mausoy 15.000« 1 jajerc" izhaja vsaki 1, datiran z dnevom Mslednje nedelje. nroftmia velja za Av-Ifo-Ogisko: za celo Ho 3 krone, za pol in [ttlrt leta razmerno; E Nemčijo slane zrt |«ln leto 5 kron. za (Ameriko pa 6 kron; Bdrugo inozemstvo se-|ntuai naročnino z ozi-tam na visokost poštnine Naročnino je planiti ia|Tej Posamezne BTike se prodajajo pO 6 vin. CredniSivu in uprav- jnntvo m: nahajata v vtUju. gledališko po- slopje Slew .-i. Dopisi dobrodošli in so sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za % strani K 16, za Vb strani K 8. za '/„ strani K 4, za »/si strani K 2, za '/«. strani K t. — Pri večkratnem ozcanilu se cena primerno zniža. Ster. 40. V Ptuju t nedeljo dne 6. oktobra 1907. VIII. letnik. ton '.'. sekaj uj bi v ■t dežela d se je •& iiaolncii: 637 Emet nastopa . . . (Konec). Ha kmetskem zboru y Gradcu je govoril ^lje vrli naš somišljenik, posestnik Franc titmayer iz Maribora. Govoril je obširno ivku na žganje in o kmetskem izdelovanju za dom. Priporočal je naposled sledečo ilncijo: „C, k. vlada se opozarja: 1. Da naj predloži čmpreje postavo glede izdelovanja žganja, po kateri bode mogoče, da se porabi sadje kakor češplje, jaboljka, hruške itd., nadalje vino in njegove postranske pridelke in končno jagode vseh vrst. Danes je izdelovanje žganih pijač na ta način vsled nezmerno visokega davka nemogoče. V tej postavi bi bilo treba strogo ločiti izdelovanje pitnega žganja (Edelbrennerei) in žganje špirita; postava za prvo naj bi ne imela z postavo z drugo ničesar opraviti. Tudi naj bode zahtevana postava popolnoma neodvisna od tozadevnih ogrskih postavah. 2. Glede prostega izdelovanja žganja za domačo porabo v izmeri 56 litrov naj se ne dela nikakoršnih težav. Td izdelovanje naj se dotičniku v vsakem času j dovoli. 3. Postavni ta načrt naj se. predloži odboru, ki ga naj uresničita c. k. vlada in c. k. kmetijska družba za Štajersko. G. pl. H o h e rt b 1 u m je izjavil, da ima zagotovila od strani vlade; kmetje pa bi tndi gledali, da se potezajo njih poslanci Mezdnih zborih za to velevažao zadevo. Raz- 18e je še daljši razgovor in je bila končno »ladja g. Girstmsyerja ednoglasno sprejeta. Do besede je prišel potem voditelj nemških erakih kmetov, g. pl. R o k i t a n s k y. Govoril je o servitutih za gozdove in paše ter i rezervatih na lov približno sledeče: ,.Od rešitve tega vprašanja je odvisna eksistenca \ marsikaterega kmeta. Izrazil je veselje, da se je \ štajerski deželni zbor že s to;zadevo pečal in da se tudi že vlada zanjo zanima. Vlada je deželnim zborom v tem oziru že načrte predložila. Današnji zbor je dokaz, da se kmetje ne pustijo vsled verskih in narodnostnih prepirov zapeljati, da ne bi zastopali svoje gospodarske interese. Ponosni smo lahko, kajti najbolj izobraženi kmetje iz Štajerskega so tu zbrani. (Živahno odobravanje). Na Avstrijskem dosežemo kaj le v hipu, ko pokažemo pest. Govornik je končal z upanjem, da ostanejo kmetje združeni v svoji organizaciji in da pade vsaka razlika med njimi. (Viharno ploskanje). G. pl. R o k i t a n b k y je predlagal sledečo [«javo, ki jo je zbor tudi ednoglasno sprejel: „Danes zbrani kmetje iz vseh delov Štajerske zahtevajo od svojih poslancev v državnem in deželnem zboru, da naj delujejo z vsemi močmi, da se odpravijo rezervati na lov in da se vpošteva opravičene želje za svojo eksistenco v obupanem boju stoječih kmetov. Zbrani kmetje naglašajo vzajemnost S— vseh kmetov brez razlike narodnosti, vere in politične stranke v vseh gospodarskih vprašanjih in zahtevajo od poslancev, da se zavzamejo za končno rešitev vprašanja glede gozdnih in pašnih servitutov v zmislu vzdrževanja zdrave kmetije. Zlasti naj se v deželnem zboru preje ne miruje^dokler se tozadevno postavo ne sprejme. Končno pričakujejo kmetje, da bodo spravili poslanci zakonodajo glede kmetije v pravi tir." Potem je prišel do besede glavni tajnik erske kmetijske* družbe, g. J u t a n. Govoril i o vprašanju kmetskih delavcev in razvil alette misli: >Treba je skrbeti za kmetske delavce, da po- I stanejo i oni gospodarsko prosti in glede eksistence j neodvisni. Tako se je pričelo delati na Angleškem, v Ameriki in v Skandinaviji. Vpeljava starostne preskrbe je le polovično delo. Potrebna je tudi vpeljava postave za posestva na rente (Rentengiiter) in za delavske domačije. Tudi so važne postave glede olajšav v vojaški službi, zlasti vpeljava 2 letne vojaške službe, glede posredovanja dela, glede porabe brezposelnih v mestih, glede ureditve izseljevanja itd. Ob splošnem odobravanju je končal govornik. Jnvanov govor je bil temeljito premišljen in je pokazal očitno rane, na katerih boleha kmetski stan. Zato je bila tudi rezolucija, ki jo je Javan zboru predlagal, ednoglasno sprejeta. Ta zanimiva rezolucija se glasi tako-le: >Današnji kmetski zbor izraža svoje prepričanje, da je vpeljava zavarovanja za slučaj starosti ali onemoglosti sicer potrebna omejitev bega iz dežele, da pa je obenem potrebno uresničenje postave za rentna posestva in za delavske domačije (Renten-gut- und Arbeiterheimstattengesetz). Nadalje so potrebni: olajšava vojaške službe, dovolitev sredstev za izobrazbo kmetijskih strokovnjakov, pospeševanje vpeljave poljedelskih mašin, vplivanje na mesta, da ne dopustijo nabiranje brezposelnih, državna podpora za kmetijsko posredovalnico dela, ureditev izseljevanja, uresničenje štedilnih in podpornih" bla-gajen za kmetijske delavce itd. C. k. vlado se nujno opozarja, naj predloži doliene postavne predloge. Kmetijski poslanci pa naj zastavijo vse moči, da se te zahteve čimpreje uresničijo. « To je bilo zadnjo poročilo na tem veleza-nimivem kmetskem zboru. V debati sta govorila tudi dva odlična zastopnika spodnještajerskega kmetijstva, — naš K r e s n i k iz Crešojevca in naš Brofenig iz Kačjega dola. Gospodar Kresnik je popisal temeljito naše domače razmere in veselje je bilo poslušati tega 62 letnega štajerskega kmeta, ki je govoril nemščino gladko kot rojeni Nemec in ki je med živahnim odobravanjem razvijal geslo, da kmetu dohtar in far ne moreta pomagati, temveč da »i more kmet le z lastnimi močmi in brez razlike vere ter narodnosti pomagati. Istotako navdušeno in pomenljivo je govoril.naš Drofemg. Opozarjal je na zanemarjeno Spodnjo Štajersko in prosil, da se vprizorijo tudi pri nas ednaki velepomembni zbori. To Be nam je tudi obljubilo. Predsednik Klusemann je nato zaključil ehod s „Hoch"-klici na kmetijstvo. Tako je končalo to velepomembno zborovanje. Tisoči kmetov so na tem zboru dokazali, da nočejo več sititi lenih trotov, da si hočejo priboriti boljše življenje, da hočeje pridobiti tisto pravico, katero so jim ugrabili nasprotniki . . . Nekaj veličastnega tiči t tej novo se pojavljajoči kmetski volji! Prejšna stoletja so vzeli kmetje koso in sekiro, kadar jim je lakota zadajo nado vzela. Danes pa vzame kmet ,duha svitli meč" in — zmaguje . . . Pa še nekaj! Kje so bili naši domači »rešitelji" kmeta? Edino „Stajerčeva" stranka je bila na zboru zastopana. Ne celjski ,.narodnjaki" in ne „kmetski zvezarji" niso prišli, — ostali so doma v hipu, ko je posvetovalo vse štajersko kme-t i j s t v o svoj bojni načrt. In ti prvaki naj bi .,rešili" kmeta? Kako? S kakimi sredstvi?.. . Kmet vstaja . .. In pomedel bode svoje nasprotnike z železno metljo iz pozorišča. Dal Bog k temu srečo ! Politični pregled. Državni zbor je sklican za 10. oktobra. Ministerski predsednik porabi ostale dneve do zasedanja, da se posvetuje z voditelji večjih skupin v zbornici. Glavne preglavice dela vsem politikom avstro-ograka pogodba. Štajerski deželni zbor. 26. septembra je bilo predloženih več poročil, m. dr. poročilo o učiteljskem penzijskem skladn. Po odgovoru na razne interpelacije je vtemeljeval posl. Schweiger svoj predlog, naj se dovoli izdatno podporo za po povodnji prizadete prebivalce okrajev Lipnica in Wildou. Ta kakor dva predloga pos. Zedlaher in Schoisvvol o ednakih podporah so se izročili odseku. Posl, Wagner je utemeljeval predlog glede znižanja cene kuhne soli in izročitve štokove soli. Štokovo sol se ne dobi tako, kakor bi jo ljo.de radi. Predlog zahteva, da se v tem oziru na vlado vpliva in se je izročil dež. odboru. Razni predlogi so prišli v dragem čitanju do rtzprave in so se sprejeli. Tičejo se le občinskih zadev. Izmed drugih vloženih predlogov naj še omenimo predlog posl. Zendlacherja za obda-čenje avtomobilov. Posl. Rokitansky je zopet vprašal, zakaj se ni zakon o rezervatih na lov predložil cesarki sankciji; nato je odgovoril grof Attems, češ da se mora dotična postava malo prediugačiti ; prišla bode torej še enkrat v deželni zbor. — 27. sept. se je govorilo ;v prvi vrsti o zadevah, tičočih se občine Gradec. Potem je vtemeljeval posl. Schacherl svoj predlog glede zvišanja plač cestnih delavcev na okrajnih cestah. Njegov predlog, se je izročil odseku. Potem je prišla zopet železnica Maribor - Wies na razpravo. Posl. Wastian je v lepem, navdušenem govoru svoj prodlog vtemeljeval. Predlog se je izročil odseku. Predložilo se je še razne manjše predloge. Koroški deželni zbor. 26. sept. je vložil posl. Dobernig samostojni predlog, naj se ne odgodi zasedanje deželnega zbora vkljub sklicanju državne zbornice. Na znanje vzelo se je poročilo dež. odbora _ gled& zgradbo na potoku, ki loči Koroško od Štajerske ; poročilo zahteva dovolitev 50% podpore države. Nadalje se je sprejel predlog, da se dovoli nemškemu