STUDIJSKA BIBLIOTEKA ji. 33 |i* izhm* mkl • mesece L t 6 JO ve* — t Sirokorti 1 k pice, ukvale. LJUBLJANA (C. C. V Trsi«, v sredo S. ffettmarja. HM. - lite Vi. Horlttt M imbL Letnik LIH pon«4*ljka. Naro&nai: za 1 Leelo leto L 75.—, r faufciutv* 30 st — OgUanioa ze t u sk6 in obrtne otflas* L i.—, ae 1.50, o£Lm« dcaanuk urodor L prvi strani L 2— EDINOST Bredmitro b nptmrallhru Trst (3), oflca 8. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-97. Dopisi naj se pošiljajo isklju£ao uredniftvn, oglasi, rekt»-laacOe in denar pa upremUivu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankireaa pisma se ne sprejemate.. — Last, aalolba ln tkk Tiskarne «Edinost*. Podaredoiitvo ▼ C o r i e i t ulica Gioeuft C&rducci «. 7, L n. — TeUf. «t. 337. Glavni i* edjovorni urednik: prof. Filip Perie. j Židovsko vprašanje v Rusiji Ruska revolucija je prinesla s seboj globoke spremembe skoro v vseh področjih socialnega življenja. Toda nobena izmed številnih prekucij ni menda tako iz temelja prevrnila prejšnjega reda, kot se je to zgodilo glede položaja ruskih Židov. V tem pogledu je razlika kakor med dnevom in nočjo. Padle so vse omejitve, ki so veljalo glede Židov za časa carskega, režima. Medtem ko jim je bila prej zaprta pot do vseh količkaj odločilnih mest v civilni in vojaški državni službi, vidimo sedaj Žide na vseh vodilnih mestih, tudi najvišjih in najodgovornejših. Ta pridobitev bi bila večinoma v prid židovski inteligenci, katere vztrajnost in sposobnost sta znani. Toda revolucija je prinesla politično osvobojenjein popolno enakopravnost tudi t^diu židovskemu ljudstvu kot celoti. Pred vojno je bila v Rusiji v veljavi za Žide takoime-novana «čerta osjedlosti». To je bila nekaka meja, ki je delila Rusijo z ozirom na Žide v dve polovici. Le do meje, ki jo jo določala «čcrta osjedlosti», eo se smeli Žid je naseljevati, medtem ko jim je bilo bivanje neverno od omenjene «čerte» prepovedano. Tako so bili vsi ruski Žid je nekako skonfinira-ni le v najjužnejših delih Rusije in Poljske. Z revolucijo je padla tudi ta meja in sedaj se morejo Žid je svobodno gibati in seliti po vsej Rusiji. Istočasno so padlo tudi vse druge omejitve, Židje so postali z eno besedo ravnopravni državljani. Židovsko vprašanje je torej |>ilo rešeno na radikalen način z eno samo potezo. Ali pa je prinesla ta poteza tudi resnično rešitev vprašanja? Ali je židovsko vprašanje v Rusiji sploh zginilo z dnevnega reda? Će se pomisli na splošno nepriljub-tjenost Židov med najširšimi sloji naroda samega, na ogromno razliko v značaju, ki loči Rusa od Žida, na razne pogrome in druge izbruhe sovraštva, ki so se dogajali pred vojno, potem se more upravičeno dvomiti o tem, da bi mogla ena sama zakonodajna formalnost zabrisati in zapolniti tako globok prepad, kot je bil oni, ki je ločil preprostega Rusa in Žida, odkar sta prišla oba naroda v bližjo dotiko. Vsakdanje socialno življenje v Rusiji dokazuje z vsakim dnem bolj jasno utemeljenost takih dvomov. Revolucija pro-tižidovskega razpoloženja ruskih mas ni iztrebila, ono so marveč pojavlja in uveljavlja tudi v novi Rusiji. Oblike so morda drugačne, toda bistvo Je ostalo, kot dokazujejo razni slučaji, ki jih bomo takoj navedli na podlagi pričevanja ruskih listov samih. Kajti tudi v sedanji revolucionarni Rusiji se v zadnjih letih mnogo govori in piše o »židovskem vprašanju« in o «antisemitizmu». Te dni je «Komsomolska Pravda*, glasilo ruske komunistične omladine, posvetilo eno celo stran temu vprašanju. List je navedel cel niz dokazov o življenju antisemitizma ne samo v inozemstvu, temveč tudi v sovjetski Rusiji sami. Glasilo ruske komunistične omladine ne prikriva okoiščine, da je antisemitizem še globoko vkore-ninjen tudi med komunisti v Rusiji. To dejstvo potrjujejo številni dokazi. Tako se je na pr. pred kratkim dogodilo, da je neka «komsomolka» v neki tovarni v Gluhovu prepovedala Židovskim delavcem govoriti v njihovem jeziku. «Komsomol-skaja Pravda» navaja še druge slične slučaje, med katerimi je zelo značilen slučaj, ki se je dogodil v Zaporožju v Ukrajini. Učenci v tamošnji šoli «Junij komunar* so se razdelili v dva tabora — v židovski in ruski. Ruski učenci so vedno pripravljeni poniževati svoje židovske tovariše in čestokrat se zgodi, da jih pretepejo. Antisemitizem «e očituje tudi med delavstvom. Tako je v Konstantinovki neki delavec povodom razprave o delavskem strokovnem udruženju zavrnil svojega židovskega tovariša z besedami: «Vi Židje nimate v udruženju ničesar iskati.» Zanimiv je tudi nasled- nji slučaj, ki gu navaja «Kom-somokskaja Pravden. Mlad Žid je prišel v Moskvo, da si pcrfftč© kako službo. Ko je p« dolgem iskanju našel dek> v neki pekarni, se je obrnil na pekovsko strokovno udruženje s prošnje, da bi ga sprejelo