induplati
LETO XVIII
JUNIJ 1969
Cena 0,20 din
Avto
rally
1969
Naša sindikalna podružnica je tudi letos priredila tradicionalni avto raily na progi Ljubljana—Umag, dolgi 154 km. Povprečna hitrost je bila 55 km/uro.
K tekmovanju se je prijavilo 13 voznikov. Na prvega maja ob 14. uri je bil start prvega tekmovalca. Vozniki so odhajali s starta v časovnem razmaku 4 minut in so v istem zaporedju srečno prispeli na cilj v Umagu. Njihove čase pa so beležile kontrole, ki so bile razporejene tako, da smo dobivali čim realnejše čase. Po starem, že znanem pravilu, je komisija točkovala vsako prezgodnjo minuto z dvema kazenskima točkama, vsako zamujeno minuto pa z eno kazensko točko. Šele seštevki kazenskih točk so pokazali v koliki meri so se udeleženci pridržavali predpisane hitrosti.
Najmanjše število kazenskih točk je bilo 22, največ pa 98.
Najuspešneje je opravil vožnjo tov. Urbanija Viktor z avtomobilom PIAT-750 in si s tem priboril prvo mesto. Zbral je samo 22 kazenskih točk.
Drugo mesto je pripadlo tov. Marolt Stanetu, ki je zbral 30 kazenskih točk. Vozil je FIAT-750.
Tretje mesto pa si je letos priborila lansko leto drugouvrščena Marinka Novosel s 32 kazenskimi točkami. Tudi ona je vozila FIAT-750.
Prvo plasirani je dobil prehodni Pokal in plavo zastavico, ter pokal v trajno last. Drugo in tretje plasirani sta dobila pokala v trajno last.
Trinajsti — zadnje plasirani, pa jo prejel tolažilno »Nagrado Jadra-
Komisija in kontrolorji na avto rallyju
na« (liter Istrijanca s kranjsko klobaso).
Kot običajno je tudi letos ata Pirc prižgal kres na obali. Otroci so dali pobudo starejšim, da so skupaj zapeli ob ognju in s tem se je za naše najmlajše, utrujene popotnike končal večer. Ostali pa smo se zbrali v jedilnici našega doma. kjer smo objavili rezultate in pridno praznili cviček s pokalov. Za razvedrilo pa smo uporabili konzervirano glasbo s plošč. Rajanje se je zavleklo v rano jutro. Drugi maj je kljub hladnemu jutru bil sorazmerno »žejen« dan. Po uricah sonca, ki smo jih lovili na plaži, smo na rtu pod tremi borovci priredili piknik. Hladen veter z morja nas je prepodil z obale zopet v jedilnico. Ker pa preobremenjeni želodci niso vzdržali dolgo, smo sc kaj kmalu porazgubili po spalnicah.
Na tretjega maja pa je večina odšla domov.
Tako smo tudi letos uspešno zaključili avto rally 69 v splošno zadovoljstvo.
Vbe&uta:
Avto rally 1969
Seja OO ZK »Induplati«
Pravilnik o kvaliteti
Ogled tovarne »OHIS« — Skopje
Prodaja v mesecu aprilu
Poročilo nabavnega oddelka
Proizvodnja in kvaliteta v mesecu aprilu
Prva redna seja UO
Prva redna seja DS
Druga redna seja DS
Obvestila iz kadrovske službe
Šport
Obvestilo
Izobraževanje
Gradnja trgovine in vratarnice Po poteh Kamniškega odreda Zahvala Poročila se je
Na sprejemu članov v ZKJ sta si predsednika segla v roke
Postavljena je bila tudi zahteva, da mora biti naraščanje dohodka v negospodarstvu, v sorazmerju z dohodkom v gospodarstvu.
Razpravljalo se je tudi o zunanjepolitični situaciji, predvsem v zvezi s CSSR. Ker je Sovjetska zveza sedaj nekako uredila zadeve s CSSR, lahko predvidevamo, da bo pričela iskati možnosti, da bi tudi od nas več zahtevala. Zato je treba še bolj paziti na to, da bomo imeli interne zadeve v državi urejene. Enotno mišljenje, ki se je izluščilo iz diskusije pa je bilo, da bomo svoje razvojne perspektive uresničevali lahko samo pod pogojem, da bo vladal v svetu mir in da jih bomo skušali uresničevati po samoupravni poti.
V diskusiji je tov. Franc Jeraj dejal: Vsi vemo, da Slovenija prispeva za nerazvite republike, da je bila celo pobudnik za to, vendar bi morala biti ta pomoč na neki ekonomski osnovi. Pojavlja se vprašanje, kaj bo v primeru, da bomo še prispevali za nerazvite republike, rezultatov pa kljub temu ne bo pozitivnih. Lahko se zgodi, da nerazvitim republikam ne bomo mogli več dajati pomoči in bomo vsi ostali nerazviti.
Seja OO ZK
Dne 9. maja je imela OO ZK »In-duplati« Jarše svojo sejo.
V	navzočnosti tov. Toneta Pre-ložnika — org. sekretarja mestnega komiteja ZK Ljubljana in tov. Aleksandra Skoka — sekretarja Občinskega komiteja ZK Domžale, je imela seja naslednji dnevni red:
1.	Predavanje o IX. kongresu KPJ
2.	Sprejem novih članov v ZK
3.	Razno
V	uvodnem delu sestanka je tov. Milan Narat na kratko opisal zgodovinske dogodke ob 50-letnici KPJ, sindikata in SKOJ, petindvajsetletnici Dneva zmage ter vsem iskreno čestital.