planinskemu društvo 10.000 K za zgradbo cesarice Elizabete ceate od Sv. Krvi naprej. Po izročitvi raznih predlogov odsekom je prišel Dobernigov predlog glede zasedanja dež. zbora na razpravo. Dobernig je dejal, da vpošteva vlada deželne zbore premalo iti da se vsled tega gospodarska vprašanja ne morejo rešiti. Sprejel se je predlog, naj se deželni odbor obrne do vlade, da ne bi delo dež. zbora omejila. — 27. sept. je predlagal posl. Hofer ureditev primerne tarife za politične in aodnijske komisije itd. Po izročitvi raznih predlogov odsekom se je dovolilo posameznim občinam dviganje višjih doklad. Občinam Anabichl, St. Vid, Hortendorf, Sr. Jarij, Alovec, Ebental in Beljak se je dovolilo za prenočišče vojaštva skupnega nadplačka 3450 K. Po predlogu posl. Steinwender se je vzelo račane dež. sklada za 1906. na znanje. Občini Sveta Kri se je zvišalo podporo za vzdržavanje pota „Ta-nernweg" od 100 na 200 K. Novi kruh za vojake. V vojnem ministerstvu se delajo poizkusi z novim kruhom ; kruh ne bode več iz same ržene moke, temveč iz mešanice ržene in pšenične moke ter otrobov. Kruh bode dražji, ali tečnejši, tako da bode vsak vojak le 700 gramov na dan dobil, medtem ko dobi danes 840 gramov. Sklicanje rekrutOV. BZeit" poroča, da se pokliče rekrute letoa Šele 15. oktobra pod orožje. Po navadi se jih je poklicalo že 1. oktobra. Davek na avtomobile namerava vlada vpeljati. Pozdravljamo to misel. Zlasti naj bi se obdačili tisti gosposki lennhi, ki se vozijo le „za hec". Veliki vojvoda Friderik badenski je 28. septembra umrl. 55 let je vladal in troje nemških cesarjev je doživel. Na prestolu mu sledi Friderik II. Najmlajši državni zbor sveta, ljudsko zastopstvo na Filipinih se otvori 16. t. m. v Manili. Volitve so Že končane. To državni zbor se menda ne bode dolgo držal, ker sedi v njem nekaj ljudi, ki so bili preje uporniki. Kraljemorilci na Srbskem še vedno ne mirujejo. Peterček je le igračka v njih rokah, prestolonaslednik baje ni zdrave pameti in — oficirski morilci morijo naprej. V zapora v Belgrada sta sedela Mila in Maksim Novakovič, urednik protivladne „Otaobine". Vlada je hotela ta dva neodvisna moža uničiti. Zato jih je na zviti način pripravila, da sta hotela pobegniti; tako so zamogli orožniki nanjo streljati. Umorili so jih. V Belgrada so se vršili veliki izgredi vsled teh umorov. Dopisi. Šoštanj Letos je bilo pri nas jako veliko tujcev. Ni čnda, kajti kako krasno leži naš trg in kako lepe izprehode ima! Posebno veseli nas pa, da je prvaška gonja deloma ponehala. Vzrok temu je v prvi vrsti to, da so prvaki glavne kolovodje izgubili: Po noči jo je popihal Blepar Zock v Ameriko. Bil je eden najnesramnejših prvaških hujskačev in zato je vžival zaupanje svojega notarja in drugih prvakov, vkljub temu, da je bil — slepar. — To je že drugi slučaj. Kajti istotaki slepar je bil prvaški „lebcelter" Pokom, ki jo je tudi pravočasno popihal. Odpuščenega občinskega tajnika so nastavili prvaki kot tajnika v okrajnem zastopa. Fant naj bode pameten, kajti naprednjaki čujemo! Torej — hvala Boga, da je mir! Upajmo, da bode občina napredovala in vse ter še več pridobila, kar je izgubila vsled prvaške gonje! Dobje pri Planini. Emetski shod v Dobji dne 29/9 t. 1. se je vkljub prizadevanju župnika Vurkelc, kateri je kmete hojskal da bi se shoda ne udeležili, nepričakovano dobro obnesel. Prišlo je mnogo kmetov iz občine Dobje in občine Jur-klošter kateri so z velikim zanimanjem poslušali poduk gosp. Andreja Drofenig o poljedelstvu posebno pa o zboljšanju travnikov z umetnimi gnojili. Gospod Drofenig je tndi natanko razložil koristi o združenju kmetov, in raznih podporah, katere bi bile za pričakovati od c. k. štajerske kmetijske družbe in od okraj, odborov. Sklenilo se je tndi, da se v najkrajšem času tukaj vpelje podružnica kmetijske družbe za občine Dobje, Jurklošter in Planina z sedežem v Dobji. Govoril je tudi nadučitelj Pnlko, ki je z velikim navdušenjem odobraval namene kmetov, da se združijo in vpeljejo podružnico kmetijske družbe, in nam je konečno tndi razlož'1 hndobne namene tnkajšnega gosp. župnika Varkelca, kateri namerava osnovati tukaj še eno klerikalno posojilnico, ako ravno že obstoječa posojilnica v Dobji potrebi ljadstva popolnama zadostuje. Ear ivet stoji še ni nihče Dobovčane tako ciganil kakor ravno ta Vnrkelc, in to mu še vedno ni zadosti, da bi nje popolnoma izkoristil si je še izmislil vpeljati nepotrebno posojilnico, katera nikakor ne bo mogla izhajati, mogla se bo zadolžiti, in Vnrkelc bo popihal iz Dobja kakor je bil Gorišek iz Laškega trga, Žičkar iz Vitanja itd. Vbogi kmet pa plačaj, ali pa idi na boben (s trebuhom za kruhom). To je namen Vurkelca! Vbogo zaslepljeno ljudstvo, zdrami se dokler je še čas 1!! Naprednjaki. Iz Sv. Jakoba v Slov. gor. Bikasta „Naša Mauč" je vedla v predzadnji številki povedati, da ima spošt. gospod Matija Peklar .nemškega" bika. Zato si štejemo v dolžne, povstati „Naši Mauči", da imamo v naši fari tudi prav čudnega črnega .slovenskega" bika. Ta spaček je zelo čudna žival, ker on ne žre trave, sena inotave, ampak samo kislo mleko. Ker je prav grde po- _ 2 — stave, ni za pleme. Dragi Št. Jakobčani! če bi utegnil priti ta spaček k vam na dom, le napodite ga z bikavco. — Telegram od sv. Jakoba v Slov. gor. z dne 27./IX. t. 1. — Danes je bil Rabnzek dvakrat bi rman; to je zdaj njegov edini žegen, ker druge je že davno zgubil. — Pe te! Sv. Bolfeng Slov. 6or. Poročati moramo, dragi .Štajerc", o vzglednem življenju v farofu prav čudna poročila. Kaj se ni iz te hiše pohuj-šalo, ko je župnik IlešiČ še v njej prebival, to pohujšuje zdaj lepa Anika in kunštni Tonček ali Zvonimir, ki je pri Svetinjah zavoljo popravljanja nr in mašinov, pa tudi zavoljo mesa in klobas in .ttiake" še zdaj v dobrem spominu. Ta parček je vsegamogočen gospodar v farofa po noči in po dnevi. Le takrat menda, kadar je ta dva in mlado deklo strah, pokličejo „katoliškega", od mlekarne znanega mladiča Cirila Kosa, da njima in dekli strah odganja. Ti izvoljenci pridno molijo — a koga? — in bližnjega neki nič ne ogovarjajo. Ker ob delavnikih ni maše, tudi ne pogrebov in ker Ančiki ni treba župniku streči, ima s svojim Tončekom vred vsak dan 24 nr prostega časa. Tega si krajša oartani parček stem, da hodi kak srčno se ljn-beča mož in žena na sprehod, med tem ko drugi farani ed težkega dela omagujejo in pripravljajo — za vsikdar prazne žakle. Včasi pa zapreže tudi brihtni Balažov Lojzek svojega šimelna in tura Aniko in Toneka na sprehod. Ali ni to spodbudno za mladino, ki si o tak veliki prijaznosti čudne reči pripoveduje? Ta parček obdeluje tudi prav pridno priče, ki nastopajo proti župniku in je romal celo v črmlenšak k rihtari, naj napiše spričevalo, da je Krambergerova Tre-zika nora. Čadno je tudi to, da tista Micika, ki ima vsaki „petek" god in ki je bila župniku Ilešiču tak srčno vdana, ne more farofa pozabiti. Sprijaznila se je z Ančiko in zdaj tam služi. Lep Tonček ima tako dve pedinarci in živi kak kos v kobači. Vsega dobrega.....preveč..... dobi, kak potrebuje.....Poroča se nam, da so župnikovo sestro — zaprli. Partinje pri sv. Jurju. Preteči občinski polom. Naša občina je ena najlepših in največjih v Slov. gor. Pred leti je tukaj cvetelo bogatstvo in sloga in sedaj nam belijo glave prepir in občinski dolgovi, katere nam napravljajo nepoklicani občinski, ne bomo rekli možje, ampak privandravci. Zupan je krvi češke, njegov adjutant pa je neki bivši hlapec in viničar — no sedaj želar. Od tistega časa, od kar nam gospodarita ta dva kapla-nova podrepnika, občani bežijo, ker jih hočejo požreti občinski dolgovi. Skorej vsak posestnik ima že svoje posestvo na prodaj, ker pri takšnjem občinskem gospodarstvu ni mogoče izhajati več. Ta omenjena privandravca vodita občinske zadeve tako, kakor jima velevata poslanec Roškar in kaplan Boaina. Roškar ni bil nikoli v pravem pomenu kmet. Takrat, ko so Še bile male dače in še zemlja bolj rodila, takrat on ni mogel ne sebe in ne svoje preskrbeti s potrebno obleko, kaj še le svoje posestvo in sedaj. si stavi palače, se vozi nobel, hodi po toplicah, kjer si zdravi svoj želodec, kateri ni navajen dobrih pečenk, posebno iz mladostnih let ne, takrat je moral nekaj druzega vživati, za kar vsi vemo in on bržčas ne bode zahteval, da mu to povemo. Do sedanjih dobrih razmer pa ga ni spravil plug, bič ali celo motika, ampak le že povsed do grla siti kaplani, kateri so ga posadili na poslanski stolec. Sedaj se suče v njegovi roki bliščeca se palčica, kakor pri kakšnjem postopaču. Njegove hčerke so že frajle in ne pogledajo naša dekleta, ki so oblečavajo za denar, ki je zaslužen s krvavimi žuli. Občinske volitve se bližajo in mi si moramo izvoliti možje, ki so naše krvi in našega pokoljenja in znajo s svojo glavo gospodariti, kakor drugi vrli župani v naši fari. Takšnjih občinskih mož ne potrebujemo, ki lezejo za tujci, kakor je Roškar in naš kaplanče in ki tam iščejo nasvetov mesto, da bi nas dovolj izkušene občane vprašali kaj je storiti, kaj bo dobro, kaj ne? Kdor ne zna sam žapaniti, ta naj pusti ta posel drugemu, ki bode na svojem mestu. Dragi Partinčani, zbi-rajmo se že sedaj pri svojih sosedih skupaj, posvetujmu se o prihodnjem občinskem odboru, da se rešimo gotovega gospodarskega pogina. Mislili smo, da nas bode letos pustil kaplan s svojo zbirco pri miru, ker smo mogli postaviti dvojno cerkveno poslopje, katero