^ prasslkee. „i telly Sund.f» PROSVETA t » ifgrf, —""ji • _GLASILO SLOVENSKE NARÓDNE PODPORNE JEDNOTE Uradalškl te up ra milk I proatorh BM7 8. Lawndal» A v«. Offlee of Pebllcatloai MIT South Lawndale At*. Talephone, KoekwtU 0004 *ÊÊ*9*ÊêêtÊt9&ÊÊ9tÊÊÊÊéÊ&tÊttÊÊÊÊtêêm .TEAK H» ■Mtt«r Jmmmt It, IN), it ta« am u/ fiUTÍ lilt. CHICAGO, ILL., PËTEK, 3. MARCA (MARCH 3), 1939 AceeptMQO fir aalMag »t «paelal rata af paetaga provided for te gebeert ptlon 96.00 Yearly ftTEV.—NITMKKR 44 'asistí zahtevajo odpoklic italijanskih čet iz Španije General Franco informiral Mussolinija, da ]talijanov več ne potrebuje. Španska republika dobila novega predsednika. Anglija in Francija ponovno pozvali madridsko vlado na kapitulacijo. Podpredsednica španske zbornice pravi, da bodo lojalisti vztrajali v borbi Pariz. 2. marca. - Odsek sa nanje zadeve francoske mžje ,rnic€ je bil včeraj informiran» je general Franco, vodja fa-Uicne Španije, pozval Musso-iija naj potegne italijanske le-,narj« iz Španije. V Parizu iz :a sodijo, da Franco več ne ponije italijanskih čet, ki so mu lagale izvojevati zmago v Ka-joniji, in da je uverjen, da je jpitulacija lojalistične armade centralni Španiji blizu. To naznanilo je bilo objavije-i potem, ko je prišlo poročilo Madrida, da je Diego Martínez jrrio, predsednik korteza (par-imenta) prevzel pozicijo prednika španske republike. Barrio, ki se nahaja * Franciji, je prej izjavil, da ne bo prevzel te pozicije, ki je bila izpraznjena, ko je Manuel Azana resigniral kot predsednik republike. Francoski zunanji minister Georges Bonnet je povedal članom zborničnega odseka, da je general Gastone Gambafra, poveljnik italijanskih čet v Španiji, odpotoval v Rim in predio-til Francovo zahtevo glede odpoklica legionarjev M ussolinij u. Francija in Velika Britanija lU obnovila napore, da progo-t vori ta vlado v Madridu, naj oe poda. Dobili sta baje zagotovilo, da Franco ne bo kaznoval voditeljev lojalistične vlade in armade, če se bodo podali. Angliji je celo obljubila zavetje loja-lističnim voditeljem, ako bodo »prejeli predlog in kapitulirali. Zdaj je gotovo, da bo maršal Henri Petain imenovan za francoskega poslanika v Burgosu. Pe-tiin, ki je postal slaven kot branitelj Verduna" v svetovni vojni, je star 82 let. V Parizu in Undonu ho spet pričele kro-. iiti govorice, da »e bosta Mus-«olini in Hitler kmalu sestala na konferenci z namenom, da potepta Franca v svoj krog in ga pridobita za pridružitev k osi Rim-Berlin. Pariz, 2. marca. — Dolores I» b«rri, komunistka in podpred-»dnica španskega " parlamenta, k' J* znana pod imenom "La Pasionaria", je blokirala napore francoske in angleške vlade, ki reU "daviti civilno vojno . v «P«nijit ko je izjavila, "da oe bo-*¡ lojafiHti še nadalje borili in «Itfno branili vsako ped zem-pari*ki krogi izražajo bo-~n',da <>na pridobila druge Roditelje spanskih komunistov 4 ^ «Iran in da bodo ti prejel' Premierja Negrina za Maljcvanje odpora. 12 Madrida «o prišla poročila. * ^Ü lojalistične vlade so * ^dno utrjeni da ae ho kma-razv.la akutna kriza med fa- in demokratičnimi dr- ZT ln,da Mo Pri«»- ^^ pr.nkoiiti na pomoč špan-" »PuMiki. Španski zunanji Julio Alv.ro. del V«yo tei m. ^ kini *>mpl. acije V prihodnjih me-fHŠizmom in demo- ;.r" « «-j m«^«, r™. On ^««'-"mi diplomati. ¡W Leninov* vdov' v Moikvi '■v., 2 •ntinov. Vd< mare». — N.dežd. Krtipak.ja, 70-l*'kojneg. I>enin.. <*nea poltena k zadnje-,,k« ofc *\ečanrh obredih 'iikarrnk* množice 1 trtu v Moskvi« n. M učitelji ruskih otrok obsojeni Priznali so, da so izsiljevali izpovedi Moskva, 2. marca. — Štirje sovjetski policijski )in pravni u-radniki iz Leninsk-Kuznetska v zapadni Sibiriji so bili včeraj spoznani za krive teroriziranja in sleparskega obtoževanja šolskih otrok in obsojeni v ječo od petih do desetih let. Poročila v uradnem tisku o tem procesu dokazujejo, da so krivci priznali, da so omreževali šolsko deco in izsiljevali iz dečkov izpovedi ve-eizdajskih činov z namenom, da si pridobe glas "goreče čuječno-sti" napram sovražnikom države. A. I. Savkin, bivši zastopnik !*KVD (tajna politična policija) :n eden izmed obtožencev, je i-mel navado, da je vsakemu otroškemu porednežu natovoril špi-onski ali drugi veleizdajniški čin. Bivši šef NKVD v Leninak- Kuz-netaku po imenu Lunkov je priznaš, tla Je s «vojitni ttrminHrfr vred fabriciral obtožnice proti celi vrsti šolskih dečkov — število ni navedeno — samo zato, da se prikupi svojim višjim kot "goreč branitelj sovjetov". Tretji obtoženec po imenu Belusov je povedal, da mu je Lunkov re-ncev v Singaporu, angleški |>omorskl bazi, na obtožbo špionaže, so rezultiralo v o-strem protestu. Protest je tokijska vlada vložila pri angleškem poslaniku Craigieju. Avtoritete v Singaporu smatrajo vse Japonce za špiono, Je rečeno v protestu. Persekuclje Japoncev so neupravičene. Hišne preiskave* ki so bile odrejene, kršijo mednarodno pravo. Protest daljo pravi, da so bili celo vladni uradniki z diplomatičnimi potnimi Usti odpeljsnl na policijske postaje, kjor so jih zaslišali. Tokio zahteva takojšnjo u-stavitev aretacij. Tokio, 2. marca. — Finančni minister Jo izjavil, da stanejo vojne o|»eracijo na Kitajskem štiri milijone dolarjev na dan. To pogum i, da bo Jat>onska potrošila 81,438,710,000 v prihodnjem fiskalnem letu za vzdrževanje svoje oborožen* sile na Kitajskem, če ae l>o vojna zavlekla. Parlament je v zadnjem decembru dovolil SM7,W3,0«0 w armado in bojno mornarico, toda ta vsota ni uključevala izdatkov vojnih ot*racij na Kitajskem. Japonski vojni minister /e zdaj zahteval dodatno v^oto za ojačanje oborožen* sile v Mandžuriji, kjer a* JÍ* V sadri jih ted- Sodelovanje med Poljsko in Italijo Podpora italijanskih teženj Varšava, Poljaka, 2, marca.— Zunanja ministra Poljske in Italije sta se izrokla za "prijateljsko sodelovanje" meti državama v izjavi, ki je bila objavljena po zaključku razgovorov. Izjavo tolmačijo zunanji diplomatje kot zagotovilo poljske vlade, da bo podpirala italijanske kolonialne težnje na račun Francije. Grof Članom Italijanski zunanji minister in Mussolinijev zet, se je sinoči odpeljal domov. Do kolodvora so ga spremljali poljski zunanji minister Beck In drugi visoki uradniki. Clano ae je mudil na Poljskem- pet dni. Iz skupne deklaracije, ki na glaša sorodnost |M)IJskih in Ita lljanskih interesov in podporo rimskih teženj, sklepajo, da bo Poljska podpirala Italijo v bor bi proti Franciji. Ciauo Je baje povabil Poljsko, naj se pridruži protfkomunlstlčnemu paktu, i katerem so Italija, Nemčija, Ja ponska in Ogrska, kar pa Je Poljska odklonila. Ona se ne ma ra zameriti sovjetski ^ Rusiji, s katero Je nedavno sklenila trgovinski pakt. Protinacijake demonstracije so se včeraj obnovile v Varšavi. Več tisoč študentov Je paradira-lo po ulicah in vpilo: "Proč s Hitlerjem 1" Študentje so tudi zahtevali revizijo vladne zunanje politike. martin najema gangeže za razbijanje unije Taktika odstavljene ga predsednika razgaljena coughlin martinov zaveznik i , Detroit, Mich, — (FP) — Prijetje več mladih zlikovcov, pri katerih so našli ponarejeno Članske karte avtne unijo, ko so navalili na shod, katerega je »klicni Thomas, predsednik unije združenih avtnih delavcev, je ruzgalila me t »sle, katerih so Homer Martin, odstavljeni predsednik poslužuje v boju proti svojim nasprotnikom. Fantje so iiimiU znake z napisi, da so Martinovi pristaši. Vsi so povedali, da so bili najeti za razbijanje shodov. Zaprisežene izjave bodo predložene sodišču v tožbi proti Martinu in njegovim pristašem, ko so ponaredili imena uradnikov avtne unije na članskih kartah. Charles Walker, Walter Wojt-kowskl, Joseph Smith, Emmett Hyde In tipkaj drugih fantoiv je izjavilo, da so dobili člansko karte od Paula Silverja, Martinovega pobočnika, Obljubij