med Člane. Toda udruženje je njegovo prošnjo odbilo, ne da bi navedlo vzroka. Po ovinkih pa se je mlademu Židu posrečilo zvedeti, da ni bil sprejet samo radi tega, ker je — Žid. Ko se je fant pritožil na odbor udruženja nad takšnim postopanjem, ga je eden izmed odbornikov osorno zavrnil z besedami: Pojdi v Berdičevo (židovsko središče v Ukrajini), tam je delo zate.» V delavskem klubu tovarne sladkorja v Sobolevsku so hoteli židovski delavci prirediti gledališčno predstavo. Ko je bilo že vse pripravljeno, prihru-mijo v dvorano člani dramskega krožka, vsi Rusi, ter začnejo poditi Žide iz dvorane, vpijoč: «Tu ni ni kaka sinagoga. Za Žide ni mesta v delavskih klubih«. «Komsomolskaja Pravda« našteva Še mnogo podobnih slučajev, ki pač jasno pričajo, da Židje v sovjetski Rusiji nimajo prav nobenega razloga, da bi zavidali ali cek> pomilovali svoje soplemenjake v drugiti, nacionalističnih državah. Dejstvo je, da so Židje tudi v komunistični Rusiji zelo osovraženi. Ta mržnja ima svoj vpliv tudi v političnem življenju. Govore celo, da je antisemitizem mnogo olajšal Stalinu borbo in zmago nad Trockim, in to radi tega, ker je bilo v opoziciji jako mnogo Židov. ftm zasedanje senata Otvoritvena seja RTM, 7. Danes popoldne se je vršila prva seja visoke zbornice v njenem tekočem zasedanju. Takoj po otvoritvi je imel predsednik senata on. Tittoni govor v spomin senatorjev, ki so umrli med božičnimi počitnicami. V imenu vlade se mu je pridružil minister Fedele. Po končanih spominskih govorih je izročil načelnik vlade predsedništvu senata ukaz, s katerim je bila sprejeta ostavka on. Suarda na mesto državnega podtajnika pri ministrskem predsedništvu. Istotako sta ministra Ciano in Volpi izročila predsedništvu senata več zakonskih osnutkov. Visoka zbornica je prešla nato k razpravi o raznih ukazih, za katere je bila predlagana spremenitev v zakon. Pri razpravi o ukazu, s katerim je bilo odrejeno splošno štetje trgovinskih in industrijskih podjetij, je priporočal senator Mor-purgo, naj se štetje čim prej dovrši. Senatorju je takoj odgovoril načel, vlade, ki je izjavil, da so že znani podatki iz 90. pokrajin, manjkajo pa še podatki iz dveh pokrajin, in sicer Paler-ma in Messine. Čim prispejo še ti poslednji podatki, se bo takoj pričela s estavljati tozadevna statistika. Po spfpemenitvi raznih tuka-zov v zakone in po prečitanju nekaterih interpelacij je zaključil predsednik on. Tittoni ob 17.15 prvo sejo visoke zbornice. Seja piM komisije poslanske zbornice RIM, 7. Danes dopoldne se je sestala v poslanski zbornici glavna proračunska komisija, ki je imenovala poročevalce za poedine proračune. Letos bo poslanska zbornica prvič razpravljala tudi o proračunu ministrstva za korporacije. Za poročevalca o tem proračunu je bil imenovan danes poslanec on. Solni. Pri proračunski razpravi pridejo najprej na vrsto proračuni ministrstev za pravosodje, nacionalno prosveto in javna dela. Seja velikega fašistovskega sveta RIM, 7. Nocoj se je sestal veliki fašistovski svet, ki ima, kakor smo že včeraj poročali, odobriti najprej definitivno besedilo zakonskega osnutka o reformi nacionalnega zastopništva. Ker se bodo z dnem 2. aprila pričele velikonočne počitnice poslanske zbornice in se ta ne bo utegnila baviti na svo- jem predstoje čem zasedanju tudi s to zadevo, bo tekom meseca maja. sklicana h kratkemu »as©danju, na katerem bo raspravljala o svoji lastni reformi in o reformi velikega fašistov-skega sveta. Tekom istega meseca bosta predložena zakonska načrta o -teh reformah tudi visoki zbornici. OoJušKe Gpercclle v CIrenalk! Poročilo ministrstva za kolonije RIM, 7. Ministrstvo za kolonije poroča o novih uspehih, ki so bili doseženi med 25. januarja in 3. februarja proti plemenu Mogarba Sciammach v Cire naiki. To pleme je sicer Že preteklo jesen priznalo italijansko nadoblast, z dovoljenjem vlade pa je ostalo še vedno oboroženo. Ker pa je podpiralo med tem druga uporna plemena, se je pokazala potreba, da se pleme Mogarba Sciammach razoroži. Pričele so vojaške operacije, ki so se te dni zaključile z naslednjim rezultatom: Od nasprotnikov je 29 ubitih, 250 pa ujetih. Ugrabljeni so jim bili trije topovi, 15 strojnic, 500 pušk in nekoliko samokresov, 400 velbio-dov, 900 ovac in znatne količine streliva in živil." Na italijanski strani so bili ranjeni 1 častnik, 1 vojak in 1 črna srajca. Jugoslovanski Izvoz Italija na prvem mestu RIM, 7. Agencija «Roma» ima iz -Beograda poročilo o podatkih glede jugoslovenskega izvoza tekom prvih 11 mesecev preteklega leta. Napram letu 1926. se je jugosiovenski izvoz znižal za 548.0X3 ton blaga, oziroma za vrednost 120J04.436 zlatih dinarjev. V prvih 11 mesecih 1. 