je pogorelo, zakaj to on — kaplan — sam najbolj zna, č> še mu pa pevkinje in politika možganov niso popolnoma uničile, pa zmotili smo se. Fariki žakel pač ni nikoli polni. Pa dobri nasvet imamo. Noročimo si vsi odkritosrčnega, nen-strašljivega Štajerca in s tem se bodemo rušili farških oderuhov ter prihranili veliko košiekor kruheca za svoje otročiče, ki niso navajeni d t dišeče pečenke in sladko vince, kakor naš kaplan, katerega je zgubil škof že pred tremi leti ii svojega registra. Vojnik. Ker mladi zdravnik dr. Branko Žižek in tembolj njegovi še mlajši prijatelji toliko vedo govoriti in neopravičeno zasmehovati, da človek niti na cesti nima mira, tedaj pa dobro, naj zve vsaki napadalec in dragi celo resnico: Dr. Žižek je bil klican k bolani ženi A., pa četudi mu je ona sama povedla, da trpi na želodčnem krči in vročici, je on vendar nasprotno trdil, da je „malokrvna", ter da od tega izhaja bolenje v želodci, zato ji je dal ,že-leznate kapljice" za snovanje krvi. To pa ni bilo dobro, kajti bolnica ni mogla druzega uživat, ker želodec ni prebavljal, kakor le čisto govedno jaho, zatorej so ji železaate kapljice v želodci obležale in bilo ji je vedno slabše od dne do dne. Bolnica pa je to pravo trdila in zahtevali kapljice edino za .krepčanje želodca", kajti dokler želodec ne deluje, mora celi život oslabeli in tudi kri se ne more tvoriti. A dr. Žižek tega ni pastil veljati. Preiskoval pa jo je ni{ manj ko desetkrat in sicer dvakrat na njegovem domu in osemkrat v njenem stanovanji v postelji, na dan celo po dvakrat, kar je čisto nepotrebno bilo, tembolj ker potrebnih zdravil vendar ni dal! Ker Be je bolnica tega nebodigatreba sitnega preiskovanja že naveličala, ma je dali pri tretjem obisku v postelji razumeti, da tega ne trpi več in da bode po vsej sili raji vstala. Na to ji je on zabičal, da tega ne sme storiti, sicer jo on zapnsti, se ne prikaže več, jo ne vrači več, in neče za ničesar odgovoren biti i. t. d. O kako dobro in koristno bi bilo, da bi bil on svojo besedo držal ter se ne več prikazal, pa prišel je še petkrat nezaželjen in nepoklican. Sedaj hoče bolnica po drugega tukajšnjega zdravnika, g. dr. Franc Breachnika, poslati, a nji mož ji tega ne dovoli ampak svetuje potrpeti in počakati. A bolnica pa, ki bolezni ne more več mirno prenašati, in ker je bila prepričana, da ji Žižek nič ne pomaga, temveč da ji je še vedno slabše, pošlje natihoma brez vedenja in v nenavzočnoati svojega moža po dr. Bresch-nika. Ko ta pride, je celo pravično in znanstveno ravnal. Na pripovedovanje bolnice še ni verjel, ampak še le potem, ko si je oči in jezik ogledal, ter želodec čez obleko tipal, — ne tako dr. Žižek, — ter železnate kapljice pregle-daval, je rekel: sedaj sem prepričan, da prav trdite, toraj Vas hočem zdraviti sam, sicer bi se ne vmešaval. Na to ji je dal zdravila, pa primerna, po kojih nji je takoj v želodci tišenje začelo odjenjavati ter počasi jesti dišati. Toraj je ta zdravnik le enkrat znanstveno preiskoval in pravo zadel, dr. Žižek pa desetkrat brez pomoči. Ko Breechnik to spremembo kolega Žižeku sporoči, pošlje zadnji moža bolnice srdito pismo, v katerem mu ojstro očita, da je .zahrbtno" delal, ker mn o poklica druzega zdravnika ni sporočal, ter naznani, da neče več priti zdraviti — čndno in smeh — ter ma pošlje v jezi račun za 21 kron 70 vin, namreč za 8 obiskov 16 kron, za spričevalo bolezni 5 kron in za nekaj zdravil 70 vin. Pa očitanje „zahrbnoBti" je bilo boleče obdolženje, ker mož o vsem tem ničesar vedel ni, in niti dopustil ni zdravnika meniti, sicer pa je Žižeka itak g. Breschnik poklic ter nadaljno zdravljenje takoj sam naznanil. Toraj se je dr. Žižek le stem maščeval, ker ni imel več obiske nadaljevati, ter za vsak nepotreben pot goldinar zabeležiti. Na to mu A. v pismu celo stvar pojasni kakor je to popisano, in želi nizi račun, pa ne več" v jezi. vez šest mescev zahteva Žižek zopet ravno tisto svoto kot poprej. Da bi se A. Že koj s prva ne bil zaradi njegovega častivrednega g. očeta kot prejšnega zdravnika oziral in koj po g. dr. Breschnika poslal, ne odpadli bi ma samo vsi Žižekovi stroški, temveč g. dr. Brescb-nik bi bil bolnico tudi .loži in poprej ozdravil, ni bilo zamujeno in želodec manje po-,en. in seveda z manjšimi stroški, dasitudi g. dr. Bceschnik, ki je bolnico ozdravel, manji račnnil, nego mladi dr. Branko ■ . !o i a 'Iz Koroškega. 0>av. Lovrencu je popisano, | je bil zavoljo krščanskega prepričanja na Itn mučen. Nam sicer nikoli ni na misel pri-bi koga na ta način martrali. In ven-ir vendar Brno se danes nadejali, .našega" nca zaradi njegove prvaške vere na sati-i-politični trinog posaditi in ga nekoliko moditi.... Za kurjavo si vzememo njegovo ajno orodje, to je žago in hobel — in pa dile, ki jih je hotel za se obdržati iu so na trideset delov .prežagane". . . Lorenc, nni se, ti si bil v mladih letih ljubi fant, no si hoblal in žagal, da si imel svoj po-nbni kruhek. Vsi smo te imeli radi in sam si ! vesel svojega življenja. Ja tako je bilo moker je bilo tvoje srce še zdravo in tvoja kvca nezastrnpljena. Prišlo pa je drugače. Pri-ala se ti je prvaška kača v podobi nekda-orglarja (seveda ne mislimo na Grafenau-ker ta se je tedaj najbrž še le v zibelki nčkov). Ker si bil premalo previden i si ji tvojo bntico pomolil, te je brž v mož-.piknila". Kakor sam veš .boleha" tvoja et od takrat zmeraj hujši. Poklical si „se-ije orglarje", da bi ti tvojo .vročo" glavo z lehom" opihali, Brec in Breček" pa ti tvojo 180" vzdravljajo. Vsi skupaj pa ti nič ne trejo pomagati, kajti prvaki ti bodo tvojo ačno" pamet pomalem a popolnoma .otern-'.., Lorenc. pomisli! koliko razprtij in so-itva je tvoja prvaška ,bolezen" med nami očila, ja potrkaj se na srce in priznaj : ubogi grešnik sem našo občino tako daleč leljal, da akoraj polovica prebivalcev v na-h verigah zdihuje. Vsi morajo pridno ati in hoblati, za izbržne dolge in tudi za ž — jaz pa smem kot — .Rotšild" pred io, ki so mi jo zaalopljeni podrepniki .za-inj* iz lesene kajžice pozidali, gor in dol »Dcirati in skoz tišlerBke špengle na podprvake Sničlivo kukati, misleč, jaz sem njihni finančni log, oai pa so vsi skup ena velika zadolžena rvaška nula... Lorenc in vsi prvaki, poglejte [v mošnjo 1 Ali ni tako? Vsi bodete rekli: -------Občani in — dravčani, ki stokate [teh in vsih drugih prvaških verigah, oprostite Opustite prvaško pijančevanje, prvaške ve- lelice, ne tožujte se v prvaški jezi, stisnite išnjo, kadar se pobira za prvaške komedije, dajte, šparajte in poplačajte, kar Bte »prvaš- kim Rstsildom" dolžni — in odpadle vam bodo vaške verige, ki vas že toliko let v upodarski in duševni sužnosti oklepajo! Iz Okolice Glinj. Zopet nekaj zanimivega iz ga otoka Gliujanoj. Honzi ja že davno ari!, da bi bil rad župan. Mu pa tudi ni za- ieriti, ker majhni so radi veliki. Pustil je icsec pred volitvo največjo dvorano svojega i" krasno omalati. Pa glej šmenta ravno aj, ko je tako težko čakal, da bi ga čaatna v njegovi hiši obiskala, — je peljalo lil „konjičkov" — „zlati tron" — mimo ,fa- ivža" k gosp .Haizru" na Luko. Ljubi .Štajerc" bebi bi privoščil ta nepopisliv prizor videti! žakarju je gotovo prvaško srce v hlače padlo najbrž si je obljubil, da se bode zanaprej prednjakom pridružil... Najbolj pa ga je to do, da je Andrejev .konjiček" popredaj „fija- Novice. „Štajerčevi" kmetski koledar bode i z i- ie 1 koncem tega meseca. Ponavljamo enkrat, da bode obsegal vse, kar more obse- pti pravi kmetski koledar. Razven velepotreb- goapodarskih člankov o živinoreji, vinogcad- tvu, travništvu, čebeloreji itd. bode obsegal irebria navodila, glavno postavne določbe o nih predmetih. V,leposlovnem delu bode pri- več pesen idi-poves.tic, deloma v ra,znih [narečjih, deloma v pismeni; slovenščini. Vae.važ- določbe glede pošte in brzojavnega urada, [nadalje natančni seznamek štajerskih in koroških [sejmov bodo v koledarju objavljeni. Prinesel bode koledar tudi celo vrsto lepih slik, ki bodo naše prijatelje zagotovo zanimale. Cimpreje se kdo naroči, tembolje je! Koledar bode koštal samo 30 krajcarjev, kar za tako veliko kajigo gotovo niti denar ni. Mi ravno ne mislimo napraviti profit, temveč hočemo ljudstva le nekaj koristnega v roko dati. Naročite Be pravočasno na koledar, kajti prepozna naročila ne moremo zanesljivo vpoštevati. Kdor proda 10 koledarjev, ta dobi enega zastonj! Trgovci, obrtniki in drugi na deželi naj tudi i n z e r i rajo! Inzerat v našem koledarju je velepomemben in imamo že 30 strani inzeratov. Torej na delo! Prvič gte ^Štajercev i" kmetski koledar med svet in prepričani smo, da se bode na Koroškem in Štajerskem tako vdomačil, kakor se je vdomačil naš list! Torej še enkrat: vsi na deloza napredni koledar! Iz Spodnje-Štajerskega. Dr. Jurtela — laže. Poročali smo, da so hoteli r Ptuju zbrani klerikalci pod vodstvom Korošca, Pišeka, Roškarja in Benkoviča hofratu Ploju nezaupnico izjaviti. Preprečil je to le dr. Jortela, ki je dejal, da .vrže potem vse proč" in da ne bode raje več delal za prvaško .narodno stvar". Graška .Tagespoet" je prinesla to vest tako, kakor se je resnično dogodila. Nato si predrzne dr. Jurtela, poslati temu lista popravek po § 19 v katerem je skušal vse vtajiti. Ljubljanski .Slovenec" pa je pisal, daje Jartela nesramno lagal v tem popravku iu da je vse res, kar je pisala „Tagespost". V .Slovenca" je zanesljivo dr. Korošec