveh krajih; eden v domači fari, ki je uničil eno liišo in sosednje gospodarsko poslopje, drugi pa v jurjevški župniji. 1 Čebelarska podružnica za gornje radgonski okraj pri Sv. Jurju ob Ščavnici priredi v nedeljo, dne 23. julija v Okosl»vcih pri g. Ran-taša čeb zborovanje. Dnevni red: 1. Predavanje t. Jurančiča. 2. Razstava v Celju, pogovor, čebelarji pridite. 1 Kmet. podružnic» v Št. Jurju ob Ščavnici priredi v nedeljo, dne 4. avgusta pri Sv. Jurju ob Ščavnici v šoli po rani maši slavnost no zborovanje. Na dnevnem redu je med drugim tudi predavanje gosp. Zidanšeka. Kmetovalci, udje in drugi z gospodinjami vred se uljudno vabijo k obilni udeležbi. Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. Preteklo nedeljo, dne 21. julija t, 1., sešlo se je precejšnje Število posestnikov in prijateljev domaČe konjereje v dvorani okrajnega zastopa v Slovenjem Gradcu pod predsedstvom c. kr. okr. živinozdravnika Franca Pirnata. Le-ta je pozdravil, otvorivši zborovanje, vse navzoče, zlasti še odposlanca c. kr, družbe za deželno konjerejo na Štajerskem, g. pl, Schrodta, prav prisrčno, izrazil svoje veselje, da zanimanje za domaČo konjerejo takorekoč od dneva do dneva raste ter nato pojasnil, da se zamore le potom zadruge priti do zaželjenega cilja. Po vsprejemu članov v zadrugo izvolilo se je v načelstvo sledeße gospode: Avgusta Günther, Valentina Fišer, Franca Pirnat, Ivana. Schöndorfer, Ivana Verßkovnik in Pavla Popiß. K sklepu se je zahvalil predsednik vsem o nim, kateri so k ustanovitvi bodisi na katerikoli način pripomogli, ter z željo, da naj miada zadruga živi, raste in cvete, zaključil zborovanje, s Šmartno ob Paki. Lansko leto se je podalo od tukaj v Meran na Južnem Tirolskem več fantov iskat zaslužka. Med njimi je bil tudi 19 let stari mizarski pomoßnik Franc Resnik. Dne 15. julija pa so dobili stariši imenovanega žalostno novico, cla je njihov sin storil v tujini nesrečno smrt. V noči od 14. do 15. t. m. so ga namreč neki tamošnji nemški pretepači umorili na grozovit način. Razbili so mu glavo, na vratu so mu zadali 5 cm globoko rano ter je bil tudi po o-stalem telesu poln ran, prizadetih' po nožu. Po tem groznem dejanju so ga vrgli v neko ml.ako, kjer so ga drugi dan našli njegovi rojaki, seveda mrtvega. Nesrečnež je Šel iskat boljšega zaslužka v tujino, pa ie našel žalostno smrt. Naj bo ta dogodek v svarilo tistim, ki tako hrepenijo iti v tuji svet. Povsod je dobro, doma pa najbolje, pravi pregovor in je res tako! Toliko hvalisani nemški kulturi pa da ta dogodek sramotno izpričevalo, s St. Janž na Vinski gori. Dne 18, junija t. 1. so našli blizu Saleka pri Velenju zgodaj zjutraj Staj-perjevi hlapci iz St. Janža sredi nekega kolovoza mrtvega Čevljarja Kufleitnerja iz Saleka. Večer prej je bil Še dobre volje ter je peljal iz St, Janža peš s seboj kolo gosp. evidenčnega geómetra iz Slovenjega Gradca, ki je imel ravno iste dni tu oprivka. Kolo so našli blizu njega. Kakor je dognala sodnijska komisija, je Kufleitnerja zadela kap in je po noči umrl. — Isti čas je tudi naglo umrl Bošnjakov mlinar iz Pake (Pak¡a je soseska med Velenjem in Hudo luknjo pri Mislinji). Imeli so torej v Smartnu pri Velenju dva pogreba „nagle in neprevidene smrti". Našli so tudi pred nedavnim Časom nad Dobrpo kmeta VrhovŠeka mrtvega blizu ceste, ki je že par dni ležal, predno so ga našli, in je poteklo zopet precej časa, predno je prišla sodnijska komisija. Vzrok smrti Še ni znan, a ti slučaji nam glasno kličejo: „Bodite pripravljeni, ker d'neva in ure ne pove nobena prat'ka". — Dne 21. junija je bito prodano v Šoštanju pri sodniji Klemenovo zemljišče v St. Janžu. Kupil ga je za nekaj čez 5,000 K Brdelov Anton iz Gornje Ponikve, Kakor slišimo, ga je pa zopet prodal organistu iz St. Florija-na v Dpliču. V poči od 24, na 25. junija je bila tu grozna nevihta. Bliskanje in grmenje se je začelo okoli 11. ure zvečer in trajalo do belega dne. Strela je udarila na več krajih. Pri gostilničarju in kmetu „Pur-gerju" pod cerkvijo Sv. Jošta na Kozjaku je udarila strela v hlev ter ubila dvoje govedi in svinjo; užga-la ni, ker je bila vodena ali mrtva, i Kake tri tedne starega teleta je moral dati posestnik mesarju, ker mu je strela ubila mater-kravo. Tudi v BlagotinŠekov kozolec v St, Andražu nad Polzelo je udarila strela, ki je zgorel. Tisto noč je toča pri BraslovČah in Polzeli potolkla in napravila veliko Škode. Hujše je bilo tu v Gornji Šaleški dolini dne 30. junija okoli opoldanskih ur. Nad Salekom, Bevčami in okolico se je vtrgal oblak in voda je preplavila v kratkem Času vinograde, polje ter ceste. V Velenju je tekla voda po trgu. Vdrla je tudi v več kleti, da so plavali sodi v vodi. Romarji, ki so šli isti dan od „lepe nedelje" pri Sv. Križu nad Belimi vodami, so pravili, d.a so po nekod sko-ro do kolena gazili vodo po okrajni cesti. Tudi plazovi, ki so se vsled naliva vdirali, so napravili veliko škode, tako na Brdili pri Velenju itd, Sena je voda veliko odnesla in poblatila. Sploh so imeli letos poljanci veliko dela s sušitvijo in spravljanjem sena, ker je vreme zelo nagajalo, včasih kakor nalašč strašilo, kot bi se hotelo kar naenkrat vliti, pa ni bilo dežja, zato so morali na mnogih krajih tudi ob nedeljah in praznikih' ljudje sušiti seno. Hribovci bodo letos boljše imeli. Imajo polno sadno drevje, pa tudi u-godno vreme za sušitev sena. Letos je povsod dosti sena, kakor ga ljudje skoro ne pomnijo. V Vihrov kozolec v Lazih, župnija St. lij pri Gradiču, je tudi u-darila dne 30, junija t. 1. strela in ga zelo poškodovala, a užgala ga vendar ni. Letos je bilo na dan 4. j,ulija zvečer malo kresov, ker je bila malo prej huda nevih'ta in je bilo zato vse tako mokro, da ni gorelo. Ljudje se pritožujejo Črez draginjo v bližnjih dobirn-skih toplicah, ker sedaj se tucli sosedje ne morejo kopati za 15, 20 ali 30 krajcarjev, kot pred nedavnim časom, ampak morajo plačati za eno kopelj 2—3 K. Sploh je pa tudi obisk toplic Dobrne kot TopolŠice letos dosedaj zelo slab. Draginja se povsod pozna in tudi bogatejši jo upoštevajo. Marsikateri pravi, da se gre raje kopat v Savinjo, kjer je kopelj še najbolj poceni. s Remšnik. Na dopis v zadnji številki „Slov. Gospodarja'- iz Marenberga odgovarjamo da se mi RemŠničani nismo izneverili, ampak zadržala nas je le „Šentjurska gospojnica", ki smo jo slavili isti dan kot Marberžani svojo veselico, s Šmartno pri Slov. Gradcu. Dekliška Marijiua družba priredi 4. avgusta igri „Marijin otrok" in „Oh ta Pol na" na vrtu g. Jožefa Rotovnik v Legou Začotek ob 4. uri. Ob enem se tudi naznanja, da bo 