1927. je znašal jugosloven-ski izvoz 3,963.921 ton blaga v vrednosti 536,146.300 zlatih dinarjev. Na prvem mestu jugoslovenskega izvoza stoji Italija s 25.2035 celotnega jugoslovenskega izvoza. Za njo sledijo Avstrija z 22.04%, Cehoslovaška z 11.54%, Nemčija z 10.41%, Grčija s 9.83%, Madžarska 9 7.65%, Švica s 3.42%, Francija z 2.75%. Za temi državami so z manjšimi i številkami Anglija, Egipt, Združene države in Romunija. OdruženledohfdooUceo Sporazum z Ezijem Gaiibaldt-jem — Deputacija pri on. Mu-soliniju RIM, 7. Pod predsedstvom gr. uff. Evgenija Coseleschija se je včeraj vršila seja nacionalnega odbora udruženja dobrovoljce v Odbor je odobril sporazum, ki sta ga sklenila meseca septembra pr. leta predsednik udruženja in Ezio Garibaldi v republiki S. Marino. S tem je bil odstranjen spor, ki je bil nastal povodom polemike med glasilom «Camicia Rossa» in udruženjem dobrovoljcev. Izključitev Ezia Garibaldija je bila preklicana. Garibaldi se je s Go-seleschijem domenil, da bosta delovala sicer ločeno v svojih organizacijah, vendar pa v hi atskem sporazumu, ker imata skupne cilje: udejstvitev vseh nacionalnih teženj. Davi je načelnik vlade on. Mutssolini sprejel člane nacionalnega odbora dobrovoljcev v palači Viminale. Zastopane so bile vse italijanske krajine. Generalni tajnik udruženja je predložil podrobno poročilo o političnem in moralnem delovanju organizacije. On, Musso-lini je poročilo podrobno proučil ter ga nato odobril v celoti. ZapnS&ena Jadrenioa na odprtem morju NEAPELJ, 7. Tukajšnja pomorska oblast je dobila obvestilo, da je bila na Sredozemskem morju zapuščena neka jadrenica, ki ima polomljene jambore. Ugotovljeno je sedaj, da gre za jadrenico «Patriarca San Giuseppe«, katero je moralo moštvo zapustiti spriCo poškodb, ki jih je zadobila tekom hudega viharja na odprtem morju. Posadka se je reftila na neki parnik. Čehoslovaška in TiHte RIM, 7. Agencija aRadio Na-zionale* sporoča, da je kardinal Gasparri sporočil čehoslo-vaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu, da je papež sankcioniral modus vivendi, skle- njen med rimsko kurijo ln para-iko vlado. tonem BoMle o Oslo i ekspedicijo v se-ledene kraje OSLO, 7. General Nobile je prispiel semkaj, da se z zainteresirane! domeni glede priprav za ekspedicijo v severne ledene kraje. Imel je Že več razgovorov z oblastmi in tehničnimi izvedenci. General Nobile je novinarjem izjavil, da bo ekspedicija odpotovala v aprilu iz Stolza na Nemškem. Zrakoplov «Italia», s katerim se bo vozil Nobile, bo poletel preko Kings'bajra nad polarne kraje, odkoder se bo povrnil po isti poti; ne bo torej plul proti AljaškL Norveški listi posvečajo pripravam za novo ekspedicijo veliko pažnjo. Naglašajo, da bo pomenila velik dogodek v zgodovini velikih raziskovanj. Francija In Urnim drževs Arbitražna pogodba podpisana PARIZ, 7. Francoski poslanik Claudel in državni podtajnik za zunanje zadeve Olds sta včeraj podpisala v Washingto-nu francosko-ameriško arbitražno pogodbo, ki nadomešča ono, sklenjeno 1. 1908 in izpopolnjeno 1. 1912. Pogodba predvideva mirno re&itev sporov, ki bi morda nastali med obema državama. Listi z veseljem pozdravljajo ta dogodek, posebno še, ker je bila pogodba podpisana povodom 150. obletnice sklenitve prve pogodbe med Združenimi državami in Francijo. Bila je to versailleska pogodba, sklenjena 6. februarja 1778. Nova arbitražna pogodba bo služila kot vzorec za druge takšne pogodbe, ki jih ameriška vlada namerava skleniti tudi z drugimi drŽavami, pred vsem z Veliko Britanijo. Besedilo pogodbe bo najbrž objavljeno šele po njeni odobritvi s strani meridkega senata. AnfileSkr parlament bonski pevoi povodom otvoritve nevena zasedanja LONDON, 7. Z običajnimi slovesnostmi je bilo danes otvor-jeno novo zasedanje angleškega parlamenta. Kraljevi sprevod jo prispel v Westminsiter okrog poldne in kralj je po običajnili formalnostih pred obema zbornicama imel kronski govor. Pri poglavju o mednarodnem položaju je pokazal kralj Jurij v svojem govoru veliko zanimanje za dogodke na Kitajskem in je izjavil, da bo zbližan je, ki je nastalo med Anglijo in Kitajsko, dovolilo občutno zmanjšanje angleških vojaških sil, ki so tamkaj zbrane. Notranji nemiri in meščanske vojne delajo še vedno v^ike skrbi. Vsekakor ostane Velika Britanija zvesta programu, katerega si je nadela v preteklem letu. Govoreč .o notranjem položaju, je rekel kralj Jurij med drugim da kažejo mnogi znaki na trgovinski in industrijski napredek države. Naščajoče zboljšanje se opaža tako v notranjem kot v zunanjem prometu. Nato je kralj Jurij izjavil, da angleška vlada pazljivo in s simpatijami proučuje načrt o novi arbitražni pogodbi med Anglijo in Združenimi drŽavami, ki bo nadomestila sedaj obstoječo pogodbo. Kronski £ovor sta sprejeli obe zbornici z velikim odobravanjem. Boi3. letu s 2ti-letnim Aleksandrom