dopisoval. Torej, — g. dr. Jurtela. kolovodja prvaške politike v Ptuju, lastni Vaši somišljeniki in prvaški sobojevniki so Vam pritisnili znamenje laži na čelo! Ali Vas ni malo — sram ? Neko Učiteljsko dopisunče se zaletava v .Slov. Narodu" in dragih prvaških listih v g. Maks Straschilla na Bregu pri Ptuju. Nam je Bicer znano, da se zmeni g. Straschiil za to psovanje ravno toliko kakor za lanski sneg. Dokaz .izobrazbe" in .duševne kvalifikacije" dotičnega učiteljskega napihneža tiči že v tem, da piše svoje članke v tonu, kakor smo ga navajeni slišati le pri ljudeh, katere dviga alkohol v višave. Kdo bi se jezil radi teh psovk ? Kdo bi se jezil, ako laja za ograjo vaški psiček ? Niti toliko se ne vzaemirja nikdo zaradi dotične čečkarije, da bi dopisuua osebno za ušesa prijel, kajti ime tega zahrbtnega prifrkanega fantalina poznamo dobro! Li bluvaj ogno in žveplo, fante, se boš že naveličal... Cesta na sv. Florijan je skoraj že izgo-tovljena. V začetku ravna kot železniška proga se vije potem v serpentinah okroglo 100 m visoko do viška na hrvaški meji. Tudi Hrvatje so dela izvršili in že prišli na vrhunec. Ta ce3ta bode vsekakor ena najpomembnejših v ptujskem okraju. Zdaj so v okolici sv. Birbare dve lepi cesti. Okičeva in Fiorijanska cesta. Obe te cesti sta bili preje grozno zanemarjeni. Včasih je bilo sploh izključeno, priti čez staro Okičevo cesto, po kateri se danes mirno kot v mestu voziš. In Fiorijanska cesta istotako. Vedno je bila pod vodo in do kolen je stala vboga živina v močvirju. Polovnjak vina s parom konj peljati je bilo nemogoče, zdaj pa je cesta dvignena, tako da je povodenj nemogoča. In do vrhunca je cesta s kamenjem podložena. Vkljub temu, da gre tako visoko, se to niti ne čuti. Kakor pri zgradbi Okičeve ceste je okrajni odbor tudi pri tej zgradbi štedil z ljudskim denarjem. Na ta način je bilo mogoče, poceni dobro cesto napraviti. Ljudstvo se v splošnem hvaležno ozira na te csste in tudi največji hujskači morajo priznati, da je razlika med gospodarstvom se-danjrgi in prejšnega prvaškega okrajnega za-Btopa taka kot noč in dan. Vsa čast okrajnemu zastopu, — vsa čast pa v prvi vrsti načelniku, vrlemu našemu Job. Ornigu! Pa je le dobra, nemščina I Pred mariborsko poroto se je imel p. k. zagovarjati odgovorni urednik .Fihposov", F. Leskovar. V .Fihposu" čitamo že leta in leta pesen, da morajo Slovenci vsak drugi jezik zaničevati, da ne smejo nemščine govoriti, da pridejo v pekelj, ako pravijo .Gaten Tag" itd. itd. Ali glej, — pred sodnijo pa je vrgel Leskovar vse te teorije v Btaro železo. Kajti — čujte in strmite — urednik .Fihposa", zagrizeni sovražnik Nemcev, se je zagovarjal — nemško. Torej — kmet naj bode neumen,'kmet naj ne govori in naj se ne uči nemščine, — ampak farški voditelji, ti pa naj le rabijo nemščino'.'Dvojno lice imajo klerikalci. Poosebljena hihavščina so in v svoji laži se razkrinkujejo sami! Občinske volitve v Ptuju so končale * popolno zmago dosedaj vladajoče stranke. Župan Ornig in podžupan Steudte sta dobila od 225 oddanih glasov 224. Tudi vsi drugi so dobili velikansko večino. S tem je dokazano, da ima Ornig veliko zaupanje in da je meščanstvo z njegovim gospodarstvom zadovoljno. Prvaki, ki po svojih listih toliko lažejo, 10 se poskrili in niti na volišče niso prišli! , Siidosterreichische Stimmen", to je tista farška canja, ki jo pišejo politikujoči prvaški popi v nemškem jeziku, da bi svoje ovčice po-neumili in ki se redi od kosti, katere padajo od škofove mize, — te zanimive .cajtenge" so tožene. Tožil jih je evang. župnik Mahnert r Mariboru zaradi nekih laži, ki so jih o njemn objavili. Ali morajo porotniki pri vsakem zasedanju a farškimi lažniki opravila imeti ? V zadnjem hipu se še poroča, da jo je urednik te cunje — popihal. Žalostna vest. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je klerikalno - prvaška cunja .Siidosterreichische Stimmen" mirno zaspala. .. Ni je več, nehala je dihati. Baje se bode spremenila v drugi, večji list. To počenjanje se nam zdi podobno onemu gotovih judovskih trgovcev, ki vzamejo novo firmo, kadar izgubijo na stari vsak kredit. . . Pri nadomestni volitvi v okrajni zastop v Ptuju na mesto pokojnega Korenjaka je bil izvoljen neki baje klerikalni Blaž Vindiš iz Les-kovca. Nič ne st'ri, nič ne et'ri... Novi hajdinski zvonovi so se pripeljali v nedeljo iz ptujskega kolodvora na Hajdin. Zvonove je blagoslovil knez in škof dr. M. Nspotnik. Otroci in puška. Pred kratkim je prišel 15 letni posestnikov sin Joh. Klobasa k ednako staremu Jos. Brileju v Zdolah pri. Kozjem. Imela sta pištolo in se z njo igrala. Strel je počil iu Bcilej je padel, amrtnonevarno ranjen. Gotovo bode umrl. Ustrelila se je v okolici mlada poseBtnica Marija Putnh. Isvršila je samomor gotovo v hitri blaznosti. Raz lestvice je padel zidar A. Bengust v Celjuin se ubil. Železniška nesreča. 27. t. m. je prišel kondnkter Jos. Hanke v Ormužu med puferje, ki so reveža stalačili. Mrliča so potegnili izpod voza. Nesrečnež zapušča 5 otrok. Morilec svoje žene. V Spodnih Hočah seje izvršil grozni umor. Posestnik Jurij Dovnik v Zg. Hočah je ž.vel ločen od svoje žene Marije, ki je bila babica in je živela v Sp. Hočah. 27. t. m. je prišel Djvnik v stanovanje svoje ločene žeae ia ji je pognal iz revolverja 3 kroglje v trebuh. Nesrečnica je kmalu umrla. Morilec je hotel tudi še svojo hči umoriti. Posrečilo se mu to ni. Odpeljali so ga v mariborske ječe. Nepošteni agenti za zavarovanje proti požaru, večinoma Ogri in južni Slovani, se klatijo po Štajerskem. Sleparji obrekujejo tukaj vpeljane zavarovalne proti požaru. Goljufajo na razne načine in zato opozarjamo občinske predstojnike ter orožnike na te lopove. 100 let Star je postal Matija Perko v Zgorni Bistrici, katerega bo pred kratkem pokopali. Zaradi goljufije z biciklom je bil obsojen posestnikov sin A. Podplatnik na 5 mesecev ječe. Skušal je ogoljufati tvrdko Slawitsch in Spruschina v Ptuju. Čudežna rešitev otroka. Ko se je vozil pred kratkem osebni vlak iz Radgone, opazil je strojevodja na šinah malega otročiča. Bilo je že prepozno, da bi vlak ostavili. Vlak je zagromel čez otroka. Ko se je potem ostavil,io pričeli iskati mrliča. Ali nakrat skoči otrok zdrav in popolnoma neranjen pokonci. ,Otrok. je ležal .med šinami in ga vlak ni mogetganiti. Srečno rezano dete je sinček posestnika Cernerja Pogorela je hiša posestnika Večernika v Pobrežju pri Maribora. Požarniki so zabranili večjo nesrečo. Škode je za 2000 K. Iz Koroškega. ..Slabi" časopisi. V 41. svoji številki je prine3el ljubljanski „Š Mir" pod tem naslovom otožni članek, v katerem bridko toži, da se ljudje nočejo njegovih modrosti poprijeti ia da Čitajo raje ,Štajerca", BBauerazeitung", „Freie Stim-men", „Karntner Landeszeitung" itd. nego čeč-karije političnih kaplančkov ter prvaških dohtar-jev. Mi razumemo ,ŠM^r" prav dobro! Ta list, ki menja svoje prepričanje kakor drugi ljudje srajce, ki psuje danes tiste, katerim bode jutri pete lizal, — ta list torej ima vse: brezsramnosti dovolj, da oblati vsakogar, laži dovolj, da krade vsakomur poštenje, hinavščine dovolj, da zavija pobožno oči proti nebu, medtem ko že gleda, kako bi človeka zastrupil. Kako bi se tudi mogli predstavljati, da bi pošten list zamenjal svoje bivališče samo zato, da lažje obreknje in psuje? Ne, pošteni človek in pošteni list se ne bojita niti sodnije, kajti resnica se da vedao dokazati. „ŠMir" pa se boji bo d-n i j e in zato izhaja v Ljubljani. Ali naprej, — „Š-Mir" ima vse, prav vse, le — naročnikov a i m a! In zato joka zdaj, zato tarna in se solzi, kajti ne samo, da ga napredno koroško ljndstvo niti ne pogleda, tuli prvaki sami ga več ne marajo in se njegovemu nastopanju le smejijo .. . Zato naj ,,Š-Mir" le čečkari, — vsak .otrok tč da je to onemoglo kričanje smešnega bajacota. Naj nas le panje ,.g ftno kroto", —■ za ,.S Mir" in njegove podrepnike hočemo biti še več, kajti' naloga naša jo, da pridemo v vsako hišo in širimo zavednost, izobrazbo ter naprednost ! Toraj — „Š Mir", nikar ne poči od jeze, mi gremo naprej, tebe meče pa koroško ljudstvo na gnoj! Kaj je dr. Brejc? Ljubljanski prvaški list „Slovenski Narod" je očital slavnemu ..rešitelju tnžnega Korotana" dohtarčku Brejcu, da dela svoje lepe kšefte s politiko. Seveda, — zastonj naj hudič ..politiko dela":! Brejček pa je odgovoril na ..Narodovo" očitanje. No, to je bilo tako, kakor da bi vrgel užigalico na slamnato streho. „Narod" ima namreč navado, da postaja ob pri-ložnoBti grob kot svinjski pastir. Iu zato, ker govorijo svinjaki pastirji večkrat resnico nego klerikalni črnuhi, povedal je ..Narod" Brejčeku par bridkih resnic . . . Kaj je dr. Brejc ? Prvaški „Šlov. Narod' ga opisuje tako-le: „Mož je politični komedijant, — tak mož, ki prestavlja take politične kozle : najprve humbug-gonja proti dr. Šuštersicu, potem tožba zoper ..Slovenca", nato tista famozna poravnava, v kateri je tako popolnoma kapituliral, da je bilo ŠusteršiCu le čestitati, nato sklep, da Grafenauer ne sme vstopiti v noben klub, — tak mož ne zasluži, da sega smatra resnim... Z svojo kriCa-vostjo in vihravostjo je dr. Brejc z a v o z i 1 politiko koroško..." Tako piše prvaški list o prvaškem voditelju dr. Brejcu. Hudi „šnoftabak" je to! Ali list očita dr. Brejcu tudi, da je ..narodnjak" le za denar. In to je treba pribiti! „Za denar ti dušo svojo prodam" tako si misbjo sebični voditelji prvaškega hujskanja na Koroškem in zato, edino zato delajo svojo grdo politiko. Vse drugo jim je postranska stvar, — denar je glavno! In potem pojejo žalostno pesen o „revnemu slov. ljudstvu". Ja za sto vragov, — kako ne bi bilo to ljudstvo revno, ko mn celo svojo ..politiko" debelo zaračunate ?! Fej takemu brezvestnemu počenjanju! 