je vsakemu AO centov na uro, prosto stanovanje in hrano, če bodo Izpolnili navodila. Ta so bila, naj u* dirajo na shode Thomasove grupe in povzročujo kraval. Vso to kaže, da se Martin poslužuje fašističnih metod v boju ptotl nasprotnikom. MusaolU nt In Hitler sta tudi formirala armado gangežev iz brocposelnlh fantov v velikih industrijskih mestih. Ta jima je potem pomagala pri agitaciji In terorlzlran-ju prebivalcev, da sta prišla na krmita In postala diktatorja. Martin se Je zvezal z zloglasnim radloprldlgarjem Coughll-nom v upuii/i», da bo avtno unijo, katero ne more več kontrolirati, razbil. Oba se zdaj trudila, da iz najetežev formirata prvo fašistično armado v Dotroi-tu. Polje je ugodno, ker Je veliko mladih ljudi brez dela. Mnogi Izimtl teh so pripravljeni storiti za plačo vse, kttt' se od njih Zahteva. Proti amendiranju zakona Unije v Coloradu opozarjajo na nevarnost Denver, ('olo. — (FP) — UnU Je Ameriške delavske federacije in Kongresa industrijskih organi zae i J so ae na skupni konferenci Izrekle proti smendiranju Wagnerjev*ga zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Ustanovile so odbor za o-hrambo zskona In osvojile |>ro-urtim, v katerem naglasa jo, da so proti reviziji zakona in Izpre membi oaebja v delavskem odboru, ki izvaja zakon, zaeno pa *o |K>zvale kongres, naj dovoli zadostno vsoto odboru, da bo hitro In učinkovito vršil svoje posle. John M Hherwood, tajnik unije Mine, Mili t Hmelter Work-ers (HO), Je v svojem govoru o|»ozarjal na aktivnosti reakci Je, ki bi rada uMIa Wapnerjev zakon s amendmentl, in pozval delavske in progresivne gr*|ie, nih pripetilo več spo|iadov med japonskimi In ruskimi «»»»mejnimi stražami. CIO in ADF sesnideta v enem tednu Washington, D. (V, 2, marca.— Frances Perkins, tajnica departments za delo, |K»roča, d. prvi mirovni sestaiU»k zastopnikov u-ni J CIO in Ameriške delavske federacije se vrši v enem tednu. Ona skliče konferenco čim se vrne predsednik Riaisevelt v Wa-shiiigtonu. Tekstilni delavci dobili zvišanje mezde New York. — Zvišanje mezde za deset odstotkov so dobili delavci, u|M»sleni v tovarnah Liberty Textile Co. v Kingstonu In Nantifoku, I'a. Naznanilo Jo objavil KmII Rleye, direktor <»rga-nlzatoričnega ódl»ore tekstilnih delavcev (CIO). naj si rru-Jo svoje sile In branijo zakon. V imenu mednarodne tiskarske unije je govoril Wealey Johnson. Dejal Je, da je Wagnerjev zakon v korist unijam CIO in ADF. A. W. Warner, pokrajinski direktor delavskega odbore, Je rekel, da je Wagnerjev zakon prva delavska obrambne /rta proti fašizmu, ki Je pričel dvigati glavo ttfdl v Ameriki. (kllatr, imenovan na konferenci v Den verja. Je naznanil mili-(anillo kampanjo proti silam, ki bi rade uničile Wagnerjev zakon in drugo delavsko zakonodajo, ki je bila sprejeta v kongresu v zadnjih letih. ... ^ .»--* hI V lili« PHOSVET* PROSVETA * TUB BN LIC HTEM MUNT ■ lastnika Nprowi PBOBVBTA Ml-U ê* LmmmémU A»*. Glasovi iz naselbin 0 legalnosti stavke Zvezno vrhovno sodišče je ta Uden postavilo legalno pravilo, da Je sedeča Savica nepostav-na. Razsodilo Je, dm je družba Fanstoel v Worth Chicagu pravilno ravnala, ko Je odslovila stav-kujoče delavce, ki ao okupirali tovarno v letu 1087. . ; Predsednik sodišča Hughes Je Izjavil v ime-nu veČine sodnikov, da je pravica do atavke ne-ovrgljiva, dokler ae stavk« na vrli nasilno— in sedeča stavka Je nasilje, kl se ne da upravi-éltl na noben način. Delavci, ki ostanejo v tovarni brez dela, izvrše s tem zaplembo tuje laatnlne, kar je protipostaven čin. Pritožba stsvkarjev oziroma unije, da je druiba nepošteno ravnala in je prekršila delavski zakon, je upravičena, je rekel Hoffhes, vendar se ta krivica ne more izravnati z nasprotno krivico, katere so se posluftill delavci s sedečo stavko. Sodnika Heed in Black se nista strinjala z večino sodišča, dočim se najnovejši član vrhovnega sodišča Felix Frankfurter ni udeležil te razprave in razsodbe. Reed Ja izjavil v Imenu manjšine, da je s to razsodbo nastala nevarnost, da bodo delodajalci našli naallje v vsaki stavki in potem odslovili stavkarje. Federalno vrhovno sodišče je sadnja inštan-ca glede ustavnosti ali postavnosti kakršnegakoli čina v Združenih državah—in nih6e ne more izpremeniti odloka te inštanc« kakor Inštan« ca aama ; sodišče lahko ovrže svoj prejšnji odlok in postavi novega, ki je lahko baš nasproten prejšnjemu. To se je te zgodilo, vendar ni upanja, da bi sodišče tako kmalu Izpremenllo svoj odlok glede sedeče stavke. Vprašanje legalnosti aH postavnosti stavke je tako staro, kot je stara stavka aama. To vprašanja ne bo nikdar pravično rešeno v razredni družbi — ker takega sodnika nI, da bi se dvignil nad družbo in zadovoljil oba razreda. To je kratkomalo nemogoči». Lahko bi primerjali vojno. Kdaj Je vojna postavna? Nikdar — ampak za vsako zmagovito državo je bila vojna pravična, za premagano državo pa krivična ,. . Vsaka stavka, noj se vrši kakorkoli hoče, je po mnenju prizadetih delavcev postavna; vaa-ka stavka, naj bo še tako mirna In poštena, Je po sodbi delodajalcev nepostuvna. Včasl so "ne-postavnost" stavke strogo izvajali. Na primer na Angleškem sredi zadnjega stoletja Je bila stavka toliko kot umor prve vrste in voditelji stavke so bili poslani kot največji zločinci v dosmrtno robstvo v Avstralijo. Vsakdo se bo strinjal z nanti, da je bilo to postopanje v Angliji silno krivično in nečloveško. Toda poglejmo, kaj se danes godi v vseh totalitarnih drŽavah. Tam Je hiln postavnost ali nepostavnoat stavke takoj "rešena" — z likvidacijo vsake stavke. Tod diktaturo delavci ne smejo stavkati, ker je stavka upor proti državi in upornike kaznujejo kratkomalo s dol-gim zaporom ali s smrtjo! Stavk* Je še mogoča le v demokratičnih državah. To pomeni, da edinoie v demokratičnih državah Imajo delavci še nekaj pravic. Teh pravic ni dosti, ali val oni, ki imajo izkušnje s "pravicami" v tej ali oni totalitarni državi, znajo vrlo dobro ceniti delavske .pravice v demokratičnih dršavah. Mi neprenehoma naglašuJamo, kako bi morali organizirani delavci v razredni demokratični državi iskati svojih pravic, če hočfjo blH pravični, |>oŠteni in uspešni v svojem hoju. Na demokratičen način! Samo na demokratičen način! —• Predno se spor med delavci in delodajalci v Industriji tako zaostri, ds moro Izbruhniti stavka, so druga sredstva, ki veliko bolj |*»niagaJo, da prej odneha pri delodajalcih njihm.i stara trma. Ce magnatje vidijo, da se delavci ne brigajo za svoje demokratične pravice, za laatno politiko, temveč prepuščajo oblaat njhn—svojim bossom. tedaj naravno ostanejo trmaMi in stavke bodo neizogibne. Ameriški organizirani delavci bodo imeli na avoji strani zakone, sodnljske odloke, lokalne oblastnike s policijo vred ln državna ter federalne uradnike—kadar Jih bodo nmmi izvolili, ln kadar bodo ameriški delavci p«fcjvoJlh unijah ln svoj i stranki kontrollroli vuH», Jim t* bo treba stavkati na sedeč, stojenrtriiodeč na čin, na noben način! To Je jasno kot bdi dan. Ce se pa delavci ne Verska protislovja Sharon, Pa. — Pravijo, da je dokaj ljudi znorelo radi papeževe smrti. To zapišem brez vsakega komentarja, ker ne vem ali je rea ali ne. V človeški druž ae sgodi marsikaj nepritakov nega In nenavadnega, » V av. pismu čftam, da je bog ustvaril vae,-kar je živo in mrtvo na tem svetu, kakor trdi tisti, ki je sestavil tiste bajke. Bog Je začetek in konec vsega. On je vir vsega življenja, Je rečeno v bibliji in v spisih cerkvenih očetov.' Ampak začetka tistih o-gromnih živali, katerih okoatja lahko vidimo po znamenitih muzejih, ni v bogu. Zidovaki mito-log ne ve nič o njih. Zlvetl ao morale pred njim, pred božjim stvarstvom, davno pred vesoljnim potopom, s katerim je bog baje pokončal ves svet. Bog nI torej začetek vsegs