Zubkovera, ni trajala dolgo. Njen mož, ki ga je bila pre4 poroko sama solidnost ln zmernost, se je pokazal po poroki v pravi luči in sicer kot pijanec, pretepač in kokainist. Ko je bilo Ženi le preveč, kar je počenjal njen mladi mož, ga je oddala v sanatorij v Ahrweilerju. tloroCntJe in Me „EDlilOSr n* « EDINOST* V Trstu, dne 8. februarja 1928. DNEVNE VESTI Miev dan Za 19. februarja t. 1. se pripravlja nova gospodarska manifestacija, ki je dobila ime «rižev dan». Omenjeni den bo namreč prirejena po vsej Italiji obsežna propaganda jr prid riža. S tem se obenem začne «bitka za riž», ki se bo vodila na poseben način kot žitna bitka, toda v nasprotni smeri, namreč v prvi vrsti v svrho razširjenja konsuma riža. Kot smo že večkrat poročaJd. se nahaja ta gospodarska panoga v Italiji v krizi. Cene so močno padle in k on s um tudi. Pridelovanje riža pa tvori za nekatere pokrajine važen pridobiten vir in na njem sloni is to tako važna industrija. Riž je poleg tega eno izmed najredilnejših živil. Rižev dan se priredi na pobudo sindikata zdravnikov in nacionalnega konsorcija za pridelovanje riža. Glavni tajnik faSistovske stranke posl. Turati je razposlal vsem pokrajinskim zvezam okrožnico z navodili glede »riževega dne». V naslednjem podajamo program. po katerem se bo vršila omenjena propaganda: 1) vsem zdravstvenim uradom, župnikom, pokrajinskim tajnikom fašjev in poteštatom se sporoči vsebina predavanja prof. Devoto iz Milana in deset zapovedi o rižu, ki jih je imenovani sestavil; 2) po javnih shajališčih, tramvajih, železnicah itd. se bo razdeljevalo občinstvu omenjenih deset zapovedi z drugim propagandnim gradivom; 3) na vagonih vlakov na glavnih državnih železnicah se bodo prilepili lepaki, ki bodo spominjali občinstvo na «rižev dan»; 4) sporazumno z nacionalno trgovsko konfederacijo se pozovejo vse restavracije in vsi penzioni, da postavijo na cenik jedi 19. februarja riž pripravljen v juhi in kot slaščica; prodajalne se poso-vejo, da iztožijo napise, ki bodo spominjali na «rižev dan»; 5) družba spalnih vagonov se pozove, da poskrbi, da bo 19. februarja po restavracijskih vagonih riž za kosilo in večerjo kot po navadnih restavracijah; 6) propagandne predstave, ki jih preskrbi ustanova «Luce»; 7) radiofonska sporočila s strani U. R. I. (Italijanska radiofonska unija); 8) dnevnikom se sporočijo vse vesti splošne važnosti, da bodo služile kot predmet za poljudne članke; 9) propaganda potom dopolavo-ra, doposcuola, gospodinjskih Sol itd.; 10) pridelovalci riža postavijo na razpolago glavnejšim fašjem srednje in južne Italije riž najboljše kakovosti, da se razdeli med družine, ki jih bodo fašji smatrali za naprednejše, dalje med ljudske kuhinje, da lahko brezplačno postrežejo 19. februarja svoje goste z riževo slaščico pri kosilu in pri večerji, med šole, da pripravijo prigrizek za otroke, in med vojake iz južnih krajev v obliki posebne menaže. Vse to, če te pobude ne onemogočijo posebne ovire; 11) proučevanje načina, na kateri bi prišel riž v konsunu pod najboljšimi pogoji, bi se zagotovilo konsumentu dobro blago po primerni ceni, bi se izpopolnilo pripravljanje riža v kuhinji ter se dosegel stalen napredek v pridelovanju in razpečavanju riža. Za upok&fene državne uradnike izpod bivše vladavine Prizadeti se opozarjajo, da zapade dne 15. februarja t. 1. rok za predložitev prošenj glasom kr. od-loka-zakona št. 2091 z dne 23. oktobra 1927, ki se nanaša na državne uradnike izpod bivše vladavine, ki so že dovršili 10 let službe, a niso še dosegli 20 let službe. Nalezljive bolezni v našem mesto. V času od 28. T. do 4. II. 1918. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 7, škr-latica 7, legarjeva mrzlica 1, krvava griža 1, paratifus 1, porodniška mrzlica 1, osepnice 7, malarija 1, pljučna tuberkuloza 22* oslovski kašelj 3, rožapila 1. Umrlo je 11 oseb na pljučni tuberkulozi, 1 na rožapili, 1 na oslovskem kašlju. Rojstva, smrti in poroka ▼ Tisto dna 5. februarja 1928. Rojeni: 9; mrtvi: 3; poroke: 11; dne 6. februarja 1908. rojeni: 6 (od teh trije mrtvi); mrtvi: 21; poroke: 1. cr. Iz tržaškega življenja Avtomobilska nezgoda. - Dve osebi poškodovani Včeraj popoldne okoli 16. ure je odrinil iz našega mesta avtomobil, v katerem so sedele tri osebe, in sicer: pomorski kapitan Ferdinand Borisi, njegova 47-letna Žena Marija, oba iz kraja S. Giorgio di Nogaro pri Benetkah, ter 25-letni šofer Edvard Trescher iz Trata, stanujoč v ul. Paduina št. 9. Trojica je bila namenjena v Giorgio di Nogaro, kjer je Ferdinand Borisi, ki se je pravkar vrnil z daljšega pomorskega potovanja, hotel preživeti kratek dopust v krogu domačih. Toda njihove vožnje je bilo konec že na Prošeku. Na cesti med to vasjo in Nabreži-no je namreč pri avtomobilu, ki ga je vodil