0 nemškem ..Madchenheimir v Ptuju prinaša „Š Mir" res impertinentno notico in zagovarja pri tema rodovniške šole. Mi se S'cer ne jezimo čez to besno divjanje, kajti vodstvo ptujskega „Madchenheima" se pač požvižga na tista dekleta, ki so dobile svojo prvo vzgoja od „Š-Mira". Ali nekaj bodi povedano ! Kaj bo redovniške šole, to je dokazal slučaj v Gradcu, kjer sta bili dve nuni sodnijsko obsojeni, ker so vbogo deco ne-človečko mnčili in v nš6h ter nmazanosti „vzgo-jevali". Kaj so klerikalne redovniške šole, to so dokazali slučaji v Milanu, Rimu in dragih italijanskih mestih, kjer so redovnice vbogo deco k beračenju in prodajanju lastnega telesa napelja-vale. Vse kar je prav, — ali več blata, več duševne propalo8ti nego v klerikalnih zavodih ni mogoče najdeti! Pupovac — W0 bist du? Koroški deželni zbor je imel v tem zasedanju že precej važnih sej. Ali dr. Pupovac se niti ene teh sej ni udeležil. Pupovac je ljubljenec prvaških kleri- — 4 — kalcev, vzor črnuba, glavni .rešitelj" koroških kmetov. Kje za sto vragov si torej, ti slavni Pupovac ? Fochs, wo bist du ? Porota V Celovcu. Pred zdajšnimi porotniki se je imel tudi še 1. 1888 v sv. Jakobu v Rožni dolini rojeni železniški delavec Johan Ranter zagovarjati. Po nekem goitilniškem prepiru je razbil obtoženec Johanu Šuligoj črepinjo in ga na ta način ubil. Zato je bil obsojen na 3 leta težke ječe. — Porotniki so imeli opraviti še z raznimi tožbami zaradi žaljenja časti, ki bo pa večinoma s poravnavo končale. Zmešalo se je dninarju Jožefu Ogrizegu v Podgori Polil je postelj s petrolejem in jo zažgal. Sam pa si je žile prerezal. Hišo so rešili, nesrečnik pa je umrl. Roparski napad. V Slov. Pliberku je napadel hlapec Martin Perš pastirja Janeza Smole, ga težko ranil in mu vzel denar. Ropar že sedi. Umor S Strupom. Bogati posestnik Stieber v Kirchbahu je našel pred kratkem v svojem mleku tvarino, ki se je izkazala kot arzenik. Napravilo se je preizkavo, ali našlo se ni krivca. Nakrat se je širila govorica, da je bila tudi žena dotičnega posestnika zastrupljena. Izkopali so mrliča in zdravniki so res izpoznali. da je bila nesrečn;ca zastrupljena. Razne oseba se je zaprlo. Sodnija bode stvar Ž3 pojasnila. Pogorelo je 27. t. m. gospodarsko poslopje grofa Thurna v Streitebnu; pogorelo je vse in tudi 6 svinj in par lepih mladih volov. Skoda je velika. Dva prašiča povozil je posestniku Kalcherju na Freudenburgerjevi cesti osebni vlak. Deset konjev poginilo je na železnici J. Weinbergerju. Iz svisel na pod je padla v Zihpolju po-sestnikova kči Ana Halemošnik. Bila je takej mrtva. Po sveto. Železniške nesreče. Pri Bostonu je trčil ekspresni v tovorni vlak. 20 oseb je bilo takoj mrtvih, čez 50 pa težko ranjenih. Grofica Montignosa, bivša soproga saškega kralja, je pa res presneta babura. Kakor znano, je ušla svoj čas z učiteljem Gironom svojemu možu, kralju saškemu. Potem se je naveličala Girona in zdaj se je poročila z muzikom Toselli. Ti presneta babnica, kako lačna je moških ! Veliki požar. V mestu Stecken na Češkem je pogorelo 30 poslopij. Škoda je velikanska. Ravno tako je pogorela polovica vasi Vosek na Češkem; ogenj je napravil škode za 400.000 K. Ponesrečeni požarniki. Pri požaru v Rnm- burgu so prišli 3 požarniki ob življenje. Graški jesenski sejem je obiskalo letos skupno 330.000 oseb 106 letni samomorilec. V Szatmarju na Ogrskem se je obesil 106 letni posestnik Jožef Baseka. Volika povodenj. Na Španskem je napravil dež velikansko povodenj. Več 100 oseb je prišlo ob življenje. Škoda je nezmerna, kajti hiše, polja in živina je vse uničeno. Mesto Malaga je grozno trpelo; voda je stala 2 m. visoko. Vse ceste so polne mrličev. Kmetski punti se godijo v provinciji Apuli na Italijanskem. Kmetski puntariji so vstavili več vlakov in napravili Velike izgrede. ..Usmiljene sestre" na obtožni klopi. Pretočeni teden so stale pred sodiščem v Gradcu 3 ..usmiljene sestre" od zavoda za zanemarjeno deco, tožene zaradi mučenja otrok. Svoj Čas je prinesel namreč list „Arb8iterwille" članek, v katerem je pripovedoval, kako grozno se v omenjenem klerikalnem zavodu deco muči. Reklo se je, da se pusti otroke stradati, da se jih zapira v temne kamre, se iih tepe z dratenim bičem in drži v prisilnih srajcah. Tako se je mučilo tudi neko 11 letno deklico, ki je bila bolana na spolni bolezni itd. Pri razpravi se je marsikaj zanimivega dognalo. Sodišče je dve „U8miljenki" obsodilo na denarne globo. Tako se godi v pobožnih, klerikalnih zavodih . . . Papežev brat umrl. Brat sedanjega papeža, Angelo Sarto, je te dni umrl. Živel je od podpor od svojega brata. Današnji številki je priložen reklamni spis svetovnoznanega redilnega apna Bar-thel, na katerega opozarjamo čitatelje. Gospodarske. Poprimimo se vendar pravilnega kletarstva! Letos se nam obeta na sploh dobra trgatw. Vsled visoke eolnine, ki je postavljena na taje vinske pridelke in radi novega vinskega zakoni, ki stopi letos v veljavo, smemo pričakovati, di bo tudi cena za vino primerna. Zato moramo poskrbeti, da' pridelek prav spravimo in pravilno uporabimo. Lansko in predlansko leto smo že mnogo pisali, kako delamo pri nas pri napravi vina in kako bi morali. Mnogo vinogradnikov je upoštevalo naše nasvete, še več njii pa si je mislilo : e, še letos naj bo po starim. Te zadnje je treba zato vnovič podrezati, da m vendar poprimejo pravilnega kletarstva. Ako M trudimo celo leto v vinogradu ter skrbimo, di se tu vsaka stvar točno in dobro izvrši, poskrbimo, da bodemo tudi pri uporabi bolj natančni. Malo veči trud nam v obili meri z boljšim vinom, ki ga dobimo. Pred vsem poskrbimo, da zadenemo pravi čsi za trgatev. Ako bo vreme ugodno, postimo grozdje rajši par dni dlje na trti, nego premalo. Lepi jesenski dnevi vplivajo jako dobro na napravo sladkorja v grozdju. Ako začne pa grozdje gniti, ne smemo preveč odlašati s trgatvijo. Kedar tržemo, odbirajmo dobro in slabo grozdje ! Oiobito stavimo posebej, kar je gnilega, črvivega, razpokanega itd. S takim grozdjem pridejo v vino lahko razne vinske bolezni. Is njega naj se napravi vino posebe in sicer je najboljše tako grozdje koj odtisniti ter deti mošt v močno zažveplan sod. Ko se je ta most nekoliko včistil, pretočiti ga je v drugo ter mu dati nekoliko zdravega drožja. da povre. Na ta način se dobi tudi iz grozdja še dobro vino. Ako hočemo, da bo vrel mošt na tropinah, kar je pri črnem vinn neobhodno potrebno, moramo grozdje koj po trgatvi zmastiti in zrobkati. Za to delo se rabijo posebne mreže iz pocinkane žice. Mreže se kopijo lahko v trgovinah za železo, treba jih je pa potem napeti na lesen obod. Vsak vinogradnik bi moral imeti mrežo! Mesto mreže kopirno lahko posebne stroje (stanejo okoli 200 K), ki grozdje obenem robkajo in maatijo. Če ne mislimo puščati, da bo vrel mošt na tropinah, ni potrebno robkati. Vipavskim, kraškim in istrskim vinogradnikom priporočamo, naj ne puščajo svojega belega mošta predolgo na tropinah. Belo grozdje je koj po trgatvi zmastiti in čim se tropine vzdignejo, odtočiti je mošt v sod. Nad 24 ur naj ne bo mošt skupaj z grozdjem! Sod se ne sme z moštom popolnoma naliti, ker se pri vrenju vzdigne in bi šel lahko pri vrhn ii soda. Tudi Bricem, ki ne mislijo prodati še sladke rebule, odsvetujemo zalivanje, ker bi s zalivanjem vrenje le slabeli. Delati moramo nasprotno na to, da vrenje čim bolj hitro konta, ker se tako vino potem prej včisti in ni zato podvrženo tako močno boleznim. Da bo vino bolj naglo povrelo, priporočamo, naj bb ne trže v premrzlem vremenu. Glivice, ki razkrajajo sladkor, delujejo najboljše pri gorkoti 20 do 25'C. Zato skrbimo, da bo tudi klet ob vrenju dovolj gorka. Naša vina se spomladi tako pogoBtoma motijo navadno iz tega vzroka, ker je bila vrelna klet ob trgatvi premrzla in ni mogel mošt še pred zimo popolnoma povreti. če ni drugače mogoče, zakurimo v vrelni kleti peč. Večina naših vinogradnikov tlači tropine v bednja z nogami pod mošt. To delo je zamudno in precej težavno. Naj pa še tako pridno plešemo po tropinah, vendar bo v Časih pripeti, da se tropine vzdignejo, vgrejejo in skisajo. Mesto vina dobimo potem ocet. Zato priporočamo vnovič, naj se napravi iz desk za vsak bedenj prevrtano pokrivalo, s katerim se potlačijo tropine pod mošt. To pokrivalo pritrditi je v strop ali ob bedeni. Nemaren ro mora imenovati oni vinogradnik, ki še sedaj ne uporablja pri vrenju mošta v bed-njih teh pokrival. Če hočemo dobiti bolj črn mošt, sneti je enkrat proti koncu vrenja to pokrivalo ter mošt s pomočjo kola pomešati s tropinami ter nato tropine spet potlačiti pod pokrivalo. Osobito pazimo ob trgatvi in potem, da rabimo za grozdje, mošt in vino snažno, nepokvarjeno, dobro ovinjeno posodo. Že mnogo njih pokazilo je po svoji nemarnosti s tem, da j« vlilo vino v skažen sod, pridelek. Rajši, nego da denemo vino v slab sod, pustimo ga v oposs: hoteli belegp opuiti r vlijem da'a i morar. posod čreslo [ ramo oroči » zg se se da kr-dja se To mera no osobito letos 5e posebe pov- ker bo Dajbrže premanjkovala vinska la. Ker kaže letos v severnih, krajih neko- Hi ilabSe z vinom, pridejo najbrže