25. avgusta na Humcu pri Šmartnu ljudski shod za vso M'slinj?ko dolino, ki bo obhajala slovesni spomin 50 letnice smrti vladike Ant na Mart. Slomšeka. Vspored se pozneje nazoani. To naznanjamo, da bi se morebitne lepe nedelje in igre ter druge prireditve, ki nameravajo isti dan biti, preltžijo. Konjiški okraj. k Konjice. Nedeljska Slomšekova slavnost je bila sijajna. Slomšekovo ime, ime slavnostnega govornika, pa tudi sloves konjiških prireditev, je privabil iz celega okraja, celo iz sosednje Bistrice, drage in mile goste, kojih čete so se strnile v ogromno armado Slomšekovih častilcev in bojevnikov. Prostorna telovadnica s Slomšekovo podobo v ozadju in z ovenčanim odrom v ospredju je odmevala v zvokih domače, znatno napredujoče godbe pod vodstvom g. Potočnika. Vrstile so se pevske točke in deklamacije» V hvalevredni tekmi so se skušali fantje in dekleta v nastopu in blagoglasju. Vsi in vse pa so želi in žele obilo priznanja; razni nastopi so priborili na razne načine občinstvo za-se; enoglasna sodba je bila: dobro delajo! Petje sta si razdelila dva zbora: šolska mladina je zapela iz srebrno-zvonkih grl dve ginljivo-lepi pesmi (Sreče dom, Glejte, že solnce zahaja); kdo jih ni bil vesel teh nedolžnih Slomšekovih ljubljenčkov?! Tudi zbor Dekliške zveze je kazal resnico, da ,,,lepo popeva slovensko dekle"; kazal pa tudi spretnost pevovodje in obilo marljive vaje. Jedro in višek vse prireditve pa je bil silno prepričevalen in slavnostni govor profesorja dr. Medveda iz Maribora. Bogastvo vsebine in prepričevalna moč sta kar prešinjala in: se izlivala iz duše starega apostola Slomšekovega duha in dela med Slovenci, Zadnja točka je bila 4dejanka „Junaške Blejke", ki nam povedo: 1. Prava Slovenka je bila skozinskoz globokoverna, je taka in hoče tudi o-stati. 2. Prava Slovenka ljubi svoj dom z vsem žanrom svoje duše. 3. Prava Slovenka se Čuti srečno med svojci, ljuba ji je priprostost, mrzi pa ji bahata gizdavost in Čudna prosvetljenost. 4, Prava Slovenka ima pogum, prijeti tudi za puškb in meč, če treba, braniti križ in dom. 5. ZnaČajnost in vernost vodita vedno do zmage. Slednjič pa ta igra kaže v našem slučaju, da česar se slovensko dekle z resnostjo in vnemo loti, to tudi vzorno izvrši. Slava Slomšeku, slava slavnostnemu govorniku, hvala iskrena vsem požrtvovalnim prirediteljem, posebna hvala pa tudi slavnemu občinstvu! Celjski okraj, c Celje. Na čebelarski razstavi Slovenskega čebelarskega društva za Spodnještajersko, ki se vrši od 15, do 19. septembra 1912 v celjski okolici, je dovoljeno razstaviti vsakemu spodnještajerskemu čebelarju, če tudi ni ud društva. Kdor še ni dobil priglas-nice in si isto v svrh'o razstave svojih pridelkov želi, naj se obrne na g. Josipa Kosi, c, kr. poštnega nad-oficijala v Celju, c Iz Celja nam pišejo: Nove dolgove dela naša mestna občina. Sklenilo se je v zadnji seji občinskega zastopa, najeti 1,60.000 kron posojila za razne najpotrebnejše stvari. Kaže se, da mesto navzlic visokim dokladam ne more več izhajati z lastnimi dohodki. Kje je neki sedaj ostalo ogorčenje „Deutsche Wacht", ki se je tako repenčila pri najetju posojila v okoliški občini? c Celje. Kakor vsako leto, je prišlo tudi letos v naše prijazno mestece precej letoviščarjev. Med njimi je posebno mnogo Madžarov in Italijanov. Največ jih pa privabijo k nam krasne kOpelji v naši bistri SavL-nji, — Deželna deška meščanska šola je štela začetkom šolskega leta 1911-12 135 učencev, od katerih jih je tekom šolskega leta izstopilo 10; ostalo jih je torej 119, med njimi 51 Slovencev, 65 Nemcev in 3 druge narodnosti. Izstopilo je gotovo največ Slovencev, ker niso mogli zaradi neznanega jim učnega jezika ostati na zavodu. Čuditi se je sploh pridnosti slovenskih u-Čencev na tem zavodu. Izmed 6 odlikašev jih je 5 Slovencev. Tudi učni uspehi drugih so zadovoljivi. Slovenščino je poučeval znani posilinemški učitelj iz Loke, Iglar, po 2 uri na teden. Sicer so jo obiskovali slovenski učenci kot obvezni predmet, samo vprašanje je, ako so imeli od tega pouka kaj haska v vz-gojevalnem oziru? Razun tega posilinemca Iglarja pa ni nobenega slovenskega učitelja na tem zavodu. Edino pravilno bi bilo, da bi se napravil red s tem, da bi se ustanovila slovenska meščanska šola v Celju, oziroma sedaj obstoječa razdelila. Obisk slovenskih učencev bi bil potem gotovo trikrat večji. c Hmelj. Tudi v tej poročilni dobi je bila kupčija s hmeljem skrajno omejena. Pri pičlem povpraševanju se je le nekaj bal zatečkega hmelja poprodalo; cene so zopet padle in so se gi&ale med 200—240 K za 50 kg. Tudi tujega hmelja se je le bore malo poprodalo, oziroma pokupilo ; tudi temu so cene padle in so se gibale med 130-180 K za 50 kg, - Toplo vreme je tudi v tej poročilni dobi zelo ugodno vplivalo na limelj. ske nasade.- Splošno se smatra stanje hmeljskih nasa-dov kot ugodno. Pri trajno ugodnem vremenu je pričakovati dobre hmeljske letine. c Braslovče. Kdor je potoval pretekli teden po naši dekaniji, je mogel že od daleč opaziti visoke, v nebo kipeče, opletene mlaje, s katerih so plapolale mogočne zastave. In prišedši bliže, je videl, da so ob cestah postavljeni mnogoteri veličastni slavoloki s pomenljivimi napisi, da so vaške kapelice večinoma pre-nov(iene in brezizjemno z zelenjem in s cvetjem ozalj-Šane, in da so zlasti župnijske cerkve z bližnjo okolico odete v nenavadno praznično obleko, da so tam na hišah razobešena mnogoštevilna bandera in da so iz-premenjena pota v cele drevorede iz zelenih drevesc. Ako je vprašal, kaj to pomenja, je izvedel, da se je rodovitna in prelepa Savinjska dolina ttako naki-tila, da bi, kakor nevesta ženina, spodobno s_prejela svojega Nadpastirja, ki so dospeli k nam. da nam birmajo naše otroČiČe in da nam vsem podelijo blagoslova in drugih duhovnih dobrot. S kakšno radostjo in vdanostjo je sprejelo verno ljudstvo cerkvenega kneza, to so pričali prisrčni pozdravni nagovori dušnih pastirjev, občinskih predstojnikov, odposlancev raznih stanov, zastopnikov in zastopnic Marijinih družb, mladinskih društev in šolske mladine; potem veselo streljanje iz topičev, večerni kresovi, sijajne baklade, dobro uspele podoknice, pri katerih so tekmovali naši domaČi vrlo izvežbani pevski zbori ter pokazali, kako skrbno se po naših krajih goji lepo petje; nadalje za' žiganje umetnega ognja, in kar le more iznajti ljubezen, da se pokaže na zunaj. Vse to se je ponavljalo od fare do fare, in težko bi bilo odločiti, kje je bilo sijajneje. Smemo pa reči, da so se odlikovale prijazne Braslovče, da pa tudi druge župnije, katere so mi-lostljivi knez obiskali, niso imele kmalu tako slovesnih dni, kakor zdaj ob času birme. Prevzvišeni Nadpastir so začeli svojo apostolsko pot pri Sv. Martinu ob Paki, kamor so doš,i Črez Spodnji Dravograd dne 12. julija t. 1. popoldne. Kakor povsod, so takoj' po prihodu izprašali šolsko mladino iz veronauka, Dne 13. julija so tam po sveti maši na podlagi ZveliČarjevega opomina „Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in' vse drugo vam bo privrženo", pridigovali o preimenitnem pripomočku, iskati božje kraljestvo, namreč o dobrem namenu, kako potreben, tolažljiv in koristen da je za slehernega kristjana,. Po molitvah za rajne so birmali 310 otrok. — Med potom v Braslovče so obiskali lepo prenovljeno cerkvico sv. 