Borisi, nenadoma počila pnevmatika na sprednjem kolesu, radi česar je avto zdrčal s ceste ter se prevrnil. Dočim je Borisi pri tem ostal popolnoma nepoškodovan, sta njegova žena in šofer obležala hudo poškodovana pod prevrnjenim avtomobilom. Na lice mesta jo bil poklican zdravnik res. postaje, ki je podal ponesrečencema, ki sta bila medtem s pomočjo nekaterih mimoidočih Že rešena izpod avtomobila, prvo pomoč. Borisijeva je imela več ran na glavi in pretresene možgane. Trescher pa je zadobil notranje poškodbe. Ponesrečenca sta bila nato prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so ju sprejeli v kirurgičoi oddelek. Borisijeva se bo morala zdraviti najmanj kakih 15 dni, dočimi se bo Trescher — Če ne nastopijo kake komplikacije — izmazal že v tednu dni. Nezgoda pri delo. Ko je 22-1 etni težak Bogomir Batistič včeraj zjutraj pri delu v nekem skladišču v prosti luki Du-ca D'Aosta hotel potegniti vrečo cementa s sklada, se je ta prevrnil in kakih deset vreč je padlo na mladeniča, ki je pri tem zadobil precej hude poškodbe po nogah in spodnjem delu života. Fant je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil na lastno željo prepeljan na dom. Roko si je zlomil Včeraj predpoldne je mati prinesla v mestno bolnišnico komaj 2-letnega Stankota Sterleta. sta-nujočega pri Sv. Ivanu - Monte št. 15; imel je zlomljeno levo roko nad komolcem. Mati je povedala, da je mali Stanko v nedeljo zvečer padel doma pri igri in tako zadobil omenjeno poškodbo. Mali ponesrečenec je bil bil sprejet v ki-rurgični oddelek. Zlikovcem vse prav prid«. Trgovec Ivan Furlan. stanujoč v ulici Genova št. 11, se je predsi-nočnjimt mudil po opravkih v Bojanu, kjer je pustil svoj avto za kratek Čas brez nadzorstva na ulici. Ko se je vrnil, je ugotovil, da se je v njegovi odsotnosti "nekdo zelo zanimal za avto, kajti odnesel je uro pri motorju in svilen šal ter na ta način oškodoval Furlana za znesek 460 lir. Furlan je javil dogodek orožnikom na postaji v ulici Tor S. Piero. Porota CIR AIELLO OBSOJEN, NA ENO L STO, 8 MESECEV IN 1C DNI JEČE Ne poskočen umor, peč pa nevarna grožnja. V obravnavi proti 31-letnemu Ciru Aiellu, obtoženemu poskuše-nega umora inženirja Marija Muz-zattija, delovodje v tovarni Adria-Soda v Tržiču, o katere poteku smo že obširno poročali, je prišlo včeraj do zaključka. Včerajšnje zasedanje se je pričelo ob 10 uri. Odv. Poillucci se je odpovedal nadaljevanju svojega govora in predsednik je zato dal ko j izprazniti dvorano ter je pozval porotnike k posvetovanju. Dvorana je ostala zaprta do 11. ure 40 minu^t, nakar je maloštevilnemu radovednemu občinstvu sodni zapisnikar Zanetti prečita! izid glasovanja o pravoreku. Porotniki so izdali naslednji pravorek: Aiello ni zagrešil poekušenega umora; pri izvršitvi dejanja ni bil v zmedenem duševnem stanju in tudi ni bil izzvan. Pravorek smatra Aiella krivim nasilstva z nevarno grožnjo z orožjem. To dejanje je Aiello izvršil v napol zmedenem duševnem stanju. Vrhu tega mora Aiello odgovarjati radi ne postavne nošnje orožja, nje porabe v javnosti in neplačane tozadevne pristojbine. Pravorek govori tudi o dolgosti samokresove cevi in smatra samokres, katerega je rabil Aiello, za nevarno oro^e. Aiellu so dovoljene splošne olajšave. Po prečitanju pravoreka prevzame ibeeedo državni pravdnik. ki na podlagi pravoreka v kratkem govoru zahteva, da se Aiello obsodi na 2 leti ječe, 2 leti strogega policijskega nadzorstva po prestani ječi in na v zakoniku predvidevane globe radi prepovedane nošnje orožja. Drž. pravdniku odgovori odvetnik Poillucci, ki v svojem govoru poudarja, da gre za v pravoreku navedeni zločin ječa od 3 dni do tridesetih mesecev. Torej je državni pravdnik zahteval skoro najvišjo mero, kar sicer juridično odgovarja pravoreku, nikakor pa ni človeško. Porotniki so priznali Aiellu vse mogoče olajšave, oči-vidrto iz tistega usmiljenja, katerega je Aiello vreden; zato bi bilo skoro krivično križati voljo porotnikov in prisoditi Aiellu najhujšo kazen. Govornik upa, da prisojena ječa ne bo prekašala 6 mesecev, kar bi imelo za juridično posledico črtanje strogega policijskega nadzorstva, ki je na mestu le tedaj, ako ječa presega to dobo. Aiella ni mogčo smatrati nevarnim javnemu redu, zato naj bo predsednik v svoji razsodbi milosten. Predsednik se umakne v svojo sobo, kjer ostane četrt ure. Potem se vrne v dvorano in prečita razsodbo. Aiello je bil obsojen na 1 leto, 8 mesecev in 16 dni ječe, 1 leto stro-gea policijskega nadzorstva po prestani ječi, na poravnavo sodnih stroškov in plačilo odškodnine inž. Muzzattiju v svoti 4000 lir. Po prečitanju razsodbe predsednik na kratko pojasni, da ni mogel za Aiella črtati strogega policijskega nadzorstva, ker Aiello ni pokazal tekom obravnave ni-kakega