h nam tudi I I vinski kupci. Treba je, da jih dobro postre- |J 10 m eicer pred vsem z dobro robo. Se enkrat I |Brjai»o naše vinogradnike na to, da ne bodo I tli imeti ti trdega, na tropinah povretega I ha vinp, marveč bolj mehko vino. Zato iiiimo knbanje po fct. iz soda močno umazana voda. Mesto sode i te lahko v ta namen tudi Zveplena kislina fevo olje.) Te tekočine treba je v 1 hI vod« IŽvepleno kislino vliti je v sod potem, ko lahaja v njem že vroča voda. Najboljše je, » pere sod najprej parkrat s tem sredstvom, | tm parkrat s prvim. Kjer se zamore dobiti zamoremo Ž njo najboljše očistiti nov sod, Jjvieče para neprijetno snov tudi iz sredine Prodno denemo vino v oiiščeu sod, mo- ga še zaviniti (zaboliditi). Vedno ae pri- a pa, naj se ne stavi v nov Bod najbolj- I vina marveč najslabše, kar ga imamo ptto ali škevec). Cd ni drugače mogoče, ne io v tako pripravljen sod že povretega marveč še sladek mošt, da se bo v sodu j kar prouzroči, da se napravi ob straneh vinskega kamna (grampe), ki brani ini do vina. [Plesnive sode moramo oprati najprej z mrzlo in s ščetjo (krtačo) in šele potem z Todo, kateri se doda nekoliko sode. Ce je močno plesniv, je pa še boljše, da mu vza- eno dno preč ter ga potem pooblamo ali ■o. Ko mu denemo spet dno, izperemo | gotko vodo ter nazadnje zavinimo. Zge se najboljše z žganjem, s katerim se znotraj P- Lep SOd dobiš, ako ga najprej dobro z vodo Ki ter nato namažeš nekoliko z oljem. Še i nego z oljem, dobiš sod s terpentinovo feko, ki jo napraviš s tem, da raztopiš nad itico 1 del kolofonija v dveh delih terpenti-» olja. Ta pcvlaka ae robi pa večinoma ■ novih sodih. Obroče namazati je z železnim i njim dobijo leskečo se črno barvo, ki Taraje rije. Vsak vinogradnik bi moral biti Hen tudi na lepo posodo, zato očedite sode ! Rano zelje dobin-o, ako gi posejemo že septembra ali začetka oktobra v lene o pred zimo presadimo na polje. Za lene |rati je v vrtu najboljšo lego z najboljšo zem-|Ko «o zrastle sadike za 5 do 10 cm. visoko, padijo se v dcbro pripravljeno zemljo ravno io, kakor spomladi ali poleti. Nekoliko sadik [Miti je na lehi, da se zapolni spomladi ž njimi | mesta, kjer se ni kaka sadika prijela ali vsled zime pozebla. Na ta način dobimo ucem maja debele zeljnate glave. Zavetne, lege so za pridelovanje tak*g* zelja seveda jše. Za zimski nasad se rabi lahko skoraj vrsto zelja, vendar niso vse vrste jednako bne. Najboljše zelje za zimski nasad je : es, dunajsko najbolji rano, Enknizenova sv. Ivana itd. Tudi vrzote se lahko aejejo rabo sedsj. I 8retia tisočeri kmetje ne moreje ve« izhajati. Porabljiv je za užival in poveča veselje do krme ter živinske produktov. — 5 — Listnica uredništva in uprav-ništva. F. R. Sv. Lenart: Najbolje, da pošljete znamke naprej. Pozdrav! — Pesnice: Po možnosti prihodnje. — Janez Vogrin, župnik v sv. Barbari: Veseli nas, da nam dopisujete ; ali ker ne poznate postav, Vam ne moremo ustreči in smo vrgli VaS dopis v najglobtjejSi koš. Pa brez zamere! Nesseltal: Pismeno odgovorite ! Sv. Urban: Dotični članek ni za naš list, ker bi nas napadli, če5 da zagovarjamo tepež. Ali hočete rokopis nazaj ? Pozdrav, pa kaj druzega! — Sv. Jakob: V vsaki šlev. dobimo 2—3 dopisov iz Vaše tare. Torej potrpljenje! — Sv. Anton-Vuhred: Plačano do 1. 1. 1909. — 1. 2. 3. Do novega leta 1908 dolgujete 7 kron. — Bonifer, Sterkrade: Knjigo dobite pri A Kristan v Idriji, Kranjsko. Loterijske številke, Gradec, dne 21 september: 28, 60, 23, 9, 24. Trst, dne 28. september: 88, 27, 40 76,41. Žene!! Ako trpite Da vstavljenju krvi (Blutstockung) itd., petem pišite na P. Clervas Kal k. 357 Kiiln an Rhein! Par pismov izmed stoterimi: —Gospa B. v W. piSe: „Lepa hvala; vaše sredstvo pomaga že po 6 dneh". Gospa L. v M. piSe: ^Priporočala bodern vaSe sredstvo vsakemu in ga vedno imela". — Arhitekt S. v M. piše: „Za izvrstno m hitro postrežbo pri moji žeiii ae vara zahvaljujem. že po 3 duevui rabi se je pokazal vpliv popolnoma in vse se je zgodilo brez bolečin". Ako pošljete I marko (tudi v znamkah) pošljem knjigo „Dle Storungen der Periode"! od dr. med. Lewis. Prošpeiti zastonj. Porto za nazaj prosim. 590 Prva češka prodajalna. Ceno perje za postelj 1 kg sivega, slišanega, dobrega 2 K, še boljšega 2K«)v;lkf belega, slišanega 3 K 60. finega, mehkega i K. Bj^TT^ tO v; 1 kg izredno linr»a sneženo- ^---------------------■ia-Sfef'belega, Slišanega 6 K *> v, 8 K; 1 kg najfiuijega (Daunen) sivega B K, 7 K; belega finega ;10 K; najbolj finega od prs 12 K. Pri nakupu 5 kg. franko. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali belem nankiogu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z DOvim, sivim, trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K, 14 K; z rajfinejšim 16 K; 1 blazina 80/68 cm, 2 K 80, 3 K 40, * .\; razpošiljanje po povzetju 15 K naprej. Izmenjanje in vrnitev franko. Denar nazaj. C ReniSCh v Deschenltz 716 Bohmerwald 76 Hlapec za pivo vožjno (Bierfuhrer) kateri bi imel tudi hišna opravila za oskrbeti, sprejme se takoj pri Maks Straschill, na B-ega pri Ptuju. 677 Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo iz-vržujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahval-nic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom Peter Jurišic lekarnar v Pakraeu štev. 200 v Slavoniji. 579 Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez £000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih ur.-h, kakor o vsakovrstnih srebrninah in zlatninah, godbenih inštrum. robe is jekla ui^Tlia '" usn3a P« prvotno-tovarniSkih cenah, Niklnasta remonterura......K3-- Sistem Roskopf-patent......„ te— Švicarska originalna sistem Roskopf patent-ura.........« 6-— Registrirana "Adler-Roskopf" niklasta anker-remontoar-ura ..... 7*— Srebrna rem.-ura „Gloria" deh . . . „ 8 40 Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....-12 50 Ura kukavica K 8-60, budilniea 2-90, kuhinjska ura K 3-— / „Schwarwalder"-ura K 2-80. Za vaako ure 3 letno pismeno Jamstvo. Nobene rizike I Zamenjava ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ureHanns Konrad v Mestu (Br»x) it. 876 (Ceako). 518 ■Mr»yi»mMiagp«jjHmavg^;rg,aa Aom li/xr dikhk bc. r.80 ■S Učenec;- obeh deželnih jezikov zmožen, dobro izšolan, močen, priden in od dobrih starišev sprejme se pri Hans And rasen it-u, tigovina z železom in specerijo v Mariboru. Preskrbljenje ima celo hiši brezplačno. Vrla prodajalka nemščine" in slovenščine zmožna se sprejme v trpečo sluibo pri Alois Kossar-ju trgovina z mešanim blagom v Miileuji (MU*iiog). 6-s Kathreinerjeva Kneippova slatina kava sama se je obnesla za najokusnejSo primes, k! lahko prebavna, » ymi r\ redilna In 'k' ~O krvotvorna spešl zdravje. J\ trgovska učenca zmožna nemškega in slovenskega jezika se takoj sprejmeta pri ■ Josef Presker=u ■ trgovina z mešanim blagom v 661 Zrečah pri Konjicah. [Enjovaški in en kolarski | učenec se takoj sprejmeta pri Kari Silbernagel | Pil fi.u: Milhtatt na Koroškem. IICUDIU | rel I 663 I V Ameriko! Najstarejša tvidka hi Špediranje " potnikov — ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejme potnike za linijo dez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piSe v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. *78 rO y — 6 5000 goldinarjev plačila = za osebe t>rez brade in za plešce = Lase in brado ne dobi zanesljivo t 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos BalsamJ za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „MoS Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki vpliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo ■o 5000 goldinarjev v gotovini h v8akomurki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, ===== plešast ali z redkimi lasi. ====== Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo Zdravniški popi« in priporočila. .Nujno svarimo pred pona-redbami! Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. Že po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje CDsa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laeeh. Ko sem pa rabila 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 3T0 Danemark. 682 Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. Pozor! • _ Citaj! Pakraške želodčne Pozor! kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: p, JuPlŠSČa, 678 lekarnarja v Pakracu 5t. 200 (Slavonija) Po takem izvesku se poznajo skladišča v katerih se prodajajo Slnger-jevi šivalni stroji Pozor! Dobro idoča trgovina z mešanim blsgom, v dobrem položaju ■ bli u cerkve se da za več let v najem. Ponudbe naj se vpošljejo do 15. oktobra pod naslovom „J. P." poste re-Btante Gonobite. 