'Janeza v LetuŠu. V našem prijaznem trgu veličastno sprejeti, so Šli na večer med ljudstvo ter si ogledali čarobno razsvetljavo, v kateri so žarela okna vseh hiš po trgu. V nedeljo, dne 14. julija, so nam z ozi-rom na svetopisemski stavek", „Po Kristusovih ranah ste bili ozdravljeni", podali petere evharistične nauke, posnete iz peterih ran Zveličarjevih, namreč o evba-ristični veri, evharističnem zaupanju in evharistični ljubezni, in pa o moljenju ter prejemanju najsvetejšega sv. Zakramenta. Birmanoev je bilo pri nas '580. — Na Vr a n s k' e m so prevzvišepega kneza pri prihodu med drugimi pozdravili gg.: grašČak Schauer, župan K. Schwentner, notar M. JezovŠek in okrajni sodnijc I. ZdolŠek. Tukaj so dne 15, julija s pridižnice s pogledom na besede Kristusove „Kaj pomaga Človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi", razlagali imenitnost od Boga Očeta ustvarjene, od Boga Sina odrešene, od svetega Duha posvečene, neumrjo-če, edine človeške duše, ter so M sklepu 36& otrokom podelili zakramept sivete birme. — Pri Sv. Juriju ob Taboru je slovesnost sprejema Še povišal pogumni nastop mladeniškega društva telovadcev, ki so drugi dan tudi v večjem Številu pristopili k mizi Gospodovi. Pridiga prevzviŠenega kneza dne 16. julija o sedmerih darovih svetega Duha, pojasnjenih s pretresljivimi vzgledi iz zgodovine, je očividno ganila vse množice poslušalcev. Zakrament sv. birme je tu prejelo 324 otrok. — Med potom k sv. Pavlu so se prevzvišeni pomudili na Gomilskem in tam zbrane vernike izpodbujali k stavbi nove župnijske cerkve, h kateri so blagodušno sami prispevali 100 kron. — Pri Sv. P a v 1 u je Nadpastirja ob prihodu med drugimi pozdravilo katoliško izobraževalno, potem telovadno in gasilno društvo, ip v nepregledno dolgi procesiji se je vršil slovesni vhod v prostorno novo cerkev, Tukai so prevzvišeni knez dne 17, julija postavili sv. Paskala Baylona, zavetnika vseh česltilcev pre-svete evharistije, na podlagi dogodkov ob času njegovega življenja in po njegovi smrti, za vzgled udeležit-ve pri sv, maši, prejemanja sv. obhajila, obiskovanja Najsvetejšega in obnašanja v cerkvi. Zdaj nam je postal jasen pomen vodilnega reka: Kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj (Jan, 6, 52). Sveto birmo je prejelo 468 otrok. Vseh birmancev v Brasjovškem dekanatu je bilo 2.057. Tu pri Sv. Pavlu so prevzvišeni knez dovršili svoja prenaporna letošnja birmanska potovanja, na katerih so podelili zakrament svete po-trdbe 11,234 otrokom. Za slovo se je zbralo okrog Njih 23 duhovnikov (iz domače in ljubljanske škofije, iz 7 dekanatov).. Popoldne so se črez Šmartno ob Paki, kjer so obiskali blagega zlatomašnika I. Kolodnika, vrnili, , pač nedvomno zelo utrujeni, v svoje prestolno mesto. Na zadnjih dveh slavolokih, katerih je biilo postavljenih v dekanatu do 50, je bilo Čitati besede, ki dobro izražajo naša čustva in naše želje do premilostljivega Nadpastirja, namreč: „Prisrčna, Vam zahvala bodi, naj angelj božji z Vami liodi!" — „Bog daj, da po preteku Šestih let, Vas zdravih vidimo med nami spet!" c Gomilsko. Takozvana „napredna" mladina na Gomilskem je priredila nedavfno igro „Deseti brat". Cisti dobiček baje pripada zidanju nove župne cerkve'. Vzlic temu, da se je „napredna" mladina v svrho o-bilnejše udeležbe poslužila pretveze, da igra za cer-!kev, je vendar vsa stvar po mnenju očtvidcev skrajno slabo izpadla. In sedaj vas vprašamo: ali je mogoče večjega nasprotja in razločka, kakor je med mišljenjem „napredne" mladine in pa naziranjem onih, Id stavijo cerkev v čast božjo? Tukaj sta mogoča samo dva izhoda.. Ali naša napredna mladina sploh ne ve, kaj je, ali pa je cela stvar gola hinavščina. „Napredna" mladina je na vsak način sobojevnica in prijateljica sokolstva, Sokolstvo pa se je postavilo odločno na protikatoliško stran; ono odklanja nauke naše cerkve kot nazadnjaške, sokolstvu je vera našega ljudstva nekaka zbirka vraž in predsodkov. In tukaj potrkamo na tvoje srce, „napredna" mladina. Ako si dosledna, reši svojo čast ter se odločno in odkrito postavi na eno ali drugo stran. Cincajo le strahopetci, možje so odkriti. Sedaj pa, na eni strani se vezete z nasprotniki katoliške vere in se navdušujete za njihovo delo, na drugi strani pa pomagate „farjem", kakor imenujete vi gg, duhovnike, zidati cerkve. Tega zla pa niste toliko krivi kmečki fantje, ampak celjski organizatorji „napredne" mladine. Prosimo vas, stopite pred naše ljudstvo in mu povejte svoja načela naravnost in odkrito. Ne hodite po ovinkih, ovinkov se poslužujejo le osebe, la so pri ljudeh na slabem glasu. Krinko raz obraz in popolen konec bo vaše moči na deželi,, kjer Še prebiva verno sovensko ljudstvo, c Sladka gora. Naša podružnica Slovenske Stra^ že, ki je prvo leto svojega obstanka nabrala 43 kron, nam je v nedeljo, dne 21. julija, priredila lepo Slom-šekovo slavnost. Otvoril jo je pevski zbor s StomŠe-kovo pesmico. Dva šolarja sta deklamovala, eden Slomšekovo „Dva potepena šolarja", drugi Gregorčičevo „Soči", Župnik GomilŠek pa nam je v slavnostnem govoru obširno opisal slavnega Slomšeka verno, rodoljubno, pravično in veselo srce, Iz govora smo lahko spoznali, da imamo Slovenci v Slomšeku enega najslavnejših slovenskih škofov in gotovo največjega slovenskega rodoljuba. Zato smo ga dolžni proslavljati, zlasti pa posnemati. Za sklep smo vsi udeleženci skupaj zapeli dve SlomŠekovi pesmici in se razšli prav vesele volje na domove. c Marija Gradec pri Laškem. Veliko deževje dne 25, junija je tudi v naši občini napravilo veliko škode. Toče sicer ni bilo, pač pa je veliko deževje povzročilo marsikak' plaz. Tako je tudi v Rimskih toplicah pod železnilkim mostom na cesti, ki vodi od Ske-tove gostilne na postajo, voda prestopila jarek in odnesla most ter kos Sketove njive v Savinjo. Dne 28. junija se je