življenja. Ko Je postal svet tako pregrešen in zloben, da ga niti bog ni mogel več krotiti, ga Je pokončal z vesoljnim potopom, nam pripoveduje biblija. Le Noeta in menda tudi. Noetovko je rešil pogube. Naročil mu je, naj zgradi barko, ki je bila tako velika, da bi komaj spravil lemontske gospode s pritiklinami nanjo. Po bibliji pa Je Noe vzel na to bar-» ko prav komodno in gostoljubno celo meriažerijo vaega sveta, in sicer od vsake živalske pasme po dvoje — najbrže tudi tiate kebre, ki jih je dobiti samo na Kranjskem. S Čem In kako je Noe prehranjeval vso tiato Žival, tega nam tisto božje razodetje na pove. (>d mane gotovo niso mogli živeti vsi ti krflatl in ne-(rilati eksemplarji, vsi tisti ko-srHati ln rogatl četveronodci, vsi uici in glodalci, vsi volč-aki in kopitarji, vse tiste koze n vsa tista ogromna živalska druiba. Noetova barka ni bila niti to-Iko velika, da bi mogel spravi-I nanjo eno tistih ogromnih po-aati iz dobe dinozavrov, o ka-erlh pričajo najdena okostja, caj šele samca in samico hkra-i. Vendar pa je še mnogo Janezov, ki verjamejo v tiste biblijske bajke do plčice. Menda je ni knjige, v kateri bi bilo toliko protislovij, toliko nedoslednosti, oliko nevednosti In prostaške naivnosti, kakor je vsega tega ravno v knjigi božjega razodet* Ko je bila zemlja še mlada, se e hitreje sukala okrog svoje osi kakor dandanes. Nekateri znanstveniki pravijo, da se je takrat zasukala okrog svoje osi vsakih pet ur. Takrat je bil dan seveda mnogo krajši, -človeško Življenje p« seveda daljše. In bibliji je ahko govoriti o Židovskih Ma-titzalemih, ki so živeli do devetsto let. Danes so dnevi dsljši in življenje navidežno mnogo krajšo, a najbrže ne mnogo krajše od onega ob časa tistih biblijskih dcvetetoletnikov. * Jack Yert, 262. To hi ot(o it BMUUrja Hellaire. O. — Vremenski e lementl so nsm bili v tej okolici Še precej naklonjeni do zdaj. Starejšim ustreiejo s toplim dnevi, mladini sem p« tsm pa tudi s snegom in ledom. In tako vsi skupaj rHiemo počasi proti ljubi pomlsdi, ki je tako nekoč že na pragu. Takrat pa bomo zasukali rokave in začeli obdelovati naše vrtove, kdor ga ima, da bomo pridelali vsaj solati za domačo potrebo. Članstvo SNPJ pa čaka pro slavljenja 36-letnice naše Jedno-te, ki Je v preteklosti nepriatran-sko skrbela, lajšala gorje in brisala solze sirotam umrlih članov ne glede na vero, spol, narodnost sli politično prepričanje. Da bo za svoje članstvo skrbela v bodočnosti še v večji meri, nas vse skupaj veže sveta dolžnost, da ji v tem jubilejnem letu pridobimo veliko novih članov, vsak član vsaj enega. In to bo jedno-ti vsaj delno povračilo za dobrote, katerih je članstvo deležno v slučaju smrti, bolezni ali nesreče. Naprej, bratje in sestre, še za večjo in boljšo SNPJ! Prav tako se moramo zavedati in gledati po vseh naselbinah Združenih držav, da Proaveti pridobimo čim več novih naročnikov. Kakor je armadi vojakov potreben dober vojskovodja, prav tako je naši jednoti prebna Pros ve ta. Pokažimo drugim na rodnostim, da članstvo SNPJ ne zaostaja, ampak da vsi skupaj ramo ob rami delujemo za napre dek jednote in Proavete. Obe u stanovi sta naši in obe koristni članstvu. Trezno misleči čitate| Ijl so se že zdavnaj prepričali, da Prosveta s svojimi* dnevnimi novicami iz širnega sveta In raznovrstnimi dopisi iz vseh krajev Amerike in drugim gra dlvom prekaša vse ostale slovenske liste v Ameriki in tudi v stari domovini. Nič zato, če dopisniki sem pa tam uključijo tudi zajce, srne in klobase v avojo spise, samo da te stvari niso predolge. Kar se klobas tide, jih je pri nas bolj malo. Z delom gre tukaj po starem. Rova 3 in 4 Rail River C<*tf Cot obratujeta stalno, kakor tudi rova Powhatan in Webb. Delo pa se težko dobi pri teh rovih, posebno ga starejši in izkušeni ru» darji ne dobe tako lahko. In če ga dobiš, te pa zdravnik zavrla, ker te preiskuje trikrat bolj strogo kakor so preiskovali fan te pri naborih v stari Avatriji. Brezposelni zdaj prejemamo podporo, ampak to ne bo dolgo trpelo. Če ne boš še to leto delal najmanj 20 tednov, se ti prihod nje leto sploh ne bo treba registrirati sa brezposelnostmi podporo, ker je ne boš dobil. Tukr. pa nastane vprašanje, kaj bod< brezposelni potem počeli. Rovi ki obratujejo, so prenatrpani ljudmi, pri WPA tudi ni dela za vse in jih sploh na tisoče odslav Ijajo. Brezposelnostnc podpore nič, drugega dela tudi ne moreš dobiti. Torej ne preostaja dru gega kot novo mednarodno kla nje, kakor to Želita Hitler* ln Mussolini ln na kar se pripravljajo vse kapitalistične države mrzlo naglico. Denarja za oboroževanje nikjer ne manjka. In ko bo prišlo do tega, tedaj bo gotovo dela za vse. tudi za starej še. ln spet bo parola: delaj a pa ubijaj, kapitaliati pa al bodo zopet polnili svoje malhe z zla torn in srebrom kakor si jrh po ni jo le v vojni. Joaeph A. Pad**ay, pravni svetovalec Alf, govori na konvenciji unije lesnih delavcev v We»twoodu, Cal- Poleg njega je Ken Merrla, predsednik unije. __ iDaUs v aséaji Mazil k J. ifcâÊHmifo- Se danes mi vrejo po glavi besede, katere sem slišalna dan nabora in bil prisiljen priseči, da moram biti pripravljen preliva-kri za našega cesarja podnevi in ponoči, po kopnem in po morju — Hedaj pa tudi po zra-[u. In to bi se bilo gotovo zgo-110, Če bi bil ostal doma, tako pa e danes garam za kapitalizem, če imam delo. Zdaj ga že osem mesecev zaman iščem z drugimi tovariši od rova do rova, pa povsod fe ista pesem: "Danes nič; še stari nimajo vsi prostorov." a si gotov s tvojim delom. Vse okolnosti kažejo, da bo elavstvo vsega sveta prisiljeno »olj trezno misliti in narediti konec današnjim razmeram, katerih smo deležni, bodisi pod to ali drugo vlado in ne glede na versko ali politično mišljenje. Vsi brezposelni ip slabo plačani delavci trpimo pomanjkanje brez ozira kdo si in kaj si. Na drugi atrani se pa mize šibijo od dobrin, katere smo jim mr*prl-pravili. Danes smo mi lačni in tej ni in moramo Čakati, če bogatinom kaj pade z mize. Po vseh pravicah in postavah bi morali biti deležni vsaj polovico blagostanja. In to bi se tudi izvajalo, če bi bili združeni. De ovno ljudstvo bi potem ne trpelo pomanjkanja kakor ga trpi danes s svojimi otročički vred. Louis Pavltnich« 258, tem razpravljali, dokler je stvar še gorka. Andrew Božič, 312. ja Večerinka v Detroitu Detroit. — Gospodinski klub Slovenskega delavskega doma priredi v soboto zvečer dne 18. marca večerinko ali veselico spodnji dvorani SDD na 437 S. Livemois ave. Igrala bo fina gbdba za stare ln mlade. To bo spomin vsem Jožetom in Pep-cam. Na tej večerinki bomo obhajali njih imendan. Vsaki in vsaka bo deležna lepega nagelj ns al) karkoli že. Tudi bomo oddale zelo lep svilen kovter. Vabimo torej vse Jožete in vse Josephine in sploh vse Slovence in Hrvate. Na Jožefovo imamo vsako leto lepo udeležbo in letos želimo, da bo še boljša. Upamo da se bo vreme do takrat že kaj izboljšalo ln tudi bolezen "flue" odnehala. Ta je tudi v Detroitu zelo razsajala. Bolnim članicam želimo akorajšnjega okrevanja ker vas pogrešamo na sejah zabavah. Na svidenje na naši ve selici 18. marca. Polona Kralj, 518. in Riefcard T. Franke««tre« (na sredi), podpredsednik unije svt nik delavce*. Hinavstvo klerofašistične reakcije West Alibi, Wis. — Demagogi-, hinavstvo, laž. To je princip fašizma. To so posledica skrajnega nacionalizma, pred katerim so socialisti vedno svarili, topotajoči fašizem je začasno prevpil glas socializma, glas prijateljstva med narodi. Zato je )ač razumljivo, da je socializem smrtni sovražnik fašizma. Pravijo, da je Kristus učil: jubi svojega bližnjega. Ce bi torej JCristusoVi namestniki — kakortrdijo, da so — posnemal njegove nauke, tedaj bi bila njihova dolžnost u&ti socializem 10 je resnico. Toda v imenu Kristusa, katerega