kesanja. Nato predsednik naznani, da je zasedanje porote s to obravnavo zakljočenOL Druge obravnave so prenesene na nedoločen čas. Z njimi tudi velika obravnava proti desetim mladeničem obtoženim roparskega umora v Prestranku. Prenos t?e obravnave je zakrivilo zavlačevanje drugih obravnav. Vesti zJsoriSkega Goriške mestne vesti Imenovanje piefektozneo* komisarja za 61. Vid pri Vipavi. Za prefekturnega komisarja nove razširjene občine Št. Vid pri Vipavi, h kateri sta pripadli tudi vasici Podraga in Vrabče je imenovan mejni grof Karel Obizzi, ki je bil do sedaj poteštat občine št. Vid. Ljudje so to vest sprejeli z veseljem, ker se je Obizzi, kot šentviški poteštat. iskaza! kot varčljiv in dober občinski gospodar — in to upajo tudi nadalje od njega. Imenovanje komisarfa v vrhu. Radi združitve občin Črnega vrha in Godoviča je odstavljen dosedanji tamošnji poteštat. Na njegovo mesto je prefekturna oblast imenovala kot izrednega komisarja rag. Moretti-ja. Gena krušni moki. Tržna nadzorstvena komisija je določila ceno stotu krušne moke na lir 180, vštevši zraven vrečo, franko pekarna. Nova cena. Pred dnevi se je sestal vnovič m ed sin d i kalni odbor, ki je določil nove cene naj-navadnejšim živilom. Te cene morajo upoštevati trgovci cele goriške pokrajine; v veljavi so od včeraj, dne 7. februarja dalje. Cene so sledeče: Riž (Maratelo «Gigai*te») po V. J. KRIŽANOVSKA: O D L I S TEK (7) Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. — Sedaj vam pokažem naš dom, nato vas spremim v vaše bivališče, — je rekla Mina po čaju. — Pojdimo, dragi, ter pustimo Teodora, naj gre po svojih opravilih. Evo, Kranze gre, njegov pomočnik. Po dolgi odsotnosti mojega moža bosta imela o marsičem razpravljati. S posebnim veseljem jih je vodila iz sobe v sobo, jim razkazovala omare z oblekami in s perilom, steklene omarice, ki so se lomile pod težo posode itd. Gostje pa so se čudili razkošnemu in solidnemu pohištvu. Njih navdušena hvala Jo je navdajala z velikim veseljem. — Jaz sem. mislila na. vas in sem spravila med razno nepotrebno navlako tudi koristne reči: , pohištvo, žimnice, odeje, svetilke, posodo itd. Videla boš, M al vi na, kako lepo si boste uredili dom; sčasoma pa bo še bolje. Osvald bo zdaj šele drugi vrtnar, ker glavnega, starega Pivova-rova, ni bilo mogoče Še odstraniti; toda to je samo začasno. Pomisli, ta podlež ti vračuna do zadnje zeljnate glave, vsak lonec cvetja; včasih se predrzne celo grajati Teodorovo delo, a nas zmerja s prokletimi Nemci in « kobilicami*. Ob! kako ga sovražim! Do grla sem sita, da se p»™ tuj človek opleta okrog nog. Končno je gospa Libermanova privedla sorodnike v zanje določeno bivališče. ®ila je to lepa hišica s tremi precej proator-nimi sobami in kuhinjo. Oprava je bila prav dostojna, a vsebina omar, bufetov in skrinj je dokazovala, da so bili Šastunovi premožna rodbina, ki je mogla utrpeti brez škode in neopazno toliko stvari, s katerimi se je opremila in oskrbela cela družina. Čedno, rdečelično vaško dekle, po imenu Fen j a, je bila določena Malvini ža nos&ežaico. L 2.20 kg, navaden riž očiščen 1.80, boljši, leskeči se riž očiščen 1.80, molino» 1.80, navadne testenine 2.60, testenine boljše, fine j še Vrste 2.80, napolitanske testenine «extra» pa po 3.40, sir «reggiano» iz leta 1926 (I. vrsta) po L 20, isti iz leta 1927 po 15. sir «parmeggiano» iz 1. 1926 (I. vrsta) L 20, isti iz leta 1927 pa po L 15, bovški sir iz 1. 1927 pa po L 9 kg. — Meso goveje, boljše vrste: prednjas t ran L 6 kg, zadnja L 7, slabše vrste: prednja stran L 5 kg, zadnja L 6; teletina boljše vrste: prednja stran L 6 kg, zadnja L 8.80; slabše vrste: prednja stran L 7, zadnja L 8. — Trska L 3.30 kg; francoska trska L 3.60, polenovka «Kammerfesfc - Finmarken« L 5, trska <*Bergen» L 8, tun na olju L 20 kg. — Oljčno olje L 8 liter, boljše oljčno olje L 9, navadno semensko olje L 5.80. — Mleko v mlekarnah in ra^rprodajahrah po L 1 liter, na dom prineseno L 1.10. Kristalni sladkor L 6.60, očiščeni kristalni sladkor L 6.80, sladkor «pi 16» L 6.80, surova kava «Portc-rico» boljše vrste L 32, sur. kava «Santos» boljša L 25, «Santos» slabše vrste L 24 kg, «Minas» L 22. — Domača slanina v velikih kosih po L 9.50, amerikanska L 8.40« mast domača ali amerikanska L 8, navadno surovo maslo po L 14 kg, koruzna moka L 1.20, fižol («man-doloni» in «verdoni») po L 2, leča po L 2.20 kg. Kot smo že svoječasno omenili, imajo občinski načelniki pravico te cene v majhni meri spreminjati, kolikor se jim zdi potreba, upoštevajoč krajevne razmere, vendar pa morajo glede vsake take izpre-memtbe obvestiti medsindikaini odbor v Gorici. Še ena stvar je, ki je potrebna, da jo pripomnimo. Opozarjamo namreč trgovce kot tudi obveščamo njih odjemalce, da če se v trgovini ne dobi na