vršila komisija za popravo mostu. Občine zahtevajo, da mora železnica most popraviti, železnica pa da občine. Sedaj se še ne ve, kako bo stvar iztekla. c Laško. Dne 8. junija je umrl v Laškem bivši posestnik Anton Terbove v starosti 68 let. Rajni je rad daroval za cerkve. Dne 5. julija je umrl v Mišjem dolu pri Sv. Lenartu nadLa&kim, Ferdinand Trupe], cerkveni ključar in župan. Žalujoči rodbini iskreno sožalje! Dne 16» julija je umrl na Sevcih pri Sv, Marjeti Matevž Sluga v starosti 60 let, oče zaupnika Slovenske kmečke zveze, 'Jožefa Sluga. Svetila pokojniku večna luči c S». Frančišek nt Stražah. V nedeljo, 28. t. m. bomo imeli v svoji sredini veleč. g. dr. Hohnjeca, vrlega društvenega organizatorja iz Maribora. Ta dan se bo namreč vršil prvi občni zbor Kat. bralnega in izobraževalnega društva, ki bo spojen z gledališkimi predstavami in govori. Spored prireditve bo sledeč: Ob 10. uri dop. sv. opravilo, katerega bo daroval veleč. g. dr. Hohnjec. Popoldne po večernicah: 1. Pozdravni govor. 2. Govor dr. Hohnjeca. 8. Igra „Za križ in svoboda". 4. Petje. 5 Igra „Skriven zaklad". 6. Občni zbor. Somišljeniki gornje-grajskega okraja se uljudno vabite. Prosimo tudi sosednja društva, da agitirajo za mnogoštevilno udeležbo. Odbor. c Braslovče. Za 81ov. Stražo je na dan sv. birme v Braslovčah nabrala mladenka Terezika Šketa med veselimi gosti v Orli vasi 11 K 30 vin. Blagim darovalcem lepa hvala. c Petrsvče. Društvo „Gospodar" v Petrovčah priredi javno društveno zborovanje v nedeljo, dne 28. t. m. v Društvenem domu. Zborovanja se tudi ob eni uri popoldne udeleži Kat. podporno društvo delavcev in delavk tobačne tovarup v Ljubljani. Na vsporedu so: poučna predavanja in krasne pesmi dekliškega zbora. c Braslovče. Prostov. požarna bramba v Braslovčah priredi, dne 18. avgusta 1.1. povodom razvitja društveno zastave veliko ljudsko veselico nakar se slavno občinstvo in razna društ»a že sedaj opozarjajo, /.a obilno zabave je preskrbljeno. c Marija N*«aret. Tukajšnje kat slov. itobraževalno društvo priredi v nedeljo 28. julija 1912 popoldan igro: „Večna mladost in večna lepo'a" igro*az v 3 dejanjih z dekhmacijami. Sosedna društva pridite v N»zarje! c Posl. dr. Verstovšek ima dne 28. julija po prvem sv. opravilu shod v G rajem Gradu, po drugem sv. opiavilu pa pri Sv Miklavlu. c Griže. Slov. Kmečka zveza priredi v nedeljo, dne 28. t. m. politično zborovanje po ranem sv. opravilu v Grižah pri g. Piklnu. Somišljeniki, pridite I Govori naš posl. dr. Korošec. Brežiški okraj. b Zabukovje. Na dopis g. župana v „Narodnem Listu" odgovarjam le toliko, da naj on najprej pometa pred svojim pragom, potem še-le pred drugim. Kar se pa tiče tistega „lažnjivca", kakor ga on imenuje, naj bo prepričan, da dobi vsak delavec zasluženo plačilo. Liberalci naj svoje laži izpirajo kakor hočejo. „Slov, Gospodar" je, je bil in bo resnicoljuben list, Četudi se vsi na glavo postavite. Toliko v pojasnilo za danes. — Pepca Senica, Za Slov. Stražo so zložili čč. gg. duhovniki, ki so pri svojem tovarišu dekanu Marku Tomažiču v Kozjem obhajali 251etnico mašništva dne 18,. julija, s svojimi prijatelji vred lepo svoto 66 K 40 vin. Slava jubilantom! Najnovejše. Za evharistični shod na Dunaju se jih je iz la- vantinske škofije priglasilo že nad 1000. Vsi bodo dobili od lavantinskega Škofijskega Odbora pristopnice, znake, legitimacije, karte za poseben vlak, pa tudi stanovanje se bo od tod nakazalo. Zaradi tega naj iz' ostane vsako dopisovanje z dunajskim osrednjim odborom. Vse se naroči in plača v Mariboru. Kdor potrebuje kakega nasveta, naj se tudi semkaj obrne. Odbor je namreč poslal na Dunaj svojega zastopnika, ki je dobil tamkaj natančne podatke, obenem pa tudi obširne pravice za lavantinski škofijski odbor, 401etnico mašništva je praznoval dne 21. julija velečastiti gospod France Dovnik, dekan v Gornjem Gradu, Na mnoga leta! Posl. dr. Verstovšek, ima pri Sv, Martinu v Zadrečki dolini dne 4. avgusta pri gospodu Rojtenu po drugem svetem opravilu shod. — V Bočni v stari šoli pa po prvem svetem opravilu dne 4. avgusta. Petrovče. Društvo „Gospodar" priredi dne 28. julija ob 1. uri popoldne javno društveno zborovanje v Društvenem Domu. Velike važnosti bode to zborovanje zlasti za dekliške zveze Savinjskega okrožja, katero se'najuljudneje vabi k obilni udeležbi. Zborovanja se bodo udeležile tudi delavke tobačne tovarne v Ljubljani, iki bodo marsikaj zanimivega povedale o ženskem vprašanju. Govorijo tudi državni in deželni poslanci. Na vsporedu so torej: poučna predavanja ter krasne pesmi izvežbanega dekliškega zbora. Mladenke Savinjske doline, pridite mnogoštevilno! Kranjski dež. zbor je bil včeraj zopet zaključen. Sprejelo se je več važnih gospodarskih predlogov, tako preložitev nekaterih' strmih cest, vodovod za Bled, Gorje in Ribno, deželne osrednje električne naprave, glede varstva kmetijskega zadružništva; sprejel se je tudi novi Šolski nadzorstveni zakon. Dvadnevna razprava je Šla pod vodstvom deželnega glavarja dr. Su-steršiča hitro izpod rok. Liberalci so sicer skušali s praznim besedičenjem pri posameznih točkah delati zgago, a so se le osmešili, Zmede v Turčiji. Novo turško ministrstvo je pričelo svoje delovanje s tem, da ugodi vsem zahtevam Albancev. Vojaški pohodi v Albaniji bodo ustavljeni, izdalo bo veliko pomiloščenje upornikov, mladoturkom se pa zagotovi, da se ustava nikakor ne namerava odpraviti. Ministrski svet je sklenil, d'a se odpravi tudi obsedno stanje in odpošlje v Albanijo komisarja v spremstvu albanskega zaupnika. Za šolsko mladino. Da mnogo otrok v šoli ne more z drugimi napredovati, da so nepazljivi in utrujeni, je prav pogosto vzrok nežna telesna konstitucija. Pospeševanje večkrat izgubljenega veselja do jedi in boljša prehrana sta tukaj vsekakor na mestu. Nič ni za to pripravneje nego že desetletja preizkušena n Scottova emulzija. Dalje časa zapored redno uživana leči deklice in dečke tako razveseljivo, da zopet dobe veselje do učenja in šole. Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-GVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah. Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. Zahv&la. Ze 2 led sim imel v moji levi roki hude bolečine, moji ž:vci so bili zelo slabi. Dajalo se mi je kaf-rovo žganje, pa ni nič pomagalo. Pred kratkim sem čital o Vaitm „Levovem francoskem žganju" ter sem poskusil t njim, a saj piše na Franc Zatltr, posestnik, Škedeoj hiš. št. 11, p. Špita-lič pri Konjicah Štajersko. 821 Priden učenec, dobr h starišev, z dobro šolsko izobrazbo, ako mogo če, vešč tudi nemSkega jezika, se takoj sprejme v t'govini mešaneg» b!»ga Antona Korošec v Radgoni. 