nesramno izkoriščajo, so se vrgli v naročje fa Šističnih tolp, ki širijo sovraštvo med narodi in katerim je V naj večjo slast ubiti vsakega, ki se ne strinja s fašistično podivjanostjo. Ta čedna klerofašistična kom binacija se pri vsakem koraku sklicuje na — boga. V imenu boga jim je ljudstvo nagrmadilo o gromnega bogastva. V imenu boga je bilo pobitih neštevilno lju di v raznih vojnah ter mučenih in preganjanih na njihov ukaz Hinavstvo, ki ga širijo v ime nu boga, se človeku že kar stu di. * Pri ubijanju španskega naro da se je gonja v imenu boga še povečala. Fašistični napadalci so porušili "v Španiji nešteta mesta in vasi Trt pomorili na stotieoče ljudi. Za te zločine se pred svetom opravičujejo, da to delajo imenu boga. Hinavstvo klerofa-šizma presega vse meje. Ko so preteklo poletje fašist čni bombniki rušili Barcelono je postala njih tarča tudi neka katedrala. Sliko te porušene cerkve smo videli v delavstvu na klonjenem tisku. Sliko je prejelo seveda tudi Hearstovo časopisje, toda vsled fašistične na klonjenosti je niso priobčili. Ko so pa fašisti zasedli Barcelono so Hearstovi Časopisi priobči to sliko, seveda s pripombo, da so cerkev porušili lojalisti, oziro m« komunisti. Toda niso se za dovoljili samo s to sliko. Dobi so tudi sliko nekega razbitega KriNta, katero so priobčili zaeno s sliko razbite cerkve. Hearsto v o časopisje se hinavsko joka nad razbitim kipom — razbili so ga fašisti — nima pa nobenega simpatije do razmesarjenih trupel. Niamo bili iznenadeni, ko smo čiiali pastirsko pismo goriškega nadškofa, kajti vemo, kaj počenjajo danes 'Kristusovi name« ; niki". Pismo je izraz bojaželjne ga voakovodje na bojnem pohodu. Nadškof se akHčuje na zgodovino rimskega cesarstva, ko pravi: VIz Imperialnega Rima so odhajale legije, ki so osvajale svet". Ce bi nadškof še doda da sta križ in meč igrala glav no vlogo pri osvfjanju narodov tedaj bi bil stavek zgodovinsko popolen. Sedaj so rimske legije na pohodu v Španiji. To pot ne zmagujeta križ In meč v imenu boga kakor nekoč, ampak kakor pravi dalje nadškof: "Molimo za modra krila Italije." Vidite, daj so modri kovinasti "angeljl raznašalci božje besede v Spa ni jI I &pain*ka civilna vojna je t ud v Ameriki snela maske ljudem pod katerimi so se skrivali kot pri ataši demokracije. Ko Je aku pina progresivnih kongresnlkov in senatorjev pedala špansk O domu in zdruiitvi Euclid, O. — Namenil sem se da bom enmalo papirja pokvaril, ker imam dovolj časa na raz polago in ker je Iz naše naselbi ne malo dopisov v Pros vet i. Posebnih novic nimam. Omenim naj, da bo pridelava pri Narodnem domu kmalu gotova ln najbolje, da vas že sedaj pove bim na otvoritev. Datum te sls vnosti sicer še nI določen, mi slim pa, da bo okrog 15. aprila kar pa bo poročano pozneje. Ideja za združenje naprednih listov, jednot In društev je ja ko dobra. Zdru/lt?v kulturnih rfruUev je pš fte bolj potrebna iz več razlogov, in to posebno tukaj v Cleveland*?, kjer je več naprednih kulturnih skupin. Dostikrat se zgodi, ds imajo dve ali tri društva priredbo na Isti dan in Člcvek ne ve, ksm bi šel. Seveda pridejo tukaj v poštev tudi f'nance. Združenje naših na-l*4dnih Usttv je tudi problem. Jas fmam vse in poleg tega še Cankarjev glasnik. Kar se tiče listov, je mogcfp kaj razlike, toda smisel je Ista. Torej ni velike zapreke, da hi se ne dalo kaj napraviti v tem oziru. Vssi nri-1.1 a- , porogljivo d. b, «jai™ ,P"n' PETEK. iMABr. Učinki strupenih plinov le med svetovno vojno se je pokazal vojni plini ne škodujejo samo človeku, te°' -tudi njegovi opremi in obleki. To velja 1 za klorov plin. u Nevaren je posebno tedaj, kadar je zrak . žen. Takrat se veže z vodikom iz vodne v zraku in tvori solno kislino. Ce ta stij** plin potem dovolj časa učinkuje na prednic more razjesti kovine, kakor železo, jeklo J ker in med. Nevaren je tudi električnim'J* pravam. Kjer se vsede kislina, lahko od^ tok in utegne povzročiti kratek stik. Zelo varen je tudi fluor. Fluorova kislina^ ki 8e vije iz njega, razjeda celo steklo, pa si |a^ mislimo, da optičnim pripravam to ne mor» k ristiti. J Čeprav so v prvi vrsti razstreliva, ki jih i«^ rabljajo za uničevanje nasprotnikovega mate. riala, se je treba vendarle zavarovati tudi p* ti vojnim plinom, posebno ker njih izdelovale danes stremijo za tem, da bi podkrepili nji stranske učinke. Po plinskem napadu j* „ samo iz zdravstvenih razlogov neobhodno p* trebno, da se razstrupi tako obelka kakor opn| ma. Za obleko uporabljajo klorovo apno, a tu< vrelo vodno paro pod pritiskom. Razen t«j priporočajo kopanje v alkoholu in uporabo tur škega olja, nekakšne vrste ricinusa. Drugačne postopke zahtevajo sjiet kovina Klorovo apno tu ne bi bilo primerno, ker sam razjeda kovine. Uporabljati je treba sredstvi ki bojni strup topijo. Razen kovin zahteva takšne obravnave tudi gumk, n. pr. gumasti obro či koles. Tu je treba delati čim hitreje in p«, prečiti, da se strupeni plin ne zaje preglobo v kovino in gumo. Najboljši zaščitni pripomoček /.a bojni opremo je strokovno namazanje z maščobo, ki ne vsebuje kisline. Zaboje, ki je v njih shri-njena oprema in obleka, je treba znotraj ob. ložiti z oljnim papirjem. Optične priprave zavarujemo pred fluorovo kislino, ki razjeda steklo, na ta način, da steklo namažemo s pro. zornimi snovmi. _ Potresi-krči zemlje ~ I Strašna potresna katastrofa, ki je zajela srednji in južni Cile, spominja na kalifornijski potres 1. 1906, ki je porušil San Francisco. Ta« ko Cile, kakor Kalifornija ležita v pasu, ki se vleče vzdolž zapadne obale obeh Amerik in ki predstavlja njiju glavno potresno ozemlje. Po-tresni pas gre od južnega konca Južne Amerike ob Andih, se nadaljuje v Kordiljerah, prestopa ob Beringovi morski cesti Tihi ocean io se nadaljuje v potresnih ozemljih Japonske t« otokov ob azijski celini. Potresno vprašanje zanima znanost od časa, od kar so ji «spele prve raziskave o notranje sti in sestavi zemeljske skorje. Nemir nate premičnice je delno ognjeniškega izvora, delno pa ga povzroča krčenje ohlajajočega se planeta. Krčenje vodi sčasoma do premikov in napetosti v zemeljski skorji. Napetosti povira» fcajo prelome v plasteh in pri tem nastajajo potresi. Tako je izviral potres v Kaliforniji od pretrganja, ki je 450 km dolgo razpoko San Andrea razširil za tri do šest kilometrov. Takšne prelome najdemo, čeprav v manjših merah, povsod, lahko bi rekli, da je vsa zemeljska površina z majhniihi izjemami preprefe» na s prelomi. To so notranji vzroki potresov. Imamo p» tudi zunanje, ki vodijo do prelomov v zemeljski skorji. Najvažnejšo vlogo ima pri tem zračni pritisk. Za deset milimetrov živosrebrnep stebra.višji zračni pritisk teži na kvadrat» kilometer s povečano teio enega milijon» metrskih stotov, pri sto milimetrov višjem pritisku pa z deseti milijoni metrskih stotov. Tok lahko vodi do prelomov v zemeljski skorji. W se v teku leta visoki zračni pritiski po neke« redu premikajo, je opažati tudi neko period* nost zemeljskih potresov. Raziskave o tem P* seveda še niso zaključene. Ljudska modrost Mrtvi odpirajo živim oči. m Govori dobro o prijatelju, o sovražniku ■ govori ne dobro, ne slabo. , Enkrat v desetih letih potrebuje vsak tl^« svojega soseda. , k Se nikomur nI škodovalo, če je vzel kloo* z glave in pozdravil. Zena, ki rada gleda skozi okn6, Je H»0* grozdu v cestnem prahu. • Jej po svojem okusu, oblači se kakor Sovjetska Rusija. Rdeča armada je ^ , nove poraze v baltiških deželah. (Dalje ta erre kelene.) 0 zmenijo 1 za svoje demokratične pravice sdramijo šele takrat, ko pade težka 4 njih—Je prepozno, da bi takrat dosegli ^ kretnega. Stavka sams ne pomsgs j naj bo legalna aH nelegalna .. • ovice starega kraja I Slovenije Irijubljani in okolici je pn-t Rajati bolezen hnpa sre- ■februarja. Ledi 8" febr' CTa WindiachKraetzovem po-ftvu hi^a lovskega čuvaja E. tka. ■Nad Ljubnem je 11. febr. ¡>0- lX domačija Ivana Robnika, I domače Krumpačnika. Med LTm * je 53-letni Janez |u.ak ki j« planil v .goreči [ ' da reši konje, tako opekel, r0 ga odpeljali | bolnišnico. |\a Kamnem vrhu pri Prims- Lm se'je 18- letni vaški lepoti Slavki Zamanovi omračil um. (vedli so jo v zavod. Slavka je Lila v Litiji in tam ji je ne-| fant zmedel glavo. ■Pri Dolenji vasi nedaleč od Št. L-la v Savinjski dolini so pred IroK štirinajstimi dnevi izkopala parceli, ki je last predilni-La uradnika Vedenika, pet Iveških okostnjakov, ki so le-Di stlačeni v plitvem grobu. Soljo, da so ta okostja stara več I let. I Na cesti Kočevje-Suaak med loravo in Kaptolom sta 8. febr. lila osebni avtomobil in težki borni avto s posledico, da je bil Itar Slavko Lovšin iz Kočevja Hko pobit na prsih in» njegov (variš v osebnem avtu Slavko Mlin, šef davčne uprave, je bil Idi hudo porezan. Tovorni avto paodskočil s ceste in se zvalil 1 strmini v globino, vendar nje-Iv vozač Babič je ušel poškod-Lm in prav tako sta ostali ne-Mkoduvani dve dekleti, ki sta se Kili z njim. V Krškem je umrl Franc Ši- pvec, brivski mojster. V Trbovljah se pritožujejo zo- r razmere na ondotni pošti. V Iiukošku pri Brežicah je ed poldrugim mesecem izginil irtin Molan. Zdaj je Sava vr- »njegovo truplo na suho blizu treba. Star je bil 70 let. Sel v smrt po napadu na Svojega čaka z enakim imenom. Bil je ¿krat zaprt zaradi svoje divje ture. V St. Marjeti na Dravskem lju «o 10. febr. zborovali pre- aIci 'n zaključili, da se z de-n elektrifikacije ne sme več od- ati. V C elju je umrl Peter VVudler, Mi upravitelj v pokoju, star V IJrsljinu pri Novem mestu « frbr. umrla Pepca Kastel- znana gostilničarka. N« Jesenicah si je končal živ- »Je v tovarni s strelom v srce l«vec Nikolaj Spand- Ni* ''rimskovem pri St. Vidu ',r,J(i | ,ri Ponarejalce papir-^ denarja. Prizadeti so Loj-Kastelic. Ivan Kastelic in Loj- 'Jfaj. IkMlar so razpečavaIi Najini in na Hrvaškem. P'« Prevaljah, na / Slovenije, je o- ' ki trpe lakoto. ' je prenehal obrato- J,,"«J" so brez dela. u, " V fpt"-- «kočil pod t ^-1'1 s"'"ikar. Samo-posledica nesrečne htezr r ■ br. I Mi Pri Skocijanu je v nočni temi padel v potok Franc Mene in, rojen v St. Jerneju in posestnik na Zburah. Našli so ga mrtvega. V potoku Koprivnici za cerkvico Sv. Duha pri Celju so 14. febr. našli truplo 56-letne dnina-rice Marije Gajškove iz Lopate. V smrt je menda šla v zmešano-stL Pri Litiji se je sredi zime pojavil požar v gozdu, v katerem je bilo precej suho. Ogenj je naredil veliko škode. Na ljubljanskem Barju je 13. febr, pogorel posestnik Jarc v Črni. Iz Primorja ODPUST RUDNIŠKEGA ZDRAVNIKA Idrija, februarja 1939. — Kakor je znano, so bili prošlega leta izdan» tudi v Italiji razni pro-tisemitski zakoni, odredbe in u-kazi, med njimi tudi oni, s katerim so bili jz vseh državnih služb odpuščeni vsi nameščenci judovske narodnosti. Na podlagi teh zakonskih določb je bil odpuščen iz državne službe tudi naš rudniški zdravnik dr. Morpur-go, ki je bil (K) narodnosti Jud, rojen v Klorici. Dr. Mo^-purgo j s med nami več let uspešno deloval in skrbel za zdravstveno stanje našega delavstva in njihovih družin. Med prebivalstvom je bil odslovljeni zdravnik radi svoje socialnosti in človekoljubnosti ter globokega razuitie-vanja, ki ga naš človek tako pogreša, nadvse priljubljen. Neumorno, iz lastne inicijative ter po očetov sko je skrbeLza njihovo stanje, ter pomagal ljudem, kolikor je bilo pač v njegovi moči. Posebno se je priljubil našim ljudem, ker nikdar ni kazal, kake nadutosti in domišljavosti, ki so jo naši ljudje tako navajeni od sodržavljanov, čeprav se je čutil Italijana. Perfektno je obvladal slovenski jezik, kar mu ni bilo težko kot Goričanu, in je z ljudmi dosledno obveščal le - v slovenskem jeziku. V svojem poklicu je bil strokovnjak in se i-ma mnogo ljudi zahvaliti za svojo rešitev njegovemu znati ju in vestnosti. Priseljenci ga baš radi njegove priljubljenosti in naklonjenosti do domačinov niso kaj radi videli, toda on se za to ni kaj dosti zmenil in je šel svojo pot dosledno naprej. Toda, kot že uvodoma rečeno, našim ljudem ni bilo dano dolgo uživati te redke dobrote. Dr. Morpurgo je moral oditi, čeprav zelo nerad, ker se je bil v naši ambijent povsem vživel ter je naše ljudstvo vzljubil, dokazi o tem, tik pred njegovim odhodom, so kar ganljivi. Človekoljubnega zdravnika naj spremlja za plačilo njegovemu neumornemu delovanju zavest, da se ga bo naše ljudstvo vedno s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjalo. Dr. Morpurgovo mesto rudniškega zdravnika je začasno prevzel šef tukajšnje deželne bolnice dr. Braggioni, ki je tudi v svoji stroki strokovnjak, a tudi kot človek zelo dober in plemenit ter se skuša čim bolj približati našemu ljudstvu, učeč se pridne slovenščine, ki je že dokaj dobro obvlada. Vendar se na žalost, radi službe v bolnici, ne more tako temeljito posvetiti zdravstveni shižbi itven nje. K«'^anievici je 15. febr. u-•Marolt. davčni upravi- ,K"Ju, star 98 I"*"™ star 98 let. aretirali Fran fcu ...... ^ ki Je Pred več te- h,'/, ' 12 ttP°ra v Litiji. V < 'atvin in vlomov. Ik/lnj« p-Mei k . m Ugatcu j«, jZvršil ^letni delavec Fran-?n* iz Verda, ki je **» tvntkj. KuYistelj na kti *t. K uP*rta na Dolenj ' ^ izsekan hrast it B^^H iov, «i revo ki je po-Bil je 4ež 1 »dpeljali sA »diji. «rs Louis Waldman, odvetnik unij ADF, ki se je izrekel proti amen-diranju Wagnerjevega zakona. Nujno potrebno je, da oblast za naše mesto čimprej nastavi novega in dobrega rudniškega zdravnika, in upamo, da bo kot njegov prednik, v Isti meri razumel potrebe idrijskega rudarja in mu znal lajšati težko živ-vljenje. Dva idrijska učitelja nastavljena Idrija, januarja 1939. — V teku prošlega leta sta bila dva I-drijčana nastavljena kot kon-traktualna učitelja: Frank Lojk sin znanega pekovskega mojstra iz Idrije, ki se je po opravljeni nižji maturi privatno pripravljal za učiteljsko maturo in jo je lani položil ter bil nato nastavljen za učitelja v Krnicah nad Sp. Idrijo, ter Flander Lado, sin Alojza Flandra, rudniškega u-radnika, ki je dokončal učiteljsko šolo v Gorici ter je sedaj nastavljen v Srednji Kanomlji nad Sp. Idrijo. ..Cudito poslovanje odbora za loterije Gorica, februarja 1939.—Menda je vsak človek, ki kaj zaupa svoji sreči in igra na njen račun pri kaki loteriji, precej ozlovo-Ijen, ko ugotovi, da med izvoljenimi ni njegove številke. Sčasoma se seveda potolaži, češ, mi pač ni bila sreča mila, in zadevo pozabi. Cisto drugačna pa mora biti menda jeza tistega, ki se mu sreča nasmehne kar najprijaznejše, pa do dobitka ne more. Tu pa menda ni več po sredi le nesreča temveč tudi kaj drugega, kar v normalnih razmerah diši na kak ne všečen paragraf tega ali onega zakonika, kajti tudi pri tem morajo biti računi Čisti, čeprav na račun izgube loterijskega odbora. Sličen slučaj je čisto konkreten. Pred časom je namreč uprava društ-va goriške "Balille" priredila loterijo, v čigavo korist ne vemo, in je tudi postranskega pomena. V bučni reklami je bil kot glavni dobitek označen majhen dvo-sedežen avto tipa "Balilia". Med drugimi srečolovci, je kupil srečko te loterije tudi nek naš človek, v nadi, da mu bo morda sreča mila. In res, glej šmenta, zadel je glavni dobitek. Toda kljub predloženi srečki'uvta le ni bilo ml nikjer. Dolgo je prosil in dokazoval, ko pa je videl, da vse nič ne !