662 PIPE iz ere lesa prima kvalitet, iz pravega, nevničljivega ' Bruyere-lesa. Glacka glava i z daleč »a- ' vitiir.Buvere- odlrvorn, viS- | »jati ror, na- __, ustnik iz roga a- inšlavlr, cena 21 cm.dol-ga K 150. Ista pipa. ali z okoli rezano IJruyere-ler Singer« po-nujani strojinarejeniso po enemu naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za našemu zistemu družinskih strojev in to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju Singer Co, delniška družba za šivalne stroje Ptuj, glavni trg štev. i. M ###### m 680 Viničar a petimi pomožnimi osebami sprejme Hrvnrich Mallner, v Anbergu pri Maiioofi: Sadna drevesa različne, visoke in nizke sorte, jaboljčne, hruškove, orehove, kostanjeve, črešnjeve, cešpeljne, bres-kove, drevesa in različno grmicovje se dobi po vredni ceni v že znani drevesnici v Cinžatn. Cenike pošlje zastonj. B, Gussell, poprej Peter Kormann, drevesnica v Cinžatn, P- Faal, kor. žel. ;j| Ir, a Postrežba natančna in urna. B""........1 ,r|-------—_—^iPozorl Vsaki dan sveže: Povojene klobase Povojene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru zega povoj enega blaga pn Joti. Lattenberger-ja mesar ta prekajevalec v Ptuju. Postrežba natančna in urna. nakupom| si oglejte novo veliko trgovino od Johanna Koss v na kolodvorskem prostoru se dobiva najugodnejše lepo zimsko blago za moške in ženske, tndi ove obleke, lepi štrikani iu svilni robci zelo po ceni. g°1 Neouhodno potrebno za vsaku ii so. Univerzalni inštrument i Dvojna racij ..Hammervange" [. zy# ki združuje 10 narpotrrb-nejsih orodij v enem komadu. i. s.: 1. Sekira. 2. Nož za droto. 8. Kladivo, 4. Orodje za dvignj*nje žVbljov. 5. Orodje za Sravlre. 6 Klešče. 7. Ključ za Sravbe. 8. Kle»če za „Gasrolir". !-. Orodje za orelre. 10. Železo „Stemm-eisefl". — Ta instrument je iz jekla, fino pnniklano, 20I0 solidno in trajno in kosta kornsd samo K 2 40. Isto 16 cm. dolgo K 3 70 „ 19 „ „ „ 4-50 . Razpošilja po povzetju ess HANNS KONRAD, c. k. dvorni lifarant rasposlljevalna hiša v Br'rixu štev. 876. (Cesto) Zahlevajle nroj cenik s 8000 pudubarni zastonj iu foSL prosto z dvojestranskn cifemico velita rinka in bakelj za velike, mala rinka in hakeli za male predmete. Št. 9484 do 100 kg. vaga K t-„ 9485 „ 150 ,. ., UM ,. 9485 ., 2C0 ., .. Garancija I Izmenjava dovoljen ali denar nazaj! Hamkrg-Amerika-Linie. Na; hi t.rejša voj nja po morjiij 5 ti ni, 7 nrj 38 minut. ] g nadi.ektuasvt-l za z brio- iu poštnimi par-niki, ki imajo] dvojoate.vijakej iz Hninuijiga do New-Yoika; dalje y Brazilijo. 'Argentinijo, Afriko. Natan^.rtejš«. pojaRiiila d»je Generalna agentura ] za Štajersko Gradec, IV., Annenstrasse 10. | „6sterr. Hof." Zanesljiv majer1 zd. obdelovanje 20 oralov velikfgt posestva I s« aprejuif. Ponudbi naj se pošljejo naj "rane Darwuachek-a. zg'-aditelja v Maribora. I humpciečki ledni, sukno za salon obleke in modno sukno 2a jesenske in zimske obleke priporoča Karel Kocian ovarna za sukca ž H u m p o I c i. Zorci brezplačno. TovamiSka IISSttfNNMeilNIi — 7 — trgovine. • -J os'iiyv ovoil lili Podpisani nazBarjjanso slavnemu občinstvo, da smo prevzeli trgovino z manafaktamim blagom •<. prej Sadnik's Filiale t Ptuju, Florianiplatz (Feršova hiša) NaSa skrb bo, z Dajboljšim blagom po nizkih cenah in natančni postrežbi našim cenjenim knpcem vstreči, in si zadovoljnost in zaupanje »j meri pridobiti, kakor v dosedajni trgovini „Brata Slawitsch'1, katera je tudi z novim podjetjem v zvezi. Posebno opozarjamo na na'o veliko zalogo jesenskega in zimskega blaga; ker se zima približuje, povabimo slavno občinstvo, da si našo to zalego v ogled vzame in naš z naročili počusti; pridobil si bo vsakdo prepričanje o solidnosti našega podjetja. Priporočamo se z odličnim spoštovanjem 67C L,. F. Slawitsch & Heller t Ptuju. vseh vrst naj se vartt-I jejo skrbno pred vsako nečistostjo, i pled te postane lahko najmanjša raoa nevarna in ve-[ Že 40 let sem se rabi omehkajočo Pragersko domačo l kot zanesljivo obvezno sredstvo: Ista varuje rane, late vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. I razpo/Hlja se vsak dan "^Q i do? - Tli vin., '/i dO v,n- P° poŠti i »ji ej plačilu 3 K 16 vin. se posije to i iut, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske Slacijone. fn delo, zavitkov imajo postavno varstveno znamko. == Glavni depot: == B. FRAGNER, c. t drornl llferant. Apoteka >zum schwarzen Adler« Praga Klfineseite, Ecke der Nerudagase No. 203. SkladiHie v apotekah Anstro-Oi/rske. Red-azve Brez nevarnosti razirati --&* se zamore vsakdo z mojo I varstveno britvijo „Mannerlob". I varstvene priprave, ki se privleče na obeh straneh bri-tviie, je vsake ranjenje nemogoče. Štev. 8720. Cena samo K 3*50 z etuijem vred. ijUjjrv«.-"«*" nado,. ntura. i 10. (riptroča za nevajene in samorazerje z negotovo roko in so pripravne za slabo kakor hojSo brado. Hlev brez varstvene priprave za \saki brado z etuijem: j. 8701 Črno polirani les '/« votlo brušeno .... K 1-70 8102 ,. „ „ '/, ,. ii ......2-20 8708 „ „ „ «/« .. » ......2 »> 8110 „ ., „ '/i .• i.......3'5<> Sf50 jermen im. juhten-usno, 20 cm. dolgo . . „ 1'20 8754 dvojni jermen z želez, stojalom in Sravbo20cm.., 2'20 8765 Posoda za raz., nik«Upleh. 9 cm skozi i cm vis. „ —"40 8768 Cepič za raziranje............, —'50 8763 Najboljše milo za razir., BO g. K —.20,100 g. „ —40 Bjitijo izbero v britvah, garniturah za raziranje, jermenih kitv:, kamenje za britve, posode, čepice, zrcala, mašim. Junije las itd. najdete v mojem glavnem katalogu z 3000 fcb&ni, ki ga dobite po zahtevi zastonj in poštnine prosto. C. in k. dvorni llferant HANNS, KONRAD, raspoiilna hiša v BrUx-u št 876 (Češko). 687 Jos. Kasimir, Ptnj sukno Ivina ■ špecerijo, materijalom, barvnim skladišče pive bratov Reininghaus. Priporočam: Dobri sir, najboljše salame, kisle vode, malinov sok, najboljša žgana karal — Redilni prašek za konje, svinje, redilno apno! — KarboKnej, ter oljnate barve, lak, čepici! p"ljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotovljam '— dobro postrežbo; Omental A«, da m ««h»}a mJ* tr- iMlai M«, kjer j. bila preje |k»M Wri" tra- 120 I o Kelno dobro I ll 3 I. (ienjen kravar katereg žena bi svinjarce delo na-mestovala se sprejme v graščini Domava, pošta MoSkajnce. 669 Krasna ilusija! Posuvno Tirstv«. Najlepši okrasek božičnega drevesca -»■ ki naj ne manjka v nobeni krščanski družini, je mojo xboljcaiio briljantno angelsko zvonenje za božične (irPVPCTP Čt 1 0,st0 lz kovine z 6 pozlačenimi angelji 30 om U1CYCM.C M. 1 visoko. Garancija za natančno funkcijoniranje. Na najmaiij.-i-m k»kor na največjem drevesu so lahko lakoj bror priprav piiveie; na mizo postavljen.! sh./A nidi k«»t namizno zvonenje. Na goffcl pc<5i funkcionira tudi brc a plamena svp. 7. gorkim zrakom, ki ga povaocija K 6vo0e se vrti kolesc«, na njemu pritrjeni klflplji vdarijo na 8 zvoncev in Bl«brao /.vnneiijc pru: ie. ki pripravi staro in mlado v pobožno božično vuljo. Cena s kartonom in navodilom za komad K 1-50. 3 komadi K 4 25 t li komadi K15— 4 „ „5'W I 21 „ „29 — 6 m 1-8*— S« „ „ «'60 9 „ „12-— I M „ „68'— 100 komadov K 112'— Šter. 2. Islo angeljsko evoneaje za boifcne drevesce, posebno fino poni-klano z vrlcnimi oboki za evohov«, 3 krasnih avitlih srebrnih lamelf.-ro/M ki dajo pri vžgaDih svečah krasni rofleks, v kartonu z navodilom K21—. 3 kom. K 5 50 I 12 kom. K 2025 4 „ „ 7*25 I 2* „ ., 3990 6. „ „ 10'50 j 8G „ ,. 57.50 '9 „ 15-50 I 50 „ ,,77 50 100 kom, K 150-—. Najnovejši okrasek za božično drevesce iz CttaWla 12 'com' sortirano, dobro OlCMa v kartonu zavito pn veli-.kosti in izdelovanju predmetov po K —-40, — 60. — 70, —'80, 1*—, 1-20 kUx'50, i'—• 6 kom. v^kartonu po veli- kosti in izpeljavi po —"75, —M, 1-—, 1-20. Laiaeta (angelski lasi), srebro ali zlato, kuvert K -10, orehovi drol 100 kom. K —'20. Verige iz steklenih krogclj, 1 in pol do 2 m dolge, po velikosti krogelj K —'90, —*95, 1-20, 1*40. fcvece z* drevesce, 24 kom. v kartonu K—-50, večje 16 komadi v kartonu K —'58, držaji za sveSe tucat K — 50. Božična premija K bran F*T* kitarska Koskopf-O niuii r-atent-AnkerKemoiitvnr- ura z masivnim solidnim Švicarskim kolesjem v pravem, z varstveno plombo označenim ni-lna-tim ohišjem, »anir- Eokrov, ki gre 88 ur (ni 12uma ura), pi pozlačeni kazalci, najnataneurje reguhraua, S letna garancija komad K 5'—, S kom. K 14 —. s sekundnim kazalcem K 6—, d kom. K 17-— • Najbogatejša iahera v glavnem ka-taluga. Štev. 7223. Port*wona iz enega kosa svitlo rujavega safiim-usna, 4 predalov, veliki prostor ta plašila, zapre se na notranje pero, niklnasl« ključavnica, 9 wu dolgi, C mu Široki K 1 35. Štev. 7202. Ceni, dobri porteraone iz ouega kosa gladkega u&na s la. kUip-nami It govejega usna, 4 predali m prostor za biljote, 8 zapori 9 cm dolgost 0 cm širok ost K 1-50. BolJiiportemonepoKl-85, 2-10, i-80, S'10, 8-50, S-S0, 4-20 in višje. Zahtevajte katalog! Vsak p. t. kupec, ki napravi » času od 1. septembra do 80. novembra pismeno naročilo naenkrat najmanje 40 K, dobi kot božično gratis-m pr«mijo 1 ,fAlarm Wecker" filcv. 4343 s ciler- nico, ki sveti po njči in 1 koledar za 1906. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj, nI rizike! Razpošilja se po povzetju ali naprejplačilu. Najbolje se naroči na postni nakaznici. Neobhodno colrehno je, da se v narociinih pismih označi, je-li se naroči na povzetju ali po naprej plačilu. Tudi leži v interesu nančitelja, da naroČi pred 15. decembrom, ker je poŠta po 15. decembrom z preobložena in ne eksp«d;ra iako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri: Prva tovarna za ure v Mostu Hanns Konrad c. in k. dvorni llferant v Mostu (Briix) štev. 1931 (Cefiko). Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik z 8000 podobami, ki se vam dop^šlje takoj brezplačno in poštnine prosto. Trgovski učenec is boljSe hiSe iu z dobrim sprifiavalom se takoj sprejme pri Brat. Slawitach v Ptuju. 651 ********* Lepe suhe jedilne gobe kupuje v vsaki množini in za najbolio ceno Hans Sirk, Maribor, glavni trg. 621 Fran/, Scliijnlieb pnskar in poiMtnik. v Borovljah na Koroškem, rzdelovatelj umetnih puik. iz-skušen v c. kr. arsEDalu, prevzame tudi vsakovrstna popravila. Priporoča posebno puSke na kroglo z legiranim strelom promer covi 9'3 ia 81 mm. Mnogo ilustrirani cenilnik se dobi brezplsčuo. 519 Ženitna ponudba.667 Sera star 26 let, kamnosek z lepim zaslužkom na bolno-graSkem in iSem tem potom ženo 20 do 30 let staro, fcatera bi bila krčmarije »ajena, slovenskega in nemškega jezika zmožna in bi imela 400 do 500 premoženja. Izprosijo se le resne ponudbe pod naslovom ,Srečna bodočnost1 na Štajerca. KXXXKXXXX Mai Dva M kleparska učenca (Spenglertehrlmge) iz poštene kmečke hiSe sprejme takoj Heinrich Schenermana, klepar (Spengler) v Celju. 660 Kinematograf. Velezanimlioza otroke in odrašene, se da porabiti tudi kot ..Laterna magica* štev. 1786 s 3 barvnimi tm kovi slik (Films) in 6 3'/, cm. Širokimi slikami iz stekla, pe-Irolejska lampa. reflektor in navodilo za rabo kompletno K 16-— S tem kinematografom se pokažejo na zidu žive podobe, ki jih videjo radi stari in mladi. Mehanizem je natančen in edno-staven, tako da ga zamore predstavljati vsak otrok z lahkoto. Direktno razpošilja c. in k. dvorni llferant 691 Hanns Konrad, raspošiljevalna trgovina v Briix-u štev. 876 (Češko). Bogato ilustrovani glavni katalogi o kinematografih, Laterna magica, paroih maSinah. meh. igre itd. se razpošljejo po zahtevi zastonj in poštnine prosto. Lepo posestvo z gostilno grajzlerijo in tabak-traf:ko ; enim mlinom z dvema tečajoma; 10 oralov zemlje : velik aadonoBnik, »e za nizko ceno proda, ali pa tudi za dober mlin z obstajoro vodo zameni, NhbIot prodajalcae ne zvi pri ,;Štajercn" Jajca kapnje po pr»r dobri ceni And. Suppanz, nako-povaleč jajc v Ptiju Roauaaaova hiša bliao po cojilnice) in v SrediJčn (DaSkora hiša). Vozički za otroke ae dobivajo po ceni in sicer: I prve sorte po..... fl. 6 — droge „ „..... „ 7 — tretje „ „..... „ 8— i četrte „ „..... „ 9 — Pete „ „ „10-— §■ Za finejše sorte se pošilja posebni cenik od nove velike trgovine Johaim-a Koss v Celju 67* na kolodvorskem prostoru. Zenitna ponudba. Privatni uradnik, 29 let star, želi se oženiti s gospodično, katera je dobra hišna oskrbnica in ima nekaj premoženja. Le resni dopisi ako je mogoče s fotografijo se izprosijo pod naslovom „Dobro srce" na ..Štajerca" za naprej poslati. Brez podpisa dopisi romajo v koš. 663 Trgovski učenec z dobrimi spričevali (tisti kateri se že učijo imajo prednost), se sprejme pri I. Košenina trgovina z mešanim blagom, fiomilako lavinska dolina, ets — s Prliči (Plahte) po fl. 1*30 za pojatlje iz domačega platna se dobivajo samo t novi veliki trgovini Mann-a Koss v Celju na kolodvorskem proxtora. 617 letna pismena K l/TOTl T Brez konkurence ! naranciia 11 ^ *** U11 • v tei kvalitfiti! 1! garancija v tej kvaliteti! Moja prava švicarska System Roskopf Pa ene Anker Remontoar-ura z masivnim, solidnim, antimsgnetičnim Anker-kole8]em, pravo ernajlno cifetnico (ni papir!) z varstveno plombo pravo ni-Kelnaslo pokrovje, sarnirni pokrov iez kolesje, gre 36 ur (ni 12nridofa 1 ura), okrašeni in pozlačeni kazalci, [ natanko regulirana, s 8 letno pismeno (garancijo komad K 5—, 3 komadi IK14"—, s sekundnim kazalcem K 6"—, 3 kom. K 17'— v pravem srebrnem pokrovju brez sekundnega kazalca K II— J3 kom. K 31—. s sefc. kar. K 1350, 3 kom. K 38— Izmenjava dovoljena. Razpošilja po povzetju Prva fabrika ur v Mostu 688 HannS Konrad, c.ink.dvornilif.,Brfix87G(feko) Bogati ceniki s 3000 podobami zastonj in poštnine prosto ! Domača pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in j« je najboljde nadomestilo za pristni sadni mošt .Moatin" je sestavina naravnih sabstanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene z .Moatin" stane 4 gld. 80 kr. „Mostin* se dobi pri Janezu P ose h, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška ulica 20. ms Brata Slawitscli v Ptuju 1M priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medinm90 „ — , Singer Titanial 20 , — „ Ringschifchen . .......140 B — , Ringschifchen za krojače . . . .180 , — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C zft krojače in čevljarje . 90 » — , Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 „ — „ Deli (BeBtandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 B Ustanovljena leta 1870. { Franc Hoinig v PTUJU, (nasproti teatra) Največja tigjvirm kratkega in spletenega blaga, modne robe za gospode in .. in goxpe itd. ZZZZ, PRIPOROČA: za najnižjo ceno nrp-ernoeliive vremenske plašče (Wetterkragen) za moške in dečke, uepremočljive klobuke iz lodna v vsaki \elikodti. zalogo trikoa in vsake vrste modnih srajc, prsnike, hlače za moške m ženske ter otroke, obutala, gnlošne, domače čevlje iz kamelove dlake za moške in ženske itd. Postrežba jako solidna in orna. Poštna naročila se izvršijo natančno in na vse strani! 695 Red Star. Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana- -*- Izborna oprava na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na Dunaj! ali Franc Dolenc, kpne. >«srent v Iajubljani. Kolodvorske ulice št^v. 41. 537 Fabrika za poljedelsko in vinogradniške mašine Josef Dangls Wtw, Gleisdorf priporoča najnovejše „G6pela", mlatilne stroje, maSine za rezanj« krma, trot-mlin«, za rezanje repe, „Maisrebler\ tribure, pumpe za gnojnico, brana za mah (Moos-eitge), ' konjske mrvne grahlja, ročne grablje, vile za rr.rvo, kose za travo in žitje, najnovejše sadne mline s kamnitimi valjčki in za-oinarimi »Vorbrecherji11. hidrav tične prase (z original Oberdruek-Diff-Hebelpresswerke Patent Ducb-seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni, Angleški ,, G n s s t a hlmesser". Rezervni deli. Prodaja ntašin tudi na čas in ga rancljo. Ceniki zastonj in franko. 28J gj Hiša na prodaj. H( Lepa hiša z verando, 3 sobe, kuhinje, kabinet, pralna kuhinja (Watchkuchc), klet, ki stoji v lepem 500 m' velikem vrtu za lelenjavo z nekaterimi žlahtnimi sadnimi di-eveai. Zraven hi^o studenec z dobro vodo, 15 minut od Ptnja, na lepem potu, je takoj za prodati. Sposobno za penzijonista in tudi za uradnike. Naslot pove upravništto »Štajerca". 69* gre vse v ta novo veliko trgovino Mann-a Koss T Celju na kolodvorskem prostoiu? f Kjer tam se vse dobi Kaj si človek le poželi Blago je čisto frišno In cene zelo nizke. Zahtevajte *10 zastonj, da se Vam poelje ilustrovani cenili. t nad 100» slikani, Garancija več lat Vsako pe breznaaacoo blago sn vzeme pri polni svoti nazaj. Xr. 365 Srebrna daa-o.KA ske rementvar K0''' Nr. 322 Nr. S37 Srebrna rementvar •> CA za gospode gold. O.Olf Srebrna anki-r 15 himenjev goli. S. dvojni (f.tll mantel g..ld. u 'tv Srebrna aaker dvojni mantel 15 kitmenjev, po- 7-ty'5Q Nr. 341 % sebno močna gold Anton Kiffmann največja «»1«S» wr srebrnega in zlatega blag«. Ekspert r im deiele. Marburg P I, Štajerske. Vrli in zanesljivi viničar s tremi pomožnimi osebami, kateri je popolnoma zastopen pri novoeadenju trs se sprejme za en vinograd v Konci pri Mariboru. Ponudbe Alex Starkel v Mariboru, Postgasse 6. 648 Hans Wouli m veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem V priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo tabornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufaktnrneg* blaga, štofi, draki, platno itd. žitje, jajca, maslo in poljske pridelke, Nakup in prodaja dobra pristna natnrna vina en gros in dobra pravo žganje en gros in en detail. V ptujskem mestnem sopar-J nem kopališču se dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po slede-] čih jako znižanih cenah. Vsak navaden danoe I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ob Vali uri predpoldan za 60 vin.; (30 kuj-1 carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettawr Badeanstalt). via vie mi: le nas Via drž Oblaatveuo varovano I alieinecliler Balsam Ul Sar buimii-ifiuait afca k Thierry in Prtirsla !nl loHtua-St««™* Vsake ponarejanje katarro! Edino pristen je Thierryjev balsas z zeleno varstveno znamko 12 majhnih ali 6 dvojnauh lieUtB ali velika specijalns. steklenica i pt tentnim ziklopom E 6'-. | Thierryjevo centifotijska ranit :, za vse Se za tako stare rane, rack poikodbe itd. 2 lončka K 360. Polji se samo po povzetju ali denar naprtj, To dve domači zdravili sle kol uj| ----.. . - .. -------- ..„..*,,„ a.i .vi ur m , boljši splojnoznaii i« lUroiiiru u, ■ Naslavlja oaj so m dcz. lekarnarja A. Thierry i Pregrai Zaloga po skoro vseh lekarnah. Kij* ice s tisocuzvrnjh zahvalnih pisem a> ■tonj in poštnino prosto, Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j^' nova parna žaga vsakemu v porabo, Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj r» žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. Wenzel Schramm lriMavatelj gla«hrnih instramentov {Xswik-Iiatrueitt). udijiill zaprisežen iveaeiee y Celfu, flrazerstrasse 14. Najboljši >n najoeaejal nafcup mke~| vrstnih godbenih instrtin>enWr. Najfinejše italijanske itrme (glumaVJ athjoce in Cisle na kvmle; Gosle za Solerje od o K 60 r uprej; 6ltare po K 7-10 nap Cltre za koncert od 16 K naprej; Fine Izdelane gosle od 1o K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor la&j stare Italijanske Instrunente » mirij dobijo pri n eni. Lote od 1 K IjO uar. Škatle za posle od 6 K naprej. Dnaj. ske harmoslke na dvojni gias 119-1 81 tipitami 6 basami od 26 K naprej. FIDgefiiorne Is tronapete od W K naprej. Prave franooske loke do najfinejšega iiiWovanja, Strune za cltre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. PostreiU aa'n-'!i;t in urna in se tudi popravljanje vsakovrstni instrumentov prevzartie. l'*