PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1975. M« mM*. Dm. C, 1M7, mi Um pni Wttc. um« Um Act al Cm«'*m «1 Mart* J, UMl CHICAGO 23, ILL., 18. JULIJA spodarske uredbe (ali pa neuredbe), dočim je v Sovjetski uniji odpravljena. Tudi glede tolmačenja demokracije, svobode tiska in drugih takih vprašanj niso enotni med sabo. In ker je svet ostal tudi po zmagi nad Nemčijo še približno ves tak kot jc bil, z vsemi vzroki za nove konflikte, z nerešenimi spornimi vprašanji, bo sedanji pomenek v Potsdamu bržkone težji kot pa sta bila v Teheranu in na Jalti. Na njima so govorili v glavnem, kako zmagati, na sedanjem pa se gre za ureditev Evrope. In predvsem* kaj sedaj z Nemčijo, ko je pod zavezniško okupacijo. Razdelitev, ki utegne postati opasna Po prejšnjih domenkih je Nemčija razdeljena. In že sedaj se opaža, da si jo posamezne o-kupacijske oblasti po svoje pri-lagodujejo. Sovjetsko unijo sumijo, da gradi v svoji okupacijski zoni sebi soroden aparat, ameriško in angleško poveljstvo pa je iz liberalnih virov obdolženo, da daje v svojih predelih zrušenega tretjega rajha potuho reakciji. In naštevajo mu tudi bivše vodilne nacije, ki so baje sedaj spet dobili visoke državne službe, dočim se socialdemokrate in komuniste odriva, razen v ruski zoni. Ker je bila Nemčija močno centralizirana, utegne njena sedanja razdelitev pod oblast štirih držav dovesti do zapletlja-jev ln pa do še veliko večje gospodarske krize v nji, kot pa jo je doživela po prejšnji vojni. A ob enem tudi spore vsled ideo-logičnih razlik. Ako se bo Rusiji predbacivalo, da neguje levičarske stranke, Angliji in Ze-dinjenim državam pa, da pomagata reakciji, bo Nemčija razdeljena, bo v negotovosti in z njo vred vsa Evropa. Zelo važno vprašanje Vprašanje v Potsdamu torej je, za kakšen ekonomski red. naj se zedini velika trojica v Nemčiji? Ali za stari privatni kapitalizem, ki ga ji je Hitler otel s fašizmom, ali pa za pot v socializacijo? V deželah, ki so pod soirjetsko okupacijo, je jasno, da se socializacijo izvaja po načrtu. Kjer so gospodarji Angleži in Američani, pa je k večjemu dbvoljeno le govoriti o nji, n. pr. v Italiji, a v Grčiji in naših zonah Nemčije pa take razprave sploh še dovoljene niso. Kako bo Nemčija izgledala, :e bo Rusija v svojem delu dovolila socialistom in komunistom izvajati njihen program, Angleži in Američani pa nemškim konservativcem varovali rtare privilegije? Stalin, Chur- (Konec na 4. strani.) V Franciji in Italiji bodo odločili bodočo obliko vlado z volitvami V Franciji bodo imeli 14. oktobra referendum o vprašanju, ali naj ostane v veljavi ustpva, kakršna je bila do njenega poraza, ali pa se sprejme novo. Ob enem s tem referendumom se bodo vršile volitve poslancev v konstituanto. Ce bo večina za novo ustavo, bo naloga konstituante, da jo sestavi, v na-v sprotnem slučaju pa bo to parlament s pravicami, kakršne je imel do poraza Francije. Socialisti in komunisti so za novo ustav o. Obstojala naj bi samo ena zbornica namesto dveh, kar bi pomenilo odpravo senata. Ob enem so za velike socialne spremembe v narodni ekonomiji, ali z drugimi besedami, za odpravo kapitalizma. Sedanji načelnik francoske vlade general de Gaulle je za ohranitev obeh zbornic, ob enem pa da se da predsedniku republike veliko več moči kot je je imel prej. Rad bi jo toliko kot jo ima predsednik Zed. drtav, kar pa mu ljudstvo ne bo dovolilo. Ker je de Gaulle tudi pristaš sedanjega ekonomskega sistema, se nekateri boje, da bo morda v času konstituante, ko bo začasno vsa moč vlade v njegovih rokah, skušal uvesti vojaško diktaturo. Ako se vzame za merilo zadnje občinske volitve, ki so se vršile v Franciji spomladi to leto, bosta dobili v konstituanto večino socialistična in komunistična stranka. A konservativci se nadejajo, da se bo teh volitev udeletilo več kmetov kakor zadnjič in da se bodo tudi trgovski krogi v mestih bolj potrudili v agitaciji za svojo stvar. Vseeno, dasi je ekonomski polotaj v Franciji obupen, je sedaj še vzlic vsemu odločena urediti svojo bodočnost po demokratični poti. Francija je prva izmed poraženih driav v Evropi, ki si je volilni dan ie določila. V Italiji se na volitve tudi pripraljajo, a ob enem se jih baje boje vse stranke. Judi v nji je glavno vprašanje bodoča oblika vladnega sistema. Ako bi zavezniško poveljstvo dopustilo, bi bila monarhija ie odpravljena. Tako pa bo moral o tem sklepati šele parlament, kadar bo izvoljen. r Konservativni krogi, ki so bili vsled svojega sodelovanja s fašizmom zelo diskreditirani, so se v Italiji spet precej utrdili in upajo dobiti pri volitvah večino. Ampak ker jim ni za demokracijo in se boje delavske zmage, se ob enem pripravljajo na ustanovitev nove diktature, da jih delavska stranka C komunistična") ne bi prehitela. Američani bi radi, da se volitve v Italiji izvrše čimprej, da bi potem lahko svoje čete poklicali domov, a reakcionarji pravijo, da čim zavezniška armada odide, bo nastala civilna vojna. Bo pač še veliko homatij, predno postanejo evropske deiele zopet normalne. Belgijski kralj je prejemal celo v "ujetništvu" četrt milijona dolarjev plače na leto Belgija, država z okrog osem milijonov prebivalcev, ima dvor, ki stane več milijonov dolarjev na leto. Njen kralj Leopold, ki se je v siloviti nemški ofenzivi 1. 1940 hipoma podal in ni hitel med "zamejce" v London, je računal, da Hitler zmaga in da se bo on (Leopold) vrnil na svoj tron pod njegovo zaščito. Pa se je kralj Leopold ukanil. Ni pa se odpovedal svojim ambicijam. Hitler ga je v času zavezniške invazije v Francijo spravil na grad St. Wolfgang v Avstriji, kjer je imel Leopold s sabo vso dvorno služinčad in se je lahko po dvorno zabaval kot se je prej. Pred vojno je s svojim avtom treščil po nerodnosti v drevo in njegova žena. belgijska kraljica, doma iz švedskega dvora, je bila ubita. V nacij-skem ujetništvu se je zaljubil in se oženil s "plebejko", s čemer se jc dokaj diskreditiral tudi med belgijskimi rojalisti. Ampak možu je bilo dolgčas, pa si je zaželel zakonite žene, s čemur mu je duhovnik rad ustregel. Namreč, da ju je poročil. Ko je ta ubežni, z naciji sodelujoči kralj Leopold ostal v Belgiji, dočim je večina njegovih ministrov pobegnila v Anglijo, mu je ta ubežna vlada dovolila prejemati plačo po četrt Nove nemške stranke sklenile zvezo proti fašizmu Kmalu go okupaciji je sovjetska vojaška oblast v svojem delu Nemčije dovolila obnovitev social-demokratske in komunistične stranke, minuli teden pa je dovolila dve novi. Imenujeta se krščansko-denmkratska stranka in liberalna demokratična unija. V prvi so sc združili ostanki bivšega katoliškega cen-truma in medse vabijo tudi protestante, v drugi pa so liberalci. Vse te skupine so ob enem sklenile medsebojno zvezo pod imenom., antifašistične fronte. V nji ostane vsaka izmed teh strank samostojna edinica, toda skupno pa bodo de^pvale za iz-čiščenje fašizma iz Nemčije. V skupnem odboru ima vsaka izmed njih po pet članov. Sovjetska oblast je tem strankam dovolila tudi ustanovitev listov. Glasilo socialdemokratov je "Das Volk". Prva številka ie izšla 7. julija. Glasilo komunistov se imenuje "Deutsche Volkszeitung', list krščanskih demokratov je "Die Neue Zeit" in liberalne demokratične unije "Freies Deutschland". Ti listi so neodvisni od vojaške kontrole, toda so podvrženi cenzuri sovjetske okupacijske uprave. Sovjetska okupacijska armada., izdaja svoj., dnevnik "Tagliche Rundschau" in pa uradni list "Berliner Zeitung". Omenjeni dnevnik urejujejo izključno Rusi in tudi pri uradnem listu je nekaj -sovjetskih uradnikov, drugi pa so najeti od berlinskega magistrata. Glasila omenjenih štirih strank izhajajo v sto tisoč izvodih vsako in za novice so odvisni od ruskih virov. Dočim je sovjetska oblast kmalu po okupaciji dovolila obnovitev dveh strank, je ameriška in angleška oblast v svojem delu Nemčije politične aktivnosti prepovedala. Vzrok menda je, da ji ni za obnavljanje komunističnih in socialističnih aktivnosti, na možnost ustanovitve kake druge demokratične stranke pa Američani in Angleži menda niso mislili. Slovenski dan v Clevelandu bil lepa proslava Poroča JOSEPH F. DURN Slovenski Čleveland že dolgo let ni bil priča tako lepi, mogočni manifestaciji našega ljudstva, kot jo je doživel dne 8. julija na vrtu SDD v Euclidu, O. Odbori SANSovih podružnic v Clevelandu, pod čigar okriljem se je ta lepa narodna slavnost vršila, so bili s pripravami zanjo pridno na delu. Udeležilo se je Jo nad 5,000 naših ljudi iz Clevelanda ter iz sosednih in tudi oddaljenih naselbin, da ču-jejo našega rojaka iz rojstne domovine, namreč dr. Slavka Zo-reta in Stane Krašovca. Prvi je član jugoslovanskega poslaništva v VVashingtonu, doma iz Zagorja ob Savi, drugI pa je bil član jugoslovanske delegacije na konferenci združenih narodov v San Franciscu. Ob enem je član komisije za ekonomsko obnovo Jugoslavije, s sedežem v Beogradu. Oba sta še mlada in bila vseskozi v partizanskih vrstah. List "A. D." si je zelo prizadeval, da bi to manifestacijo omalovažil, češ, da je to povsem komunistična stvar. Njegovi pisci so ob enem pretili, da bodo vsi, ki se te manifestacije udeleže, smatrani za komuniste. Tako je nam "A. D." po svoje pomagala z brezplačno reklamo. In čujte in strmite, njeni lastni zastopniki so de tega dne prelevili v "komuniste", ker bili so tam navzoči in s tem storili greh, za katerega jim kaplan Gabrovšek ne bo dal nikoli odveze. Ta njihen list je dan po pri- redbi pisal, da sc je shoda v Euclidu udeležilo le do tisoč ljudi in da sta bila glavna govornika Kristan in Louis Ada-mič. In pa da je bil pri bari velik drenj. Jaka D. je torej imel na tej slavnosti zelp slabe poročevalce. Sicer pa to ni važno in "A. D." omenjam le mimogrede. Tako veličastnega dneva, kot je bil letošnji osmi julij, se ne spominjamo, od kar smo imeli v prvi svetovni vojni tu manifestacije Jugoslovanskega re-publičanskega združenja. Pred očmi mi je posebno tista, ki se je vršila na Kastelčevih farmah. Glavni govornik na nji je bil naš stari borec za delavske in človeške pravice Etbin Kristan. Takrat so v "A. D." z debelimi črkami pisali, da je shod ameriška vlada prepovedala, "Enakopravnost" pa je s prav tako velikimi črkami oznanila, da shod se bo vršil. In se je res. Bil je manifestacija, kot je bilo zborovanje letošnjega osmega julija. Ko smo se omenjeno nedeljo zbirali v Euclidu, je bil dan kot nalašč. Jasno, a ne prevroče. Na vrtu je pihala prijetna hladilna sapica. Narod je pričel prihajati skupaj že opoldne, kajti ljudje so hoteli, da bi dobili za prisostvovanje k popoldanskemu programu čimbolj ši prostor. Spored je trajal štiri ure. Navzoči so mu sledili z največjo paznostjo do konca. Veliko udeležencev je bilo tudi iz drugih naselbin. Glavna go-(Konec na 4. strani.)' VABILO NA PIKNIK Miluaukce, Wis. — Federacija društev SNPJ priredi v nedeljo 29 julija piknik, na katerega vabi vse člane jednote in druge rojake. Vsi dobrodošli. Piknik se bo vršil v Kozmuto-vem parku na 92. in Beloit Rd. Frank Primozich. milijona dolarjev na leto tudi vsa leta potem, kar je eden največjih zločinov nad belgijskim ljudstvom. Vrh tega se je skozi ves čas vojne vzdrževalo vso kraljevo žlahto, kar je stalo nad milijon dolarjev na leto. Monarhizem je torej za malo Belgijo še celo vse dražji "luksus", kot pa jc bil za Jugoslavijo. A dočim sc bo tega bremena Jugoslavija bržkone otresla, izgleda, da bo na ramenih Belgije v imenu demokracije še dolgo ostal. Kongresniki domače probleme zelo zanemarili Kongresniki so šli na počitnice in jih ne ho nazaj do oktobra. Zelo sc jim je mudilo in tudi plačo so si znatno zvišali. Popolnoma zanemarili pa so predsednikovo priporočilo, da bi se zvišalo brezposelnostno podporo na $25 na teden skozi 26 tednov. Take stvari se jim zde "inflacijske'*. Niti niso sprejeli še nobenega določnega