Tovariš Preložnik je v svojem predavanju o IX. kongresu KPJ, v kratkem povedal sledeče: Temeljna naloga IX. kongresa KPJ je bila ta, da ustavi odstopanja od reforme.
V	komisiji, kjer so delegati delali, so se pokazala sledeča temeljna spoznanja: Največja nasprotja v SFRJ so ekonomske narave. Iz tega problema materialnih odnosov med posameznimi deli, izhajajo razne ideje po centralizmu. Ljudje iz različnih krajev Jugoslavije vztrajajo pri svojih interesih in jih hočejo uveljavljati.
Pojavlja se veliko vprašanje, kakšne politične kulture bomo sposobni. Ali bomo sposobni prisluhniti drugim in upoštevati interese drugih.
Za ilustracijo je navedel tov. Preložnik primer pomoči nerazvitim republikam. Ljudi, ki še ročno delajo, je v Makedoniji 25 %>, v Sloveniji pa še 50*/o.
Na kongresu se je postavljalo tudi vprašanje in to s strani poslancev iz različnih krajev, kaj bo z industrijo
»Induplati«
z zastarelim strojnim parkom, ki nima možnosti, da bi se rešila iz težav.
Ovržena je bila zahteva, da se nudi dodatna pomoč nerazvitim republikam v novih oblikah.
Umestno bi bilo postaviti vprašanje, koliko časa naj bi še dajali pomoč nerazvitim republikam. Na kongresu je bilo rečeno, da je v planu, da se bo sklad za nerazvite republike počasi začel obnavljati in se sam vzdrževati.
Tovariš dipl. inž. Srečo Bergant pa je pripomnil, da bi morali biti Slovenci bolj energični, če bi hoteli kaj doseči in je s tem v zvezi omenil devizni režim.
Na seji sekretariata OO ZK »Induplati'"1 Jarše, ki je bila dne 4. aprila 1969, je bil sprejet sklep, da se na predlog članov ZK sprejmejo naslednji tovariši v ZK:
1.	Franjo Rihtar
2.	Josip Gagel
3.	Ingo Paš
4.	Darinka Rode
Vsi navedeni tovariši in tovarišica, so s svojo dosedanjo delavnostjo v podjetju in na drugih področjih, kakor tudi s svojim političnim delom
Ob poslušanju predavanja o IX. kongresu KPJ
Pravilnik
Delavski svet je sprejel na zadnjih dveh sejah pravilnik o nagrajevanju delavcev z ozirom na poslovni uspeh celotnega podjetja ter pravilnik o kvaliteti za posamezne proizvodne obrate.
Pravilnik o nagrajevanju delavcev z ozirom na poslovni uspeh podjetja predvideva možnost nihanja vrednosti točke in sicer od 1,14 do 1,35, kar pa seveda zavisi od dosežene fakturirane realizacije in doseženega dohodka. S tem pravilnikom bomo imeli realnejše nagrajevanje, oziroma večji ali manjši osebni dohodek in višina vrednosti obračunske točke ne bo več stalna. S tem je celotni kolektiv postavljen v situacijo, da mora delati dobro, da doseže boljše osebne dohodke, oziroma, če so rezultati dela slabi prejme lahko nižje osebne dohodke kakor pa sedaj.
Izračun vrednosti točke za posamezne mesece bo izračunavala eko-nomsko-analitska služba na podlagi mesečnih knjigovodskih podatkov in Posebne tabele, katera je sestavni del Pravilnika.
Pravilnik o kvaliteti je bil sprejet za vse štiri proizvodne obrate in sicer predilnico, pripravljalnico-tkal-nico, oplemenitilnico in konfekcijo. Namen pravilnika je, da stimulira kvalitetno opravljeno delo, oziroma destimulira slabo opravljeno delo. Končni cilj katerega naj doseže pravilnik pa je, da kolektiv s svojim delom doseže boljšo kvaliteto, kakor pa smo jo imeli do sedaj. Trgovina zahteva samo prvovrstno blago in zelo
dokazali, da bodo vzgled ostalim članom.
Tovariš Milan Narat je ob tej priliki čestital novim članom in jim izročil v spomin darila.
O tekoči problematiki v podjetju je govoril tov. direktor: Prodaja v zadnjih mesecih poteka v redu, vendar ne tako kot bi želeli. Težje je s plačili dolžnikov. Prav tako pa smo tudi mi slabi plačniki. Nastaja problem likvidnosti in iščemo razne transakcije. Nadalje je tov. direktor povedal o predlogu, ki je bil iznesen že na zadnji seji UO in sicer, da ni povišali za 10—15 °/n OD strokovnemu kadru v podjetju, od mojstrov navzgor.
Strokovnega kadra nam manjka *n to v komercialnem oddelku, tehničnem sektorju in manjka nam tudi mojstrov. Interesentov za ta delovna mesta pa ni, ker so OD prenizki. Taka politika, da je strokovni kader dobro stimuliran, mora privesti do lesa, da bo tudi celotni kolektiv bolje Prosperiral.
Tovariš Skok Aleksander — sekretar Občinskega komiteja ZK Domžale je apeliral na OO ZK, da zavzame tako stališče, da bodo OD na primerni višini tam, kjer bodo najboljše naloženi. Zato naj OO ZK Predlog tov. direktorja prouči in ga Podpre.
o kvaliteti
nerada prevzema v prodajo nekvalitetne izdelke, kateri zaradi tega večkrat ostanejo v skladišču. S slabo kvaliteto pa ni otežkočena samo prodaja naših izdelkov, ampak se tudi znižuje doseženi dohodek s prodajo. Pri prodaji nekvalitetnih izdelkov moramo priznavati 10—15 “/» popusta, glede na samo kvaliteto izdelka.