819 Vinograd je Da prodaj, ki meri 4 in pol oral», z dobro ohranjeno vinuarijo in prešo. Zraven je tudi lep sadovnjak. Vse v dobrem stana Ona in kupa pogoji se izv»jo pri l*»tnika Francu Baschbacher v Kor«čkem vrhu, p Sv. Tomaž pri Ormožu. 120 Kovačija % lepim hišnim in gospodarskim poslopjem, hiša nadstropna, vse zidano in z opeko krito, potem vrt, sadonomik z brajdami, velika njiva ia travnik, krme toliko, da »e lahko redi dve kravi, vse pri domu, mimo tekoči potok nudi tudi na vodno moč kaj napraviti. Poslopje stoji ob giavni cesti, sa kovaško obrt jako dobr« posUja, pripravno pa tudi ta vta-ko drugo, se savol^o starosti in bolezni lastnika takoj pr ooooooooooeooeeeeeeeeeeeeeoeoeooeeoeeeo^ Krasno posestvo se proda, Razpis službe občinskega sluge in redarja. Pri tržkej občini Velenje se raz^suje služba občinskega sluge in redarja pod sledečimi pogoji: Letna plača je 720 K, prosto stanovanje lu pa prosta službena obleka. Prosilci ne smejo biti pod 25, pa tudi ne Čez 40 let stari. Avstrijski državljani (prilogi: krstni in domovinski list). Popolnoma neomadeževane preteklosti (priloga»: uravnostni list, Sittenzeugnis). Morajo dokazati popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Prednost imajo' oženjeni prosilci brez otrok, kateri so izučeni kakšne obrti in bi jo tukaj tudi izvrševali ; oziroma dosluženi podčastniki (Unteroffiziere). Nekolekovane prošnje se naj vložijo najpozneje do dne 5. avjgusta 1912 pri župianstvu v Velenju, politični okraj Slove njgradec, Štajersko. Zupan: S k a z a 1. r. Id leži n» slovitem hiibu Kipela, 5 minut od farne cerkve, ima krasen razgled na vse strani sveta Obstoji iz modernega, še noTega hišnega poslopja (vile), z tremi vhodi, je pri vsakem veranda, im» 6 stanovalcih sob, eno kuhinjo eno kamro, tri spodnje krasne suhe kleti, hlev za tri govede, klet za žgsnjarno in drc;ge potrebe, gumno, p>*t svinjakov, prosto stoječa nova velika preša. Je vse zidano, « najboljšem staou, lep vrt za zelenjavo, nova žičssta ograja, posestvo meri 10 oralov, štiri orale sadonosnika in travnika, s če i 400 stoječimi saje rimi različnimi sadnimi drevesi, dva orala gozda s starim bukovim drevjem, 2 in pol orala njiv, 1 in pol orala novosajen»ga vinograda, posestvo se drži vse skupaj, tik velike ceste, ki pelje pol ure od železniške postaje Radinci (Bad Radein), kjer je vrelec kiale vode in poletno kopališče, katerega obiščejo oi vseh krajev in stanov veliko ljudi. Pri Kapeli je mesarija, pekarija, gostilne m vsak din dva krat prinešena pošta na dom. Posestva imajo v okolici gospoda iz mest iz raznih stanov, obiskujejo radi poletno stanovanje, ker je zračno in krasna lega. Posestvo se reoi na 20.000 kron, premičnine ? s>bah posebej po 3000 kron, so ugodni plačilni p. goji, posestro bi se primerjalo vsakemu upokojenemu g sp du posebno č. g. duh .vnikom. tudi vsakemu trgovcu, ker je le edina trgovina pri Kapeli Natančnejša pojasnila daje Anton Vrabl, trgovec in veleposestnik, p. Križevci pri Ljutomeru. 62 < Razglas. V opekarni v Melju pri Mariboru se zelo po ceni proda večja množina dobrožgane zarezn<8 Strešne opeke (Falzzigel) II. vrste. 770 Zraven slike od mene iznajdene mline stavim v šestih različnih velikostih za roko, gepelj, vodno ali motorno moč — Prva iu druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak ml n štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden ragris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, irdor ni v mlinarski obrti iz učen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številn po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanju. Spričevalo: Rakovnik, 13. febr. 1912. Cenjeni gospodi Naznanim Vam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. Človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni JU; Pf eifer, tovarna za poijedeljske in kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kotsch) pri Mariboru na mlin. Kako nebi bili zadovoljni, I« Štajerskem. ker ga vsak šolarski otrok lahko goni. V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen g tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdravi Štefan Colarič, Rakovnik št. 6, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko). 444 B4C" Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto. *9f[ Zagorsko belo apno, portland- in roman-cement, traverze, vezno teiesje, železje za okove vozov, Štedilnike, posamezne dele štedilnikov za vzidati, lite in bakrene kotle, okove za stavbe, barve vseh vr*t, Tomaževo žlindro, oglje za kovače (koks), kakor tndi vse vrste Železja, zaloga vseh vrst desk, lat in drogov. Dobi se vse najceneje pri Alojziju Maček, Maribor, Tržašfea cesta 25, »«ven bolnišnice. 479 Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Ljubljanske kredit v Celju Rezervni zaklad 800.000 kron. sprejema vlOgj^ na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. O G Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneie. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni uradnik: L. KEMPERLE. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. celega sveta. Kako delajo liberalci s cerkvami na Francoskem. Slovenski liberalni listi so vedno polni hvale, kako „uljudno" se na Francoskem postopa s katoličani in kako se Čuva verski Čut, kako se varujejo cerkve itd. A kako je pravzaprav v tem oziru, nam sve-dočijo naslednje vrstice: Med tem ko najneznatnejše pohištvo iz XVIII plačujejo z ogromnimi svotami, puščajo najkrasnejše stavbe iz starih vekov! v nemar. Kljub svarilnemu klicu na Francoskem je zapisan ondotnim cerkvam gotov konec. Počasi izginjajo iz o-nih mest, ki so bila kdaj sedež škofov in ki so jih vzidrževall graščaki iz okolice. To vodi v malih mestih neovirano do popolnega uničenja cerkva na Francoskem. Število obiskovalcev cerkva se manjša in ločitev cerkve od države je dala starim zidovom smrtni udarec. Tamkaj, kjer so mogli lepe in b7asne prostore za kaj porabiti, so spremenili cerkve v vsakovrstna skladišča ali celo zabavišča. Tako je v Seulisu, starem Škofijskem mestu, kjer je, kot pripoveduje pravljica, sveti Regul prvi oznanjeval Silvanektom krščanstvo. Seulis je bil Še do pred kratkimi 20 leti nekak mali Rim. Romali so v Seulis, da bi si ogledali tamošnje lepe cerkve in kapele. Ob praznikih je donelo zvonenje zvonov daleč ven v okolico. Od vsega tega pa danes ni ostalo drugega kot golo zidovjie. Pod cerkveno kupolo v Saint-Faubourgu, ki je Še iz XII. stoletja, se je nastanil neki cirkus, ki ga zlasti