načrta za javna dela. Nedavno se jc vrnil iz Švedske major-general Philip Fleming, ki je tam za našo vlado študiral ekonomske načrte švedske in drugih vlad. Dejal je, da so z njimi veliko pred na- mi, posebno Švedska je s javnimi deli dobro pripravljena, da se ni v nji bati nikakršne brezposelnosti. Tudi s socialno zaščito je Švedska daleč pred nami. A namesto da se bi naši poslanci pobrigali za socialno zaščito delavcev pa se mnogi it. med njih pečajo s načrti, ki imajo namen uničiti ali vsaj oslabiti unije. Kongresnik Ran-kin (dem., Miss.) pa je skušal spraviti skozi svojo predlogo, kl določa odpravo zaprte delavnice, kar se vojakov tiče. Vrniv-šim vojakom ne hi bilo treba v unije, ker bi zanje zaprta de- lavnica ne bila veljavna. Ran-kin je svojo predlogo pritiral že skozi kongresni odsek za zadeve veteranov, toda je potem naletel na odpor, ker se je po-sluiil trika. A odnehal ni. Njegov načrt je oslabiti unije pod krinko zaščite za vojake. Delodajalci bi s pomočjo take nared-hc imeli proti organiziranemu delavstvu sijajno sredstvo, ob enem pa bi to ustvarjalo napetost med unijami in veterani. S propagando proti unijam so prepričal^ že mnog« naših vojakov, da se delavci tu valjajo v denarju, da se podajajo v stavke za prazen nič in da s tem zanemarjajo vojno produkcijo. V interesu veteranov je, da pomagajo unije jačati in da delujejo za socialno zaščito vseh delavcev. Ako kongres hoče, bo dela po vojni za vse dovolj, kot ga je bilo v vojnem Času in oh enem tudi dovolj blagostanja za vse prebivalstvo. Ako se je dežela lahko organizirala za tako ogromno vojno produkcijo, bi ji bilo to toliko laglje v mirnem času s večanjem narodnega bogastva. In vojaki lahko veliko store, da poslance opozarjajo na njihne dolžnosti do ljudstva. Živilski problem za Evropo najtežje vprašanje V času vojne so zavezniki obetali ljudstvom v Evropi živil in drugih potrebščin čim se osvobode fašistične more. Ustanovljena je bila UNRRA, v katero prispevajo določen delež vsi združeni narodi — največ kajpada Zed. države. Toda potrebe obubožanega ljudstva v Evropi so tolikšne, da pomanjkanje v nji narašča navzlic relifnim akcijam. V Franciji milijone ljudi strada, istotako v Italiji in v Nemčiji bo prihodnjo zimo lakota. Pomanjkanje živil in obleke je seveda silno občutno tudi v Jugoslaviji in v večini drugih evropskih dežel. Vsled pomanjkanja vprežne živine, orodja in strojev je veliko polja neobdelanega. Ali pa ni bilo semen in delavcev. Po padcu hitlerizma je bilo v Nemčiji hipoma osvobojenih nad deset milijonov vojnih jetnikov in zasužnjenih delavcev, ki so se podali na pot in milijoni so še sedaj na nji, ker je železniški promet ne samo v Nemčiji ampak v vsi Evropi popolnoma iz reda. Ceste so pokvarjene in mnogo mostov je razbitih. Poleg teh milijonov bivših vojnih jetnikov in delavcev je prišlo v Nemčijo več milijonov nemških beguncev, večinoma iz vzhodnih krajev, ki so sedaj brez doma. Kuriva povsod manjka. V Franciji je premoga tako malo, da se ljudem obeta prihodnjo zimo še več prezebanja kot v prejšnji. Hitler je Evropo organiziral v "nemški življenski prostor" in jo spremenil v ekonomsko enoto. Z njegovim padcem se je zrušil tudi ves njegov ekonomski sistem. Predno se Evropa na novo uredi, pa bo vzelo časa. Gladni ljudje se pritožujejo, da so od zaveznikov pričakovali več relifa kot ga dobe in bržkone so bile obljube res večje kot pa jih je mogoče izpolniti. Naš novi poljedelski tajnik Anderson je na naslov Evrope izjavil, da ji ta dežela ne bo mogla bolj pomagati kot doslej. Dejal je, da tudi če ji pošljemo vse naše pridelke, bi še zmerom ne zadostovalo za odpravo pomankanja. Lahko pa bi več pomagala Južna Amerika, a ji je treba vse plačati. Če ne drugega je že glad ljudstvom zadosten nauk, kako potrebno je, da se svet organizira za trajen mir, ker le v njemu bo mogoče ustvariti blagostanje za vse. v • J PHOLETAKEC UST ZA INTERESE DZiAVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaji Jirkmen's Publishing Co., In«. Established 190«. Editor........... business Manager. ...........Frank Eaits _Charles Pogorele« SU BSCRIPTION RATBS: inited States: One Year 93.00; Siz Months 91.75; Three Montha 9100. Foreign Countries, Ob« Year 93.60; Siz Montha 92 00. JOSKO OVEN: RAZGOVORI PROLETAREC !301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROČK VVELL 2864 V PREVAŽANJU AMERIŠKIH VOJAKOV NAZAJ V USA so velik problem njihne neveste. V An gliji jih je nad 25.000, mnoge s deteti. Veliko jih je tudi v Avstraliji, v Italiji, Franciji in kjer ie se na hajajo naši vojaki. Gornje je slika nevest Is Avstralije, kl so porojene t vankiji In čakajo priložnosti pri selitve v Zedtnjene drtave. Mnoge pa so ie tu. ( KATKA ZUPANČIČ: Napori Vatikana, da si ohrani vpliv po svetu in Evropo za stari red V propagandi proti Sovjetski uniji, ki je, od kar je vojne v Evropi konec, ogromna, je Vatikan najglasnejši. To je razumljivo, ker ima v socialnih prevratih bas on največ izgubiti. V ovojih Ustih v Italiji jo dolži, da zatira katoliško cerkev v vseh deželah, ki jih je okupirala rdeča armada. Katoliško glasilo "Polilo" v Milanu se zgraža posebno nad Titom, češ, da skuša od- ' vrniti katoliško cerkev v Jugoslaviji proč od Rima. Papeževemu nunciju v Rumuniji je dovoljeno biti v zvezi z Rimom samo po regularni, ne po diplomatični posti. Tako so tudi njegova pisma, kot vsa druga v Rumuniji, podvržena cenzuri. V nekaterih deželah, !ilijona Nemcev spet pod čehoslo-vasko vlado. Ampak predsednik Beneš je nedavno zaveznikom dejal, da jih je le kakega pol milijona, ki so zaslužili, da ostanejo ;ia svojih mestih, do tri milijone pa jih bo pognanih čez mejo v rajh. V mejah sedanje Poljske, kakor sta jih začrtala sovjetska in poljska vlada v Varšavi, je do devet milijonov Nemcev. Par milijonov se jih je v sedanjo Nemčijo že izselilo, drugi jim slede. To povzroča ne samo njim ampak tudi okupacijski armadi v I Nemčiji teSavne probleme. Kam z vso to maso, kje Ji dobiti živeža, kako jo zaposliti? Iz Slovaške bo izseljenih kakih 400,000 Madžarov, a pribil i v i: it i KA se vrnejo ... Ostrešek nad izložbnem oknu je bil v širino na skopo odmerjen, kljub temu je nudil proti dežju in sapi več zavetja, nego tfsak % moderni dežniček. Zato je privabil podse vsakega, ki je po pločniku pricapljal z namenom, da počaka pouličnega vozila. Dve, v ne baš tih pogovor zapleteni ženi — prišli sta pač prvi, torej upravičeni do večje ptavice — se nista dosti menili za vrsto, ki je tik ob njunih ko-fmolcih zrastla na desno in levo, [pa stala mirno in tiho, kakor 'straža pred božjim grobom. Njuna glasova sta ie lepo skladala z uspavajočim žužlja-njem deževja, in kadar je pri-vršel po cesti kak avto, sta pa močneje pritisnili na struno. Tako ni mogla voljnim ali ne* voljnim bližnjim poslušalcem uiti nobena njun« beseda. Pomenek pa se je spletal približno takole: "Moji trije dečki, na primer —kaj so hudega skusili? Pri čistem nič? Dom, šola, ob nedeljah cerkev; za razvedrilo pa žoga, očetdv avto, kino ter včasih morda sladoled z dekleti — to jim je bil svet do včeraj. A danes? Oh, dobri Bog!" Globok vzdih. "In tega danes noče in noče biti konec ..." dostavi druga. Beseda povzame zopet prva: "Moj najmlajši...! Saj ni dolgo tega, da je shodil... Pa se mora že tudi on potikati po ničvrednih otokih, ki jih ni drugega, kot kamen, komar in golazen ..." "Naš Johnny takisto. Smrtna nevarnost povsod, kamor se ozre ... Bog ga čuvaj!" "Pa moje tri tudi! Zlasti srednjega, ki je najdrznejši!" Vzdih. "In najmlajšega, ki je še ves bedast in otročji..." "Bojim se, da se bodo naši fantje vrnili hudo spremenjeni. Vznemirljive vesti se širijo ..." "Eh, saj je bilo tudi za prve vojne tako. Vendar so se veterani vse počasi spet vrnili na svoj stari tir. Edino shajali so se še od časa do časa, da so o-bujajoč spomine poveseljačili. polomili nekaj hotelskega pohištva, da bi jih Amerika ne pozabila." Pridržan smeh tudi iz vrste. "Ampak ta vojna je daljša in veliko veliko hujša. Zato bodo nemara i posledice veliko hujše..." »Po kratkem premolku se o-glasi zopet prva. "Res j«," pravi? "prve vojne se skoro ne da primerjati s to vojno. Zato jih pa tudi prva ni naučila moliti tako. kakor jih uči ta! O, da, smilijo se nam, naša kri so. Ali , mnogo mlado srce je našlo v tej vojni ljubezen do Boga. To nam je v tolažbo. Kaj je ta vojna drugega, kot vice na zemlji. V vicah pa se očiščujejo duše ..." "Ah, lahko je govoriti," je komaj slišna pripomnila John-nyjeva mati 1n nadaljevala za spoznanje glasneje in rahlo očitajoče, "zato le govorimo in mo-drujmo, dokler je čas ugibanja. Ko bo tega konec, se bo marsikdo vgriznil za jezik." Osuplo je pohitela druga: "Seveda, zakrknjenih izvržkov, pa vsakojakih sebičnih hladne-| žev in mlačnežev se gotovo ne bo manjkalo. Ampak poročila po radiu, po listih, in od vojnih kuratov še posebej so na splošno lepa. Zakaj si torej ne bi smeli obetati, da se bodo naši fantje vrnili vernejši in boljši kristjani, kot so bili kdaj prej? Mar niso mnogi od njih bili živa ptiča naravnost čudežnim dejanjem božje roke?!" Prav od daleč se Je naposled zaslišalo značilno cvrlukanje poulične. Vrsta se je oddihava-la. se razgibala in nekateri so stegovali vratove, da bi videli, kdaj jim bo stopiti na cesto. Ob-mirovali pa so nekoliko, ko je Johnnyjeva mati omenila sinovo pismo, obžalovaje, da ga ni vzela s seboj. Pa saj je kratko in ga zna na pamet. In je začela otožno in z vidnim premagovanjem: "Tako stoji v pismu: Mama, bili smo pri maši. Prav med povzdigovanjem je treščila bomba. Jaz sem na srečo klečal precej zadaj. Vrglo me je vstran. Ko sem se spet zavedel, sem ugledal pred sabo tako sliko, da me bo preganjala vse moje žive dni. Malo prej sami hrbti, v pobožnosti sklonjeni, in tišina. Zdaj pa... Težko ti to pišem, a moram, da me boš razumela in me t»e boš nikdar več silila v cerkev. Ne boj se, da bom zategadelj slabši... Se to je zapisal, da je zgubil v tej tragediji svojega najboljšega prijatelja. Takih vesti ne objavljajo ne po listih, ne po radiu, itd." Prirusilo je vozilo in sprejelo vase prvo in drugo in vse ostale. Nebo se je mimo jokalo dalje, in ostrešek je čakal novih čakalcev. Po vroča nje Jugoslovanov v domovino V krajih, ki so jih okupirale ameriške in angleške čete, je bilo tedaj nad četrt milijona zasužnjenih delavcev iz Slovenije in drugih krajev Jugoslavije. Zavezniška oblast jih je s sodelovanjem jugoslovanskih železniških oblasti vračala skozi Jesenice do šest tisoč na dan. 0 ROJAKU JOHN MALNARJU VVillard. Wis. — Tu smo 15. junija pokopali John Malnerja. Bil je vsa leta simpatičar našega gibanja in kar se starega sveta tiče, /Iskren prijatelj Sovjetske unije. Tu zapušča brata Matt Malnarja, ki je star naročnik Proletarca. in ki rad pomaga pri razpečavanju naših publikacij, kot sta Družinski koledar in Majski glas. Tudi časopis Green wood Gleaner je v izdaji z dne 21. junija precej pisal o pokojnem Johnu Malnarju. Imel je celo kolono poročila o njemu kar na prvi strani. Na pogrebni svečanosti so govorili Art J. Klarich, John Wershay in Tony Schiller. Pogrebni sprevod je bil svečano izvršen in zelo velik. Vsi so pomagali na farmi v času žalosti in to sodelovanje je j bilo zares vzorno. ._______ Sorodnikom pokojnika naše 1 iskreno sožalje. Poročevalec. PRIHODNJA SEJA KLUBA $T. 1 JSZ Chicago, 111. — V petek 27. julija se bo vršila redna seja kluba št. 1 JSZ, na kateri bo poročal tajnik Chas. Pogorelec o dohodkih in izdatkih našega zadnjega piknika in o raznih drugih aktivnostih v naših »vrstah. Po končanem dnevnem redu pa bo poročal Frank Zaitz o snidenjih z zastopniki nove Jugoslavije in o naporih njenih domačih in vnanjih sovražnikov, da jo zaduše, ter o njeni obrambi. Potem bo splošna razprava člane in članice vabimo, da se te seje vsi udeleže ob določenem