Pravilnik obsega tri različna merila za izračun OD in sicer:
1.	Tabele za tehnično osebje v proizvodnih obratih.
2.	Posebne sezname odbitih točk za nekvalitetno delo.
3.	Posebna merila za izračun OD za tkalke.
Tabele za tehnično osebje predvidevajo razpon od —15 “/o do + 15 ’Vi> zmanjšanje, ali povečanja OD od 100 %> osnove in to z ozirom na doseženo kvaliteto izdelkov. Praktično to pomeni, da lahko pri slabi kvaliteti prejme 85 'Vo OD, pri dobri kvaliteti pa 115 */» OD. Normativi so postavljeni ločeno po posameznih obratih, v sled različnih zaključenih tehnoloških procesov.
Za tkalke ostane sistem izračunavanja OD isti. Razlika je le v tem, da gredo v klasifikacijo vsi izdelki, razen a rt. 5010 in 5011.
Izračun OD z ozirom na kvaliteto izdelkov je naslednji:
I.	klasa: 110 0/o od 100 °/o osnove
II.	klasa:	80 %> od 100 ”/i> osnove
III.	klasa: GO %> od 100 “/»osnove
makulatura: 0 %> se ne obračuna
Seznam odbitih točk predvideva zmanjševanje obračunskih točk od 500 do 700 točk in to z ozirom na delovna mesta, vrsto napake in teži ne napake, ki povzroči poslabšanje kvalitete
naših izdelkov na posameznih operacijah tehnološkega procesa. S pomočjo pravilnika naj predvsem odstranjujemo napake, katere so subjektivnega izvora in katerih ni malo, vendar pa bistveno vplivajo na kvaliteto izdelkov.
Prav tako bo verjetno prišlo s pomočjo tega pravilnika do selekcioniranja dobrih in slabih delavcev.
Pravilnik se bo uporabljal od 1. 6. 1969 dalje in se bodo po njem izračunavali OD. Uporabljali ga bomo tri mesece poizkusno in v tem času se lahko korigira, ali pa dopolni. Verjetno pa se bo uvedlo podobne pravilnike še za določene oddelke, kateri niso še zajeti s tem pravilnikom.
F. Jeraj
Novo gasilsko orodišče
Tov. Brane Zupan razlaga način uporabe protipožarnih aparatov
Stran 3
Ogled tovarne '40HIS!' - Skopje
Na povabilo tovarne organsko kemijske industrije »Naum Naumovski — Borce« iz Skopja ali skrajšano »OHIS« sem se z nekaterimi tovariši odzval temu vabilu, dne 12. maja 1969 in si ogledal tovarno, ki izdeluje »Malon« vlakno, katero je za našo predilnico glavna surovina.
Tovarna sama je razmeroma za naše pojme precej velika. Je pravzaprav sestavljena iz bivših dveh tovarn in ima štiri glavne obrate in to: obrat za proizvodnjo »Malon« vlakna,
obrat za proizvodnjo pralnih praškov detergentov »Biljana«, obrat za vinil plošče in obrat za proizvodnjo kemikalij za uničevanje plevela.
V celotni tovarni je zaposleno okoli 2500 ljudi. Vrednost njihove letne produkcije znaša okoli 30 milijard S din (kar je za kemično tovarno razmeroma malo) po njihovem planu razvoja (in po njihovih izjavah) naj bi v nekaj letih ta vrednost bruto produkta narasla na 80 milijard? Povprečna plača na zaposlenega znaša okoli 80 000 S din (koliko pod to številko ne vem, kajti tisti, s katerimi sem se razgovarjal, ali sami niso točno vedeli ali niso hoteli povedati).
Kakor sem uspel izvedeti, je njihov obrat za proizvodnjo »Malon« vlakna najbolj donosen. Vsled malo časa nismo bili v stanju ogledati si celo tovarno, marveč samo obrat za proizvodnjo »Malon« vlakna, kateri nas je tudi najbolj zanimal.
Obrat za izdelavo »Malon« vlakna se sestoji iz treh oddelkov, iz izdelave vlakna, iz mehanske predelave vlakna — kabla in barvarne. V oddelku za izdelavo vlaknenega kabla imajo montirana dva vzporedna agregata. Trenutno so delali na enem izmed agregatov svetleče-glanz vlakno na drugem pa motno. Po navadi pozneje ta oba vlaknena kabla tudi mešajo, da s tem pridobijo na kvali-
Tov. Lamberšek preizkuša aparat
teti. Surovino »Polymer« za vlakno uvažajo. To surovino, katera je v tekočem stanju pod pritiskom izstiska-vajo skozi šobe v obarijalno kopel, kjer se ta tekoča surovina strdi, nato pa gre vlakno skozi več izpiralnih (pravzaprav je to vseskozi ena dolga koritasta kopel po protitočnem sistemu) kopeli in skozi sušilnico, kjer se vlakno dokončno strdi in termo-fiksira. Vsaka šoba ima okoli 40 000 majhnih luknjic, kapilar in še te luknjice določajo približno debelino vlakna deniažo le približno zato, ker se v ispiralni kopeli vlakna še nategujejo in s tem tanjšajo. Takih šob ima stroj 2-krat 3X4. Dvakrat vsled tega, da so 3 X 4 šobe delavne, ostalih 3 X 4 pa čistijo in zamenjajo z večjimi ali manjšimi luknjicami, kajti masa mora teči kontinuirno, da se v ceveh ne strdi. Delajo v štirih izmenah. Agregat je zelo dolg. Seveda je vse to precej laično povedano, ker je moj namen prikazati samo načelno sliko, kako pridejo do vlakna.