kmečko prebivalstvo močno obiskuje. V ladji stolnice St, Pierre se vrši dvakrat na teden semenj, ne da bi kdo na to misld, da bi izgnal kupce iz templa. V St. Vincentu so zbrani preostanki raznih, Še rešenih svetih predmetov pod skupnim imenom „muzej". Neka starodavna slovita kapela je bila oddana v najem mestnemu stavbnemu mojstru. Cerkev v Karmesu služi vojaški garniziji kot skladišče vojaških potrebščin. In veliko cerkev Saint Agnana so preuredili v gledišče. Sprednja ladja je prirejena za gledalce in oder, stranski oltarji pa služijo igralcem za oblačilne prostore. Res, svobodomiselna ljudovlada je nekaj izrednega. In take razmere bi radi imeli tudi pri nas socialni de-mokratje in liberalci. Svojo srečo prodal. Neki rokodelski pomočnik jo nedavno prodal v sili neko avstrijsko državno srečko za 3 marke nekemu krošnjarju, kateri je zadel dne 10. julija na-njo 60.000 mark. Obleke iz papirja. Neka velika tovarna v Londonu se bavi s poizkusi, kakor pripovedujejo angleški listi, napraviti iz papirja obleke. Baje se obetajo v tem oziru zelo ugodni uspehi, ki bodo povzročili preobrat na polju oblačilne umetnosti. Zinano je, da rabimo mesto blaga papir že za razne stvari. V neštetih gostilnah n. pr. dobimo namesto platnenih p rtiče v papirnate. V mnogih krajih rabijo celo papirnate brisače. Pred nekaj leti so se pojavili na trgu namesto slamnikov celo ženski papirnati klobuki, ki pa so le malo časa životarili, kakor tudi mnogo obrekovani papirnati ovratniki.. Najvažnejši vzrok, da se zna u-domačiti papirnata obleka, je ta, da postaja na Angleškem pranje umazanega perila vedno dražje, tak», da bi bilo veliko cenejše papirnato spodnje perilo, ki bi se po enkratni rabi vrglo proč, kot pa platneno perilo. Srajca bi veljala n. pr. 60 vin., žepni robec nič več kot 1 vinar, zlasti pa bj se v poletju mnogo prihranilo pri obleki otrok. Smrt mučenice. Zagrebški krčmar Brundič je zadavil svojo ženo. Listi sedaj obširno pišejo o groze-polnem življenju nesrečne umorjene žene. Sosedje so vedeli, da Brundič grdo ravna s svojo ženo, saj se je večkrat sam hvalil, kako je zopet pretepel svojo „babo", večkrat je tudi rekel, da jo mora ubiti.. Revica je morala spati v kuhinji, neštetokrat se je morala skriti pred surovežem v svinjak ali hlev. Sosedje so jo Čez dan večkrat videli, kako se le z muko premika po kuhinji pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih, in vedeli so, da je bila zopet tepena. Nedavno jo je zverina tako zbil, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Tu je zakrila svojega moža in rekla, da jo je v gostilni napadel in pobil neki tujec. Ko so jo sosedje v-prašali, zakaj proti svojemu možu ne išče pomoči pri oblasti, je odvrnila, da radi svojih dveh otročičev.Ta-ko je tiho trpela dalje in živela grozno mučeniško življenje, Zadnje dni so sosedje zopet videli, da se revica komaj pokoncu drži, Brundič pa se je hvalil, da jo je do dobrega stolkel. In res, vrgel jo je bil na tla, jo bil in hodil po njej kakor blazen, dokler ni vsa v krvi nema obležala. Se je sicer prišla k, sebi in se kakor senca vlačila po hiši, opravljajoč navadna o-pravila. Revica ni nikomur niti z besedico potožila, dokler se ni zgrudila in v strašnih mukah izdihnila. Hip pred smrtjo je prosila z znamenji služkinjo za vodo, in ko je popila par kapljic, je zatisnila za vedno svoje oči. Sedaj še-le so se opogumili sosedje, ki so se preje vedno bali Brundiča, da so stvar prijavili policiji, ki je nato takoj prijela Brundiča, Ob aretaciji je rekel: „Da sem jo le ubil, ni mi žal, Če bom za to zaprt!" Nezgoda pri maše vanju. V nedeljo je v Voits-bergu maše val nek frančiškan iz Lankovca,. Ko je z monštranco dajal blagoslov, se je naenkrat zgrudil na tla. Ker je padel ravno na monštranco, se je ž njo na glavi vrezal. Ko so ga spravili zopet na noge, je nadaljeval z maševanjem do konca. Pri delu zbesnel. V novi deželni bolnišnici v Gradcu je te dni nek slikarski pomočnik naenkrat postal besen pri delu. Morali so ga zvezati, Z rešilnim vozom so ga nato spravili na živčno bolnico, Umor zaradi 10 vinarjev, V Dunagesztinu na O-grskem je neki tamošnji uradnik Ivan Nemeth prišel pred dnevi v prodajalno trgovca Drechslerja in zahteval za 10 vin, sladkorČkov za svoje otroke. Trgovec mu jih je dal, a nato je zahteval Nemeth od njega, da mu povrne 10 vin. Drechsler ga je odslovil, Češ, da je prejel samo 10 vin. Nemeth je šel iz trgovine, a se kmalu nato vrnil in ustrelil Drechslerja 3krat iz pištole. Drechsler se je na mestu zgrudil mrtev na tla pred očmi svojih uslužbencev. Nemeth' se je pustil mirno prijeti ter je izjavil, da je ustrelil Drechslerja vsled maščevanja radi onih 10 vin. GOleten novoinašnik. Iz Monakovega na Bavarskem poročajo: Bivši poslanec centra in profesor dr. Oton Lickenberger je študiral bogoslovje in bo v kratkem pel novo mašo. Lickenberger je v 61. letu starosti, Bil je oženjen in je tudi že več let vdovec. Usodna zmota pri ženitovanju, 14 oseb zastrupljenih. V Buloareštu na Rumunskem so po pomoti pri ženitovanju dali gostom mesto likerja karbolovo kislino. Ženin in nevesta, njuni stariši, sestre in bratje, in več gostov je, ko so pili karbolovo kislino, takoj umrlo. Vročina in mraz. V Ameriki vlada največja vročina, kar je od od 30 let sem pomnijo, V Novem Jor-ku je dne 10. julija vsled vročine umrlo 6, v Filadel-fiji 14 in v Bostonu 3 osebe, V Cikagi je umrlo dne 12. t. m, 42, v Filadelfiji 36 oseb za solnčarico; vode jo jelo primanjkovati. Nasprotno pa vlada sedaj velik mraz po raznih krajih Azije. Dne 12. t. m. je v okraju Erzerun visoko zapadel sneg. Sneg je visok pol metra. Mnogo oseb in živine je zmrznilo. Zgorel v peči, V Veprincu na Ogrskem je zgorel 41etni Miklavž BernejČiČ, ki je bil sam doma in se preveč približal goreči peci. ,Ko se je vrnil oče domov, je našel mesto sinčka — ogljeno okostje. Mrjasec umoril otroka, llletnega sina kmeta pri Sv, Vidu pri Pongavi na Zgor, Štajerskem, Ruperta Gruberja, je te dni napadel na pašniku mrjasec. Da-siravno je na klic dečka takoj prihitela v bližini se nahajajoča mati, je vendar dečka mrjasec že tako poškodoval, da je par minut nato umrl. Strela Ubila 59 ovac, Minole dni je udarila strela v Čredo ovac, ki so se pasle na nekem bregu blizu Prozora na Kranjskem, ter ubila 50 ovac. Skoda znaša 900 K, V apnenici utonila. Dne 29. junija je padla v Vrbi, občina Prevoje pri Kamniku, 21etna posestniko-va hči Ana Sterban, ko se je igrala za hišo na travniku, v napol odprto, z vodo napolnjeno apnenico ter utonila. Velika nesreča se je zgodila dne 9. t. m. v premogovniku Denabi na Angleškem. RazpoČili so se plini, ko je bilo v rovu več sto metrov pod zemljo nad 160 delavcev. Dosedaj so potegnili iz rova 84 mrtvih. Triletni morilec. V Szolnoku na Ogrskem je neka Ženska Ivana Makocsi vzela pred dnevi na rejo 3 mesece starega otroka, kar je vzbudilo ljubosumnost njenega triletnega sinčka. Ko je Odšla Makocsijeva z doma, je pustila oba otroka brez nadzorstva. Med tem pa je njen 31etni sin ubil dojenca z nekim dletom. Proti neprevidni materi je uvedeno kazensko postopanje. Toča uničila polja v Slavoniji. Iz Slavonije poročajo, da je pobila toča polja zlasti v poženski župniji, Brodu na Savi, Oriovcu, Sibiniji, Daruvaru in Lipiku. Toča je bila debela kot kokošja jajca; posamezna je tehtala do 27 dkg. Uničena je vsa setev, vinogradi so tako potolčeni, da ne bo niti kaplje vina. Škodo cenijo na več milijonov kron, 91etni morilec svoje sestre. Iz Prage poročajo, da je v Lipici 91etni posestnikov sin Janko Berkov v, prepiru zabodel svojo mlajšo sestrico, s katero se je malo prej igral na domaČem dvorišču. Prizadel ji je na vratu z žepnim nožem 7 ran, od katerih' so bile 3 smrtne, Dejkletce je vsled poškodb kmalu umrlo. PODLISTEK. v Živa šola za domovino. (Drobtinice 1850). Sola je lepa, draga reč, ako je živa za, Boga in domovino. Oživiti pa imajo Šolo učitelji, gospodje du-hovski in Šolski, Ako so učeniki trdi ko les in mrzli ko kamen, tudi mladina odreveni; ima Oči, pa ne vidi, ima ušesa, pa ne sliši, ima srce, pa ne občuti ne svoje, ne drugih potrebe; taka Šola in pa ledena jama, cerkvi in domovini več Škoduje, ko hasne. Takih žalostnih Šol je veliko preveč med nami. Po sadju, pravi Jezus, jih bodeti spoznali, kaj šole veljajo. Lepo in presrčno je brati, kako so modri in skrbni Šolski gospodje po nekaterih krajih v silno bojnem letu 1849 mladino svojih šol oživili za domovino in v mladih srcih vneli ljubezen, ranjenim vojščakom po svojem premoženju pripomoči. Nekateri Šolarji so pulili cunjice in cele šope mehkih nitic pošiljali v bolnišnice, da so ž njimi obezovali rane; drugi so napravili bernjo in dali siromakom vbogajme, da bi lažje okrevali. Lep dar je ta, pa Še lepše mlado srce, katero ga da. Iz mnogih vzgledov naj povem le enega našim Čitateljem v posnemo. Med visokimi gorami na Gornjem Štajerskem za cesto blizu Ljubna Trofaje ležijo, v čedni dolini stari trg. V Trofajah so gospod dekan' šolarjem oznanili, koliko ubogi vojščaki za nas trpijo, koliko je ranjenih in bolnih, ki so se za nas vojskovali, koliko pa tudi našega usmiljenja vrednih in potrebnih. Gospod šolske otroke hvalijo, rekoč, da jih veliko zasluži obdarovanja; ali lepše bi bilo,, če bi Šolci darove, njim namenjene, obrnili za uboge ranjene vojščake. Veselo, šolarji privolijo in prosijo, poslati svoja darila vojščakom, kateri prelivajo kri za domovino. „Lahko bodo tudi drugi izvedeli za naša dobra dejanja in pomagali ubogim vojakom, in to nas bo najbolj veselilo, to bo naše najlepše darilo; saj je boljše dati, pravi Jezus, kakor prejeti." Tako so storili šolarji v Trofajih; ministranti, ki služijo pri sv. maši, so zložili svoje pri-hvanjene krajcarje in tako nabrali za 23 goldinarjev srebra ter iste poslali blagim gospem na Dunaj, katere so oskrbovale bolnišnico za bolne in ranjene vojake. Tako se prava ljubezen do Boga, bližnjega in domovino v otroških srcih oživi; tako se mladina za Boga in cesarja, za sveto cerkev in deželo vzgoji! Bog nam daj veliko takih Šol, kakoršna je v Trofajih. Taka Šola je prava! Skrbi za domovino, Tista dežela, v kateri je bil kdo rojen ali vzre-jen, ali v kateri stalno prebiva, se imenuje rojstna ali domača dežela, domovina, očestvina ali očevina. V domovini dobi vsakateri prebivalec potrebni živež, nauk o potrebnih in koristnih znanostih, dobi brambo in varnost svojega življenja in premoženja, in marsikaj tere druge dobrote, katere mu pomagajo, ohraniti življenje in zdravje in svoj visflfki, večni namen doseči. Vsakdo dobiva tedaj od svoje domovine mnogotere in velike dobrote. Zato je vsak prebivalec dolžan svoji domaČi deželi hvalo, ljubezen in pomoč, iTo hvaležnost, ljubezen in pomoč imenujemo sploh domovinsko ljubezen. Domovinska ljubezen ali domoljubje je tedaj dolžnost vsaloaterega podložnika. Kaj ima tedaj storiti, kdor ljubi domovino? Kdor ljubi svojo domovino, se bo vsega veselil, kar srečo domovine povišuje; srce ga bo bolelo, Če jo nadloga ali nesreča zadene; vse njene prigodke bo občutil v srcu. Prerok Jeremija je občutil v srcu vse nadloge svoje domovine in je žaloval nad njenim razdjanjem v svojih žalostnih pesmih. Jezus se je jokal nad Jeruzalemom. Kdor svojo domovino ljubi, ji iz srca vse želi, kar je za njo dobrega in koristnega. Svojo domovinsko ljubezen izkazujemo tedaj tudi s tem, da ji vse dobro in koristno iz srca želimo. Ali ne bilo bi dosti, vse vesele in žalostne dogodke svoje domovine čutiti v srcu in ji vse dobro in koristno iz srca želeti; dober deželan je tudi pripravljen, z besedo in z dejanjem v potrebi svoji domovini po svoji moči pomagati in skrbi, da se odvrne vse in obvaruje vsega, kar bi ji bilo škodljivo in nevarno. Tudi s tem tedaj izkazujemo domovinsko ljubezen, da radi in radovoljno storimo vse, kar povišuje srečo domovine, in si prizadevamo, vso Škodo od nje odvrniti. Kaj je domovini res koristno ali Škodljivo, kaj njeno srečo poviša ali pomanjša, to ve najbolje razsoditi tisti, ki pozna potrebe vse dežele in skrbi za srečo vseh podložnih, in ta je deželni oblastnik, cesar. Deželni oblastnik daje tedaj postave in povelja v izpolnjevanje vsem podložnim, in ukazuje s lem vsaka-teremu, kaj da naj stori ali opusti, da se sreča po domovini ohrani in poviša. Kdor tedaj ljubi svojo domovino, postave in povelja deželnega oblastnika rad natanko in vselej izpolnjuje, Car Napoleon, katehet. (A. M. Slomšek, 1854). Vsi resnični veliki možje so spoštovali vero kot prvi temelj vsake prave velikosti, dobro vedoči, da brez Boga ni nobene prave velikosti, brez božfega Če-ŠČenja za Človeka nobene prave Časti, brez nabožno-sti pod spreminjajočo se luno nobene življenja sreče ni bilo, biti .ne more. Ako so bili tudi po sreči oslepljeni, po slavi oglušeni, ter vsled tega začasno pozabili vero, ali jo v neblage namene zlorabili, izpameto-vali so se in se zopet klanjali pred to hčerjo nebeško, ki edina in sama v svojem krilu nosi najvišje blago-tino življenja: Čednost, dušni mir, tolažbo in zadovolj-nost. Iz tisočerih tu le en edini vzgled v osramote-nje naše brezverne in bogoplašne dobe. Pred kakimi 20 leti je bival nadškof B. v nekih toplicah na Savojskem zavoljo slaibega zdravja. Za časa svojega tamošnjega bivanja je bil poklican k smrtni postelji mladostne bolnice,, Umirajoča ženska izjavljala je tolikanj blaga verska načela, da se je nadškof razsolzil in vprašal: Od koga imate Vi ta prelepa načela? Gospod, odgovori ona, za. Bogom i-mam dajati hvalo za vse to le cesarju Napoleonu. Bila sem s svojo rodbino pa otoku sv. Helene. Štela sem 10 let, ko me je cesar nekega dne tako-le nagovoril: „Dete moje; ti si zala in bodeš čez malo let Še mnogo bolj. Zavoljo tolike lepote te Čakajo na svetu mnoge nevarnosti. Kako jih boš prestala, če te sveta vera ne bo branila in varovala? Kdo pa te bode poučeval v krščanskem nauku? [Tvoj oče nima nobene vere, mati Še manj. Njuno dolžnost bom vzel jaz na.se. Pridi jutri k' meni, imela bodeva prvi pouk." Dve leti sem vsak teden večkrat hodila k cesarju s katekizmom v roki. Veleval mi je brati iz knjige ter mi vse to potem natanko razložil. S Časom, ko sem dosegla 12. do 13. leto, rekel mi je veliki Nap(qleon: ,„Zdaj, dete moje, si dovolj poučena. Resno se ti je pripraviti .na sveto obhajilo. Skrbel b)om, da pridejo iz Francoskega duhovnik, ki bodo tebe na sveto obhajilo, mene pa na smrt pripravili." In to se je tudi zgodilo. Kako revni in malenkostni se kažete vit očetje in matere, ki ste vsako znamenje žive vere odpravili iz svojih družin! Pojdite vendar tudi k cesarju Napoleonu v Šolo, ter se učite, Česar je tudi vašim rodbi-nam najbolj potrebno!__(Daljo pnh.) Darujte za Slov. Stražo! F. P. Vidic omp.9 iiubliana tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentiran dvojno zarezani strešnik—zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom .sistem Marzofia*. Brez odprtin na vzgor! = Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najfrpe2n@j$@ krlrje streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 485 Spretni zastopniki se iščejo. Edina štajerska narodna steklarska Ma debelo I ffQOVSÎIi Na drobno! Fran© Anton Kocuvan elie v Celju, Ring št« 2 Grašku eesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseli steklavskih del pri cerkvah ia priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. Trgovina Špecerijskim blagem Trgevlna z moke in dei. pridelki Pozor Slovenci! Točna Iti soHdna postrežba, Ivan Ravnikar Celje, GraSka cesta 21. Glavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, ujzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež m seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga šahih in oljnatih bari7, čopičev, iirnesa in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih svež itd. 93 Bol nogah Z* loga vsakovrstnih semen Na drobno na debeSo. ZalGga rudninskih vodâ. SDKNA in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hiša. PROKOP SKORKOFSKT IN SIN v Humpolcu na Češkem Vzorci na prešujo franke. Zelo zmerne eene. Na želje hočem dati tukaj .izgeioviti gospodske obleke. 135 CEF1RE » rane, odprte noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem siu-čaju, tudi ^edaj, če do zdaj Se ui nič pomagalo, dr. Listovo mazilo, 1 lonček 2 K 50 vin. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetju ?0 vin. več. Razpošilja Kari Ulek, kemik, Steruberg, Moravsko. 630 „Kapljice za svinje6'. cTkr«oaklenlC9 ifi Gospod A. H., Sv. Križ, piše : Hvaša Vam za priposlano zdravilo: Svinjfke kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povGijnil Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo! Žveplean zdravilišče Varazdinske toplice (Hrvatsko). Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel s električno razsvetljavo staroznana radioaktivna žveplana kopelj + 50° C priporočljiva za trganje, rewmo, 2 ishijo it i. Pitna zdravilišča za | bolezni v vratu, krhl^u. prsih, jetrah, želodcu in v črevesih. Električna masaža, blatne, oglj. kisi. in solnčne kopeli. Odp?to celo leto Modemi kom-fort. Novi hotel). Krasna okolica. Vojaška godba Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — Zdraviliški zdravnik dr. I Lochert. 607 mestna lekarna pri o. kr. orisi Maribor, Glavni trg štev. 15. 450 nnnnnnnnnnn^ Svoji k svojimi Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina Rafae! Salmič dum« 8= Kacin HSov? v^m* izdeluje vsake vrste HarmOftij@ Po najnovejšem ameriškem sistemu, za cerkve, šole, društva itd. od 140 K naprej. 528 Cenik franko. Prva južnoštajer. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova ul.11, zraven slov. šole. Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz uo9w tu- in inozemskega materijah s strojnim obratom. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantns plač. pogoji. Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (šlinga-rij) za posteljno in telesno perilo in veiano robo za cele obleke. Bele vezane oblekce za Mrmance. Vzorci na vse strani so na razpolago poštnine prosto. Cene izvirne tovarniške! — Priporoča tudi svojo veliko zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobnke, čepice, dežnike, naramnice, nogavice, rokavice, žepne rute, svilnate robce in ierpe, predpasnike, bluze ovratnike in manšete najboljše kakovosti, kravate, šapote, moderce, preproge, parfuma itd. Raznovrstne predtiskovine in druga ženska ročna dela. Nagrobne vence in trakove. Za mnogobrojen obisk prosi jQ6 _ Anton Kocuvan. Ferdo Rogač, Maribor, Fabriksgasse št. 11. priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz karnnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586 v Celju, Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov. MT Najnižje cene! postrežba točna! Ur fl\ali dobiček! pobro ime! Razpošdjarje blega po vseb delih t veta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zihvainih pVm i?em prejel vsled dobre in poštene postrežbe. Ne pozabite 0 M 01 i « Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini S 0 N m 1 » 3 È & Ž M. E. Sepec, fen 91 MM t* O Maribor. - Grajski trg. iosg« Burgpiatz, Veletrgovina s i^ecerijo in £ deželmrai pridelki Anton Kolenc Cs^e Graška ulica št» 22. Ste debelo I Na SroBncI Prtt7Pii ipi70Ywnrda 36 mora blag0 ^p0™1'1 ridZjtfll jeizguvuipri tuj0ih> ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreli zahtevam cenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobrojen obisk. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, erehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vr6če ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, doma-8o deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v oeni od 9 do 15 K per 100 kg. Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.