primer kaka slabša vrsta izmed zgoraj navedenih hranil, mora trgovec izročiti odjemalcu ono boljše vrste po isti ceni kot bi moral računati ono, za katero je odjemalec vprašal. Iz tega je razvidno, da si mora vsak trgovec nabaviti vsa zgoraj navedena živila — ali vsaj vsa ona, po katerih se v dotičnom kraju povprašuje. Veadl bi se vsak hudič, plačal pa nič. Tako si je gotovo mislil Anton Polenc, mestni avtomobilist, ko je na svojem avtomobilu vozil iz Cerknega proti Gorici nekega Jožefa Peternelja, starega 18 let, iz Jgtraže pri Cerknem, ki ga je bil najel, pa jo je popiha, ne da bi bil plačal. Zgodilo se je namreč tako: Peternelj je v Gorici najel Polenca. naj ga pelje v Cerkno, ker mora nemudoma govoriti s svojim gospodarjem glede dveh vagonov krompirja na svetolucijski postaji, češ da je on trgovec s krompirjem. Polenc ga je ubogal in odpeljal v Cerkno. Takoj nato je zaprosil Peternelj, naj ga pelje na postajo v Sv. Lucijo. Toda ko sta prišla tja, je Peternelj izginil. Polenc ga je čakal zaman, končno je sklenil, da se odpelje spet v Cerkno in ga tam poišče. Ko je pa dospel s svojim avtomobilom do Želina, je zagledal Peternelja, kako je stopal moško ravno iz kori j ere, ki ga je do tam pripeljala. Polenc je bil seveda takoj pri njem. Razgovarja-la se nista dolgo. Peternelj je moral v avto, s katerim ga je Šofer spet prepeljal v Gorico ter ga tam izročil oblastvom. Tatovi na delo. Pred dnevi so vdrli neznani tatovi ponoči v hišo nekega Andreja Perkota iz Podgore ter mu odnesli precej blaga in živil v skupni vrednosti 1000 lir, Tatovom še niso prišli na sled. — Zelo prefrigani so bili oni tatovi, ki so v neki izmed preteklih noči vdrli v hišo Alojza Rijavca iz Ravni pri Grgarju. Da bi jih gospodar, četudi bi se zibudil, ne mogel presenetiti in zasačiti pri poslu v kleti, so zapahnili vrata pri spalnici. Nato so mu pokradli še»t še svežih gnjati ter še veliko drugih dobrot in ga tako oškodovali za 900 lir. Ko se je zjutraj Rijavec zbudil, ni mogel iz sobe. Moral je klicati skooi okno sosede, ki so mu prišli šele odpreti. Vzroki zagonetnega zapora so mu bih takoj jasni. ko je pogledal v shrambo in videl, da mu je zmanjkala skoro vsa kolina. NESREČE IN NEZGODE Je vince, pa včasih boli. Tako si lahko misli neki Alojz Venier, star 54 let, iz Gorice, sta- 9 oče Potrti naznanjamo da je naš ljubljeni šopfog, in stari oče amc trgovec in posestnik " v 65. letu svoje starosti, dne 6. t. m., ob 24. uri, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti preminul. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 8. t. m., ob 4. uri pop., iz hiše žalosti v Sežani št. 74. Žalujoče družine: Mahnič, Guštin, Marolt, &*ec« nujoč v ulici Tommaseo Št. 9. Ko se je vračal v rožicah v nedeljo zvečer domov, se mu je po stopnicah radi znanega naravnega zakona težnosti spodiaknilo in telebnil je po stopnicah, si skoro izbil levo oko ter se močno potolkel po čelu in obrazu. Moral je priti Zeleni križ, ki ga je prepeljal v mestno bolnišnico, kjer se bo moral dalje časa zdraviti. Nevarnost je, da izgubi oko. Opekel se je. Neki Valentin Coderki, star 16 let, stanujoč v ulici Torrente 21, se je tako močno opekel po desni roki, da je moral iskati pomoči pri Zelenem križu. Obstrelil ga jo. Goriški Zeleni križ je moral prepeljati v goriško mestno bolnišnico Andreja Longa, starega 41 let, iz neke vasice v bližini Kala pri Kanalu. Franc Bcrn čin a ga je, misleč najbrže, da strelja kako gozdno zverjad (o rverjadih v naših gorah se je zadnje Čase že itak veliko pisalo), obstrelil s puško v nogo. Huda nesreča starčka. Na Travniku je neki deček podrl s kodesom 64-letnega Henrika Cor-ci-ja iz Gorice, stanujočega na Tržaški ulici, tako nesrečno na tla, da se je močno potolkel po čelu in si skoraj prebil Črepinjo. Morali so ga prepeljati v bolnišnico. GORIŠKO KAZ. SODIS&S Ker je ljudi varal. V pondefjek se je moral zagovarjati na goriškem kazenskem sodišču Alojz Rahar iz Breginja doma. O njem se je pisalo že večkrat po časopisju ter se svarili ljudje, naj pazijo nanj in mu ne verujejo, kajti izdajal se je za mojstra različnih strok, čeprav nobene ni znal. Nekoč se je z namenom, da bi neobveščene in lahkoverne ljudi po deželi lažje potegnil, izdajal za občinskega tajnika. — Končno so ga pa vendar sedaj prijeli. Prišel je k nekemu gostilničarju v Srpenici ter mu rekel, da je delovodja pri civilnem ženiju in da čaka svoje delavce, ki bi v bližini pričeli delati ter - denarja! Denor^a pred vsem! Ker se nahaja — tako je pravil gostilničarju — ravno brez njega, naj mu gostilničar, ako je tako dober, posodi 20 lir. Gostilničar je bil tako dober, da mu jih je posodil še drugih 20 in mu dal še jesti na kredit. Potem pa je «dek>vodja» izginil. Nato je prišel k neki Luciji Drekonja