Tako izdelan kabel vlaken (kakor ga imenujejo) gre nato na mehansko obdelavo in to ali na štapliranje ali pa konvertiranje.
Če je kabel namenjen za štapliranje se to vrši še v istem oddelku (kemičnem), kjer je v bližini termofik-sime sušilnice montiran rezilni (štap-lirni) stroj. Ker se to nahaja v I. nadstropju padajo vlakna, seveda po primerni cevi direktno v stiskalnico, kjer ga stiskajo v bale, katere so potem pripravljene za transport.
Drugi način mehanske obdelave je pa ta, da gre kabel vlaken na kon-ventirni stroj od tu pa skozi hitro tekoče raztezalke in končno na bo-binerko. Bobine se nato adjustirajo — spakirajo v bale in so kot take pripravljene za transport.
Tak je postopek za surovo — belo vlakno. Če pa hočejo izdelati barvasto vlakno, ga predhodno v traku barvajo v barvalnih aparatih nato pa
šele družijo in nadaljujejo postopek na isti način kot za surovo vlakno.
Boljši način barvanja vlakna je ta, da se še pri izdelavi vlakna obarva maso ko je še v tekočem stanju, vendar se ta način uporablja le za večje količine, kar za enkrat pri njih ne pride v poštev.
Za kontrolo kvalitete vlakna imajo poleg drugega tudi manjši pred-predilni (flager) in p redilni stroj.
Celotni strojni park je italijanskega in ameriškega izvora od koder uvažajo tudi glavno surovino za izdelavo »Malona« to je »Polymer«.
Kakor skoraj v vsaki tovarni, tako so tudi pri njih razne pomanjkljivosti, katere imajo namen postopoma odpraviti.
Ker vem, da vas je malo, kateri ste bili v kratkem ali vsaj po potresu v glavnem mestu naše bratske republike Makedonije, v Skopju, bi vam rad podal nekaj mojih osebnih vtisov.
Čim stopiš z vlaka, zagledaš še izza potresa porušeno postajno poslopje in na njem uro, ki se je ustavila v času potresa ter še danes kaže čas te narodne nesreče. To poslopje ne mislijo porušiti, temeč ga nameravajo urediti kot spomenik, kolodvor sam pa prestaviti na drugo mesto.
Mesto ima okrog 300 000 prebivalcev. Je zelo razvlečeno, saj pravijo, da je dolgo okoli 35 km. Center mesta je razmeroma majhen. Ves ostali del pa je nestrnjen in izgleda tako kakor bi bilo sestavljeno iz posameznih vasi, med katerimi je mnogo prostora. Sledovi potresa so še marsikje vidni, vendar ruševine postopoma odstranjujejo. Skozi mesto teče reka Vardar, katere voda je blatna, ker teče pač po bolj ilovnatem terenu. Prebivalci so poleg Makedoncev tudi Srbi, Siptarji in Turki. Šiptarji in Turki so muslimanske vere. Imajo tudi več svojih molilnic — džamij in značilno za vsa taka mesta tudi »Baš-čaršijo«.
Ker sem imel zelo malo časa, si si nisem mogel ogledati tudi drugih značilnosti in znamenitosti tega kraja in vam jih zato tudi ne morem posredovati...	A_ Zomada
Prodaja
V MESECU APRILU
Prodaja v mesecu aprilu ni potekala po predvidenem planu, ker ni bilo dovolj naročenih tkanin na razpolago, pa tudi izvozni plan ni bil dosežen.
Plan prodaje je bil dosežen le 84,2 %>.
Če izvršimo primerjavo z lanskim aprilom, ugotovimo, da smo za 2 do 3 »/o prodali več kot lani.
Analiza nedobavljenih tkanin pokaže, da nismo imeli dovolj garnitur, enobarvnih prtov, nekaterih desenov zaves in pa težke jadrovine. Se vedno nam teh artiklov primanjkuje, celo krojaškega kanafasa trenutno ni dovolj na razpolago.
Makulatumega blaga smo imeli v aprilu 7785 m.
Poročilo
nabavnega oddelka
Dobave premoga smo omejili in prilagodili našim potrebam. Novi parni kotel proizvodnje »Duro Bakovič« iz Slavonskega Broda, je bil ponovno v okvari in se je zaradi tega poraba premoga zmanjšala.
V marcu smo prevzeli 87 °/o planirane količine bombažne preje, v aprilu pa 85 ”/», kot je to narekovala proizvodnja.
Sintetične preje smo prejeli skoraj 100*/», prav tako lanene.
Sintetičnega vlakna smo prejeli 8 "/(> več, ker potrebujemo barvano vlakno v raznih barvah in nam ga dobavitelj pri manjših količinah včasih dobavi več.
Kvaliteta Malon vlakna iz Skopja se je izboljšala, vendar imamo še vedno težave pri barvani preji. Tovarna nam namreč ne dobavlja vlakna točno po barvni karti, zaradi česar pride do raznih nians v tkaninah.
Barve in kemikalije iz domačega trga prejemamo v postavljenih rokih, iz uvoza pa pride včasih do zamude, ker so s strani proizvodnje prepozno dani nalogi za naročila. Pri uvoženih barvah in kemikalijah je treba računati na najkrajši dobavni rok vsaj mesec dni.