>omaga, se je zatekel k advokatu, ki mu je po dolgem času iztožariJ dobitek. — Res, čudna teku loterija! Srečko Vilhar Trfct, februarja 19g9. — Naš list je že pred časom prinesel vest, da je bil na meji pri Po-stojni aretiran naš rojak Vilhar Srečko, doma iz Kromberga pri Gorici. Odpeljan je bil v ti^ žaške zapore, kjer je bil pred kratkim tudi obsojen na dve leti ječe. Odslužiti pa bo moral tudi vojaški rok. . * PROSVETA Glasovi iz naselbin (Nadaljavaajt s S. strast.) ske republike, je bil med to skupino tudi bivši wiaconsinski kon-gresnik Amlie, ki je imenovan za člana meddržavne trgovinske komisije. Fašistična reakcija je takoj postala nestrpna ter pričela udrihati po Amlleju. V wiscon-sinški državni zbornici so vodilni demokratje zagnali velik krik proti njemu. Hočejo mu po sili pritisniti pečat komunizma samo zato, ker je Amlie neustrašen zagovornik demokracije — tudi španske. Največ ameriških klerofaši-stov se udesjtvuje v demokratski stranki in ob času volitev hinavsko vpijejo, da so new dealer j i. Seveda, dokler je new deal še popularen. Kako dobri new dealerji so ti ljudje, mogoče ve Yartz iz Clevelanda. Frank Matkovich, 104. Glas iz mrzle Minnenote IIiwabik, Minn. — Skoraj bo že leto dni, odkar se nisem oglasil v našem listu Prosveti. Je res tako kakor marsikateri pravi, da rajši čitamo kakor pišemo. Stvar je tudi ta, kar se tiče dela in delavskih razmer, tudi nimam kaj poročati, ker dela tukaj sploh ni drugega kot cesar-ko. Pa še to se krči in kakor izgleda se bo še bolj. Snega pa imamo dosti pri nas. Ako bi ga kdo kaj rabil, ga tukaj lahko dobi prav po nizki ceni in sicer kakor hoče: na mero ali na vago. Ako bi ga kateri kaj rabil, naj se obrne na podpisanega in dobil bo vse informacije. Br. Zidanšek, moj sovrstnik, ima biznis s Prosveto in klobasami. Br. Nace Žlemberger, tudi moj sovrstnik, si mora nabavljati kurjavo, da ne zmrzne. Br. Barbič pa mora gledati, da katerega ne povozi s svojo karo. Tako ima torej vsakdo svoj posel. Jaz pa zdaj hodim v večerno šolo, da se kaj naučim iz zemljevi da ali "lond karte", kakor smo rekli v starem kraju. . Iz te karte sem že prej nekaj znal, toda vseeno se1 še učim, da bom bolj siguren. Rad bi nam reč dobil obris onega drugega sveta. 2e marsikje sem o tem vprašal, tudi v Lemontu, ali vse zaman. Nikjer nisem dobil zanesljivih informacij. Zdaj pa se obračam na Franka Barbiča, da mi on to preskrbi. Kakor vidim, je on dober prijatelj s Grdino-vim atom, ki ima take stvari na razpolago. Mogoče bi dobil pri njem to, kar jaz želim. Sem namreč že v letih in bo treba kmalu na oni svet. Rad t>a bi si prej preskrbil te stvari, da bi vsaj približno vedel, kam iti in kako se obnašati, da bi me ne imeli glih za Janeza. Društvenih stvari tudi ne morem pohvaliti. Naše društvo 211 stoji kakor mirna voda, ki se ni-kamor ne gane. Naj torej pa pozdravim vse čitateije Prosvete in člane SNPJ. Frank Karlnh, 211. Rudarji proslavljajo zmago Ducktown, Tenn. — Rudarji, uposleni v rudnikih Tennessee Copper Co., proslavljajo zmago, ki so jo izvojevali po dolgi in težki borbi. Zmaga je prišla, ko je federalni delavski zakon po volitvah, ki so se vršile pod njegovim nadsorstvom, odredil, da mora kompanija priznati uhijo Mine, Mill A Smelter Workera kot predstavnico vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Kompanija, je naznanila, da se bo pokorila odloku delavskega odbora. Nacijska organizacija preklicala shod San Franciaco, Cal. — Nemš-ko-ameriška zveza je preklicala shod, na katerem je Imel govoriti Fritz Kuhn, predsednik te nacij-ske organizacije. To je storila potem, ko so mornarska unija, socialistična stranka In druge delavske ter progresivne grupe naznanile, da bodo piketirale dvorano, v kateri se je Imel vršiti fhddi. ' '__. C lani poMsdge ameriške ladje, ki Je prlpellals «e« In dmr* pMrdUflfc 9 tnfclfed Itn« Španijo v zadnjem novembra. 38,000,000 priseljencev od leta 1820! Zgodovina priseljevanja v Združene države se more radi preglednosti deliti v štiri dobe: 1) v kolonialno dobo, začenši od prvih naselbin v Severni ^meri-ki pa do 1783 ; 2) v dobo "svobodnega priseljevanja'* (1783-1830), ko ni bilo nikakih vladnih regulacij glede prihoda ljudi; 3) v dobo državnega nadso-ra, 1830-1882, ko so državne oblasti, zlasti one ob atlantski obali, vzakonile predpise o priseljevanju, vsaka država po svoji volji in po svojih interesih, v dobo federalnega nazora, začenši približno od 1, 1882 pa bržkone za vedno. _____ Niso držali nikakih zapiskov o prihodu priseljencev do leta 1820. Le iz ljudskih štetij pred tem letom se more soditi, koliko je prebivalstvo naraščalo vsled priseljevanja, Saj, kakor vsi snajo, obljudevanje kontinenta je bilo pripisovati več imigracljl kot naravnemu naraščanju prebivalstva. L. 1640 je prebivalstvo kolonij znašalo 25,000 in 1. 1689 približno 200,000. L. 174» je bilo prekoračeno število enega milijona. : Ko je bilo izvedeno prvo ljudsko štetje, je prebivalstvo, isključivšl Vermont in teritorij severno-zapadno od reke Ohio, znašalo sKoraj štiri milijone. Ceni se, da od 1. 1790 do 1820 je 250,000 priseljencev pri šlo v to deželo. Tekom prvega desetletja, odkar so začeli driati uradne zapiske o številu priseljencev, Je pri šlo 143,000 priseljencev. Od te daj naprej je število zaporedo ma naraščalo: v desetletju 1831-1840 skoraj 500,000, 1841-1850 več kot 1,700,000,1851-1860 sko raj 2,600,000, 1861-1870 čes 2, 300,000, 1871-1880 čes 2,800,- 000, 1881-1890 skoraj 5,250,000, 1*01-1900 nekaj manj kot 8, 700,000, 1901-1910 pet tisoč manj kot 8,800,000, 1911.1920 pa le 5,786,000, 1921.1980 sedem tisoč več kot 4,100,000 in v letih 1931 do 1988 le nekaj rpanj kot 375,000, Leto največje imigracije je bi lo 1907 z 1,285,849 pripuščenih priseljencev in za njim prihaja fiskalno leto 1914 s 1,218,480 priseljenci. Najmanj priseljencev je bilo I. 1981: 22,688. Do približno leU 1880 je imi-gracija prihajala poglavitno is dežel na severu in zapadu Evrope, t. j. iz Belgije, Britanskih otokov, Francije, Nemčije, Irske, Nizozemske, Skandinavskih dežel in Švice. Po navadi Jo ime uujemo "staro imigracijo." Msd 1. 1880 in 1920 ao južne, osred nje in vzhodne dežele Evrope sa lagale s večjim delom priseljen cev, takozvano "novo imigraci jo." Sedaj je nihalo zopet zamahnilo v prejšnjo smer in sts rs imigracije je postala nova V dobi 1926-19U0 je 39.6 odstot kov priseljencev prišlo iz sever ne In sspadne Evrope in 141 od stotkov is ostalih krajev Evrope Tekom iste dobe je 26.2 odstnt kov prišlo is Kanade, 15.2 od stotkov iz Mehike in 4.9 odstot kov iz drugih dežel. L. 1921 so Združene drže ve rs dikalno spremenile svojo prise Ijeniško politiko. Do tedsj vsa kdo, ki je bil pri dobrem sdrav ju In dobrega moralnega snsča Js, Je bil pripuščen. Po vojni je nastalo veliko gibanje proti ne omejeni imigracljl, ker so se mnogi hali, ds bo Amerika rsdl slsbih gonpodsrskih razmer v Evropi firepravljena od priseljen-cev. Uveden je bil sistem kvota za vsako deielo in število kvot je bilo drastično znižano s zakonom od leta 1924. ki Je še v veljavi. Podlaga tega sakona je, da naj bo iz vaake dežele pripuščenih vsako leto kvečjemu le toliko priseljencev, kolikor od- ftlmrnuha Naroftna ffubporna Irbnpta iš57.ss ba. lawndsl« ava. CkUags. llllaela glavni odbor UVaŠKVAI.NI ODSKSl *UmM r«Saa4Klfc .................Sat «14. WalaMtbar|. Cal«. GOSrODARSKI ODSKSl Malh e»lr%»kk. »ra*«4nlk.................................. S. Illat SI., < l.»»l..4, Ofcta VUK.nl ( .Intar ...................................MIT S. LawaS«l. A»... t hirata. lllln.U r. a. V Mar.......................................;MIT a U«Mtel« A»... (hirata. lllln.U Jaku Vatrteh .....................................MIT a U«Mtel« A»«., rhkat«. isimIi Jaha oa».........................................aai a rraa»Ml A*».. gaja s u-rudniki Rooseveltove administracije glede rastegnitve kredita Brasiliji. On je prisnal, da nemško blago konkurira s ameriškimi isdelkl na brazilskih tržiščih, toda brazilski podjetniki so pripravljeni uvažati več ameriškega