času. — P. O. Rusija ima v načrtu veliko naprave Naš umetni Boulder Lake je čudo moderne inženirske umetnosti, a Rusi menijo, da lahko sedaj, ko so vojno v Evropi skončali, lahko gredo v še večja pod vzet ja. AP poroča iz Moskve, da kani Sovjetska Rusija zgraditi umetno jezero v svoji podružni republiki Azerbajid-žan, ki bo dvakrat tolikSno kot pa Bouldersko jezero. Zajezdo, ki jo Rusi grade ob reki Kura v svoji omenjeni provinci, bo 248 čevljev visoka, miljo široka in zajezila bo veliko več vode, kot pa jo vključuje naše umetno jezero Boulder Dam. In seveda, tudi elektrarne bodo s to zajezeno vodno silo ogromne. Vse gospodarstvo v ondotnih krajih se bo vsled te prirodne, umetno vprežene moči, spremenilo v prihodnjih letih toliko, da bo tam primitivnost doma-činskega ljudstva postala sčasoma le še spomin. Za Evropo in ves ostali svet ie začenjajo pomembni dnevi. V Potsdamu, blizu Berlina, so »e sešli predstavniki velike trobce Truman, Churchill in Sta-Un. In od tega sestanka je bodočnost Evrope zelo veliko odvisna Kakšen bo rezultat tega zgodovinskega snidenja, to so tedaj le ugibanja. Da je položaj v Evropi danes silno zamotan, \e samo politično, kar je samo Ktsebi umevno, ampak tudi gospodarsko, je znano. Evropska ekonomija je na tako nizki stop-lji kut še ni bila v zadnjih stoletjih Groza vojne in nacijsko livjaštvo jo je zapustilo v ta-iem položaju, da bo na teh razvalinah težko postaviti trajen nir. Se posebno, ker bo za to nirovno mizo sedelo precej ta-uh ljudi, ki/se niso iz te vojne ličesar naučili. Zato še vedno tpletkarijo, da se na teh krva-/ih, bolečih razvalinah nekda-ijega reda zopet uspostavi sli-ien izkoriščevalni sistem, kakr-ien bi nas v nekaj desetletjih stegnil pognati v še strašnejšo katastrofo kot pa je bila sedanja vojna. To niso prazne besede pesimista. Čitaš jih lahko v našem meščanskem časopisju, slišiš jih od plačanih propagandistov po radiju in silijo ti v obraz iz vsake revijo. Križarsko vojno proti Rusiji se odkrito propagira, kot da ni še^ovolj, da je v minulih Detih lenn poginilo vsled klanja milijone ljudi. Položaj po svetu Ta ni ravno razveseljiv. Na Grškem so se s pomočjo Anglije vsedli na krmilo rojalisti ter fašistični renegati. Za časa nacij-ske okupacije so pomagali Hitlerju, a danes pa koljejo tiste, kateri so se borili proti fašistič- žno toliko Slovakov pa iz Madžarske, tako, da v tem slučaju v številu ljudi ne bo spremembe. , . < •». •• Ko je Hitler podjarmil Evropo in si nekatere dežele podvrgel "za zmerom", Je naselil v nje na tisoče Nemcev, domačine pa pognal na suženjsko delo v rajh, veliko pa jih ugonobil. Vse boljše službe v okupiranih deželah so dobili naciji. Tako je bilo tudi v Sloveniji. Tudi tisti Nemci so ali pobegnil nazaj v rajh ali pa bili izgnani tja. A v Rusiji, na Poljskem in morda tudi v Jugoslaviji pa so mnogo Nemcev pridržali na prisilnih delih. Vse to ni idealno, ampak Hitler Je sejal in Nemčija žanje vse drugače kot pa je pričakovala. Vzelo bo dolgo, predno bodo posledice fašizma povsem izbrisane in Nemčija se bo morala »elo spremeniti, predno jo bodo druge dežele priznale za vredno pristopa med združene narode. i i Akcija za skupni odbor vseh Jugoslovanov v Clevelandu V Clevelandu se bo 31. Julija vršila konferenca, na katero so vsa jugoslovanska društva in klubi povabljena poslati po dva delegata v svrho izvolitve skupnega odbora, kot ga nekatera naselbine ž* imajo kot podružnice ZOJSA. Predsednik začasnega sklicateljskega odbora je Frank* Česen Konferenca se bo vršila v SND na St. CUir Avenue. __ _ • v. nim okupatorjem. V Itafliji imajo revolucionarne stranke mlinski kamen na vratu v obliki angleške in ameriške okupacijske sile, ki vzdržuje gnilo, diskreditirano dinastijo na krmilu. V Belgiji se je minule tedne usiljeval nazaj na tron kralj Leopold, ki ga nihče ne mara, kajpada pod angleškim pokroviteljstvom. V Jugoslaviji tudi ni še vse rešeno. Reakcionarne sile imajo moč, denar in tudi še nekaj vpliva med tistimi ljudmi, kateri Imajo v tej in sorodnih deželah velike ekonomske interese. Francija je gospodarsko in politično v zelo slabem položaju, posebno od tistega nesrečnega dogodka v Siriji. V Angliji se je do 5. julija vršil skozi nekaj tednov silen volilni boj. O izidu volitev pa bomo izvedeli šele po 26. juliju. Kje so v teh homatijah naše simpatije, mi ni treba pisati. Rusija ima silne probleme rekonstrukcije, ki bo vzela desetletja. Samo v Belo-Rusiji so Nemci razdejali več kot pol-d*ig milijon hiš. Na stotine mest, trgov in vasi so popolnoma uničili. Slično so počenjali v Jugoslaviji, na Poljskem itd. Ves svet se je oddahnil, ko je prišlo do nekakšnega sporazuma med skupinami na Poljskem za sestavo nove vlade. Ampak za poljske reakcionarje širom sveta je bila to strahovita brca. še posebno pa za poljsko ube^ žno vlado v Londonu. Za svojo propagando je potrošila ogromno vsoto, pa ji ni vse nič pomagalo. Najbolj je pa priznanje nove poljske vlade zabolelo gotove gospode v Vatikanu, ki so v imenu vere ter Krista pridno spletkarili ter ščuvali ter blagoslavljali vsak križarski pojav proti Rusiji. Kitajska je v vojni z Japonsko deveto leto. To je ogromna dežela, v kateri tudi ni vse v redu. Bila je in je še sedaj razdeljena med fevdalne gospodarje in veleposestnike, ki masam niso nikdar dopustili ne izobrazbe in ne takega življenjskega standarda, ki bi bil vreden življenja Po Sun-jat-senovi revoluciji je izgledalo, da bo tej nesrečni deželi, g njeno tisoč in tisočletno kulturo, vendarle zasijalo svetlejše solnce. Ali prezgodnja smrt tega velikega človeka je deloma pretrgala ta potek in pozneje pa pognala deželo v civilno vojno, katere še danes ni konec Pred leti sem precej pjsal o tem. Danes je na Ki- tajskem v provinci Jenan nad 90 milijonoiv prebivalcev, ki imajo svoje sovjete in svojo armado, s katero ie Či»ng-kai-šek v sporu. O teh bojih med Kitajci se danes veliko piše in ta problem je tolikšen, da se ga ne more več skrivati. Posebno še ne, ker je stvar postala za naš državni department tako sporna. O tem več prihodnjič. Kaj pa Indija? Politično o-zračje v nji je napeto in Angle ži se trudijo, da bi ga nekak j pregazili — seveda tako, da bi Indija ostala njihova. _ Tudi v Argentini vre. V nji je nastal neke posebne vrste domači fašizem, kateri, čeprav je pristno južnoameriške sorte — ima vendar vse okraske oholega napuhlega "dučeja" ter aro-gantnost ter barbarstvo nemških nacijev. Peron, ki je zvit lisjak, je kar čez noč postal prijatelj delavcev in rohni proti velekapitalu, industrialcem ter veleposestnikom. Zadnje čase se odprto govori, da pride tam do civilne vojne. V Mehiki tudi ni najboljše. Sinarkvistično gibanje narašča v nji, istotako draginja. Cene nekaterih potrebščin so v zadnjih par letih narasle nad dve sto odstotkov. Letos se bo v Mehiki pričela tudi predsedniška volilna kampanja, ki be napravila precej hrupa. Vzlic precejšnji prosperiteti, ki jo je Mehiki prinesla ta vojna, imajo v nji delavci in srednji sloji zelo težko življenje. Pri nas, namreč v USA, pa je še vedno precej po stari meri. Smo še v vojni in na tisoče in tisoče mož se sedaj prevaža na Pacifik v nove boje. V senatu razpravljajo o mirovnem čarterjt^ Senator Bilbo iz Mlssisi-ippija je s svojo ob- strukcijo uničil takozvani Fair Employment Act, kar nam gotovo ni v ponos. Kongresni k Rankin pa je poslal svojo komisijo v Hollywood, kjer je baje nekakšna strašna rdečkarska zarota, ki stremi prekucniti našo zvezno vlado, naše institucije itd. A Smrtna kosa » Rudolf Skala je legel v grob. Drug za drugim padajo vanj naši ljudje, katere bi ravno sedaj najbolj potrebovali. Pokojni s. Skala je bil zelo aktiven dolgo let. Bil je družabnik in delaven na kulturnem in socialnem polju. Bil je tudi dober igralec. Posebno se ga spominjam v vlogi Mefistofela v Cankarjevi satiri "Pohujšanje v dolini šent-florjanski". Bila sva si dobra prijateli*. Njegova smrt me je zelo zadela. Naše gibanje ga bo pogrešalo, istotako slovenska naselbina VVaukegan - No. Chicago. In še posebno pa njegova soproga. Nji naše iskreno sožalje, njemu pa časten spomin. O ruskem relifu več prihodnjič. Ako vam je naročnina potoki«, prosimo, obnovite jo čimprej! To/e mi ne gre v glavo? Cemu slovenski klerikalci v A. D. toliko tarnaj« na(| "i«g„. ■h. Trata", fei, d. .„ K„ »la Tito in Stalin, ko vendar ve-do. da njikni klerikalni tovariti v Sloveniji niso storili u '"hrani bo Trsta ničesar. „e ,„ ^Tf* 8,ov*""je. pa t pa „ klanjali najprvo Mussoliniju in potem Hitlerju? VLADIMIR RIJAVEC: PREDMESTNI HOTEL (Nadaljevanje in konec.) 4. aprila. Odkar so me izključili iz univerze, se moji nič več ne zmenijo zame. Nočejo mi več pomagati. — — Instruiram, pomagam gospodinji pri domačem delu, da lahko pri njej zastonj prenočujem in si iščem primerne službe. — Moram vzdržati! - 19. aprila. Navsezgodaj sem se oglasila na oglasnem oddelku "Novosti" in dobila naslov stranke, ki išče vzgojiteljico svojim otrokom. --Upanje se mi je izpolnilo. Sprejeli so me, čeprav za majhno plačo: tristopetdeset dinarjev mesečno. — Za prvo silo bo že! 6. maja. Otroka sta srčkana. Veselje imam z njima.--Samo lačna sem večkrat. Skoro ves moj mesečni dohodek mi poje stanarina, — za hrano mi ostane le malo. Pisala sem domov in jih prosila, naj mi vsaj sedaj malo pomagajo, da jim bom kasneje vse vrnila, — pa mi niso odgovorili. 13. maja. V šoli so me učili, da ni olikano jesti po cesti;--a mnogokrat se malo zmenim za one, ki se ozirajo za mano, se mi smejejo in delajo pripombe, kadar sredi ulice, razgibane od ljudi, vračajočih se z dela, drobim kos kruha, da utešim glad, ki mi ga je zapustilo tešce jutro in borno opoldansko kosilo. — Saj nisem sama in edina, ki delam tako! Vse češče in cešče srečujem ljudi, ki ne skrivajo trenutkov, ko so jim polna usta, ko jim zobje vneto drobijo in meljejo onih par drobtin, ki so jim jih poklonile usmiljene roke. Saj so srečni takrat! In zakaj naj bi skrivala svojo srečo?! 18. maja. Lačna sem, — lačna, lačna! 25. maja. Otroka sta živa; vedno in vedno me izprašujeta o tem in onem —--in moram jima odgovarjati, čeprav s težavo. Strašno slabo mi je danes in trudna sem. Ko sem se zjutraj pogledala v zrcalo, sem se skoraj ustrašila podobe, ki mi jo je pokazalo. Izpito, bledo lice, — udrte oči, obrobljene s temnimi kolobarji--. kako sem sploh mogla ostati v tisti prokleti hiši??! Včeraj nisem večerjala. Niti za kruh nisem premogla. Tolažila sem se, da si bom utešila glad z ostanki, ki jih puščajo v menzi po mizah. Prav v kot sem se stisnila in čakala. — A druge so bile hitrejše od mene; — vedno so bile prej pri mizi, na kateri je ostalo malo kruha ali prikuhe.---Starejša gospa se mi.je približala in me vprašala, če hočem večerjati. "Če hočem?" sem se morala zasmejati kljub lakoti in solzam, ki so mi stiskale grlo. Čemu me sploh vprašuje kaj takega?! Naj grem z njo, mi je rekla. — Nisem pomišljala. . Najrajši bi jo bila objela; — vse bi ji bila dala za toplo večerjo. — Sledila sem ji v ozke predmestne ulice. Pred staro hišo z zastrtimi okni sva se ustavile. "Tukaj!" je rekla gospa in me potisnila pred sabo v večji, kavarni podoben prostor, ki je bil poln veselih gostov. "Vsedi se k gospodom in bodi prijazna z njimi! Naročili ti bodo večerjo in vse, kar si boš želela!" --Tako torej!