Pomožni material kupujemo v glavnem sproti, na zalogi imamo samo rezervne dele za stroje.
Vse zaloge, ki jih imamo po skladiščih so zmanjšane na minimum, tako da nam vežejo čim manj finančnih sredstev.
Proizvodnja in kvaliteta
V MESECU APRILU
V mesecu aprilu so vsi proizvodni obrati razen tkalnice obratovali normalno. V obratu tkalnice so se stavili iz pogona tkalski stroji v zgornji tkalnici, zaradi manjših zahtev trga. Predilnica in konfekcija sta delali tudi ob prostih sobotah zaradi potreb tkalnice v sintetični preji in naročil komercialnega oddelka.
Oskrba s surovinami je bila količinsko zadovoljiva. Sama kvaliteta nabavljene preje pa je z ozirom na trdnost, egaliteto in nianse slabša kakor v preteklem letu. Problem pri nabavi je nastal pri Nm 16/1 in Nm 100/2 ter Nm 20/1.
Izpolnitev plana v posameznih pbratih je bila v mesecu aprilu 1969 in v primerjavi z aprilom 1968 naslednja:
Predilnica: predenje sukanje Tkalnica 000 votkov Oplemenit. t. m Tiskarna t. m b. m
Konfekcija PLC
Plan april 1969 °/o	Index april 1968 "/o
116,4	124,9
70,3	84,4
92,2	80,6
102,1	85,3
—	97,2
—	125,3
102,2	99,3
Kvaliteta adjustiranih tkanin se je v aprilu močno poslabšala in to v
Tako nam jo je zagodla zima v mesecu maju
J. redna se/a UO
Dne 9. maja je bila v direktorjevi pisarni I. redna seja novega upravnega odbora. Dnevni red seje je vseboval :
1.	Konstituiranje
2.	Pravilnik o kvaliteti
3.	Komisije DS
4.	Razno, t
V	zvezi z zgoraj navedenimi točkami dnevnega reda so bili sprejeti naslednji sklepi:
Predlagana in sprejeta sta bila: tov. Jože Knep za predsednika UO in tov. Ivo Sešek za podpredsednika UO.
Člani UO so soglasno potrdili predlog pravilnika o kvaliteti in sicer z dopolnitvijo, da se za konfekcijo (v fazi šivanja), vnese še označevanje. Za napake se določi 200 odbitih točk. Prav tako naj se za oddelek za oblikovanje izdela predlog pravilnika o stimulaciji.
V	zvezi z dogovori o poslovno tehničnem sodelovanju in ogledu proiz-
vseh grupah tkanin. Najbolj pa se je poslabšala kvaliteta v grupi bombažnih tkanin in sicer za 4 °/» in la-neno-bombažne tkanine za 2,5 ”/». Pri bombažno-sintetičnih tkaninah pa je kvaliteta slabša za celih 8,5”/».
Iz navedenih rezultatov lahko zaključimo, da je bilo delo v mesecu aprilu opravljeno izredno nekvalitetno, kar je imelo za posledico močno poslabšanje kvalitete. Ti rezultati nam pričajo, kako prav je imel DS podjetja, da je sprejel pravilnik o kvaliteti, kateri se bo pričel izvajati s 1. 6. 1969.
vodnje cerad iz sintetike, je odobren v mesecu maju obisk pri firmi Hoec-hat, Frankfurt, direktorju podjetja, šefu tehničnega sektorja, vodji mehansko tehnološke priprave dela in vodji kemijsko tehnološke priprave dela. V začetku junija pa obisk tov. direktorja in vodje kemijsko tehnološke priprave dela pri firmi Filital, Milano, glede možnosti obdelave naših cerad.
V nadaljnjem razgovoru je direktor podjetja predlagal, da bi povišali OD za 10—15”/» strokovnemu kadru, od mojstrov navzgor in sicer iz sledečih razlogov:
Strokovni kader pri nas, ima z ozirom na druga podjetja, prenizke OD in zato iapušča naše podjetje. Ker pa vemo, da nam je strokovni kader nujno potreben, in da za tako nizke OD, kot jih ima ta kader sedaj pri nas ne bomo dobili novih strokovnjakov, bi bilo nujno povišati osebne dohodke.
Konkreten predlog še ni pripravljen in bi se o tem še razpravljalo na eni izmed prihodnjih sej.
Tovariš Milan Narat ima pripombe glede seminarja za mojstre, ki je bil organiziran pri nas. Po njegovem mnenju seminar ni bil učinkovit.
Direktor podjetja mu je odgovoril, da je bil seminar organiziran zaradi nepoučenosti delavcev v pogledu sintetike. Če je delavec seznanjen oz. poučen o ravnanju s sintetiko, potem se lahko od njega zahteva kvalitetno delo in se ga za nekvalitetno delo lahko kaznuje. Taki seminarji so lahko samo pozitivni. Tovariš direktor je še pripomnil, da bo imel z udeleženci seminarja sestanek in se bo pozanimal o pomanjkljivostih seminarja, v kolikor so obstajale.
I. redna seja delavskega sveta
Dne 24. 4. je imel novoizvoljeni DS »Induplati« Jarše svojo I. redno sejo. Predsednik DS tov. Brane Zupan je pozdravil navzoče, se zahvalil starim članom za sodelovanje v pretekli mandatni dobi in obenem čestital novo izvoljenim članom DS za izkazano zaupanje z željo, da bi v redu izpolnjevali zaupane naloge.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
Za zapisnikarja DS je bila izvoljena tov. Verena Orehek. Za overo-vatelja zapisnika pa tov. Franc Rihtar in tov. Milan Narat.