blaga, če bodo dobili bolj ugodne pogoje od Amerike nego od Nemčije. , . Kxport-Import banka je bila ustanovljena s namenom, da poveča isvos ameriškega blaga v inozemstvo. Nedavno je posodila Kitajaki 625,000,000, kar je izzvalo oatre kritike v Toklju. Trgovina med BrasUijo in Nemčijo se zdaj vrši na |>odlagi izmenjave blaga. Nemčija dobiva is Brasilija bombaž, v zameno pa ji pošilja stroje in Indu-atrijake izdelke. Anglija jači svojo oboroieno silo l^ondou, 2. marca. — John Anderson, minister obrambe,, Je posval parlament, naj dovoli dodatno vsoto $805,665,000 za o-jačanje oborožene sile na suhem, morju in v zraku. Velika Britanija bo potrošila v prihodnjih petih letih pet milijard sa povečanje svoje oborožene sile. 368 irtev influence v Chicagu; Chicago, 2, marca. — Iz po-ročila, predloženega čikaškemu zdravstvenemu departments Je razvidno, da sta influenca in pljučnica iiokoslli 358 oseb v februarju. V tem meaecu je bilo prijavljenih 1565 slučajev bolezni. V zadnjih 24 urah so tri osebe umrle In prijavljenih je bilo dvanajst novih alučajev. p +W9—++*—** NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO »Jštsji U. rsdas fcsatiadls as kito asrsM ae Ust Preštele la i. dvs« šari. Miri aH psi šlaasv Is sns šraMas k sal asfeš- ____rfsvsta «Um sa vas seske, sa šlsas sN asšlsas $6JS ss «m Mae aarofalae. Kar pa flaal le plala|s grl ai—»sta II JS ss tsdslk, sa tka te prtfUJs k ssrslslal. TsrsJ aašs| al vrseks, rsIL ša )• Hat prsdrag ss Masa BNPJ. Ust Ptmvsis b »la lastalas Is gs«eve je v vssM šrsšlai asMe, U M rad ilUl lisi vsak tfaa Caas lista Prssvets |n Zs Zdrsi, šrlsvs ta Ksasde.MJI Cs Ckero ta Cfctaags fs.,..|7Jt 1 udalk ta..,i I t tetfslks la.. I tednika ta.. 4 udalk« Is. I Udslkev ta. Iipolsite «podati kupon, prlloftlt« polrrhn» vsot« 4«a«r|a aH m«s«f Ord«r e pkHM« ta si a«r«Ht« PraavvU, Ust. ki |« vala Is^atas. Pelsasllsi-VMlsJ kakor hitro katari t«h llsnov pr«n«ha kiti flss aNPJ, «11 •• pr«*«h io mostovžu in trikrat potrkala na njegova vrata. r. ,Gram Je odprl. Z eno roko jo je prlvil k sebi in je, med tem ko «ta se |>oljubila, s prosto roko zaklenil vrata za seboj. Preko njegove rame je zapazila sveže cvetlice ua mizici s karafo z vinom in inozemskimi češnjami v brušeni kristalni skodell. lahek vonj cigaretnega dima je ležal preko sobe. Vedela je, da že od štirih sedi tu in čaka z vsem tem, kar je bilo zavoljo nje naloženo na mili. "Ni mi bilo mogoče priti prej, Gert," J« zaše-I »etala. "Tsko hudo mi je bilo, da ai moral čakati." Ko jo je izpUHtil, je stopila k mizi in se sklonila preko cvetlic. "Saj dovoliš, ds vzamem dve in se okrasim ž njima. Jell? Oh, tako me razvajaš, Gert, kadar *em pri tebi." Prožila mu Je obedve roki. "Kdaj pa moraš spet proč, Jenny?" j« vprašal in čisto narahlo poljubil njene lehti. Jenny je lahno pobeaila glavo. "Morala sem obljubiti, da bom za večerjo doma, ti. Mama j« zmerom pokonci in me čaka, veš, In je Že itak tako utrujena od dneva. Tako potrebno ji je, da ji na večer pri tem in onem malo pomagam," je dejala naglo. ♦'Veš, ni tako lahko priti z doma," je proseče pristavila. On je pobe* i I glavo pod množico njenih besed. Ko mu Je prišla naproti, jo je čvrsto pri-vil k sebi. Ona je skrila svoj obraz na njegovo ramo. Saj ni znala Isgati, sirota—niti toliko ne, da bi vsaj eno samo milostno sekundo verjel temu. Tisto kratko, kratko dobo pozimi, prve sinje-zelene pomladanske večere — tedaj se je zmerom lahko oprostila doma. "Žalostno je to za naju, Gert. A zdaj je tako težko, ko stanujem doma, to vendar razumeš. In jaz ne morem drugače, mama potrebuje denarja in razen tega ji moram pomagati. Saj ai soglašal z mano, da je najpravilneje, če se preselim domov T' • Gert Gram je prikimal. Sedla sta na divan, tesno privita drug k drugemu. Jenny mu je položila glavo na prsi, tako da ni mogel videti njenega lica. "G«rt, danes sem bila na Bygdoju. Hodila sem tam okrog, kjer sva bila pred kratkim, kajne, da se pojutrišnjem popeljeva tja ven, če bo vreme? Bom že našla doma kak izgovor, da bova lahko ostala skupaj ves večer—hočeš? Gotovo si žalosten, ker moram spet tako brž odtod —jell?" : "Draga Jenny, saj sem ti že tisočkrat rekel to—." Po njegovem glasu je slišala, da zdaj spet sedi tam s svojim otožnim smehljajem: "Hval«ž«n sem ti za vsako sekundo, ki jo podariš svojemu prijatelju." "Nikar tako ne govori, Gert," je zaprosila ona izmučeno. "Cemu n« bi smel govoriti, če je tako? Ljubljena moja deklica, ali meniš, da bom kdaj pozabil, da je bila to naravnost knežja milost, da ne bom nikoli razumel, kako si mi jo mogla izkazati?" ^ "Gert! Pozimi, ko sem spoznala, da me imaš rad, kako rad me imai^ sem si rekla, da se mora to nehati. Hkrati pa sem spoznala, da ne bi mogla Živeti brez tebe — in tako sem postala tvoja. Je bila to milost? Ce te nisem mogla pustiti?" u "Saj ravno to, Jenny, da ai me tako vzljubila, j« tisto, kar imanujem jaz nspojmljivo milost." Ona se j« molč« priviia k njemu. "Ti mlada, krasna Jenny mala —." "Nisem mlada, Gert. 'Ko si me srečal, sem se pričela že starati, svoj živ dan nisem bila nikoli mlada. Meni si se zdel mlad ti — v svojem srcu veliko mlajši od mene, kajti ti si ie zmerom verjel v vse, čemur sem se jaz smejala In kar sem nazivala otroške sanjarije, dokler me nisi navadil verovati, da so vendarle t« stvari na svetu, ljubezen In toplota in vse drugo —." Gert Gram se je tiho zasmejal predse. Nato je dejal Šep«taj«: r "Nemara moj« srce ni bilo starejše od Trojega, ti. Na vsak način se mi je zdelo, da svoje mladosti sploh še imel nisem, globoko v svoji duši pa sem kljub temu upal, da se me bo kdaj, enkrat samkrat, le dotaknila moja mladost. Moji lasje pa so osiveli med tem — Jenny je zmajala z glavo. In dvignila je roko ter jo položila na njegovo teme. "Je moja mila utrujena? Naj ti sezujem čevlje — bi rada malo legla in se odpočila?" "Ne. Tako bom ležala. Je že dobro." Potegnila j« noge kvišku ter se zvila v klobčič v njegovo naročje. Gert j« položil roko okrog nje. S prosto roko je natočll vina in ji nsstavil kozarec k ustom. Ona je ž«ljno pila. Nato ji je ponudil češenj—ji jemal koščice » ustnic in Jih polagal na krožnik. "Hočeš še vina?" (Dalje prihodriJflT.) Elizabeta in njeni očetje Napisal K r ied ric h Frekaa Konny, Heini, Kred, Berti in Maks ao bili mladi ljudje pri pič-lih ena in dvajaetih letih. Vaa kdo iamed njih' fr imel drugačen poklic, eno je pa družilo vae: veselje do letalstva. Njihov učitelj je bil štiri in tridesetletni letal-*ki inženir Georg Dankwarth. V njegovi hitici ob letališču ao »prejemali vase učenost. ko ao i« tli leta imeli navado, da Za vsa koga izmed njih ao bile traku sli na vrtu male hiftice naj srečnejši čas njegove mladosti. Igrali so ai^ z otrokom In so spo-Atovali njegovo ma*er, lepo, mirno gospo, ki je vsak njen gib Igrata) mir fn srečo. A neko loto ata sledila drug sa drugim dvi črna dneva» Petorica je zvedela v pismu Georga Dan-kwartha. da je lepa žena preminula sa gripo Takoj ao pohiteli k avojemu prijatelju in učitelju, da bi mu pomagali pnkojniri Izkazati poslednjo Čast. A ko ao prišli tja, Je uaorfa drugič po-stoje počitnice posvetili>lalat.M.*la vmes: Georr je hotel pr«. vu. • I iskuaitl novo letalo, kajti dejal Dankttarth ae je a svojo ženo je, kakor so zvedeli'od njegove-late starosti poročil že g dvajseti- ;ga mojstra: "Hamo delo in uapeh mi Irt L Imela sta trinajstletno !«Mta*pripomogla. «la bom prebo-ljubko, majhno, ptavolaao hčer le! ta udarec f' In tam zgoraj v ko Mzabetko; njo j« teh pet pri višini je zadnjih št tri in dvajeet jatelje\ teulatva silno razvajalo ur opravil av oje, Pri spuščanju počil nI— v sarevl, na svežem J«. Letalo ae je le malo poškodo- eo letala Je zadel ob drevesa, pade! valo. Nihče ni mogel razumeti, kako Je |>oeegla vmes smrt. Pet prijateljev je prestopilo ljubljeno hišo in na vrtu so našli raadvojenegs otroka. Ko je deklica zagledala dobre, v«like prijatelje. je začela preeumljlvo jokati. Vsak jo je vzel v naročje in Jo tolažil in kmalu ao ae med a«. boj dogovorili. Ker premoženj« Georga Dankwartha ni bilo v«li-ko. je vsak izmed petorice Izjavil. da je pripravljen nekaj pri apevatl sa vzgojo male deklic«, da Jo bodo dali čimprej v kakšen dober zavod Vaakega pol leta ao a« prijatelji aeatali in ao skupaj poslušali poročilo zavodove predstojnice o otroku. Dobivali ao tudi piama avoje male pohčerjenke in etike, ki so Jim pokaaale. da deklica pridno raste in da je po. dedovala po materi lepoto. PR08VIT** Pri nekttn sestanku o Božiču ao si bili brez besed kmalu na jasnem, da vsakdo izmed njih upa. da bo nekoč to dete pridobil samo zase. Pri punču ao se jim jeziki razvezali, Priznanj« j« bilo tukaj — nihče ni vedel prav, kako —in zdaj so drug drugega začudeno glodali. Maka J« dejal:_____ "Ce je pa to tako, potlej moramo nekaj storiti, da bomo v resnici ostali prijatelji in ne bo nihče druge prehitel. Dali si bomo besedo, da ne bomo naše male Li-zabetke nič več obiskovali posamezno. Ko bo stara osemnajst let in se bo osvobodila šole, jo bomo skupaj povabili in potlej naj sama odloči, koga izmed nas hoče!" In ker je bil vsak izmed njih prepričan, da ga ima Lizabetka od vseh petih najrajši, je bil dogovor sklenjen. Minula so tri leta. Vsakdo je delal, kolikor je mogel, da bi i-meia mala Lizabetka čim lepši dom. In naposled je prišel dan, ko so v mali sobici stare gostilne sedeli možje in pričakovali Li-zabetko. Vrata so se odprla in pred njimi je stala visokorasla, vitka, plavolaaa deklica z globokimi sivimi očmi. Njeni lasj« so bili kakor zlato pokrivalo. Vsakemu izmed petih j« srce močneje utripalo. Ona je pa neskrbno stekla k njim in jim zaklicala: "Dober večer, moji ljubi očetje ! Kako je lepo, da vaa spet vidim! Zakaj me ni nihče obiakal?" Petorica jo je gledala. Maka, vodja, je proail Lizabetko, naj aede. Prinesli so jedi, nalili vi-na. Llzalbetka je morala sama govoriti. Eno nj«nih prvih vprašanj j« bilo: "Zakaj prav za prav niste prišli na postajo pome?" "Ah", j« rekel Maka, "na postaji j« tako neprijazno T "Da", j« odgovorila Lizabetka, če človek pride tako sam!" - A ž« je Vprašala, če še letijo skupaj. Dobila j« odgovor: nimajo toliko časa in počitnic« enega s« ne ujemajo s počitnicami dru-g«ga. "Ah", jf vzdihnilo dekle, "mislila sem, da nikakor ne moret« drugače, da morate biti vsako «to skupaj!" Vsak j« opazil Li-zabetkino razočaranje. Pospravili so mizo. Odlšll so v drugo sobo. Drug za drugim so stopili k Maksu in mu zašepetali na uho: "Zdaj ji moraš povedati, kako je z namili Lizabetka je veselo vzkliknila: ("Moji ljubi očetje, zdaj moram vsakega poljubiti! Tako lepega dne š« nisem doživela, kar sem bila v zavodu!" In na lepem j« vsakega prisrčno objela In poljubila. Petorica mož je zdaj skoraj obupana gledala drug drugega. Nihče ni i-mel prednosti. Maks se je od-kašljal. Tedaj je Lizabetka vzkliknila: "Zdaj vam moram nekaj priznati! Pred osmimi dnevi sem s« zmočila! Kajpak je tudi letalec, vojski! Ali ga hočete videti?" Odprla je svojo torbico in poteg nila iz nje sliko lepega, mladega letalskega čaatnika. Najprej jo j« dala Makau. Ta se je ugriznil ustnice in dejal: "Hvala Bogu, da je vsaj leta lec!" Drugi štirje so stopili k Maksu in so mu gledali čez rame. Vsi so bili razočarani in vendar neka ko olajšani. Vsak je grenko pogoltnil in napravil resen obraz V sobi je bilo na moč tiho. Lizabetka j« atopila nazaj. Debelo je pogledala vseh pet po vr sti, kajti vai ao i« zmerom strmeli v sliko in dolali okopa ne o-braze. "Ljubi oMJ«," J« nVHknfls, "ali niste zadovoljni. Saj je tako dober mladenič! Sami ga morate spoanatl P P«t očetov ae j« spogledalo. Zagleda« so lepo dekle, ki jim J« bila popolnoma tuja. Kajti ni bi-la več mala Lizabetka, temveč zrela, hrepeneča ženska. "Mislim, da je najboljše, kar se je moglo zgoditi P "Da." pritrdi drugi, "najbolj Ae J« P "In adaj bomo pili šampanj«c". je aaklical Maks. "In ae bomo pri tem spominjali tvoj« ljube mamice in tvojoga dragega očka P* Tako st« dobri, očetje!" In apet je v«akega po vrati objela in poljubila. . . Petorica a« J« spet spogledala. "Ko sem stopil v tabor," piše reporter dnevnika "Novosti," "me je pozdravila godba. — Glej no, tudi orkester imate? — Prvovrsten, prvovrsten! so mi odgovorili. Kaj mislite, da ml, pomivale! krožnikov, nata-karji in sobaric« nimamo posluha . . . Kako bi drugače plesali? — Tudi plešete, sem se začu-dil. '— Vsak večer. Samo pridite, vabimo vas. .. V taboru je kipeče življenje. Tu in Um je kakšen zaskrbljen obraz — kajti ves teden je že sUvka—ali večina j« optimistična. . , V.«— Popustili bodo. mi pravi nekdo iz slame, kjer ao ležišča. Bilo j«, ko da bi ae fešili velike nevarnost i. nevarnosti, da bi zaradi t« lepe deklice posuli med aeboj sovražniki! In še enkrat so pritrdili: "Da, tako je najboljše P (Zgodba, ki ni zgodba) Ivan V lik Tam ob jadranskem morju so letovišča Med njimi j« letovišče Crikvenica. Kakor v vseh letoviščih, je tudi v letovišču Crikvenici mnogo hotelov, gostiln in kavarn. In povsod v tekih hotelih, gostilnah in kavarnah je osobje: natakarji, strežniki in strežnice, kuharji, kuharice, pomivalke posode . . . kdo bi vse naštel. Za svoje delo, kajpada, dobivajo plačo, ker nič se ne dela samo od sebe, za vse treba človeških rok, misli in moči. Ali dogaja se, da so roke tistih, ki delajo, strežejo, od tistih, ki računajo in štejeja dobiček, slabo upoštevane, da so tisti, ki v resnici drže vse po koncu in ustvarjajo tudi dobiček, slabo plačani in za svoje delo nepriznani. In v juniju mesecu, ko je nebo ob. morju najlepše, sinje,, ko je morje kakor nebo, vročina prijetna, je hotelsko osobje v Crikvenici reklo: "Mnogo j« gostov iz Češke, Nemčije, Madžarske, Francije kdo bi jih našteval, katerim stre-žemo, dvorimo, jim umivamo posodo. postiljamo ... kdo bi naštel vsa dela, ki jih delamo, lepo plačujejo zato hotelirjem, gostilničarjem in kavarnarjem ... ali mi poleg vsega moramo paziti na vsak groš, si pritrgavati povsod, otroci naši so slabo oblečeni, vča-si j« samo betvica za prigrizek— ker gospodarji-delodajalci: hotelirji, gostilničarji in kavarnarji preveč obdrže za svoj dobiček. Pojdimo in povejmo, da za naše delo zahtevamo toliko in toliko —naj podpišejo z nami kolektivno pogodbo." ■ Sli so zaupniki hotelskega osobja k delodajalcem in rekli: "Podpišite kolektivno pogodbo. Poglejte, zahteve so skromne, samo toliko, da ne bomo gla-dovali in bosi hodili. . . Vam se to ne bo takorekoč nič poznalo." Delodajalci so pogledali kolektivno pogodbo in rekli:. -____. "Ne podpišemo!" In obrnili so hotelskemu oaob-ju hrbet, češ, kdor ni zadovoljen, naj pa gr«. ; In hotelsko osobje j« šlo. Pod parolo "vse za izlete—in od izlete koristi za vse" so zapustili delo kakor eden. Delodajalci so ostrmeli. "Taka predrznost," ao rekli. "Dobro, ne potrebujemo vas. Sami bomo stregli." O' Tam ob obali, v gostilni "K pristanišču" je bil Ubor hotelskega osobja, letovišče stavkujo-čih. V tem Uboru je bilo ves dan živo in veselo.. . Pekla se je riba, kopali so se, sončili, igrali . .. kdo bi vse naštel. Stavkujočim letov iščarjem je bilo docela dofbro. . . V začetku je bilo aicer nekaj prepira—kje pa ga ni v začetkih, tudi atepli so s« z delodajalci—nato pa je naatopilo premirje. Delodajalci, ker niao mogli nobenega izvabiti, da bi kršil solidarnoat, ao napoaled aklenili porabiti sredstvo "čakanja." Kdo bo prej lačen, so rekli, bomo videli. A hotelsko osebje se je smejalo in reklo, da je rib v morju dovolj, da je javnost na njihovi strani in bodo "čakali."