iz Knete ter jo poprosil, naj mu posodi 5 lir, ker da nima denarja in so slahi «cajti» ter ni dela. Ta mu je posodila pet lir, on pa ji je v zameno kot garancijo zastavil ničvreden prstan. Osumili so ga tudi, da je nekje kradel, česar mu pa pred sodiščem niso mogli dokazati. Državni pravdnik cav. Gasperi je hotel, naj ga sodišče obsodi nćE 8 mesecev zapora. Sodniki pa so mu prisodili 1 mesec ter 27 dni zapora m 163 lir globe. AJDOVŠČINA Razpis službe. • Do 15. februarja t. 1. ie razpisana služba jetničarja pri sodnijskih zaporih v Ajdovščini. Mesečna plača znaža tristo lir z dotičnimi dokladami. Prosilci ne smejo biti starši ko 35 let, prednost imajo bivši bojevniki in vojni pohabljenci, če so sicer telesno dovolj krepki, da bodo mogli opravljati svojo službo. Natančnejše pogoje in potrebne priloge za prošnje je dobiti na ajdovskem županstvu. 202 Gospodarstvo SEMENSKI KBOMPIR Tržaška kmetijska zadruga v Trstu naznanja, da je dospel sa menski krompir iz Holandske. Naročnikom, ki so naročili pošilja-tev po železnici, smo odposlali. Ostali pa, ki so naročili pustiti v skladišču, vabimo, da ga takoj dvignejo, sicer ga borno morali oddati drugim strankam. Tržaška Lanetijaka družba v Trsiu ul. Torre bianea 19 in Raffineria 7* BORZNO POROČILO Trst, dn3 7. februarja 1928. Amsterdam 75S-7tT5, Belgija 2(31-265, Francija 74.15-74.45, London 92.04-92.24. Ne*v York 18.87-18.93, Španija 318-32i. Švica 3G2.75-364.75, Atene 24.75-25.25, Berlin 448-454, Buka rež t 11.40-11.80, Prage 55.90-56.20, Ogrska 827.50-333.50, Dunaj 3^3.50—369.50, Zagreb 32.12M-« 33.42?*. Uradna cena zlata (6. 2.) 3(54.89} vojnoodžkodn. obveznice 74.35. Ob priliki petindvaj&etlatnlce poroke Frana Ažman in Marije Ažman roj. Gruden čestitajo hvaležni otroci. TRST, 8. februarje 1928. (209) ORALA bodo na prodaj po nizki ceni dne 12. t. m. v Sežani, pred cerkvijo. 121 KMEČKI družini oddani v najem posestvo v Vodicah v Istri, Odstopi se tudi pod drugimi pogoji. Pismene ponudbe pod -Posestvo® na triaško upravništvo. KOZA, amerikanski*., velika, breja 4 mesece, s 5 litri mleka, majhen štedilnik 100, .par kanarčkov z bližnjim valenjtm in kletko L 100 se proda. Gretta Viccolo Fortunato 7. 14? BABICA sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich, Madonna del Mare št. 19, II. 139 ZILATASKA Aifeert Povh Trst, Vin Uusint 48 kupuje kr^ne po 1*37 Popravija in prodaja zlatenlno. ZDRAVNIK ordinira u Trstu Via S. Lazzaro 23 i! (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Kabrežini ordinira im popoida? od 14—13 (na Ustnem domu) Obleke, psletota, d»2ni pla- I" Str* Ik9nlne, perila, platno, ■ dciniki, sllels, volnsnl pul- 13 lovbr, blago valour i. t. d. M S Znižane cene! Pogoji ugodni! S tVI« Roma 3, ML nadifropje | — Vsako jutro in vsak večer ti bo prinesla po dve steklenici mleka in eno steklenico smetane, — to uredim že jaz, — in tudi sadja in krhljev. Nič zato, ako se boste mora za zdaj zadovoljiti z malim. Tega je pač kriv godrnjavi pes Pivovarov; toda kakor hitro dobi Osvald mesto glavnega vrtnarja, bomo imeli vsega dovolj. Fenjo so poslali v kuhinjo, a M al vina, ki je bila vsa iz sebe od sreče, je prijela svakinjo za roke, ki so bile okrašene s prstani, ter jih začela poljubljati s solznimi očmi: — Oh, kako sta dobra, ti in Teodor! Dobrotnika nada. Iz uboštva sta nas izvlekla ter nas napravila srečne in bogate« O, Mina, angel j! Medtem, ko se je vršilo razgledovanje hiše in so se ženske udajale vzrivom ginjenosti, je stopil Liberman s svojim pomočnikom v delavno sobo. K mu je začel obširno poročati o vsem, kar se je zgodilo za časa njegove odsotnosti ne samo v Vsesvjetskem, ampak tudi v okolic L Ko sta natančno razpravljala o vprašanjih, tičočih se posestva in tovarn, je pogovor prešel na požar pri Merderfeldu. — Kako se je zgodila ta nesreča, iu zakaj niso rešili vsaj en skedenj ? — je vprašal Liberman. — Mihajlovka je samo nekaj korakov oddaljena; s pomočjo ljudstva bi se bil dal po mojem mnenju ogenj omejiti. Ali so bili morda ljudje na polju? Kranze se je suho nasmehnil. _ Ogenj se je pojavil ob osmih zvečer, na nedeljo, in vsa Mihaj lovka je bila pri požaru, toda... so samo gledali; niti ed/m izmed teh pod-ležev ni ganil s prstom, da bi pomagal gasiti. Na naše in Merderfeldove prošnje in celo ukaze so se le posmehovali rekoč: «Kaj zato, Če Nemcu pogori, saj je bogat in si postavi nove skednje.» — Nesrainneži! — je zamrmral skozi zobr; Liberman in stisnil pesti. — Ali je znan vzrok požara? —■ Nekateri domnevajo* da je kup sena v skednju zapali 1 Merderleldov nečak, ki je pijanec; dve ženski sta pravili, da sta ga videli vam spečega in s pipo v ustih. On seveda to zanikuje. Morda pa je zažgal kdo iz Mihajlovskih iz zlobe. Jaz celo sumim sodarjevega brata Ivana Petrova,