Člani DS so soglasno dali razreš-nico staremu UO.
V novi UO so bili izvoljeni sledeči kandidati:
1.	Knep	Jože	23	glasov
2.	Pislak	Stane	20	glasov
3.	Urbanija Viktor	19	glasov
4.	Narat	Milan	18	glasov
5.	Sešek	Ivo	17	glasov
6.	Bartolj Janez	17	glasov
7.	Zupan Pavle	16	glasov
8.	Giovanelli Lovro	15	glasov
Ostali predlagani kandidati: Pavli
Polda, Vavpotič Franc, Mislej Marija in Zakrajšek Olga pa so namestniki članov UO.
Člani DS so potrdili pravilnik o dodatni stimulaciji in sicer naj bi
I.	del tega pravilnika veljal od 1. 1. 1969 dalje, drugi del od 1. 5. 1969 in tretji del od 1. 1. 1969 dalje. Pravilnik velja za dobo treh mesecev, nakar se bo o njegovi veljavnosti ponovno sklepalo. Pravilnik velja za naslednja delovna mesta:
1.	Direktor podjetja
2.	Šef komercialnega sektorja
3.	Šef tehničnega sektorja
4.	Šef računovodskega sektorja
5.	Šef org. analitskega sektorja
6.	Šef sektorja za vzdrževanje in investicije
7.	Šef organizacijsko splošnega sektorja
8.	Vodja mehansko tehnološke priprave dela
9.	Vodja kemijsko tehnološke priprave dela
10.	Vodja nabave
11.	Vodja prodaje na domačem trgu
12.	Obratovodja
13.	Referenta v prodaji
Sprejet je bil tudi sklep, da se predstavnikom podjetja »Juta« iz CSSR omogoči ogled našega podjetja in da bodo naši gostje v počitniškem domu v Umagu.
II. redna
Druga redna seja DS je bila 15. maja z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pravilnik o kvaliteti
2.	Poročilo predsednikov komisij DS
3.	Razno
Predsednik komisije za vsklaje-vanje pravilnika za delitev OD tov. inž. Franc Jeraj, je podal obrazložitev k pravilniku o kvaliteti. Predlog komisije DS je bil, da se vnese v pravilnik popravek točk za sledeči delovni mesti:
—	delovno mesto na sušilno raz-penjalncm stroju, od 280 na 310 točk
—	delovno mesto pri barvanju na foulardu, od 340 do 370 točk.
Na podlagi obrazložitve tov. inž. Franca Jeraja je DS soglasno potrdil predlog komisije za vsklajevanje pravilnika za delitev OD glede popravka števila točk.
Nadalje je predvidena še sprememba za delovno mesto v konfekciji in sicer pri varjenju PVC ccrad. Pripraviti je treba opis delovnega mesta in nato predlog za DS.
Stroški se bodo krili iz sklada skupne porabe.
Istočasno z novo trgovino bomo zgradili tudi novo vratarnico, v skupni vrednosti 52 270 000 S din. 50 %> od tega zneska plačamo pred pričetkom gradnje kot avans, ostalo pa do 15. marca 1970.
Mladinskemu aktivu našega podjetja se odobri 50 000 S din kot prispevek za izlet v dolino Krke in v »Novoteks« Novo mesto.
Ob koncu seje se je direktor podjetja zahvalil v imenu uprave in v svojem imenu članom starega DS in UO za sodelovanje in čestital novo izvoljenim članom DS in UO ter jim zaželel obilo uspeha pri delu.
Seja DS
Pravilnik o kvaliteti obsega tri različna merila za izračun OD in sicer:
1.	Tabele za tehnično osebje v proizvodnji za: predilnico, tkalnico, oplemenitilnico, konfekcijo.
2.	Posebna merila za izračun OD za tkalke.
3.	Posebne tabele odbitih točk za nekvalitetno opravljeno delo na posameznih delovnih mestih in sicer ločeno po obratih.
Sklep: Člani DS so soglasno potrdili pravilnik o kvaliteti, ki se bo uporabljal od 1. junija 1969 dalje in bo v poizkusni fazi tri mesece.
Člani DS so sprejeli tudi sklep, v katerem se strinjajo s predlogom članov UO o sestavu komisij delavskega sveta.
Delavski svet je imenoval za uradnega poizvedovalca pri disciplinski komisiji tov. Inga Paša — pravnika.
Poizvedbena komisija v sestavu treh članov za obravnavo disciplinskih prekrškov vodilnega kadra, pa se določi za vsak primer posebej.
Teža snega je najbolj prizadela drevje
Obvestila
iz kadrovske službe
Vstopi :
1.	Katja Kolar, tekst, tehnik, vstopila 1. 5. 1969,
2.	Marija Zupan, pom. v kuhinji, vstopila 29. 4. 1969.
Izstopi:
1.	Petra Čuden, likovni tehnik, izstopila 30. 4. .1969,
2.	Marija Dornik, previjalka, upokojena 30. 4. 1969,
3.	Sašo Istenič, kemijski tehnik, izstopil 30. 4. i969,
4.	Marija Golob, tiskar, izstopila 13.
5.	1969,
5.	dipl. ing. Meta Mlakar, izstopila
14.	5. 1969,
6.	Alojz Miklič, kuhar, izstopil 16. 5. 1969.
Stran 6
1	K«	Lf'	fj|| K	^	rf :W
	■ :|1		
Sindikalna organizacija INDU-PLATI v letošnjem letu omogoča 42 članom kolektiva letovanje na morju in sicer: 15 članov kolektiva je takih, ki jim je iz zdravstvenih razlogov potrebno zdravljenje ob morju. Te nam je posredovala naša Obratna ombulanta. 27 članov kolektiva pa je takih, ki jim socialno stanje ne dopušča, da bi si sami na svoje stroške privoščili letovanje na morju.
