ACROCEPHALUS Prav tako na Ljubljanici pri Fužinah sem 21.februarja 1997 opazoval skupino galebov s 5 rečnimi in l sivim galebom Lc;rrus 9anus. D9ločitey sivega galeba ni bila tezavna, saJ sem si ga ogledal, ko se je spreJetaval v bližini mostu za pešce, nato pa ~e. z ra~d?lj~ deset_ih 11]-~trov, ko je v druzbi z recn1mi galebi pocival na kovin- ski ograji mostu. Martin Košir, Linhartova 68, 1000 Ljubljana v Cateške Toplice v Naneslo je, da sem že nekajkrat bival v Cateški? Toplicah ~ pri tem precej pro- st~9~. cas(:1 _namenil opazovanju ptic v ?lizn1i ok9llc1. Z nekaj omahovanja, ki ga Je povzrocila precej deprimirajoča vsebina uvodnika v 77 . številki Acrocephalusa, sem se končno odločil, da na kratko predstavim tamkajšnjo "nepomembno" or- nitofavno, in sicer predvsem zato, ker utegne v bližnji prihodnosti postati še bolj nepomembna, celo v lokalnem merilu. ~ada~jnje p~:Nečevanje turističnih zmog- lJivosti, graditev novih odprtih bazenov in še ene "Zimske riviere" - o teh načrtih je p~r?čalo "Delo". - bo prej ali slej povzročilo pnti~k v smen drugacne izrabe bližnje okolice od sedanje (njive, travniki, lov), recimo za različne vrste rekreacije. Omejil sem bom na zanimivejše vrste ptic, ki sem jih opazoval na prostoru med zdraviliško-turističnim kompleksom vrtna- ri jo Agraria, magistralno cesto p;oti Za- grebu in Savo. Območje, veliko okoli 200 ha, je v kvadrantu 8/ 54 (OAS) oz. WL 48 (ZOAS). Ob Savi si sledijo topolov nasad deloma brez PC?drasti in deloma z grmovnato podrastJo, ekstenzivni travniki in med njimi nekaj skoraj neprehodnih goščav n~nadzorov5:u~o rastočega drevja in grmo- vJa. V krosniah topolov med Savo in zdrav~išč:~ s~m aprila l 996 prvič opazil koloni10 s1v1h capelJ. Gnezd je bilo sedem, v ene~ sta bila dva mladiča. V bližnjem vrboviu na brequ Save sem 25.aprila odkril dva kvakaca. V grmičevju je konec aprila l 996 pelo šest območnih samcev malega slavca. Sedmi je pel na levem bregu Save, enega 50 xvm -80-81 - 1997 pa sem odkril še v vasi Korte. V spominu mi je ostal doživljaj s slav- cem maja 1991 , ko je mimo grma , kjer je prep~val na vse g~!o, korakala četa po- hod~~koy nav Sentvisko goro, a so ga vsi presll~al1. Kaze, da. bi ljudje, ki tu iščejo z~r~vJe,. potr~bovall tudi kako terapijo, ki bi Jlffi izostrila sluh za slavčevo petje. Zaenkrat bolj cenijo umetne slavce - barvne televizorje v hotelskih sobah. Za ohranitev grmovja so se verjetno zayzeli lov~i, k~ ll!l~jo v lovišču poljske zaice, nekaJ srn in lisic, kar dosti fazanov in znatno manj jerebic. Sava je tu ograjena s kamnometom prodišč . in ~rtvic ni. Kakega bogastva obvodni? p_tic zato ne bomo našli, pa v~n?,ar Je bila tu leta 1991 odkrita ptica, ki bi lahko postala znamenitost Cateških Top_!ic, ko _ne. bi bilo njeno gnezdišče uniceno; to Je bila breguljka, ki je gnezdila na levem bregu v veliki koloniji (Gregori, Acrocephalus 55). Ob vodi navzdol od tega .v ~ničen~ga gnezdišča je še nekaj ~a.nJsih, v miv~_o vrezanih sten, a bregulj- kmih rovov v nJih nisem našel. Njive, kjer je zasajena pretežno koruza so . za pt~~e negostoljubne. Razlog za to je zbita pescena zemlja, v kateri je zelo malo deževnikov in žuželk, pa zato več premo- govega prahu, ki ga je bila odložila Sava, prede~ s9 jo uklenili v sedgnjo strugo. Na Juznem delu podrocja, v trikotniku med njivami, Savo in magistralno cesto, so revni travniki s posameznimi starimi topoli ~ manjšimi skupinami drevja in grmovia. Tu se pomladi oglašajo kratko- prsti plezavčki, ki jim mogočno drevje z razbrazdanim lubjem gotovo ustreza. Opazil sem tudi sivo žolno. Zelo zanimiv prostor za ptice je leno tekoča voda, ki je nekaj vmesnega med P?tokom, mr.tvico in kanalom za odvaja- nJe ~dpadnih vod. Ta (recimo) potok napaJQJO termalne vode iz cele vrste odprtih in zaprtih bazenov; nekje na p~lovici toka se vanj izliva kanalizacija, ki ga dobro pognoji, k sreči ne v taki meri d(!_ bi življenje v vodi zamrlo. Poleti po~ vrsma kar valovi od ribjih jat, ki hlastajo za zrakom. Pred izlivom v Savo, v bližini avtoceste, je ob bregu tudi trstišče . Novembra 1996 so zbudili mojo rado- vednost ostri klici, ki jih ni bilo težko XVIII - 80-81 - 1997 razjasniti. Vzdolž celega toka sem našel yodomce, ki bi lahko postali zaščitni znak Cateških Toplic, vsaj v zimski sezoni. Ne- kega dne sem videl hkrati kar tri vodomce v hitrem zasle~ovalnem letu. Na zgornjem del1:1.P