--Razumela sem, kam me je pripeljala, toda--- li. junija. Lakota je vendar močnejša od mene. Po tisti prvi noči sem se zaklela, da me predmestje ne bo več videlo, — — a že par dni pozneje sem bila spet v "Dubravi". Ne morem drugače! Vsaj lačna nisem! Ah, težko je. Prvi korak: izlet v predmestje, malo glasbe, malo šampanjca, prva noč. — Potem pride drugi, tretji, — brez vrnitve. — Kadar enkrat padeš, se ne vzdigneš zlepa. In ko se počasi znajdeš, ti tudi tako življenje ni več težko. Večer za večerom, noč za nočjo. Ironija: dvoje mladih bitij, ki sta šele začeli živeti, ki se jima svet zdi še lep in rožnat, so mi poverili, da ustvarim iz njiju človeka Meni so ju — meni, ki se moram v nočeh prodajati, da lahko živim! — Sram me je pred njima. Vsak njun pogled, ki ga čutim na sebi, me boli. 27. avgusta Vrata kaznilnice so se zaprla za mano. Spet sem svobodna. Kako lep in prijeten je občutek, ko si lahko do mile volje napolniš pljuča s svežim zrakom, ko začutiš na sebi tople solnčne žarke, ko spet zagledaš nad sabo nebo. prostrano in neskončno večje od onega, ki si ga mo-Igel objeti skozi zamreženo okno, vzidano v eno izmfcd štirih mračnih, obdajajočih te sten! Dolgo se nisva videla, dragi moj dnevnik! Dolgo! Dva meseca. Tisto, česar sem se tako bala, je vendar prišlo. Racija.-- Pa čemu bi ti pripovedovala o njej in o dogodkih, polnih ponižanja in trpljenja; čemu bi ti pripovedovala o neskončnem in umazanem otipavanju duše in telesa; čemu bi ti pripovedovala o zaporu, kjer je dan enak dnevu, da te ta neskončna ena-komernost bolj ubija kot pomanjkanje svobode, — — če- mu, dragi dnevnik? Pregrenki so ti spomini, da bi ti mogla pripovedovati o njih! Spet sem svobodna. Svodo-dna, z žigom sramote na sebi; — svobodna in izobčena. Kam?? Službe ne morem in nočem iskati več. Prejšnji teden sem sem se sicer namenila iti od stanovanja do stanovanja in povprašati , če potrebujejo morda kje instruktorico svojim otrokom, --pa sem se slabo namerila. "Ah!--Vi ste to! — In- teresantno!" je vzkliknila gospa, kjer sem najprej potrkala, ko sem ji povedala ime in kaj želim. — In zaprla mi je vrata. V---Povsod me že poznajo. Nobenemu v mestu ni ostala skrita moja afera, ki so jo časopisi obelodanili pod naslovom: "Vzgojiteljica — prostitutka." Preselila sem se na drugi konec mesta in se prijavila pod drugim imenom. To mi je bil edini izhod. — Tu me vsaj ne poznajo in nobeden ne kaže s prstom za mano. Imajo me za nezaposleno učiteljico. ---Se par dni bom morda vzdržala v svoji sobi,-- — potem me bo lakota prisilila na povrnitev v "Dubravo" in počasi bom pozabila, kakšen konec mi je namenila usoda: utopiti se v blatu, kamor sem padla. 6. septembra. Večer za večerom, noč za nočjo. Zjutraj sem nepopisno trudna, zaspana, v glavi mi šumi in razbija, bolijo me noge, večkrat mi je slabo. Vse se mi gnusi. — In to naj bo življenje? Podnevi sanjarim, se kesam. teh grozot, — LNTER DKN LINDEN, najslovitejša ulica v Berlinu, kakor je bila predno so po nji sipall razdejanje savesniški letalci. iz univerze in družine in me potisnili v še ožji in še bolj popo-len krog od tistega, v katerem sem živela do tedaj. Družba me je izpljunila!--nikdar več se nisem smela vrniti vanjo! Majhni smo. 2ivimo--in se prodajamo, da lahko živimo, a nobeden izmed nas nima toliko moči. da bi raztrgal spone, ki ga vežejo na ta prokleti krog. Majhni smo in zmešani, kot je zmešana doba, ki v njej živimo in ki ji brezposelni, brezdomci, potepuhi, . vlačuge, pokvarjeni otroci in izgubljeni intelektu- ?!SLdAT svojo pestrost in p0" I NEKAJ DROBIŽA seben čar. 2ivljenje je lepa časa iz tankega, krhkega stekla, ki jp dan za dnem polnijo grenke kaplje trpljenja in ki jo vendar tako nežno skrivamo v svojih rokah. Ko pa je polna in ko bolečina v nas postane nevzdržna, takrat jo te roke. ki so jo poprej branile, same zdrobijo.--Moja je že polna. Ti si jo napolnil. Zdrobila se bo.--Par tablet veronala---in zbogom svet, ki pravijo, da si lep, pravičen in usmiljen! GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES POGORELEC Je menda čas. da se v tej ko- moje iskreno sožalje. Ioni spet malo pomenimo o na- Frank Cvetan, Johnstown, šem delu. Sicer bi bilo potrebno, da se tak pregled priobči vsak teden, pa ne gre vselej tako kot bi si človek želel. Torej, preglejmo, kaj smo delali zadnjih nekaj tednov. Lovrenc Baje, Fairport Harbor, O., je poslal novce za pro- Postanlte prostovoljna pomočnica strežnicam Pomoč podnevu se nujno rabi Zglasite »e v vati naj-bližji bolnici "Gotovo da sem |J| lahko v pomoč stražnicam HVALA MOJEMU MODERNEMU AVTOMATIČNEMU ŠTEDILNIKU ti "Takole lahko prostovoljno pomagam strežnicam dva dni v tednu in obenem kuham za svojo družino: Predno odidem zjutraj na delo v bolnišnico, dam jestvlne v štedilnik in ko sem odsotna v bolnišnici, avtomatični kontrolnik na istem dela zame. Ko se vrnem Imam kosilo gotovo In v redu za serviranje. Torej, ako si želite nekaj prostega časa po vojni zase ln družino, zagotovite si moderni štedilnik ko bodo zopet na trgu." PUBLIC VICI COMPAMT OP HORTNIBN ILLINOIS — zvečer pozabim na vse. Oto-pim. 2elim si uslag in plačujem jih. S svojim telesom. — Pravijo mi sicer, da aem hladna in brezstrastna,--a čutim, da mi noči v "Dubravi" prehajajo v kri in da mi bodo počasi postale strast in potreba, brez katere ne bom mogla živeti. 23. septembra. Čemu spomini na preteklost, čemu načrti za bodočnost? Neumnost! Izbegavam jim--in srečnejša sem! Dva pojma sem zamenjala: dan in noč. Kaj misli moja gospodinja o tem, ne vem. Me tudi ne briga. V očeh mi tli in počasi raste plamen strasti, naslade in poželenja po trenutkih, ko mi prestanejo misli in se mi zdi, da sem z njimi izginila tudi jaz;— po trenutkih, ki mi edini prinašajo popolno pozabo. Ne čudim se temu. Čez par desetletij bodo mogoče priznali užitke kot najboljše sredstvo za narkotizi ranje spomina. 9. oktobra Včeraj si ti zašel v "Dubravo". čemu? Iz radovednosti — ali da izpopolniš moje ponižanje? — Dober si mi bil, — boljši in prijaznejši od vseh, ki sem jih srečala za rdečeprogastimi zastori in ki so se v neugodnostih skrili za svojimi akademskimi naslovi in legitimacijami; --j — a nečesa gotovo ne veš: da je bila tvoja dobrota zame ponižanje, težje in globokejše od vsakega, ki sem ga kdaj občutila. Ne čudi se! Me, ki smo padle, nočemo in sovražimo vsako usmiljenje, — smatramo ga za ponižanje in žalitev, ker nam obuja spomine in hrepenenje po preteklosti. Na mnogo lepega si me spomnil. Zakaj? — Zakaj si mi spet udihnil dušo, mi vrnil vest in mi obudil spomine, da sem se nenadoma znašla sredi blata, iz katerega ni vrnitve;--zakaj me nisi rajši pustil, da bi ostala še naprej le stvar, brez duše in razuma, ki ji je dano, da se v njej umirjajo in stiša-vajo človeški nagoni in strasti' Zakaj? Kaj je življenje? Nesmisel! --Živimo--in se prodajamo, da lahko živimo. Jaz, ti in mi vsi. Po poti hodimo, ki se vrača vase, ki se ne more nikdar končati, ker je zaključen krog.--Le izbranci ga smejo tu pa tam zapustiti. — Nekoč sem hotela izstopiti iz njega — in morda bi bila uspela, da nisem izstopila sama, A tako ---- ?! Izključili so me dane izvode Majskega glasa, ter za oglase v njemu. Provizijo je prepustil tiskovnemu skladu in še 70c zraven dodal, tako, da je vsota znašala $2.20. Chicago: Peter Verhovnik je obnovil naročnino in plačal za 10 iztisov Majskega glasa. Chas. Pogorelec 24 naročnin in $5 v sklad 300-terih, ki jih je prispeval njegov sošolec Louis Gor-nick iz Jolieta. Frank Bizjak je dobil 2 naročnini, John Cha-mazar pa 6. Za listke Proletar-čevega piknika 17. m. m. so plačali šc sledeči: Helen Arko 10, Anton Andres 15, Frank Ben-china 10, Louis Beniger 10, Peter Bcmik 10 in zraven prispeval še $1, ker se ni udeležil piknika, Anton Garden 15, Filip Godina 15, John Gornik 10, Joseph Kosich 25, Matt in Lizi Kure 25, Vinko Ločniškar 4, Donald J. Lotrich 25. Steve Malnaricb 10, Milan Medvešek 10, John Mihelich 10, Joško Oven 25, Kristina Podjavoršek 'Milwaukee) 25, Josephine Prežel 15, John Rak 25, Anton Slabe 10, Andrew Spolar 25, Mary Svetlik 10, Anton Trojar 10, Kristina Turpin še 25, Mary Udovich 10, Mary Vertnik 10 in zraven prispevala še $1 v tiskovni sklad, Math Videgar 15, Frances Vider 25, ..Peter Verhovnik 25, Angela Zaitz 25, Louis Zidar 15 in John Thaler 10. Piknik je bil popoln uspeh tako z gmotnega kot moralnega vidika, pa tudi delo na pikniku je šlo gladko naprej in delavci ter delavke so bili pridni kar se da, posetniki pa zadovoljni. Dasi vreme ni bilo najboljše je bil poset boljši kot smo ga pričakovali, kar izpričuje, da ima Proletarec lepo število ljudi za seboj, ki vselej napolnijo njegove priredbe. Vsem, ki ate bili na pikniku, iskrena hvala, rav-notako delavcem in delavkam, ki so delali na njemu. Kristina Podjavoršek, Mil-waukee, Wis., je poslala poleg novcev za pikniške listke tudi dve naročnini, provizijo pa prepustila v tiskovni sklad Louis Barborich je poslal 7 naročnin in $1 v tisk. sklad. Pri prodaji Majskega glasa sta mu pomagala Joe Radelj in Joe Tamše. Joseph Radelj je poslal 2 naroč-nini. Martin Judnich. VVaukegan. IU.,*je poslal 14 naročnin, med katerimi je ena nova, in pa znesek $1 50 v tHk. sklad. Kot je bilo že poročano, smo Um zgubili zvestega naročnika in.dobrega somišljenika Rudolfa Skalo. Rozi, ženi pokojnika. Pa., je naročil še 25 iztisov Majskega glasa. Poslal je tudi dve naročnini in novce za oglase v Majskem glasu. Cleveland, O.; John Krebel je poslal 14 naročnin; Anton Jankovich pa novce za oglase v Majskem glasu in $1 tisk. skla-du. Frank Hribar (Newburgl pa članarino Prosvetni matici od društva "Danica" št. 34 SDZ ter novce za prodane izvode Majskega glasa in za oglase v njemu. Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa., je poslal novce za prodane Majske glase, katerih je naročil še 5, ter za oglase v njemu. Ob enem je poslal $5 v sklad 300-terih, ki jih je prispeval dr. F. J. Arch, Pittsburgh. Pa. Vinko Peternel, Strabane, Pa., je poslal članske prispevke za klub 118 JSZ, 4 naročnine in $1 tisk. skladu, ki ga je daroval Frank Samsa. V avgustu, pravi, da bodo imeli klubov piknik, na katerem nameravajo podvzeti tudi obširno akcijo za pridobivanje novih naročnikov listu. Da bi le uspeli! Anton Zornik, Herminie, Pa., je naročil še 15 izvodov Majskega glasa, poslal 41 naročnin in $4 v tisk. sklad. Joseph Jež, Warren, O., je eden tistih, ki se malo oglaša v javnosti, stori pa za list kolikor more. Poslal je 4 naročnine. Max Martz, Buhl, Minn., je poslal dve naročnini. Anton Shular, Arma, Kans., je naročil Še 5 Majskih glasov. Joseph Ovca, Springfield, IU. je poslal $5 kot darilo Proletarcu k njegovi 40-letnici in pa ker se niso mogli udeležiti piknika zadnji mesec. Poslal je tudi dve naročnini in članarino za klub 47 JSZ. Frank Novak, Los Angeles, Calif., je poslal 2 naročnini in $1 v tisk. sklad. Albert Kahlen-berg je naročil za $25 knjig iz naše zaloge. On je eden najboljših odjemalcev naše knji-garne. ' Matt Malnar, VVillard, Wis„ ki je pomočnik p^j agitaciji Miku Krultzu. je poslal 2 naročnini in pravi, da se bo v kratkem spet zglasil. Sploh pa Matt rad kaj stori za Proletarca v enem ali drugenv oziru. Mike Kopach. Barberton, O., je poslal dve naročnini. Po daljšem molku se je spet enkrat oglasil Anton Udovič, La Salle. 111. Poslal je 13 naročnin, $2.50 v tisk. sklad in novce za prodane Majske glase. Opazke so se izčrpale, zato zaključujem to kolono. Upam, da bo prihodnja prej izšla ln da bo beležila boljši napredek. Chicago, 111. — Vreme je bilo za sedemnajst milijonov bolnikov, ki trpe na revmatizmu, letos v tej deželi zelo neugodno. Tako so se v pomladi, ki je za nami, njihne bolečine poslabšale, na mesto da jim bi bilo boljše, kakor so v tem letnem času pričakovali. Star pacijent naj-prvo zre z upom proti vzhodu, v nadi za solncem, da ga bo grelo in žgalo. A namesto rdeče oble so se mu režali črni oblaki, v pratikarskem znamenju psa. Ko pa to dvoje v svoji domišljiji gledaš, ne veš komu bi verjel: ali razžarjeni obli, ali oblakom, ki jo zatemnujejo. Videl pa si v resnici skozi ves ta č&s pluho, dež in dež. Geološki izvedenci so izračunali, da bo solnce ogrevalo ta planet še sto milijonov let. VVell, kar se /las Čikažanov tiče, so gori omenjeni veščaki zelo slabo računali. Kajti solnca so nam do pričetka julija prav malo dali. "Hozana!" Ali je mogoče, da je pojjsko vprašanje rešeno, kot pišejo listi? Nek znan časnikar je nedavno vprašal nevtralnega diplomata v Londonu, kaj on meni o poljskem vprašanju. Pa se je popraskal po vratu, in dejal, da ni v temu nič defini-tivnega. Poljak je Poljak, pa če živi na Poljskem, v Chicagu ali pa v Londonu. In res so Poljaki vzlic posrečeni rešitvi svoje vlade še vedno zelo zamotano vprašanje. V prihodnjih treh mesecih — tako pravijo v VVashingtonu, ne bomo več pošiljali lend-leasnih mesnin in drugega blaga v tuje dežele, ker ga nam zelo manjka. Tega so se posebno radovali tisti, ki menijo, da smo z mesom Rusijo in Anglijo preveč zalagali. Sedaj pa smo si še Nemčijo nakopali. Ali ni res že skrajni čas, da nehamo krasti od svojih ust? Pomagajmo kolikor moremo, a Nemčiji pa vrnimo njenega debelega Goeringa in vse ostale debelušne nemške kriminalce. Naj ji bo to v po-vračujoči lend-lease, da bo z njim sama obračunala in s tem nam, Rusom in Angležem prihranila trud. Ko je bil nadčloveški nemški narod premagan in ko je bilo milijone Nemcev primoranih izseliti se s svojih domov, so naciji še vedno trdili, da je to le trenutek v zgodovini. Barbari (z vzhoda) bodo nekega dne še bolj tepeni in Nemčija postane bolj veličastna ko kdaj prej. To je opij* ki pa omamlja veliko ljudi tam in tukaj. * Kakšna bo bodoča Nemčija? To skrb prepuščamo trojici, ki sedaj zboruje v Potsdamu. Ampak rdeča (sovjetska) armada to vprašanje po svoje rešuje ne da bi čakala na sklepe trojice. Vsi v njenem delu tretjega rajha so primorani delati, ako so zdravi in sposobni za delo. Primorani so prispevati ta davek dela s svojim umom in rokami vsi v starosti od 18. do 55. leta. Vsakdo je podvržen temu zakonu, pa naj bo aristokrat, ali pa milijonar. Delavci pa so tega itak že vajeni pod vsakim režimom. Ni pa enako "hudo" v tistem delu Nemčije, ki ga kontrolira ameriška in angleška armada. Tam se imovitim Nemcem še vedno dobro godi. tr Vojaške oblasti- poročajo, da so se spolne bolezni med našimi vojaki v Nemčiji povečale za 50 odstotkov. Angleško in ameriško poveljstvo ni dovolilo našim fantom nobene pobratimije z Nemkami, pa so se ljubimkali menda na skrivaj s takimi, ki se jih označuje za pocestnice. Rezultat pa je po izjavah naših zdravnikov strahoten. Zavedno delavstvo ve, kaj pomeni svoboda govora in tiska v pravem pomenu besede. A so tudi izjeme. Nekateri, ki se du-šajo, da zahtevajo resnico, se pred njo skrivajo. Konferenca v San Franciscu se je zaključila brez prelivanja krvi. A tudi vzrokov, radi katerih nastajajo vojne, ni odstranila. Mogoče sem v zmoti, a jaz ne morem verjeti, da bi se vsi ti diplomati v zadnjih osmih letih spremenili v bele golobe. Tudi ne verjamem, da je današ- nji diplomaciji kaj posebno na tem, da zgradi pogoje za trajen mir. Kajti očividno mešetari po starih potih. Svet torej potrebuje novega arhitekta, ki bi mir gradil od spodaj navzgor. Iz ljudstva za ljudstvo. Potrebuje ga. kot potrebuje zemlja jutranjega solnca, da se prebudi iz temne noči. Toda kar delavno ljudstvo sedaj potrebuje, so načelni napredni listi in izobraževalne knjige, ki izganjajo ignoranco iz mase. V mislih imam pri tem našega Proletarca, ki letos obhaja svojo štiridesetletnico. Vi in jaz, vsi, ki smo njegovi naročniki, dajmo mu pridobiti v tem jubilejnem letu saj vsak enega novega naročnika. In apeliram tudi na njegove tiste čitatelje, ki list berejo drugje, a še niso njegovi naročniki, da si ga na-roče. Tako se mu bomo vredno oddolžili. Vsak poročen moški jc upravičen do boljše polovice, pečlar pa do boljše sobe in samske svobode. Civilizacija napreduje. V vojni je prepovedano rabiti strupene pline, dovoljeno pa je s plameni žgati živo sovražno armado. — John Chamazar. Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" "English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Proletarec je bil ustanovljen, da sluil delavstvu. Tej nalogi je ivest v vsakem slučaju, v krlsah In "dobrih" časih, v vojnah In miru. Pod-plrajte ga. Narpcila prejema DRCLETAREC 2301 S. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * »Ml.............♦ »♦!........................MMMMj r~ (komentarji. ....................mM Grof Ciano, ki je bil 'Musso-linijcv zet in njegov minister vnanjih zadev, piše med drugim v svojih beležkah o fašističnem podtajniku Vidussoni-ju, ki je bil za iztrebljenje vseh Slovencev. Jih je nad milijon in bo precej dela, predno bodo vsi pobiti," mu je odvrnil Ciano "Nič zato," je rekel Vidus-soni. "Posnemati moramo Aska-re (italijanske kolonijalne čete, ki so se teple v Etiopiji). Edina pot je, da jih iztrebimo!" K temu Ciano v svojem dnevniku, ki ga priobčujejo Chicago Daily News, dodaja: "Upam, da se bo (Vidussoni) pomiril/' Svojega načrta ni izvedel, čeprav so Italijani v takratni svoji "ljubljanski provinci" in na Primorskem pobili veliko Slovencev. V Potsdamu sede v dvoranah bivših kajzerjev Truman, Stalin in Churchill, da določijo u-sodo Nemčije, o kateri je bil Hitler še pred letom prepričan, da je bo ona določila vsemu svetu. Prerokoval je, da bo njegov tretji raj h živel najmanj tisoč let, a ga je pahnil v prepad in vso Evropo v nesrečo. Italija je napovedala vojno Japonski v nadi, da jo bosta vsled tega Velika Britanija in Ze-dinjene države priznale za zaveznico namesto le za "sobo-jevnico" kot je sedaj. Japonska seveda ne bo vsled italijanske vojne napovedi nič prej premagana. Ameriški vojaki v Nemčiji so zelo veseli, ker jim je dovoljeno "flirtati" z nemškimi dekleti. Prej jim je bilo vsako prijateljsko občevanje z Nemci stro- go prepovedano, dasi so jih dekleta vabila v koketiranje. Slično "olajšanje" so dobili tudi angleški vojaki. A enega angleškega vojaka so zalotili pri nemški ženski dva dni pred u-kinjenjem te prepovedi. Bil je tiran pred vojnega sodnika, ki ga je vprašal, če bo prestopek povedal svoji ženi v Angliji. Vojak je obljubil, da bo to storil. "To bo zate v tem slučaju najhujša kazen," je rekel sodt nik in ga oprostil. Pokojni Ciano piše v svojem prej omenjenem dnevniku tudi o knezu Spoletu. Ko sta ga kralj Emanuel in Mussolini imenovala za "hrvatskega kralja", so Spoleta iskali 24 ur, da mu povedo "veselo novico". Dobili so ga v hotelu v Milanu v družbi mladega dekleta. Spoleto je raz-uzdanec in velik zapravljivec. Seveda, denar je zajemal iz državne blagajne in tudi pod sedanjo vlado je deležen tisočakov ter razkošja, delovni narod pa strada. MA. D." na St. Clairju se zelo zgraža nad Angleži, ker so izročili partizanom v roke v dneh od 27. do 30. maja 11,100 slo- venskih fantov, ki so se umaknili na Koroško. "Angleži so iz-' vršili to umazano zahrbtno de-j lo... na ljubo jugoslovanskimi komunistom," citira omenjeni' list, dasi so ubežfim Slovencem1 prvotno obljubili zaščito. Pravi, da so partizani tri tisoč teh slovenskih fantov in mož pobili na Jesenicah druge pa odvedli neznano kam. Zapisnik, ki sta ga o tej "angleški zahrbtnosti sestavila" dr. Jože Basa j in dr. Franc Bajlec pripoveduje, da se je teh enajst tisoč fantov predstavilo Angležem na Koroškem za "slovensko narodno vojsko". V posebni spomenici so jim razložili, kako so nastale po Slovenskem vaške straže, in nato domobranske čete, ki sb se po odhodu Nemcev proglasile za SNV. Pravilno pojasnjeno bi bilo, ako bi "A. D." naravnost povedala, da so bili ti begunci v resnici Rup-nikovi domobranci. Slovenska vlada jih je zahtevala nazaj in če je omenjeno poročilo resnično, so ji Angleži tudi ugodili. Cesar Ncron s kristjani ni bil tako divji kot pa so partizani. Tako je ugotovil spet Jože Gr-dina, ki mu meša pamet Ga-brovšek in drugi taki gospodje. Pripoveduje iz "A. D." o župniku Skubicu v Logatcu, ki so ga pribili na križ, potem pa zakurili pod križem in živega sežgali. "Kaj takega se ne bere niti iz časov Nerona. Sv. Petra so tudi pribili na križ, ampak ognja pod njim niso zakurili," pravi Jože v svojem zgražanju. "Pravda" v Moskvi označuje čarter združenih narodov, ki je T>il sprejet na konferenci v San ve lahko ponašajo, da Japonsko lahko same zbijejo, a gre se potem za koncesije. Anglija hoče v Aziji nazaj vse, kar je imela, ne da bi prispevala sorazmerno svoj delež v vojni. In nobena skrivnost ni, da stremi Moskva dobiti v Mandžuriji in Koreji iste privilegije, kot jih je imela do leta 1905, in spet prosto pot v Port Arthur. Ker obstojajo te razlike, je bil pred konferenco v Potsdamu v Moskvi na daljšem obisku predstavnik kitaj- ske vlade, da se bi izboljšalo odnošaje med njo in sovjetsko vlado, ki že dolgo niso najboljši. Ako so se uredili, bo naloga velike trojice v Potsdamu toliko lažja. Sešla se je v zavesti, da je od nje odvisno, če dobimo po svetu po tej vojni mir, ali pa le premirje in pripravljanje na tretjo svetovno vojno. Vsi trije obljubljajo, da so za mir in za konstruktivne sporazume in svet se zanaša, da bodo besedo tudi držali. Preobrat na Slovaškem mora po zelo težkih klancih in grapah JAPONCI SE ŽIVI NERADI PODAJAJO. Mrtvi se morajo. A končno Je tudi mednje le prišlo »po znanje, da ni pametno iti v samomor sa svojega cesarja, če jim Je dana prilika, da se rešijo. Gornje je slika s nekega otoka, ki so ga morale japonske četezapustiti, pa so se preživeli Japonci podali Američanom rajše kot pa da bi sledili nauku, češ, "boljše Je, da ste ubiti, kot p« da padete sovražniku v roke!' Franciscu, za zgodovinski doku ment praktične vrednosti, todd koliko bo učinkovit, to je odvisno, kako in v koliko se ga bo uporabljalo v praksi. List "Suo-men Sosialidemokraatti" na Finskem je istega mnenja, dodaja pa, da je bodoči mir odvisen največ od tistih sil, ki so s svojo skupnostjo premagali Nemčijo in bodo ustvarile mir le, ako bodo zanj enako složno kot so bile v vojni. Sestanek v Potsdamu nam bo kmalu pojasnil, da-li jim bo lahko tudi za mir delovati tako vzajemno, kot so delali proti skupnemu sovražniku, ali pa se spet prično intrige, kakor so se v prošlosti. List "Narodna vojska" v Sofiji tudi komentira o konferenci združenih narodov in smatra, da naj se med njimi napravi prostor sedaj tudi takim deželam, kot je Bolgarija. V vojno na strani osišča je bila potisnjena proti svoji volji in to je dokazala čim je dobila priložnost. da se je iznebila pronacij-skega režima. Dalje so tu nevtralne dežele, kot sta Švica in Švedska, ki pa Še nista vprašali za vstop. Argentini je bil dovoljen vzlic njeni fašistični vladi, Španiji pa odrečen. "Tajna diplomacija" je dobila v prejšnji vojni od pokojnega predsednika Wilsona nekaj zelo močnih sunkov, a orpamil je ni in sedaj je spet taka kot je bila. Ameriški in angleški časnikarji se pritožujejo, da je še celo bolj tajna in zaprta sama vase ko kdaj prej. S sestankov velike trojice izvedo samo tisto, kar jim ona v svojih kratkih noticah skupno poroča. Drugače pa se vrši vse za zaprtimi vrati. Slovenski dan v Clevelandu bil. lepa proslava (Nadaljevanje s 1. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NAROPNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnin« um Zdrulcno drU». (iur*m Chfeafa) i« Kanado $600 mm lotos $3 00 um pol lotat $1.50 wm loti* letai um Cklcago i« Cl««ro $7.50 um colo loto; $3.75 so pot letat um inoso»«tvo $0 00. Noslov za list in tajništvo je: 2657 So. Lnundale Avenue Chleago 23, Illinois strani.) vornika kajpada sta bila naša gosta iz stare domovine Zore in <*Krašovec, ter Louis Aclamič, ki je govoril angleško, in Etbin Kristan. Dasi že v poznih letih, je Kristan še vedno ognjevit govornik; v svojih izvajanjih se je ozrl nazaj na delo JRZ pred 25. leti, ko smo delali za enak program, katerega je sedaj uresničila osvobodilna fronta. Torej naši boji in žrtve niso bile zaman. Narod tam si je priboril svobodo, ki jo je drago plačal. Zato čast in slava mu in njegovemu voditelju Titu. Dr. Slavko Zore je v dolgem in lepem govoru pojasnjeval trpljenje, ki ga je v tej vojni doprinašal slovenski narod. Opisoval je napore in boje, v katerih so se posebno odlikovale tudi slovenske žene in dekleta. Borile so se v prvih vrstah naše vojske, je rekel govornik. Napravil je fin vtis. Tudi s humorjem ni štedil. Po svojem vojaškem činu je podpolkovnik in bil je v partizanski uniformi, Stane Krašovec je v enako obširnem govoru slikal podrobno boje naših ljudi za svojo svobodo. Oba govornika sta si takoj pridobila navzočo množico, ki ju je stoje poslušala več ur. Veličasten je bil pogled tudi na pevce tukajšnjih pevskih zborov. Zapeli so skupno tri pesmi. Spored je vodil Vatro Grill. Tukajšnji dnevnik Cleveland Press je naslednji dan imel o tej priredbi lepo poročilo, s sliko govornikov. Med drugim je omenil, da je bilo navzočih pet tisoč ljudi. S tako prffredbo je nič koliko dela. Velik štab delavcev—moških in žensk—je opravljal razne posle pridno kot mravlje, da bi tudi gmotno dobro uspela. Namen so dosegli. Saj je bilo direktnih prispevkov v gotovini nad $1000. Stari gaada Ludvik Medvešek, ki rad pomaga na takih priredbah, se je ob koncu prijetno smehljal, čeprav je bil utrujen, češ, dobro smo napravili? Prodajal je trošne listke. "Nekako tri tisočake bo,H je rekel. "Suho robo" pa sta spravljala v promet Frank Česen in Louis Kaferle. Prinesla je lepe stotak£. Tisti listki, ki so šli za električno kuhinjsko peč, pa so prinesli nad $1,700. Torej ja sno, da je bil uspeh t« priredbe tudi finančno zelo dober. Prebi tek je namenjen v pomoč naro- du v stari domovini. Vsakdo, ki. je prevzel na tej priredbi kakšno delo, je bil na svojem mestu. Veliko jih j* vztrajalo do konca. In ko smo §e ob polnočni uri utrujeni in prašni razšli proti domu, smo imeli zavest,* da je bilo delo uspešno končano in da je ogromna množica udeležencev doumela pomen te manifestacije ter za njen uspeh tudi gmotno veliko žrtvovala. Bilo je treba naporov, skrbi in truda, predno se je za tolikšno priredbo vse uredilo, a v slogi in z dobro voljo je vse lepo izteklo. Dan prej, namreč v soboto 7. julija, se je v SND na St. Clair Ave. Vršila seja eksekutive SANSa. Pripravljalni odbor te priredbe jim je opoldne postregel s kosilom, "Free Slovenia Club15 pa z večerjo. Večina udeležencev te seje je prišla drugi dan tudi na manifestacijski shod. Častna gosta na večerji v soboto 7. julija sta bila kajpada naša omenjena dva rojaka iz domovine. Seje Sansove eksekutive so se udeležili Louis Adamič, Etbin Kristan, Mirko G. Kuhel, Janko N. fcogelj, Vincent Cainkar, L. Kushlan, Albina Novak, Jacob Zupan. F. Kra-penc in Frank Zaitz. Navzoča sta bila na seji tudi dr. Zore in Krašovec, dr. F. J. Kcrn, ki jc častni odbornik Sansa, in Ančka Travnova, ki je upravnica v uradu ZOJSA v Nevv Yorku. Goste v soboto zvečer je v imenu omenjenega kluba pozdravil Janko N. Rogelj, ki je nato predstavil Zoreta in Kra-šovca. Govorila sta o razmerah v starem kraju in o borbi za osvoboditev naroda do polnočne ure. a človek bi ju poslušal še in Še. Povedala sta nam tudi o izmečkih naroda, ki so s svojim izdajskim početjem povzročili, da je padlo veliko več žrtev kot pa bi jih, če bi imeli opraviti samo z vnanjimi sovražniki. Te izdajice so imele dobro organizirano ovaduško kovačnico, in pa razne "garde", belo, plavo in ne vem kaj še vse. Tudi tu v Clevelandu je nekaj ljudi, ki so držali in še drže z njimi. Človeka prime rdečica, ko sliši, da se mad našim tukajšnjim narodom dobe take prodane duše. Upajmo, da bodo 1 oni morali dajati za svoja izdajalska dela odgovor pred ljudstvom. Z zborovanja v Euclidu so bili poslani pozdravi našemu predsedniku Trumanu, maršalu Titu, prvemu podpredsedniku jugoslovanske vlade Edvardu Kerdelju in predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču. Množica je zastopnika Jugoslavije Krafovca in Zoreta navdušeno pozdravila in bila je v najboljšem razpoloženju do konca Blufanje, ki ga širi bivši klerikalni bankir, duhovnik Ga-brovšek v "A. D.M in na klerikalnih sestankih, je na tem zborovanju dobilo svojo mero zgražanja in obsojanja, a ob enem se narod zaveda, da kakor niso mogli reakcionarji uspeti tam, tudi tukaj ne bodo. Manifestacija 8. julija je nam porok ta to. * Sedaj pa na d#lo za našo dru* go veliko prireditev pod okriljem podružnice it. 48 SANSa Vršila se bo 8. oktobra v SDD na Waterloo Rd. v Collinwoodu. Ko se Slovaški je Hitler odločil dati zaplenjenega imetja pa je za- "neodvisnost , se je V Potsdamu na dnevnem redu važne stvari (Nadaljevanje s i. strani.) chill in Truman se temu vprašanju na sestanku v Potsdamu ne bodo mogli izogniti. Zdi se, da bo za enkrat rajše Stalin popustil, v veri, da bo imel za svoje ideologično stališče med Nemci samimi — vsled socialdemokratske in komunistične koalicije, več zaslombe kot pa anglosaški in nemški kapitalizem. Problem prehrane Zelo sporno vprašanje med zavezniki je tudi odgovornost za prehranjevanje prebivalstva okupirane Nemčije. Rusija ima pod svojo upravo njene najbolj produktivne kmečke kraje, a Angleži, Američani in Francozi pa industrialne. Zato slednji heiejo, da bi sovjetska okupacijska oblast dala ostalim trem odvišek pridelkov, čemur pa Moskva ugovarja. Insistira, da naj vsaka dežela sama skrbi za svoj okupirani del. Francija vsled pomanjkanja te naloge ne more sprejeti, Anglija se je tudi brani, Truman pa kajpada trdi, da Zed. države niso dobrodelna družba za ves svet. Tudi Rusija ni še v stanu pomagati, zato se brani predloga, da bi se živila iz njenega dela Nemčije pošiljalo v angleško, ameriško in francosko zono. Če jih ^o kaj preostajalo, jih bo rajše izvozila v pomoč prebivalstvu svojih opustošenih krajev. Vzelo bo nekaj let, predno se bo poljedelstvo v Ukrajini in drugod v Rusiji, kjer je divjala vojna vihra, toliko dvignilo, da bo pridelkov za izvoz v izobilju. « * m Kaj z Nemci brez strehe? Dobro, če Rusija že noče deliti pridelkov z Nemci v ameriški, francoski )n angleški okupacijski zoni, naj saj pomaga prehranjevati ubežne Nemce, ki so prišli večinoma iz njenih krajev, sugestirajo v Londonu in Washingtonu. Ker je teh beguncev že precej milijonov in z izseljevanjem iz nove Poljske ter iz nemških krajev na Češkem jih bo še več, se Rusija ne bi mogla upirati vzeti za preživljanje teh ljudi svoj delež odgovornosti. Njen predlog sicer je, da če hočejo jesti, gredo lahko na delo v Ukrajino, ali' v Sibirija Nemci pod Hitlerjem so u postili na prisilnih delih milijone Rusov, Poljakov, Francozov itd. a njih ne mika, da bi šli med Ruse, zato rajše beže pred njimi. Kajti v Rusiji se na metode prisilnega dela tudi zelo dobro razumejo. Kako zaposliti Nemce po naših običajih, to je kajpada veliko odvisno, kaj bo velika trojica sklenila o bodočnosti nemške industrije. Problemi v Aziji Nedvomno bo predsednik Truman Churchillu in Stalinu predložil tudi probleme vojn« v Aziji, ki je prepuščena največ Američanom. Anglija Je v nji zelo hladno, pomaga pa še kolikor toliko Avstralija. Kitajska j« sicer še v nji, toda Je pri tem popolnoma odvisna od podpore Zed. držav. Sicer se Zed. drža res zavzel, da jo pridobi zase kot prijateljsko, deželo. To se mu je tudi jako posrečilo, kajti oslonil se je na slovaške klerikalce, ki so imeli slovaško kmečko ljudstvo še celo bolj pod komando kot ga je imela klerikalna stranka na Slovenskem. Ko je začela Hitlerjeva zvezda ugašati, si je slovaški kviz-ling monsignor Josip Tiso hotel poiskati pot kam na varno. V Vatikanu.so njemu in vsem takim naročili, da naj se pred rdečo armado umaknejo v kraje, kjer prevladujejo ameriške in pa angleške čete. Koliko slovaških kolaborator-jev je prišlo novi oblasti v pest, ni znano. Oziroma si poročila o tem zelo nasprotujejo. Dejstvo je, da kar se "neodvisne slovaške države" tiče, je je konec. Ampak tudi tiste Slovaške. kakršna je bila pod prejšnjo vlado v Pragi, ne bo več nazaj. Praga je vladala nad Slovaki s centralizmom. Nova Slovaška pa hoče imeti v svoji hiši sama glavno besedo o svoji usodi. deva, katere se ogibajo vse stranke ko živega ognja. Uradno so hili vsi proti-ži-dovski zakoni razveljavljeni, toda glasom izjave enega slovaških Zidov je edina praktična posledica le, da je Židom zdaj dovoljeno in omogočeno, da se svobodno krečejo po svoji domači zemlji. Na Češkem in Moravskem, kjer je ta problem tudi na dnevnem redu, je položaj mnogo manj težak. Tam so prevzemali židovska imetja izkjučno le Nemci, ki pa so zdaj tudi sami izgubili vse pravice in imetja. Vlada ima torej dovolj imetja na razpolago, da povrne kar jim gre, vsem onim, ki so bili oškodovani. Na Slovaškem so prevzeli židovska imetja po večini Slovaki sami — in so kljub temu ostali, ako niso izrazito ko-laborirali, spoštovani državljani. Jasno je, da se z vsemi štirimi branijo dati nazaj, kar imajo v rokah. Iz oportunizma sta obe politični v skupini odločeni, ogibati se tega trnjevega problema dokler le mogoče. Na Češkem in Moravskem je O tem je napisal par eiankov j uvedena trdna kontrola cen in strogo racioniranje, tako da se delovanje črnega trga ni razvilo niti do one stopnje, ki je dosežena v Franciji. Na Slovaškem pa je gospodarski nered povzročil veliko draginjo in inflacijo, tako da je danes skoro edini spomin, ki je še ostal na dobo umetnega blagostanja pod nacisti, neobičajno bogata in elegantna obleka prebivalstva. Prestolnica Bratislava je le malo porušena — le eno predmestje jc bilo resno poškodovano. Poleg tega so Nemci popolnoma razrušili še pristanišče na Donavi. Rusi so zgradili iz Rumunije cev za dovoz petroleja na Slovaško. toda odtok na Češko ga ni mogoče prevažati, ker primanjkuje cisternskih vagonov. Zdaj je UNRRA privedla iz Rumunije svoje lastne avtomobile. Razdeljevanje podpore izvršuje mešana rusko-čehoslovaška komisija. Vlado v Klemen tis, ki je slovaški državni tajnik za zunanje zadeve, je izrazil svojo zahvalo za podporo, katero so zavezniki poslali v najbolj ogrožene predele vzhodne Slovaške. Silni boji, ki so se vršili tam, so privedli do obširnega opustošenja dežele. poročevalec novinske agencije ONA Henry Bradley, ki pravi o Slovaški med drugim: Slovaki niso prijatelji Nemcev, toda priznati je treba, da se je Slovakom, dobro godilo dokler je bila njihova dežela zasedena od Nemcev, torej skozi zadnjih pet let. V gospodarskem pogledu se je večina ljudi sprijaznila s položajem na podlagi načela, da je treba razmere izkoristiti na najboljši način. Nemčiji jc bilo seveda pred vsem do tega, da si zavaruje zanesljivo prometno pot v dežele jugovzhodne Evrope in na Balkan, ter si je radi tega po svojih najboljših močeh prizadevala napraviti Slovaško srečno in zadovoljno. Ko je potem nenadoma zasijala svoboda, je preobrat na Slovaškem prinesel s seboj toliko sprememb, da je nastala na gospodarskem polju precejšnja zmešnjava, v političnem pogledu pa pravi pravcati kaos. Nobena politična stranka si ne upa nastopiti z odločnostjo v teh razmerah. V se dan j i Slovaški obstojati pred vsem dve veliki politični skupini — komunisti in struja slovaških demokratov, v kateri so se zbrali vsi elementi, ki niso komunisti. Čistka nacistom naklonjenih elementov napreduje radi tega le zelo počasi in tudi obnova od-nošajev s Čehi se razvija zelo Proletarec slaži edino delavcem te njihovim bojem sa pravice. V ma-meno ne pričakuje drugega kot da polagoma. Povratek židovskega ga naročajo in čita jo. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAVVNDALE AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL Nasa relifna akcija f0*"1«0 ♦ 1* polf1lal $36 t f .. , .. vV je darovalo iz blagajne $25, Ch. V mesecu juniju smo prejeli JBo4.atav in JacJf Jp )Jne ua za pomožno akcijo WRFASSD ttoKaUy *n Jack P* . -lu . . .^Tfvsak po $5, neimenovan pa $1. .JI? ? ' nekaU>rlh Druitvo št 40B SNPJ Kan-drugih društev in posamezni- ^ . v kov znesek $3,855.75 Skupna, Sas C,ly,' Ka"S ' ,trP°.,V0JJ tUJ" C\MC. j U j . Hniči sestri Marv Kvaternik po-po SANSu do konca junija na- . . ^ r Biwi . „ . ... J . J slalo $322.75 v pomoč narodu v »44 , T," Za re"fw|znasa ».'" Jugoslaviji. Ta znesek so daro- i' kPf t" iiUf1Je Pf'"'vali društvo št. 408 SNPJ $50, sptvke nekaterih podružnic m n : „ . JT.At unf^ . i po $10: Geo in Mary Kvaternik, društev, k, M bili po.lam n.- ^ SU(bodnik f„ Valentin NeTVork WRFASS° V Kriss Po $5 Edward Kriss. Jo- * e\A i °i * i ^ a jscph Zlvoder, Vinko Klobučar, Med glavnimi prispevateljl v St£nko jariwvlc Karel Mlros> Junlu so b,h sledeči: Andrew Br.vnicar, Draga Bru- Skupne podruzn.ee SANSa .n san John Pau)i Fran£ Vrba. postojanke JPO-SS v Ch.cagu, „„ Frank Mihellch Joe Hor. Ul . so pr.red.le vel.ko vesel.eo M M Stojs peter SchneI. 29. aprihi t. 1. v pomoč trpeče- , Stev^ j ^olich Tony Ko_ mu narodu v Jugoslaviji. C«U|lich M Novose, ,„ Kar(0 Ra. prebitek te priredbe je znašal d Po $2 ip urisDevalo 26 $2.291.01, katero vsoto nam je 1,1 ° fb 7 ... . , .... v oseb. po $1 102 osebi, petnajst izročil blagajnik skupnega od- 50c ,„ ena 75c bora, brat Anton T«t>jar. Dru- ca sta b„a pož*;tvova,na brata stvo Nada št. 102 SNPJ Ch.-Valentin Kri« in Valentin Slo-cago. 111., je darovalo $41, kar botjnjk nam je izročila tajnica Minka Vsem darovaleem in nabirai. Al,sh. Društvo st. 106 SNPJ izrekamo naio iskreno za. Imperial, Pa., je poslalo po svo- hvalo ji tajnici Mary Polšak znesek iaa?, arifoSri Po,itiina akcii° je nabralo $68.25. Kakor je potrebna relifna ak- Podružnica št. 56, Milwau- cija za naše ljudstvo v starem kee, Wis., katere agilna tajnica kraju, ravno tako je važna in je Mary Musich. nam je posla- potrebna tudi politična akcija AMERIŠKI TANK MODELA "GENERAL PERSHING" Je orjak, ki je na zapadni fronti ameriški armadi isborno služil. Sedaj pritadeva strah in izgube Japoncem. la $24. katere so darovali: po $5: Josephine Slapnik, Marv Schuler, Valentin Vertich in žena, ter L. Alpner, st., dve SANSa, ker današnja situacija tam še ni taka, kakršno bi bilo | želeti, zato je tudi politično delo naše organizacije še potreb- osebi pa po $2. Brat C. Gaber, no. Potrebna pa je tudi moral-blagajnik podružnice št. 1, De- na in gmotna podpora od naših troit, Mich., je poslal $140.35, podružnic, drugih- društev ter katere je prispevala omenjena zavednih rojakov v splošnem, podružnica. Od podružnice št. Za politično delo SANSa so v 61, Indianapolis, Ind., smo pre- mesecu juniju prispevali večje jeli $67.50, poslal blagajnik br. vsote podružnica št. 1, Detroit, R. Medvešček. Tajnik podruž- Mich., $100, poslal Chas. Gaber, niče št. 66, Library, Pa., je po- blagajnik. Frank Alesh, tajnik slal ček za $400 za pomoč stari podružnice št. 25, Chicago, 111., domovini, ki piše: .. to svoto nam je izročil $35, od te vsote smo delj časa skupaj nabirali, je $5 za prodane revije Libera Največ je daroval Dom, pa tudi tion. mladina je veliko pripomogla Od podružnice št. 39, Cleve-do skupne vsote." Za podružni- land. O., smo prejeli $500 v pod-co št. 30 v Sharonu, Pa., je po- poro SANSu in $240 izkupiček slal blagajnik brat A. Valentin- prodanih revij Liberation. Ceke čič znesek $100. nam je poslal blagajnik št. 39, blagajnik podružnice štev. 94, Hostetter, Pa., nam je nakazal za politično akcfjo $75. Od podružnice št. 83, VValsenburg, Colo., je sestra Mary Tomsich poslala znesek $48.90 za politično delo SANSa. Agilni tajnik podružnice št. 48, Cleveland, O., brat Jos. F. Dum je poslal $500, katere je ta podružnica nabrala in darovala SANSu. Blagajnik podružnice št. 90. Kirkland Lake, Qnt. Canada, pošilja denarno nakaznico za $25 v kanadski veljavi, in med drugim piše: "____to je vse za SANS. Kakor hitro bomo spet kaj več nabrali, vam bomo poslali, ker vidimo, da imate veliko stroškov v tej svetovni zmešnjavi." Od podružnice št 54, Chicago, 111., katere tajnik je brat Jacob Brljavec, smo prejeli $31 brat John Pollock. Tajnica podružnice št. 56, Milwaukee, Wis., sestra Mary Musich, je po- Podružnica št. 39, Cleveland, Ohio, je prispevala za relif lepo vsoto $500, katero nam je po- ^ _____ slal blagajnik br. John Pollock. slala znesek $60, katerega so _ Od podružnice št. 94, Hostetter, i prispevali v politično akcijo po Pa., smo prejeli* $82, katero so $5: Frank Grzetich, Louis in darovali ondotni člani in roja- Štefka Tesovnik ter Joe Tcsov- ki. Poslal jo je Jos. Zakrajšek, nik, ostalo je članarina. V pi- blagajnik št. 94. Od sestre Mary smu, priloženem tej pošiljatvi Tomsich, tajnice podr. št. 83, piše sestra Muhich: .. da ima- VValsenburg, Colo., smo prejeli jo v načrtu domačo prireditev, znesek $48.89 za relif. Federa- cija društev SNPJ za centralni Illionis je darovala iz svoje blagajne za reveže v Jugoslaviji vsoto $10, med člani pa se je nabralo $21, skupaj $31, kar je poslal tajnik federacije brat Frank Ilersich. Darovali so To-ny Gričnik $5; neimenovana oseba $3 in trinajst oseb po $1. Brat Thomas Mercina, tajnik društva št. 358 SNPJ, Povver katere ves prebitek bo šel za SANS." Dalje pravi: .. delali bomo vse kar je v naši moči, da obdržimo SANS tako dolgo, dokler je potreben." Za podružnico št. 61, Indianapolis., Ind., je poslal blagaj-rtik brat Medvešček vsoto $67.-50. Podružnica št. 66, Library, Pa., je prispevala znesek $100, katerega je poslal tajnik brat Nick Triller. Brat J. Zakrajšek, 50, od podružnice št. 19, San Francisco, Calif., pa $27.73. Blagajnik podružnice št. 23, St. Louis, Mo., brat M. Gialusi je poslal $77.50 v podporo SANSu. Podružnica št. 106, Euclid, O., nam je po svojem tajniku bratu Franku Česnu nakazala $200 za politično akcijo. Brat Vencel Palcich iz Cora-opolisa, Pa, je izročil ček za $25. To vsoto so# prispevali, po $10: Anton Kebe in 2ena ter Vincenc Palcich, Frances Kebe ,§> ffr. ,.,.,'-n-r',. Sprejeli smo še več manjših zneskov od podružnic, društev in posameznikov, bodisi za relifno ali politično akcijo ali pa za prodane tiskovine, kar bo izkazano v mesečnem računu. Vsem darovalcem in nabiralcem se najiskreneje zahvaljujemo za prispevki, trud in požrtvovalnost ter se priporočamo za njih naklon i v bodoče. Mirko G. Kuhel, tajnik. Med Zed. državami in Sovjetsko unijo je v korist vseh potrebna vzajemnost Napisal za ONA DON ALI) ! BELL /PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CANAL 7172—7173 ............................ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ; ADRIA PRINTING CO.! Tel. MOHAWK 4707 | 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL i PROLETAREC SE TISKA PRI NAS, j ............................... DR2ITE CENE 2IVILOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih it uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATION Naši odnošaji'z Rusijo se ne smejo in ne morejo tako poslabšati, da bi postal apopad mogoč, smo dejali v zadnjem članku. Do približno srede julija tudi ni bilo pričakovati nobenih sprememb, kajti britska začasna vlada ne more sklepati nobenih obveznih sporazumov. Ravno radi tega je sedaj pripraven čas, da si zadevo dodobra premislimo Niti zahodne velesile niti Rusija si ne morejo dovoliti ponovnega svetovnega spopada, ki bi uničil vso našo civilizacijo Cena take avanture bi bila tako strahotna, da je misel nanjo nemogoča. Obenem pa ne bi mogla upati nobena stranka na popolno zmago. Do vojne z Rusijo torej ne bo prišlo, ker ne sme priti do nje. Ako pa je temu tako, je treba posvetiti vse naše sile miroljubni ureditvi vseh problemov. Kako to doseči? Dozdaj smo poskušali dospeti do sporazuma v detaljih. Vzeli Shno posamezna vprašanja kot na primer poljsko vprašanje, da jih razrešimo. Ko smo spoznali, da nam je nemogoče doseči diplomatično zmago, smo začeli izvajati diplomatične pritiske na Rusijo. Ustavili smo ji lend-leasne poiiljatve, nastopali smo skupaj z Veliko Britanijo in tako ustanovili skupno fronto proti Rusiji. Ko nas niti apizanje Rusiji, niti trd nastop proti nji ni privedel do cilja, je zavladal pesimizem. Kar potrebujemo, je za ameriško vlado načrt zunanje politike. Rusi so zaupali predsedniku Rooaeveltu, ker Jim je bilo jasno, da ima vizijo bodočega sveta, jasno sliko tega, kar mora priti. Dane« pa ne vedo več, ali je ta Rooseveltove koncepcija v ameriški vladi še živa ali ne. Ideja anglo-saškega bloka je bila predsedniku Rooseveltu odvratna. Znano mu je bilo, da obstojajo med angleškimi in ruskimi interesi silni konflikti in bil je prepričan, da je prava vloga Zed. držav vloga posredovalca. Danes pa mislijo Rusi,ida je ameriška politika le prepro- r sto podpiranje angleških ciljev. Ruski odgovor na to je širjenje njihove lastne interesne ln vplivne sfere. » Zdaj je jasno, da mir z Rusijo ne more l>iti plod enega samega sestanka velikih treh, ali ene konference. Jasno nam mora biti, da je to naloga, za katero nam bo treba mnogo let. Mir namreč ni le odsotnost vojne — mir je več kcrt to, mir Je harmonija v sodelovanju. Organizacija, katero ustvarjamo v San FVanciscu bo le ogrodje, V katerem moramo zgraditi svojo politiko. Mir ne more biti posledica mehanike ali procedure, temveč bo le rezultat dalekose-žne politike. Kaj so osnovni predpogoji miru z Rusijo? Najprej moramo pomisliti na to, da nam ni mogoče potisniti Rusijo ven i* vzhodne Evrope ali z Balkana, prav kot nas Rusi ne bi mogli pregnati iz dežel zahodne Evrope in drugih predelov sveta, v katerih sta pomorska in zračna sila odločujoči. Toda ako hočemo vzdrževati nekaj ahglo-ameriškega vpliva v deželah vzhodno od Labe, se moramo sporazumeti z Rusijo. Ta sporazum bo mogoč le, ako bomo tudi v zahodnih deželah Evrope nudili Rusom toliko vpliva, kot ga zahtevamo za nas v vzhodni Evropi. Drugače0 povedano — ako bomo ustvarjali mi na zahodu in jugu reakcionarne režime in monarhije, bodo Rusi ustvarjali na vzhodu in na Balkanu socialistične režime. Ako bomo napravili režime v naših predelih bolj svobodne, bodo tudi oni popustili Zdi se, da bi bilo na U jiačin mogoče najti nekakšen jkupni števec za vse evropske dežele Drugič pa moramo pomisliti na to, da Rusije ne moremo podkupiti z materialnimi dobrinami ali trgovskimi pogodbami. Ne smemo pozabiti, da Rusi lahko tudi s svojimi lastnimi silami obnove svojo opustošeno zemljo — kot so to storili po prvi svetovni vojni. Sedaj jim bo to celo mnogo lažje, ker imajo na razpolago mogočno industrijo v Sibiriji in na Uralu. Danes imajo tudi M svoje lastne Itvežbane delavce in inženirje, > poleg tega bodo imeli še nemške delavske sile na razpolagb. Ako jim ne pomagamo, bo seveda trdo za narod, toda obnova bo izvedela, četudi bo morda trajala dalj časa. Toda naš narod utegne v tem slučaju tudi trpeti, ker nam bo manjkalo izvoznih tržišč. Jasno je torej, da je precej vseeno ali smo z Rusi trdi' ali 'mehki'. Sovjetska Rusija hoče držati svoj položaj velike sile. Tega dejstva ne moremo spremeniti. Le libe-raliziranje vse Evrope utegne končno pomiriti stari kontinent. KAKTUS PIŠE Pueblo, Colo. — Ko se je pričelo svetovno klanje,v ki so ga jovzročili naduti Nemci, ko je )ila Slovenija pogažena, uničena in izropana, sem bil tedaj »nkrat v našem dnevniku zapi->al, da se Slovenija z ostalo Jugoslavijo vred v nekdanje čase n razmere nikdar več ne povrne. Z gotove strani se je tako govorjenje dušilo in tlačilo, češ, tako hočejo in govore le sopotniki Rusije. Niti najmanjše simpatije se ni dovolilo za moj in tvoj narod ob njegovi tragični usodi in borbi. Narodna osvobodilna vojska je bila zasmehovana in preklinjana za "pijano drhal, naščuvano od boljševikov" V kolikor smo mogli iz pobarvanih poročil izvedeti, kaj se godi v Sloveniji, smo sklepali, da se pričenja v nji nova doba. Doba njene osvoboditve, doba nove civilizacije in sproščene, tem bolj uspevajoče narodne kulture. Marsikatera pest med nami v Ameriki se je stisnila ob vesteh nezaslišanih grozodejstev, ki so jih uganjali os-krunjevalci našega naroda. In vsaka pest je zahtevala, da se krivce plača po zasluženju. Tisočletja je bil ta narod poniževan, pokoren in udan v kle£e-olastvu, zdaj enemu, zdaj.jihi-*etnu gospodarju. In nasledniki takih gospodarjev bi radi še se-narod v morečo sužnost katoliškega Rima. Med nami v Pueblu smo imeli javen shod v namenu, da se čimveč doseže in nabere pri- spevkov v pomoč ljudem v Sloveniji. Na tem shodu 23. junija je bil kot živa priča vseh grozot ;ia Slovenskem Stane Kraševec. Prišel je sem iz San Francisca, kjer je bil član jugoslovanske delegacije na konferenci združenih narodov. Spremljal ga je Anton 2agar iz Denverja. Naša narodna dvorana je bila polna kot še nikdar, kakor je bilo rečeno od onih, ki so bili na shodu. Ako nekateri naši ljudje niso poprej verjeli, kaj se je po->enialo v Sloveniji, in kaj sO ljudje skozi to vojno tam pretrpeli, so lahko verjeli očividcu stali ljudje v Jugoslaviji ne x>do nikdar več izkoriščani, kot »o bili doslej. Slovenci so v prodih štirih letih pridobili več na ?proščenju narodne zavesti kot )a bi mogli to doseči v dve sto letih brez vojskovanja. Slovenci smo bili vse preveč pohlevni, ponižni kot jagnjeta. Vseh tisoč let je naroa prenašal šikane, za-strašen z naukom, "moli in delaj" in pa molči kot hlapec," ker to je tvoja usoda. Stane Kraševec, doma iz Be-lokrajine, ima strica v Pueblu in nekaj bratrancev. Dan po shodu, v nedeljo na kosilu pri bratrancu je pripovedoval, kako so Italijani skrunili po Sloveniji. Pritekle so mu solze v oči ob takem spominu. Dolenjska je največ trpela. Italijani so skrunili žene in dekleta, morili in požigali, kradli in odvažali naše ljudi v Italijo. Nekatere vasi so sovražniki toliko uničili, da jih je plevel prerastel. To je bilo delo sovražnikov in pa izdajalcev naroda. Sled- nji bodo morali kajpada plačati kazen, sovražniki pa st) jo že seveda na svoj način. Tudi oni izdajalci, ki so vedoma izdajali svoje rojake, bodo plačani, kadarkoli se vrnejo. Sodil jih bo narod Kako naj se katoliška cerkev opravičuje nad takšno brutalnostjo? Italijanska katoliška "civilizacija" je morila sosedne katoličane in poglavar te cerkve ni zinil niti besede. Koliko so bila narodu v varstvo vsa razpela Križanega na razpotjih; vse cerkve po holmih in gričih; vsa romarska "božja" pota po Sloveniji? Koliko je vredna takšna vera? Vse podobe in razpela po šolah in v hišah, vsa bandera v cerkvah in vse procesije ter molitve niso mogle obvarovati teh nesreč- nad ljudstvom. A sedaj pa, ko je narod vzel usodo samega sebe v svoje roke, bo bolje. — Kaktus. Tudi farmarji za zavarovalnine Nad 178,000 ameriških farm je zavarovanih pri vladni zavarovalnici proti slabim letinam. Ako jim setve uniči suša ali kakršna uima že, dobe razliko od zavarovalnice. -- ■ TT5 Imenik zastopnikov Proletarca . Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega s delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj ham sporoči pa bomo imenik radevolje popravili DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nov« knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV. UAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici .i« urno 50 caatov I poštnino vred. NaroČila sprejema: Knjigarna Proletarca MM 8. Lawndale Avenue CHICAGO 23. ILL. ^arorite "My Native Land" ki jo je spisal LOUIS ADAMIČ i is Prole tarče ve knjigarne. Stane $3.50, kakor v drugih knjigarnah. CALIFORNIA. Fontana: John Pečnik. Oaklandt Anton Tomšič. Lo« Angolo«: Frank Novak. San Francisco: A. Leksan. COLO RADO. Croatod Bntto: Artt. Slobodnik. Pueblo t Ludvig Yoxey. Wal*enburc in okolica: Edward TomiiČ. ILLINOIS. Ckicago in okolica: Frank Bizjak, Joaeph Oblak, Chaa. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank ZaiU in Frank S. Tavehar. La Sallo bi okolica: Anton Udovich in Leo Zevnik. SprinffioM: JoMph Ovca in John Gorftek. Virden: Fr. Ileraich. Waukefan-No. Chic«fo: Martin Jud-nich. INDIANA. Indianapoliat Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. W«at Mineral: John Marolt MICHIGAN. Dotroit-Doarborn: John Zornik, Leo Junko Sr., Joaeph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl: Ma* Marta. CMuholm: Frank Klun. Dulutk John Kobi. El>i John Teran in Jacob Knnstelj. MfSSOURI St. Loula: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zugel. Eaat Helona: Joseph Mlhelich. Red Lodga: K. frtnoinik., NFW JfcRSEV. ElUabeth. Amalia Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mar.v In Jennie Marlnftek NEW YORK. Gowanda. James Oekleva. OHIO. Akron-Barberton: Mike Kopach. Bridgeport in okolicat Joaeph Snoy in John Vitez. Cleveland: John Krebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina. Lisbon-Power Point: Jacob Bergant Maple Helghts: Frank Volkar. Povrkatan Point, O.: John Guzel. Warren: Joaeph Jei. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Crafton-Moon Rum Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: John Terčelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc. Export: Jot. Brits. Foreit Ciljrt Anthony Draaler Jr. Point Mariom Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguitin. Johnttown in okolicat Andre« Vi-drich, Ilija Bubalo in Frank Cvetan. Latrobe: John tn Mary Fradel Houston: Louis Britz. Llbrarjr: Nick Triller. Moado vrlands: Martin Baje. Park Hill - Conemautk: Frank Pod-hoy. Rew: Anton Stopar. skaron: Joseph C vel bar. Potovalna zastopnika za Proletarca, AmeriAki družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, za Cambria in Someraet okraj pa Frank Cvetan, John«town. VVASHINGTON. Soattlo. Lucaa Debeljak. WEST VIRGINIA. Elm Gre ve j Frank Kosem. Star Citjrt Lawrencs Selak. Thomasi Lenhart W«rdinek. WISCONSIN. Milwaokee in Woat Allit: Louis Barborich. Sbebojrgan: Frank Stih. H illard: Mike Krultz in Matt Mal-nar. WYOMING. Kommerer in okolicat Anton Tratnik In John H, Krzisnik. Rnck Sp{inga: Frank Remitz. • MM......I............ PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI 1 ; PODPORNI JEDNOTI I NAROČITE SI DNEVNIK "j > •• 99 * > Sta aa colo loto $6.00, pol lota $3.00 J Ustanavljajte nova druitva. | Deset članov(ic) je treba za ! novo druitvo. Naalov za list in za tajntitvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. > .................... «• i POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja Vodi jo George Marchan. WGES, 1360 kilocycles. '»hiumimuhimmmm* i BARETINCIC & SON j POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA, »MIM" ■«»»»+!«#»»»* Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weti 261 h Street TmL Crawford 221S OFFICE HOURS: - 1:30 to 4 P. M. 20 to 6:30 P. M. (Ezcept Wed., Sat and Sun.) Ros. 2219 So. Rid«oway A v«. Tel. Crawford 8440 If no anawer —» C aR Anttin 6700 EDUCATION ORGANIZATION \ CO-OPERATIVE COMMONWEALTH A Yu gosi a v Weekly Devoted to the Interest of the VVorken PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau CHICAGO 23, ILL, July 18, 1945 HO FOR KANSAS! Tht MARCH OF LABOR Fiddling While Rome Burns The filibustcring and finagling against equal job opportunities (or aH Americans, vvhich has disgraeed Congress in recent weeks, makes Nero a piker. • I le fiddled while Rome burned. But the reactionary c)tque which has been tryiug to destroy the Fair Employment Praetiee Committee by fair means or foul is doing »fs fiddling vvhile half of the vvorld is aflame vvith vvar and vvhile the vvelfare of American vvorking pcoplr i.s being grossly neglected by Congress. Cutbaeks and layoffs are inereasing daily. Take-home pay is being stashed by the elimination of overtime, and by dovvngrading, transfcrs and,other reconversion factors that depress the vvhole wage structure Profit interests have been carefully proteeted by Congress, through a guarantee of "normal profits" through tax refunds for tvvo years after the war. This. despite the faet that industrial profits have inereased nearly four times since the vvar began in Europe. and reserves of $23 billion have been accumulated to eushion the profit-takers in the reconversion period. But Americas vvar vvorkers have no sueh eushion to fall back on. Their savings are small or non-existent, and the present layoffs and euts in take-home pay threaten to deprive them of the neeessities of life. The total figures of accumulated "savings" of vvhich vve hear so mueh are held by banks, insuranee firms, large corporations or wealthy individuals, as CIO President Murray points out. How close to the ragged edge are most vvorkers, even vvith full-time war employment, overtime and several members of the family working, is illiustrated by a recent čase study made by the United Steel workers of America of the income and expenditures of steel-workers in Braddock, Rankin and North Braddock, Pa., during Janu-ary, 1945. This shows that the income of the average Braddock family amounted to $56.60 a vveek after taxes, vvhile its weekly cxpenditures on living essentials amounted to $57.01. If this family had had to depend solely on the earnings of the steel-vvorker ($45 92 after taxes), it vvould have had a deficit of $11.09 The only way the average Braddock family vvas able to get by and break approximately even was by supplementing the steelworker's wage with earnings of other members of the famiiy, by taking in roomers, etc. In other words, any cut vvhatever in the total income of sueh typical working class families means aetual suffering. reduetion of living standards below present lovv levels, and denial of the barest neeessities.—The CIO Nevvs. fM in* eMCiCi-iCAi Lrnte *QuAD«AtoeS*MO ANAOj SS06D iN HAY, l€ PAi D To Th* % INČMA* MU®T SOf-FiCigMT Foa TUB SoP-Poarof Afto MS fAMitV... LABOR, iNDCfiP ... iS HOJ A ^ Mt«f CHATfft ,S*a HUMA* ITY Of TU£ j^sezecoG-93* ni igo in if, llArtOCONSt-^\Q0iNrir it \GANN0TB* \ 0OU6HT andsold tIKf ANY pisce of HlOCHANOiSt.. 7 sčSsst ta0o« r^nis - s a ve bcrtfs o.t> v/ab BO*2*: a NtW 6PttO ClfCDAP \H OKaAHMNb A P i-ANI ANV StMN6A CO*TRACT is e&lif vso ro ^t bkn st t tr TUt SfKi. »Jorx£AS ORAAhkJLW COWTXU C.IO. IN TM€ LA*WA. ALl£APlAVT* Of TW€ HAAAV c*o*nm co.. EMPumes mvma n«3T ungn *tiriH3 AT 5 PM ., mw-CARDS *HU3l6NeVN*> J^A CONTRACT D0AWNUP*i1P*^ K) -^OMPAMV OffiCiAL* ANV \~WfJ MiTAtagM. AT 9 P.H* TSL cd*S*N£V. VVHAT MISS HIGGINS LEARNED IN COLLEGE Nevvspapers and Professors Probably to Blame for Woefully D i sto rt ed Pieture of What Labor Has Done in This VVar Margaret Higgins of O Neill, Neb., just out of college. writes the follovving letter to the Omaha "World-Herald": "Again the American, public, except for that faction committing the treason, is shocked with nevvs of nevv strikes directly concerning the war materials vital to the lives of our American boys. "I made a study of labor and labor unions in college last ycar Thc facts and statistics are sUrtling and shameful. "Our professors teli us vve must take the Initiative in moves to better our country, that vve have a great responsibility to our country "But vvhat can vve do vvhen our government continues to permit labor to deprive men of the essence of their lives in battlc supplies? MI have been convinced, since strikes continued during the war, that there are Americans vvho have no American blood. They grab a chance for self-advancement at the expense of men's lives. "Are there no people vvho have the povver to remedy sueh things who vvill do so? Are there no real Americans in our high offices?" NONFRATERNIZATION POLICY NEEDS AN OVERHAUL AMERICAN SUCKERS SHOULD READ THIS Caaadlan Promoters Pocket Large Part of Proceeds Of Mine 8tock Sales Philadelphia — Promoters in Ontarlo, Canada, seli gold mine stocks to Americans at 25 to 50 cents a share, turn over 5 or 10 cents to mining companies, and put the rest in their pockets. Thus they net profits of about $1,000,000 every vveek, at the ex-pense of "suckers" in the United States