Poleg tega pa smo s sodelovanjem uprave in medicinske sestre tudi letos omogočili letovanje 60 članom kolektiva, ki so zaposleni na delovnih mestih, kjer so izpostavljeni težjim pogojem dela.
Tako bo letos vsak deveti član kolektiva letoval v naših počitniških
Posvet pred pričetkom tekme
[ŠPORT
Občinske sindikalne igre "■Po delu šport in razvedrilo« Sekcija — nogomet
Na sestanku za tekmovanje v nogometu meseca aprila so bili prisotni vsi vodje ekip. Namen je bil dogovor sistema in samega žrebanja. Sistem tekmovanja je sledeč: žreb je določil ekipe v dve grupi, v katerih igra vsak z vsakim.
Zaključek oziroma finalni del tekmovanja od 1. do 4. mesta se odigra Po sistemu: 1. prve grupe igra z 2. druge grupe; 1. druge grupe igra z
2.	prve grupe. Potem igrata premaganca med seboj za 3. in 4. mesto, zmagovalca za 1. in 2. mesto. Za ostala mesta pa se zvrste ekipe po dobljenih točkah.
Na sestanku so bili sprejeti tudi sledeči sklepi:
1.	Igra se dvakrat po 30 minut — Polčas 10 minut.
2.	Menja se lahko dva zunanja člana igralca in vratarja v času celotne tekme.
3.	Igralec, izključen med tekmo nima pravice nastopa na naslednjo tekmo. V slučaju grobega prekrška Pa za celotno tekmovanje.
4.	V slučaju zamude se čaka samo 15 minut, po tem času zamudnik zgubi tekmo.
5.	Pravico nastopa imajo vsi učenci oziroma dijaki, ki so vključeni v matični sindikat. V nasprotnem slučaju je ekipa izključena iz tekmovanja.
Razdelitev ekip:
Prva grupa 1. Mlinostroj
3.	Lek
5.	SIC
7.	STUGŠ
9.	Papirnica
Druga grupa 2. ZKI
4.	Induplati
6.	AE Ihan
8.	Tosama
10.	Toko
Rezultati in izid tekmovanja bo objavljen v naslednji številki. Istočasno naj povem še to, da je novi predsednik Občinske skupščine tov. Klemenc na eni izmed sej izjavil, da se bodo sredstva za šport povečala in bolj objektivno delila društvom v občini. Za vrhunske športnike pa bo treba najti drug vir. (Bodimo optimisti!)
domovih na stroške kolektiva. Prav gotovo je to uspeh, ki ga ni zanemariti in v prihodnjih letih še bolj razširiti v mejah razpoložljivih možnosti.
Obveščamo vse člane kolektiva, da naj se 21. junija v čim večjem številu udeleže pohoda po poteh »Kamniškega odreda«. Prevoz v Kamniško Bistrico in nazaj je brezplačen. S seboj prinesite porcijo in pribor. Odhod avtobusa bo 21. junija 1969 ob 7. uri 30 minut izpred vratarnice podjetja.
Prijave sprejema tov. Slapšak Marjan do 19. junija 1969.
Prosimo, za čim večjo udeležbo. V primeru slabega vremena se pohod preloži do nadaljnjega.
Sindikalna organizacija »Induplati«
Naša nogometna ekipa, ki nas zastopa na občinskih sindikalnih igrah
Obvestilo
8. maja 1969 je v Ur. 1. SFRJ št. 20 izšel Zakon o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Od vrste pomembnih novosti, ki jih prinaša ta zakon in o katerih bo nedvomno treba še razpravljati v okviru delovnih skupnosti, vsekakor pa na njihovi podlagi spremeniti oziroma dopolniti do sedaj veljavne pravilnike o delovnih razmerjih, hočemo za zdaj — zaradi aktualnosti! — opozoriti samo na eno. V 12. členu je omenjeni zakon določil, da se »ustrezni krajši dnevni delovni čas tudi v 5-dnevnem delovnem tednu ne poveča delavki, ki ima zaradi hranjenja in nege otroka pravico do 4-urnega dnevnega delovnega časa, in ne delavcu, ki ima zaradi posebnih delovnih pogojev ali zaradi zmanjšane delovne sposobnosti (invalid) pravico do krajšega delovnega časa«. To pomeni, da bodo
delavke, ki hranijo in negujejo otroka v starosti do osmih mesecev in ki uveljavljajo svojo pravico, da delajo v skrajšanem delovnem času, odslej tudi v 5-dnevnem delovnem tednu delale vedno le po 4 ure na dan, da jim torej za uveljavitev te njihove pravice ne bo več treba v okviru 5-dnevnega delovnega tedna izpolniti 24 ur dela, to je delati nekaj dni v tednu tudi po 5 ur (oz. dvakrat po 6 ur). Razliko teh štirih .ur, ki jo pogojuje uvedba 5-dnevnega delovnega tedna, jim bo odslej na enak način kot za drugi delovni čas, ko ne delajo, kril Zavod za socialno zavarovanje. To velja po omenjeni zakonski določbi analogno seveda tudi za delavce, ki imajo zaradi posebnih delovnih pogojev ali zaradi zmanjšanih delovnih sposobnosti pravico do skrajšanega delovnega časa.
3xobraževanje
Sredi aprila se je pričel tečaj za mojstre in podmosjstrc v podjetju. Ker je trenutno še v teku, je težko podati oceno o njegovem učinku. Predvidevamo, da trud, čas in sredstva ne bodo slabo naložena. Program tečaja je bil izdelan doma in tudi predavatelji so iz vrst domačih strokovnjakov.
Ne glede na nekatere pomanjkljivosti tečaja, zlasti časa in kraja, pa o izobraževanju nekaj več besed.
Pri nas in v svetu je ni šole in je tudi ne bo, ki bi ob koncu izoblikovala človeka, sposobnega da se takoj vključi v delovni proces. To je dejstvo, mimo katerega ne moremo in prav vsi smo bili v enakem položaju, ko smo prvič prijeli za delo. S
časom pa se človek svojega dela privadi, pridobi bogate delovne izkušnje in vse bi bilo lepo in prav do konca delovne dobe, če ne bi bilo povsod napredka. Napredek, pa naj si bo v vsakdanjem življenju, tehniki, znanosti pa nas vedno postavlja v položaj, da vsega le ne vemo. Kdor drugače misli, se zelo moti. In nekaj takih imamo.
Najbolj opazno potrebo po izobraževanju smo pri nas občutili ob prehodu na novo tehnologijo. Žal smo vse preveč razpravljali, naredili pa malo. Dajmo enkrat poizkusiti drugače, morda ravno obratno! V letošnjem letu bo še nekaj ukrepov, da bi stanje izboljšali in še precej sodelavcev bo imelo možnost, da se seznani z novitetami.
2e dalj časa čutimo pomanjkanje po trgovinskem lokalu, kjer bi lahko prodajali naše blago ne samo delavcem Induplati, temveč tudi ostalim strankam. Prav tako ne bomo prodajali samo ostankov, temveč tudi regularno robo. Blago, namenjeno strankam bo v trgovini tudi razstavljeno, tako da bo kupec res dobil tisto blago, ki najbolj odgovarja njegovim zahtevam.
Gradbena dela nove vratarnice in trgovine izvaja gradbeno podjetje Obnova, ki je izdelalo tudi projekt. Pogodba za dokončanje gradbenih del je določena za fiksno ceno, rok
pa je 15. julij 1969. Urediti pa bo seveda še potrebno notranjo opremo trgovine kot tudi vratarnice. V vratarnici bodo posebni prostori za telefonista — kompletna telefonska centrala z ozvočenjem, prostor za akumulatorje, in govorilnica. Površina prodajalne bo 92 m2, vratarnice pa okoli 72 m2. Streha celotnega objekta bo ravna in bo na posebnih nosilcih, tako da bo imel objekt tudi hapušč.
Za priključek instalacij bo potrebno prekopati dvorišče v širini 1 m. Obstoječa vratarnica se bo podrla šele ko bo možno preseliti vratarje v nove prostore.
PO POTEH
KAMNIŠKEGA ODREDA
Občinski sindikalni svet Domžale prireja dne 21. junija 1969 pohod po poteh »Kamniškega odreda« kot zaključno prireditev ob 50-letnici ustanovitve SKOJ, KPJ in sindikatov. Prireditelj vabi vse politične in množične organizacije, da se tega pohoda udeležbe v čim večjem številu. Namen tega pohoda je, da se z množično manifestacijo obude spomini borcev NOB, ki so prelivali kri za našo boljšo bodočnost — sedanjost, ki jo urejamo v duhu socializma in enakopravnosti. Tovariši, ki so preživeli hude boje na Veliki planini bodo na poti iz Kamniške Bistrice preko Dola, Jam, Velike planine in Male planine tolmačili pot borcev, ki so sodelovali v hudih bojih na Veliki planini.
Zaključna prireditev bo pri našem planinskem domu, kjer bo kulturni program s sodelovanjem pevskega zbora, recitatorjev in govornikov. Po zaključni prireditvi pa bodo s »partizanskega kotla« delili partizanski golaž udeležencem pohoda.
Namen tega pohoda je, da se približamo preteklosti, časom ko ,so delavske organizacije organizirale ilegalne pohode na proslavljanje delavskega praznika 1. maja na Veliko planino. Na teh pohodih so govorili tedanji voditelji delavskih strank o pomembnosti sindikatov, kot vodilnega delavskega proletariata, ki je v času NOB uresničil svoje zahteve in leta 1950 prevzel samoupravljanje v svoje roke.
Ta spominska obeležja čutimo v sebi kadar hodimo po Veliki planini. V duhu vidimo delavce, ki so prihajali na ta zborovanja s cvetočo reso v gumbnici, kar je bil dogovorjeni znak vseh naprednih, enako mislečih ljudi.
21. junija bodo v srcih borcev in članov teh ilegalnih zborovanj pri-kipeli na dan spomini na preteklost. Tu se bosta srečali na tem pohodu dve generaciji, ki sta vsaka po svoje pripomogli razvoju današnjega časa.
M. S.
Zahvala
Sindikalni podružnici se zahvaljujem za nepričakovan obisk in denarno pomoč.,
Ivanka Smdelj
tPofoohiltM ,'jg jo t
1. Majda Markovšek, šivilja, poročena Kramar.
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jošo Gagel. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani