Poitnlna platan« v gotovini ^ btuMvonkl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 162 Maribor, sobota 19. julija 1930 » JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri RaCun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 ^•'i* masačno, prejentn v upravi ali po poiti 10 Din. dottavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uradn.2440 Uprava 2455 U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglaae sprajama tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prašsrnova ulici it. 4 Ob krsti Toneta Maleia POGREB PONESREČENEGA BORCA SOKOLA BO JUTRI OB PRISOTNOSTI KRALJEVEGA ODPOSLANCA. Končni cilj nemških plebiscitnih slavnosti Že včeraj smo ponovno — na pod-Ia£l dogodkov v avstrijskem parlamentu — ugotovili, kako enotno in složno nastopajo v Avstriji — in tudi v, Nemčiji — vse politične, kulturne, obrambne. gospodarske in vse druge ?r*anizacije in stranke in kako naj-Nšl socijalni-demokrat sedi poleg naibolj zagrizenega klerikalca odnos-Vsenemca. Nacijonalizem spaja te l.8*0 nasprotne elemente, ljubezen do "e*n§tva in sovraštvo do slovanstva fužl najhujše politične nasprotnike v xnP samo telo, dasi gre samo za koš-zemlje, prepojene s slovanskim ^ojem in s slovensko krvjo, zemlje, ‘Kjer narod naš dokaze hrani« — še dandanes! Vsakdo ima pravico slaviti jubileje, Kakor pač ve in more. Slavimo jih mi, 2akaj bi jih ne slavili Korošci in Avstrijci z rajhovci vred. Vse to je res ln leži na dlani. A prav tako je res, da so tudi proslavam jubilejev postavlje-n® meje, katerih ni dobro prekoračiti ne v moralnem in tudi ne ne v gmotam oziru. Zakaj, če proslavlja moj Sosed jubilej stavbe svoje hiše s tem. ~a zažge mojo, se bom lepo zahvalil “a tak jubilej jaz. zahvalili se bodo pa rudi drugi. Vsakdo me bode imenoval *a norca, če pri jubilejski proslavi mečem denar skozi okna in vrata — p° zaključku proslave si bom pa zopet ?al malho na ramo in šel prav tako eraČit. kakor sem hodil preje. , Ako se pa proslavljajo jubileju pre-"° moralnih in gmotno dovoljenih j”eJ- potem to niso več jubileji, ampak j® stvar docela drugačna, ter nosi tu-drugo ime, pa čeprav se skriva za esedo jubilej. j, ‘n to je ravno tisto, kar se danes go J! na Koroškem pod patronanco obeh stemških vlad in s sodelovanjem vseh s,rar>k. Le nepoznavalec razmer in j^inl naivnež bi sodil, da se avstrij-j!:1 Parlament sestane po zaključku jsedanja še k slavnostni seji radi ko-j^ega plebiscita jn votira na tej seji flmilijonov samo za to, da bo ko-vlada pripravila te proslave — 8use torej vse to godi za golo pro* lf07> jubileja. Da bi Avstrija kar ta-*p'le metala miljončke skoro za pra-ne,x nič skozi okno, da bi še v izdat-p.v mer! »švicali« razni drugi fondi različnimi pretvezami — samo m ' desetletnice klavrne ter s skraj-terorjem in po veliki naklonjeno-^ npkaterih velesil dosežene zmage Clftf ires ^oblte na svetu normalnega \re*a ki bi vse to resnično verjel?! Itg ®mčija in Avstriia žrtvuieta vrline pralne in še večje gmotne sile — do*« Plebiscita — ampak radi bo-Dr? na^e Koroške. Zakaj ravno Zoni! iscitnih slavnostih se W’ko gLJ enkrat poživi akrila ?a pri,,*?»-strP^.'?vstr'ie k NemčHf, za katero *mte obe državi. Oficiielno vodil- Sinočl ob osmih so množice ljubljanskega meščanstva s tugo v srcih prihitele na kolodvor, ko se je pripeljala iz Luxemburga preko Monakova v domovino krsta s truplom smrtno ponesrečenega Sokola br. Toneta Maleja. Ob spremstvu številnih potrtih Ljubljančanov, zastopajočih ves užaloščen jugoslo-venski narod, so prepeljali pokojnika na Tabor, kjer pristopajo danes ves dan turobne vrste ihtečega naroda h katafal-ku, da se poslove za vedno od enega najidealnejših Sokolov. — Pogreb bo jutri dopoldne v Ljubljani, popoldne v Bohinju. Ob 9. zjutraj pojde žalni sprevod s Tabora na glavni kolodvor, ob 11.45 odpelje vlak pokojnika v Boh. Bistrico. S tem vlakom odpotuje tudi članstvo in občinstvo, ki se udeleži pogreba v Boh. Bistrici. Udeleženci pogreba v Ljubljani in Boh. Bistrici z območja ljubljanske direkcije imajo četrtinsko vozno ceno. — Kakor je bil veličasten žalni sprevod v Luxembourgu samem ob prisotnosti zastopnikov iuxembourškega dvora, vlade in ostalih najodličnejših osebnosti, ta- ko in še bolj bo izkazal poslednjo čast svojemu bratu-borcu jutri naš narod. Pogreba se udeleže poleg sokolskega članstva od blizu in daleč tudi zastopnik Nj. Vel. kralja ter predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Sokolski domovi širom Jugoslavije so se od|#A črnino in povsod se prirejajo žalni sestanki v spomin nepozabnega brata Maleja. • Žalna seja mariborskega Sokola-Matice. V počastitev spomina Antona Maleja, tragično preminulega Sokola, se je vršila včeraj žalna seja odbora in pred-njaškega zbora Sokola Maribor-matica. Starosta dr. Boštjančič je v kratkih, v srce segajočih besedah izrazil bol mariborskih Sokolov nad izgubo brata, ki je v najvišjem naponu mladih sokolskih sil omahnil prezgodnji smrti v objem-Sokolu I v Ljubljani je bila poslana so-žalna brzojavka. Društvo se po depu-taciji udeleži pogreba. Slava spominu Antona Maleja! Pred strastno uolilno borbo v Nemčiji BERLIN, 19. julija. Proglasi posameznih političnih strank po včerajšnjem razpustu parlamenta kažejo, da bo volilna borba ena najljutejših, kar jih je kedaj | bilo v Nemčiji. Socijalno-demokratskl I proglas napada meščanske stranke ter jim očita, da so prekršile ustavo. Nemško delavstvo, pravi proglas, bo poskrbelo za to, da drevesa diktature ne bodo zrastla do neba. Nemčija ne smo postati in ne bo postala Italija! Francozi o položaju u Nemčiji PARIZ, 19. julija. Tukajšnji listi zelo pesimistično presojajo politični položaj, ki je nastal po razpustu nemškega parlamenta. Listi dvomijo o ustavnosti razpusta in kritizirajo državnega predsednika Hindenburga, izražajoč bojazen, da bodo nove volitve prinesle ojačanje ekstremnih strank, kar bo zelo neugodno uplivalo na nemško zunanjo politiko: Nacionalistični »Echo de Pariš« ugotavlja, da bo kriza v Nemčiji zadala smrtni udarec načrtu Brianda glede p0' ske unije. rn- Uruguaj— Peru 1:0 MONTEVIDEO, 19. julija. Urugvajska nogometna reprezentanca je včeraj premagala enajstorico republike Peru 1:0. Z okrožnega sodišča. Te dni je vodil poslednje kazenske razprave na mariborskem sodišču sodnik okrožnega sodišča višji sodni svetnik g. Janko Guzelj, ki je dosegel zakonito službeno dobo in stopi po sodnih počitnicah v pokoj.* Nadsvetnik g. Guzelj je bil markantna osebnost našega okrožnega sodišča, znan po svojih izrednih jurističnih sposobnostih in zelo priljubljen zbog svoje koncilijanfnosti tako med tovariši kot tudi pri odvetnikih in občinstvu. Poročil se je pri Sp. Kungoti dne 16. tm. g. Belec Janko, učitelj pri Sv. Juriju ob Ščavnici z gdč. Zorano From, učiteljico pri Kapeli. Mlademu sokolskemu paru želimo obilo sreče! Kolesarske srake ne prenehajo s svojim nepoštenim poslom. Trgovskemu potniku Ivanu Majcu je zginilo sinoči dvokolo v Ljudski kleti v Grajski ulici, mesar Konrad Kirbiš pa je bil včeraj popoldne v mestni klavnici ob svoje kolo znamke Puch. ni državniki napram zunanji javnosti kaj radi povdarjajo, da ta problem še ni aktualen. Na drugi strani pa uporabijo vsako priliko, da ga v domači in napram tuji javnosti vzdrže -- aktualnega. Jn Ncmcl prav dobro vedo, da bode to vprašanje stalo morda prejo pred odločitvijo, predno si sami mislijo, čisto "otovo pa preje, predno si mislimo ,mi- In zato nalagajo gmotni in moralni kapital sedaj na Koroškem, da jim bo ob tem času nosil bogate , obresti. Zato sejejo sedaj, da bodo želi. ko bo vprašanje priključitve dozorelo. Zakaj tudi taka vprašanja zore in tudi dozore čisto gotovo, ko pride i pravi čas. Na drugi strani pa je desetletni jubilej plebiscita najlepša prilika, da se nemškim deželanom natrosi nekaj peska v oči, slovenskim Korošcem pa zamaši usta, da ne vprašajo, kje so tiste slovesne obljube ustmene in pismene, katere so dajali pred 10 leti gg. Scliumy & Co. v Smenp vlade o narodni pravičnosti, gospodarskem napredku itd. Z eno besedo: kje je danes tisti raj, katerega so obljubljali slovenskim in nemškim Korošcem pred plebiscitom? Kar so grešili v desetih letih, to hočejo prikriti napram ljudstvu ln napram sebi — s proslavami! A naorani nam te«? hod nrl-krl!i! Oživljena priroda se giblje in dviga k življenju bujnemu novemu, ko ji je obilni dež razklenil verige ječe suše. Še nas je pretekli torek nebo zopet izdatno poškropila (1 cm 2 mm vode), da so že pričeli tudi potočki dihati. Hvala Bogu, hudiču pa figo za obilni mokri blagoslov, vse se zdaj giblje, veselo živi, upanje v dobro povsod se smeji. Vsedobro nebo nam ostani naklonjeno, dok da bo čiriček odpel. — Slovenjegoričan. Občni zbor muzlčarjev. Tukajšnja podružnica Saveza muziča-ra kraljevine Jugoslavije, podsaveza Ljubljana, je imela 17. tm. svoj občni zbor v kavarni Bristol v Mariboru. S strani navzočih sq bile podane težke in utemeljene pritožbe glede tega, da zasedajo muzičarska mesta v Mariboru tujci in nepoklicni, muzičarji, domačini pa — ki so že po'14 in več let poklicni muzičari — pa so po cele mesece brez zaslužka. Naloga oblasti je, da tujcem ne pusti odjedati domačinom kruha. V novi odbor podružnice je izvoljen za predsednika g. prof. Glasbene Matice Ludovik Comelli. Štiri mesfa strojnikov so razpisana za vodstvo cestnih valjarjev in traktorjev v banovinski službi. Prosilci morajo biti izprašani šoferji in mehaniki ter vešči popravljalnih del na traktorjih in motorjih. Novo motorno brizgalno majhne tipe si je nabavilo Prostovoljno gasilno društvo v Studencih, koja prispe v najkrajšem času, tako, da bo slovesna blagoslovitev že dne 17. avgusta. Divjanje viharja. 2e preko dne je vlekel včeraj tako neprijeten in sumljiv jugozapaden veter, prinašajoč sedaj neznosno tropsko sopa-rlco in trenutek za tem pravo jesensko hladno sapo, da ni bilo pričakovati v vremenu kaj prida. Proti sedmi uri zvečer pa je pridivjala nevihta preko Pohorja in vsul se je težak dež. Spremljal ga je močan veter, ki je lomil veje in napravil na sadnem drevju v okolici precejšnjo škodo. Na Dravskem polju je bilo tudi nekaj toče, ki je k sreči kmalu prenehala. Iz krajev bivše mariborske oblasti ni nikakih vesti o podobneim divjanju elementov, kakršnega so imeli dobro uro pred našo nevihto v Kranju, kjer je orkan povzročil v mestu in okolic! strahovito razdejanje. Aretirana razgrajača. Sinoči okoli polnoči se je spravil nek! Friderik C- nad cestne pometače na Glavnem trgu ter jih na lepem pričel zmerjati. Ker kljub intervenciji stražnika ni opustil svojih rovtarskih manir, so ga morali aretirati in postaviti za rešetke pri Grafu. — Kmalu za tem je prikolovratil na Glavni trg neki Leo H, ter kot naprošen razgrajal in tulil nemške melodije. Tudi ta brezobzirnež ni hotel ubogati stražnika in je dobil zato plačilo pod ključem. Ljudje, ki so bolni na žolčnlh-Iedvlčnlh in kamenih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Možje zdravniške prakse so .se prepričali, da je »Franz Josefova« voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salin:?no odvajalno sredstvo tako, da jo prir 'očajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 Na Kozjak! Na našo mejo! K PROSLAVI PRAZNIKA Sv. ALEŠA NA PANKRACIJU 20. tm. V neki latinski, od nemškega uradnika sestavljeni listini iz 1. 1222. beremo imena: Pocher za Pohorje, Welik za Velko, Lubenz za Lobnico, Holern za Bezeno; na tem primeru vidimo, kako so Nemci, po .večini Bavarci, skušali slovenska krajevna, gorska in rečna imena prikrojiti svojemu lastnemu jeziku ali pa jih dobesedno po njihovem pomenu prevesti na nemško, odkar so naše prednike z mečem v roki premagali in jih potem s križem krščanske vere oblagodarili. V tisti čas spada tudi nemška beseda za naš Kozjak, Pocchesrucge. Ta pozneji PoBruck, Kozji hrbet, je stal in ostal več kot tisoč let, dokler ni do polovice izginil v plamenih svetovne vojne in v požrtvovalni bor bi Maistrovih borcev. Samo do polovice! Kajti naša severna državna meja gre od Sv. Križa na vzhodu do Košenjaka nad Dravogradom na zapadu nepretrgoma po njegovem hrbtu; tako so samo njegovi južni, proti Dravski dolini nagnjeni obronki prešli v našo last; njegovo severno pobočje pa je ostalo v območju nemške politične in državne oblasti in pod uplivom nemške kulture, dasi spada po narodnosti in krvi svojega prebivalstva, zlasti onega v gornjem delu Pesniške doline, k slovanski državi. Če delaš po njem grebenske izlete od Sv. Križa do Sv. Duha na Ojstrem vrhu, od tod preko Čermenice na Kaplo in k Sv. Pankraciju, ali v njegovem razpadnem odseku na Košenjak in k Sv. Vrbanu, povsod te spremljajo beli mejniki in te spominjajo, da je tu konec rMše in začetek tuje zemlje in tuje oblasti. Ako je res, da je najboljša obramba vsake države zvesto prebivalstvo in da je zlasti treba na mejah trdnega, zavednega in požrtvovalnega rodu, potem ni dvoma, da moramo baš obmejnemu Koz-jakovemu pogorju in njegovemu prebivalstvu posvetiti vso našo pozornost, da se gospodarsko dvigne in materijelno nje gov položaj zboljša, posebno pa, da se v narodnem, kulturnem in državnem pogledu ojači in okrepi do one stopnje, da bo vsako njegovo selo pomenilo majhno trdnjavico za našo državo. Da je bil ta velezanimivi, severno nad Dravo ležeči del naše ožje domovine s svojimi ljubkimi vrhovi, kopami in planjami, s svojimi krasnimi, razglednimi točkami, šumami in vinogradi dosedaj precej zanemarjen, kdo bi to tajil? In vendar v našem Podravju za planince, za male in velike, za mlade in stare, ni nič lepšega in prijetnejšega nego ie izlet spomladi in jesetii po vrheh in rebrih včasi muhasto zverižene-ga Kozjaka. Ko na Pohorju še nič ne zeleni in nič ne cveti, se sprehajaš tu po ze lenečih travnikih mimo duhtečih vrtov, ki obdajajo lepe bele domove. In kadar trta zori in čriček prepeva in te klopotec kliče, si zopet ne moreš misliti lepšega kot izlet k Sv. Vrbanu, zaščitniku naših vinogradov, k Sv. Križu, ali na Janžev vrh nad Selnico, kjer povsod do najnižjih leg uspeva kakor v naših Slov. gor. vin- Prlprave za plebiscitne žalne manifestacije v Mariboru in okrožju so se pričele. Sestavljen je bil te dni iz zastopnikov vseh obrambnih in kulturnih organizacij poseben odbor, ki bo izvršil vse potrebne priprave za dostojni potek žalnih manifestacij ob lOletnici koroškega plebiscita kot odgovor na izzivalne nemške prireditve na Koroškem. Slovenska In hrvatska imena beograjskih ulic. Občinski odbor beograjske občine je v svoji seji 17. tm. sprejel predlog, po katerem se cela vrsta ulic preimenuje na imena odličnih hrvatskih in slovenskih mož. Tako bo imel Beograd v bodoče med drugimi tudi Tavčarjevo, Krekovo, Trubarjevo, Jenkovo ulico itd. Mesta cestarjev je razpisala banska uprava, ki potrebuje za območje okrajnega cestnega odbora v Kozjem 4 banovinske cestarje, v Konjicah 3 in v Marenbergu enega cestarja. ska trta. Res je sicer, da večje družbe izletnikov ne morejo povsod najti primernih prenočišč; toda v krajih, kakor so Pernice, Remšnik, Kapla, Ostri vrh in Sv. Križ, si za silo izletnik že lahko pomaga. Pa tega toliko treba ni, ker se izleti k posameznim točkam iz doline prav lahko izvršijo v enem dnevu. SPD je že od vsega začetka, odkar je začelo delovati, vršilo svoje delo, svoje ogromno delo, v narodnem, domoljubnem in rodoljubnem smislu. Da je sesedaj naša podružnica, ki ima toliko dela in skrbi na Pohorju, tudi še pritegnila v svoj delokrog naše obrnjeno Kozjakovo in Kobansko pogorje in tam uredila za turistovski promet novo planinsko postojanko pri cerkvi Sv. Pankracija na Radljah tik ob državni meji, pomeni važen in velepomemben korak naprej, in sicer v vsakem oziru, ne samo v turistovskem in tujsko-promet-nem, temveč tudi v narodnem in državnem. Kdor je kdaj hodil po teh bregih in hribih, kdor je kdaj govoril s temi našimi obmejnimi ljudmi in njihovimi učitelji in duševnimi pastirji, tisti ve, kako dobrodošel je med njimi slovenski izletnik, ve, kako prijazno in spoštljivo znajo Iju-ca sprejeti, ve pa tudi, kako je tem ljudem in zlasti mladini nad vse ljuba, draga — slovenska knjiga; ljuba in draga, pa tudi potrebna, ponekod le prepotrebna. Zato je tudi popolnoma umestno, da se je v našem mestu ustanovil sicer pod okriljem in v okviru podružnice SPD poseben odsek »Meja«, ki vsakomur že s svojim naslovom pove tudi svoj namen in smoter. Kdor pojde — in teh bo gotovo vedno večje število — na Kobansko, k novi planinski postojanki na najsevernejši točki naše Dravske severne meje, naj ne misli samo na telesni užitek in na blagodati gorskega izleta v duhteči zeleni planinski svet; misli naj tudi na višje cilje in smotre takih izletov; pa naj se vrše posamič ali v večjih skupinah ob prazniku Sv. Aleša. Od vseh strani se bo na ta dan — v nedeljo 20. tm. — okoli cerkve ledenega moža, sv. Pungraca in njegovega tovariša sv. Aleša in v prijetni senci treh slovanskih lip zbral narod. Prišli bodo zopet iz doline, iz Marenber-ga, iz Brezna in z Vuzenice, z vrhov in hribov, z Remšnika, od Kaple in z Ostrega vrha, od Sv. Treh kraljev, od Sv. Primoža, s Pernic in nekateri preko meje. Naj ne bo -mestnega izletnika, naj ne bo zavednega slovenskega planinca, ki ne bi prinesel med naš obmejni narod k novi plan. postojanki »Pungracu« v nahrbtniku s seboj vsaj — eno slovensko knjigo ter jo odložif v ljudski knjižnici v šoli na Remšniku. Ta in slovenska pesem delata čudeže in jih bodeta delala, tako da bo kmalu pozabljen stari «Pocches-rucge« in bo naš Kozjak — naše Kobansko — tudi po svojem duhu in sv. Pan kracij s svojim tovarišem sv. Alešem vred tudi po utripanju srca — slovenski, jugoslovanski. Dr. Fr. M. Prodaja nepremičnin. Albert in Amalija Kropsch v Taborski ulici 11 sta prodala Antonu, Matildi in Tereziji Bauerle za 250.000 Din hišo št. 3 v Frankopanovi ulici. — Angela Skušek na Livadi 5 je prodala prej omenjenim Bauerle za 420.000 Din hišo št. 5 na Livadi. Službeni List št. 14 z dne 18. jul. objavlja zakon o nakupu in prodaji obveznic državnih posojil kraljevine Jugoslavije in srečk Srbskega rdečega križa na obroke; zakon o prevozu monopolovanih predmetov skozi Jugoslavijo; uredbo osrednje vlade o javnem nadzorstvu nad predmeti za občo uporabo; pravilnik o pristojbinah za kontrolo zdravil biološkega izvora; izpremembe in dopolnitve k pravilniku o zobozdravnikih in zobotehnikih. Nemški državni zbor je državni predsednik Hindenburg 18. tm. razpustil. Nove volitve bodo 14. septembra- ~ • Nove zastave dobe jugoslovenskl polki na rojstni dan prestolonaslednika Petra dne 6. sept., ko se bodo vršile tudi velike vojaške svečanosti. Nove zastave bodo jugoslovenske trobojnice z državnim grbom na obeh straneh in z napisom »Z vero v Boga!« na eni ter »Za kralja in očetnjavo!« za drugi strani, en napis v cirilici, drugi v latinici. Državni nameščenci in upokojenci — odtegljaji za odkupnino osebnega dela. V smislu razpisa gradbenega ministrstva od 7. junija 1930, št. 42.293 in skladno z odlokom finančnega ministrstva od 24. junija 1930, št. 83.570/11 se bo za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju banovinskih in občinskih cest odtegnil od prejemkov za mesec avgust 1930 kot odkupnina osebnega dela vsem aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem in sicer aktivnim drž. nameščencem na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del mesečnih aktivnih prejemkov (brez stanarine in vsakršnih doklad), vsem drž. upokojencem pa na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del mesečnih pokojninskih prejemkov (brez doklad). Prednje se objavlja, da ne bo nepotrebnih reklamacij in povpraševanj. Rdeči križ na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju je priredil v nedeljo, dne 6. julija, dopoldan cvetlični in nabiralni »Dan Rdečega križa«, popoldne pa vrtno veselico pri gospej Balonovi. Pobreške gdč. samaritanke in druge so pri prodaji znakov in cvetlic svojo nalogo častno rešile. Za zabavo je skrbela dobro izvežbana in marljiva godba »Glasbenega društva železničarjev«. Posebno zanimanje so vzbujali venčki slovenskih narodnih pesmi. Pri veselici je sodelovala vrla »Zarja«, ki je podkrepila zabavo s svojim izbranim petjem. Kakor vselej, je tudi tokrat z jedili in dobrim vinom kar najbolje postregla ga Balono-va. Po šotorih pa se je točilo pivo, dobivale so se hrenovke in turška kava. Cela "prireditev je precej dobro uspela. Pogrešali pa smo več inteligence, ki se takih dobrodelnih prireditev često rada izogiblje. Časopis za zgodovino in narodopisje. Skupni 3. in 4. zvezek prinaša zanimive odlomke iz slovenske literarne zapuščine Stanka Vraza iz peresa dr. Fr. Ilešiča; istotako zanimiva je razprava dr. Travnerja in Baumgartnerja o srednjeveških novcih v krajih, kjer so bivali Slovenci; za literarne zgodovinarje znamenito je vsekakor razkritje dr. Fr. Kovačiča, da je našel pogrešani »Kalobski rokopis« v Slomškovi osebni knjižnici. Izvestja so polna novih literarno- in kulturnozgodovinskih razkritij. Razid društva. K naši včerajšnji vesti, da se je društvo državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru razšlo, moramo pristaviti še pripombo, da ne obstoja več samostojno društvo, da pa tvori v bodoče z odborom in vsem članstvom vred podružnico enako imenovanega društva, čigar centrala je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Nemški vpad v Srbijo jeseni 1915. V Nemčiji je izšla knjiga Friderika VVoltersa z naslovom »Prehod preko Donave in vpad v Srbijo v jeseni 1915«. Knjiga je sicer pisana z vidika nemškega oficirja, ki je sodeloval pri tem vpadu, a je po vsebini tudi za Jugoslovane zanimiv zgodovinski prispevek naših osvobodilnih bojev. Iz suhoparnih pripovedovanj o premikanju Bavarcev preko Donave je šele razvidno, kakšni srditi boji so se tam vršili za vsako ped zemlje. Pisatelj pripoveduje, da je samo dne 15. okt. 1915 v bojih pred mestom Požare-vac padlo 15 oficirjev in 600 vojakov-Bavarcev, a nasprotno Ie 200 Srbov. Knjiga tudi slika, kako so Nemci prevažali iz Srbije uplenjene stvari in zlasti kovine pošiljali v domovino, medtem ko so Avstriji prepuščali le jetnike, ker ie bila tako sklenjena pogodba. Knjigo je dobiti tudi v mariborski »Ljudski knjižnici« v Narodnem domu, ki je pravkar nabavila tudi še zanimivejšo knjigo odličnega češko-nemškega pisatelja Egona Ervina Kischa iz njegovega dnevnika bojev v Srbiji leta 1919: »Sclireib das auf, Kisch!« špeharski trg. Danes so imeli Špeharji na ?e -'picah 36 zaklanih svinj. 8 telet, 1 telico in 168 Vn- svJniskft 3robo''me. Ciril-Metodarska slavnost na Muti. Ne smemo prezreti veselice, ki jo je priredila Ciril-Metodova podružnica Muta-Vuzenica dne 6. tm. na Muti. Prav mnogo so si prizadevali prireditelji, oso-bito obitelj predsednika C. M. podružnice g. Perkova, da bi nudili obiskovalcem vse, kar le mogoče. Izbrali so si tokrat prvič krasen prostor pod senco gostih kostanjev tik šole. Toda na žalost je splašila mnoge bližnje in daljnje prebivalce ves dan neprestano preteča nevihta z zamolkem grmenjem. Tudi so kvarile obisk kar štiri cerkvene svečanosti v bližnjih cerkvah, požarne slavnosti v Dravogradu in Mežici, kamor so bili obvezni se udeležiti gasilci iz Dravske doline, in končno še za kmete tekma v Slovenjgradcu. Pač pa je bila velika udeležba iz Maribora. Poleg mnogih drugih je bil tam tudi član glavnega odbora CMD g. nadzornik Tomažič. Pevsko društvo »Drava« je nudilo krasen umetniški užitek s petjem narodnih pesmi. Razveseljivo je bilo opaziti, da so sodelovale pri prireditvi v šotorih številne dame, kojim radi prejšnje vzgoje še ne teče gladko slovenski jezik. Toda dobro voljo kažejo za dobro stvar, saj gre za otroški vrtec, ki je bil ustanovljen od CMD. Obisk na tej prireditvi sicer ni bil tak, kakor bi si želeli in kakof je bil na prireditvi, lansko leto ob istero času, to pa iz gornjih razlogov. A t° ne sme omalodušiti nad vse požrtvovalnih prirediteljev in vodstva podružnice. Naj vztrajajo naprej na začrtani poti! Ki' ko težavno, bridko in požrtvovalno i* narodno delo v takih krajih, zna ceniti oni, kdor ima le količkaj vpogleda v razmere na meji. Le ta bo pravilno sodil, upošteval in cenil delo. Poročevalc® v sobotni štev. »Večernika« pa bodi P°“ vedano, da nimamo na Muti razen učiteljstva in dveh uradnikov v tovarni, fla' rodnih ljudi. Biti moramo veseli, da sfl pridobijo drugi starejši tržani za sodelovanje pri slov. narodnih prireditvah, četudi so bili strogo vzgojeni v safli° tujerodnem jeziku. Mlajši zarod že vžge* ja in bo vzgojila narodna šola. Želeli h* le in priporočali narodnim Činiteljem, d* bi skušali dobivati stike tudi s pripr°' stim in kmetskim prebivalstvom, kar s® je svoječasno po prevratu že gojilo. Sprejem gojencev. Komanda mašinske podoficirske Šote vojne mornarice v Kumboru (Boka K®' torska) razglaša, da sprejme v tekoče1® letu 100 gojencev iz meščanstva v sta* rosti od 15 in pol do 18 in pol. Rok z* prijave poteče 31. 8. 1930. Natančneje sprejemni pogoji so interesentom ®2 vpogled med uradnimi urami v mestne®1 vojaškem uradu v Mariboru, SlomŠko^ trg štev. 11. Sobota 19 Sobot* £ REDUTA LETNE NOCl VELIKA KAVARNA^. Družinski večerni koncert ^ danes v soboto v hotelu Halbwidh. nedeljo jutranji in večerni koncert. 206* Pobrežie — slavnost. Neugodno vreme pretekle nedelj® J gasilnemu društvu pokvarilo ves Pr°' gram. Razen impozantne bakljade predvečer ni moglo ničesar izvršfti-silci imajo sicer radi mnogo vode P svojem delu, ob takšnih prilikah Pa ® je ljubša suša. To je konštatiral tudi d legat strojnih livarn iz Ljubljane, k» 'j' hotel zastopati tovarno pri slovesno* ' Občudoval je sicer našo lepo op :0 nevesto, a vreme ni dopuščalo, da b slišal tudi govoriti. Zato pa v nedeljo pol dveh pop. vsi na Pobrežje na do^ čeni prostor; če bo slabo vreme, Pa 3. pred gasilski dom. Program os^ isti, Mar ibarski indnenni drobiš Kulturna v@sti Naša doba. Številka za številko te naše revije bolj dokazuje, kako je bila potrebna, kajti prej niti imeli nismo foruma, pred katerim bi bili lahko razpravljali o neštetih problemih, ki segajo naravnost v osrčje dobe, v kateri živimo. Še lepši napredek pomeni doseta številka, ki je pred nekaj dnevi izšla z bogato in pestro vsebino. V njej srečujemo prvovrstne publiciste: dr. Franceta Goršiča, univ. prof. A. Maklecova, dr. B. Škerlja in druge. Številka je v glavnem posvečena mladinskim vprašanjem in govori o prav-hi zaščiti mladine, o državi in družbi v borbi zoper zločinstvenost mladine, o vprašanju spolne vzgoje itd.' Zelo bogat ie tudi »Kulturni obzornik« in zanimiv 'Politični pregled«. »Naša doba« stane letno 120 Din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Popotnik. Izšla je dVojna skupna št. 9. in 10. s katero se je zaključil 51. letnik. ''Številko je prvič uredil novi urednik g. M. Senkovič in prinaša sledeče sestavke: Perspektiva; Učiteljstvu Dravske banovine; Dr. Stanko Gogala: K polemiki o »novi« in »stari«'šoli; M. Sen-kcvič: Šolsko nadzorstvo po načelih/de^ lovne šole; F. Jandl: Katere činitelje moramo upoštevati pri vzgoji .muropolji ske dece; Ciril Hočevar: Telovadba in strnjeni pouk; Drago Bikue: Praktična slovnica; Vilim Kunst; Šola in radio; Janez Perenič; Bolgarsko šgtetvo; Osterc: Nagrada odličnjakom; France Jandl: Kritika učiteljskih tipov; Vlado Klemenčič: klanje na naših osnovnih šolah;. Anka Mešičkova: Učitelj umetnik pred 100 leti, Pestri sta tudi rubriki »Pregled« in »0-cene«. Kakor izgleda, so se z uredništvom spremenili deloma tudi šotrudniki. 'Nekatere prejšnje pogrešamo, oglasilo pa ■ se je vee novih. Domači prijatelj. Ta ilustrirana družinska revija, s. prilogo »Naš obzo.r« je o-stala tudi letps nespremenjena, le da prinaša še manj izvirnih del. Živi skoraj sa-Do od prevodov. V sedmi številki, ki je dni izšla, prinaša Ivana Vuka črtico »Ne podcenjuj moči'Slabotnejšega« in pre vode pesmi'K- Balrnonta »Prod«, Campo-amorja »Opravičba« ter Tiha »Žalost«. Prvi dve je poslovenil Alojzij' Gradnik. Slede pa: E. Heltai »Žepni, tat«, črtica; Selma & Kassab »Zvenele krizanteme«, Črtica; Desetletnica Šentjakobskega gledališkega odra; Gledališki pregled; O tuberkulozi; Kako se pomladimo; O ženskah in mdških itd. V »Našem' obzofu« so sledeči prispevki: J. Kučera: Janko in Vera (prevod); Julij Nardin: Čarovnik; Lčon Lambry: Nepristni kozak (prevod); Tetoviranje kot okrasek človeškega telesa; Stanko Mencinger: Atene, Delfi in Še kaj; Ali so živeli zmaji ali niso; Chicago; To in ono in za kratek čas. Krog sotrudnikov obeh časopisov je absolutno Preozek, kar ni samo na kvar kvaliteti, mpak tudi — tržnemu uspehu. Žena in dom. S tem ženskim mesečnikom smo Slovenci dobili za naše razmere nenavadno razkošno revijo, ki pa ima |sto napako kakor vse druge, da ne izhaja dovolj redno in da rada druži številke. Tako sta sedaj izšli 6. in 7. številka v skupnem zvezku. V knjižnem delu prinaša prevod novele *Mati«, delo nemškega, zelo čislanega sodobnega pisatelja Leonharda Francka. Pre vel jo je Mile Klopčič. Nadaljuje se Gabriele Preissove koroška povest »Potočnikova Truda« v Prevodu Ivana Podgornika. Gustav Str-PiŠa pa objavlja »Amerikansko novelo«. Slede razne drobnarije za ženo in dom 'p obširno poglavje o modi. številki je Priložen lesorez »Kristus«, delo akad. Ekarja Elka Justina. Tudi tu torej pre-vladujejo prevodi! Znamenje časa ali u-fednikov? Jugoslavija. Beograjski Ruski arhiv je bdal v Parizu 350 strani obsegajoči zbor-{!'k, ki nosi gorenji naslov in seznanja Kuse z vsemi problemi Jugoslavije in Jugoslovanov. Posamezne sestavke so Poleg urednika napisali Slovenci, Hrvati, j rbi in Bolgari. Od Slovencev je sode-*°val samo dr. Bogomil Vošnjak s studijo 0 slovanski filozofiji kulture. Kriza knjige. V Beogradu so nedavno Priredili prvi semenj za knjige, ki je zelo °bro uspel. Nekatere knjige, posebno P°vele, so se celo razprodale. Mi smo na em mestu že opetovano predlagali, da bi e tak semenj priredi! tudi pri nas. Ali s&daj po beograjskem uspehu kaj več Podjetnosti in dobre volje? Dvomimo. tr Tniff w 'zmaaMKmummmm v sveže dehteče perilo! To je Persilovo delo! Tako hitro in lepo, tako brez truda in varčno pere Persil! Toda: Persila je j treba vzeti vedno v pravilni meri, na ‘ vsake dve in pol do tri vedra vode en zavitek Persila. Raztopiti ga je treba v hladni vodi in perilo samo enkrat r kratek čas kuhati! . J •V-.i ■' . ' ' |fl|k \\k . , .o‘.- ,"Ž lir ji>' •. v. ^> 'k .L:ViT : 1 h K petnajstletnici prve Speci-Jalne karte v Slovenili ZNAMENITE KAMNENE PIRAMIDE — KAKO SO PONEMČEVALI Vzhodno od Hotinje vasi — južno od Maribora — in severno od Stanošinc — južnovzhodno od Rač — opazi postranski potnik v sredini njiv po eno veliko kameno piramido iste zunanjosti na razdalje 5.75 km. Peščenec, iz. katerega ste izklesani, je že precej preperel in napisi na njih obrnjeni proti sebi, niso več zanesljivo čitljivi. Domačini že ne vedo več pravega pomena teh spomenikov; eden mi je hotel celo vsiliti bajko, da so tu po-kopali stotine padlih Turkov, zato nimajo »nagrobniki« tudi nič križa itd. Zgodovina teh piramid je pa vseskoz drugačna. Tukaj so namreč 1. 1860 izmerili In ustalili temeljno črto za kartogra-flčni popis jugozapadnih avstrijskih dežel. Piramida tik Hotinje vasi je tvorila severni konec te črte (»Nordlicher Ba-sis-Endpunkt«) in ona pri Stanošincih južnega (»Siidlicher Basis-Kndpunkt«). V sredini obeh je bila označena »Basis-Mitte« z manjšim kamnenim znamenjem. Tako je ostalo vse do 1. 1880. Začetek resnega topografičnega dela se je namreč čimdalj zavlačeval, ker je ležalo avstrijski vladi predvsem na srcu, da se kot prve izmapirajo dežele ob ruski meji, ker so vojne priprave radi vedno rastoče napetosti političnih razmer med Avstrijo in Rusijo to zahtevale. Vsekakor je pa bil južni del naše črte 1. 1875 vnovič , re-merjen, ker se je izkazala prva meritev kot premalo natančna. Prve priprave v naših krajih za karto-grajična dela v vojne svrhe, torej v večji meri, so se pa začele že davno prej z merjenjem triogelnikov na astronomični podlagi. Takih triogelnikov je izmeril nadporočnik baron Rochepine tekom poletja 1808 pri nas ob bazi Sv. Vrbana pri Ptuju in Jeruzalemskega vrha pri Ljutomeru ter nadalje čez Kranjsko in do Gorice 17, toda uporabljal je pri tem še astronomično mrežo prelata Lisganigaiz 1. 1762. Ker je bila naslednjega leta vojska s Francozi, je omenjeni častnik v naših krajih, katere v svojih poročilih dosledno naziva kot »Windischsteyermark«, dokončal svoje delo šele v letni dobi 1. 1810, ter je to potem nadaljeval na sosednem Ogrskem odnosno Hrvaškem. Zanimiv je v poročilu tega leta opis kulturno-socijalnega razmerja med Slovenci in Ogri iz njegovega stališča. On pravi, da mu slovenski kmetje ne delajo toliko težkoč in zlobnosti kakor iz ba-bjeversfva, in da se vendar pokoravajo naredbam svojih oblasti, dočim ovirajo to delo na Ogrskem takorekoč sporazumno vse oblasti ter vsi prebivalci — izvzema samo višje plemstvo — in dopu- NA POLJU PRI SLIVNICI IN RAČAH. NAŠA KRAJEVNA IMENA. ste oblasti celo pri tem težkem in pičlo plačanem delu vojake neusmiljeno odirati pri hrani, nočevanju, pripregi itd. Dejansko mapiranje se je po omenjenih počasnih pripravah začelo šele spomladi 1. 1880. Astronomično določen temeljni trikot je obsegal točko »Bacher B« t. j. Zigrtov vrh (1345 m; zapadno od Ruške koče), »Donati B.«, t. j. Rogačka gora (883 m) in grad »Wurmberg« (422 m) in se vse te oporiščne točke za izdelavo prve špecijalne karte (1:75.000) v Sloveniji nahajajo na listu, kateri je dobil v skupni razvidnici označbo: Pragersko - Slov. Bistrica, cona 20, kolona XIII. — Ker je pa bilo to delo v naravi v štirih mapnih odsekih že jeseni 1. 1880 popolnoma dokončano, obhajamo torej letos petdesetletnico tega važnega ze-mljepisno-kulturnega napredka. Grafično izdelana in popisana je bila potem ta karta tekom 1. 1881 in je bila 1. 1882 že vsej javnosti na razpolago. — Mapirala sta jo nadporočnik 76. pešpolka Alois Ponisch, in asistent Aleksander Jersche, oba kot člana avstrijskega zavoda za vojni zemljepis na Dunaju. Prvi je risal in Črtkal krajinski svet, drugi je pa izvršil ogrodje. V tej zvezi moramo tudi omeniti jezikovne razmere na slovenskem Štajerju v oni dobi, ker nosi naša karta javen pečat skrajno pristranske taktike uredništva politično-upravne smeri. Urednik te stroke je bil takrat skoro izključno kak zagrizen Nemec ali pa kaka slovenska poturica. Vsaka še tako resna zadeva je dobila končno nemško-strankarsko obeležje. Tako je bilo tudi tu pri izdelavi naše karte glede krajepisnih imen. Maperja sta bila glede na njihova imena očividno Nemca. Pisavo krajevnih imen so pa morale kontrolirati one politične oblasti, katere nadzorujejo zemljiške knjige. V našem slučaju pridejo v poštev okrajna glavarstva v Mariboru in Ptuju ter okrajne sodnije Rogatec in Sl. Bistrica. Iz oblik krajevnih imen, zane-šenih v karto, pa lahko presodimo še danes politično miselnost in službeno resnost takratnih predstojnikov merodajnih uradov, ker so si vsi pri postopanju s slovenskimi krajevnimi imeni v tej karti napisali za vse čase svojo lastno oceno. Najstrastnejše se je pokazala pri tem Slov. Bistrica, kajti v tem okraju ne najdemo samo izredno mnogo vseskoz slovenskih krajevnih imen, katerim se je priznala samo nemška oblika, nego nekako v obče zlobno smer se norčevati s slovenskimi imeni. Kajti tako neuki že tudi takrat niso bili naši uradniki, da bi ne bili vedeli, da se v slovenščini ne pi- i še n. pr.: Gollop, Kranegg, Prelloge, Pri-chova, Seeldorf, Verholle itd. Vrhunec brezglavosti je pa vsekakor pripis »Camilla« pri označenju precej visoke »gomile« v ravnini severnovzhodno od Rač. Nagrobni napis pravi sam, daje bil tam pokpan rački grajščak Denike 1. 1829, ker si je želel imeti grob v sredini svojega veleposestva. Tu je torej res »gomila« ne pa »Camilla«! — Veljalo je takrat kot posebna zasluga, ako je kdo le mogel zatreti kak sled slovenske."-" življa! — Nismo nameravali tukaj podati kake izčrpne zgodovine prve večjemerne karte naše bližje domovine, toda omena vreden je ta jubilej na vsak način, in bi bilo umestno obrazložiti naši srednješolski mladini začetkom novega šolskega leta to zanimivost mariborske okolice v zemljepisnem pouku, če že ni priložnosti, ji pokazati one na svetu zelo redke spomenike kartografične vede povodom kakega izleta na licu mesta. D. Žunkovič. Prljavljanle piva. V smislu odredbe kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani i dne 26. junija 1930 VII-No. 10.198 razglaša mestno načelstvo mariborsko: V smislu § 37. cit. uredbe mora vsak, kdor prejme v območju dravske banovine pivo za neposrednji potrošek, porabo ali prodajo na drobno, prijaviti prejeto količino v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole. Hkratu s prijavo mora plačati ustrezno banovinsko trošarino. Kdor bi prejel pivo, pa ga ne bi v določenem roku prijavil, se bo kaznoval po določbah § 77. cit. uredbe radi opustitve prijave z denarno kaznijo do 1000 Din. če bi bila pa vsled opustitve prijave prikrajšana banovinska trošarina, bo krivec kaznovan še z najmanj dvakratnim zneskom davščine, ki se je prikrajšala, odnosno ki naj bi se prikrajšala, ali pa z zaporom do 30 dni. Kdor je doslej opustil dolžno prijavo prejetega piva, naj to stori naknadno in sicer najpozneje do vštetega petega julija t. 1., ker se bo po tem roku proti krivcem postopalo z vse strogostjo. »Rad I trud.« Pod tem naslovom je izšla te dni v Beogradu prva številka organa delavstva, organiziranega v nacijonalnih delavskih sindikatih. List bo izhajal kot tednik in se bo bavil izključno z delavskimi vprašanji. Pisan je v cirilici in latinici. Zveza slovanskih društev v Bolgariji se je ustanovila 17. trn. na skupščini delegatov raznih slovanskih društev iz cele Bolgarije. Skupščini je predsedoval prof. Bobčev. Cilj zveze je soglasnost vj delu slovanskih društev ter solidarnost na kulturni in intelektualni podlage. Stran l_____________________ ^rlhnrcfc? V F C F P V 1 K Tiilra Primorske vesti izselilo se je iz Istre v marcu 593 oseb (iz Pule 88, iz pokrajine 505), v aprilu 484 oseb (iz Pule 152, iz pokrajine 332). Priselilo se je v Istro v marcu 376 oseb (v Pulo 137, v pokrajino 239), v aprilu 373 oseb (v Pulo 158, v pokrajino 215). Izseljujejo se mesec za mesecem naši ljudje, priseljujejo se Italijani iz starih provinc. »Corriere Istriano« pravi, da bo mogoče razbiti slovansko kompaktnost samo z močnim prilivom italijanskega e-lement? Nedavno so se pojavili po Istri neki videmski plemenitaši, ki posečajo dražbe in kupujejo za majhen denar posestva naših seljakov za kolonizacijo. Pulski prefekt Leone ima izdelan širok kolonizacijski načrt za Istro-* V Trstu je okoli tisoč hotelov, restavracij, gostiln in kavarn. Danes je skoro polovica restavracij in gostiln v rokah oseb, ki so prišle v Trst iz srednje in južne Italije. V središču mesta so skoro vse gostilne last ljudi iz rimske province. Fašistični tisk pravi, da so »Roma-gnoli« izvrstni gostilničarji. Režim iztreb Ija primorske domačine in inozemce ter pomaga do obstoja v Trstu življu iz starih provinc, da dobiva mesto italijansko lice in značaj. Največ posla je po javnih lokalih v torek, sredo, četrtek in petek, kajti v sobotah in nedeljo odhajajo Tržačani, izvzemši zimske dneve, na izlete. Ob torkih je velik promet z dohodom potnikov s parnikom iz Jugoslavije. * Par novih prevedb priimkov v Trstu: Grilj Grillo, Lakovič Laco, Stok Stocca, Babič Balbi, Dolenec Delpiano, Mežnar Messari, Pavšler Paoli, Požru Porzi, Prelec Prellini, Slavec Slavi, Kosič Sossi, Kocjan Canziani, Pliska Plisca. * Sp. Kolanovi6, Al. Mari in U. De Marchi so šli čez mejo pri Zadru. Prijeli so jih jugoslovenski orožniki. Čez 'deset dni so jih izročili italijanski obmejni oblasti. Pri „Uičou in Domouinski dan‘s u Smarjeli ob Pesnjci (Prispevek k situaciji narodnega dela ob severni meji.) Vsako leto so Šmarječani prirejali v velikem stilu slavje »Domovinskega dne« in sicer pod okriljem Jugosloven-ske Matice, ki pa je letos v svoji ljubljanski centrali morala umolkniti in je to vzrok, da je šmarješki »Domovinski dan« letos moral zavzeti — mimogrede drugo obliko. Prpslavo so priredili — učenci in domači pevski zbor zadnjo nedeljo v juniju v šoli. Dasi se je po 12. uri pričelo oblačiti, se je zbralo v šoli že pred 3. uro pop. okoli 300 ljudi, tako da je primanjkovalo prostora ter jih je precej odšlo domov. Pod vodstvom domačega šol. upravitelja so v pestrem sporedu nastopali učenci in odrasli z govori, deklamacijami, prizorčki, igricami itd., vmes pa so peli deloma učenci, deloma pevski zbor. Dosledno Gregorčičevim besedam »Bog živi vse Slovene — pod streho hiše ene«, katere so si Šmarječani postavili kot geslo že pred leti za vse svoje narodno-prosvetno delovanje, je tudi ta proslava med drugim nudila ginljivo skupino »Neodrešeni domovini«, kjer so se štiri nastopajoče deklice spominjale trpečih bratov in sestric onstran naših mej. Slična točka naj bi ne manjkala nikjer pri naših prireditvah, zlasti tu ob meji. — Mnogo se zadnji čas povsod toži glede bega ljudi — delavcev z dežele v mesta. Je to žalostna resnica! In naj polemičarja v »Slovencu« filozofirata o vzrokih tega, ne baš mladega pojava, sem in tje, oba sta pozabila na najvažnejše: Mladini manjka iovolj ljubezni do kmetske rodne grude! Tu čaka šolo in dom, pa tudi vse ostalo javnost še nebroj vzgojnih nalog. Zato je bila prav umestna, pa tudi zanimivo-poučna skupina »Na kmetih«. Tu se je samozavestno predstavil »Kmet-kralj«, štirje dečki so se v izbranih besedah odločili »Jaz bom kmet«, za zabavo sta poskrbela dva dečka s prizorčkom »Pri čevljarju«, s koso in srpom sta nastopila ter kosila in žela »Kosec in žanjica«, tri deklice »Ženkice«, in sicer cvetličarka, mlekarica in krušarica so tožile svoje razpravi v Zadru so bili obsojeni: Kola-novi<5 na 6 mesecev in 10 dni zapora, Mari na 6 mesecev in Marchi na 5 mesecev. * V Gorici so zborovali »kombatenti». Predsedoval je Amilcare Rossi, ki vodi njihovo udruženje. »Opera Nazionale Combattenti« je izposlovala pri vladi zagotovilo, da dobijo njeni goriški člani po izvedbi bonifikacijskih načrtov v deželi velika zemljišča v kolonizacijske svrhe v vrednosti osem milijonov lir. Na zborovanju so bili zastopniki vseh oblasti. Amilcare Rossi je svečano naglašal, da Italija ne želi nič drugega nego mirno življenje z vsemi, da se bo tako mogla posvetiti vedno bolj gospodarskemu vstajenju, kakršno želi Mussolinijeva vlada. Italijani pa se ne smejo bati nikogar in morajo biti vedno pripravljeni, da odbijejo napade, od koderkoli bi prišli. * Vojvodinja Elena d’Aosta, predsednica »Italie Redente«, je pregledala pred kratkim več otroških azilov v Istri in na Krasu. Ob vsaki taki priliki zatrjujejo fašistične novine, da je uspeh poitalijančevanja slovenskih otrok potom azilov sijajen, ob drugih prilikah, ko presojajo bolj hladno šolsko poitalijančevanje, pa sklepajo, da kar storita azil in šola, pokvari slovenski dom in da bo Julijska Krajina poitalijančena čez sto let ali pa še kasneje po neprestanem vedno intenzivnejšem trudu. Vojvodinja d’Aosta je poslala vladnemu načelniku s svojega inšpekcijskega potovanja poročilo, v katerem pravi, da šteje »Italia Redenta« v obmejnih pokrajinah okoli 1120 azilov in materinskih inštitucij. Njeni sotrudniki se brigajo za štiridesettisoč drugorodcev z gorečo vnemo in italijanskim duhom. »Italia Redenta« pa potrebuje še večje podpore s strani vlade in dežel. Stroški slovenskih obmejnih dežel za potujčevanje slovenskih otrok so že doslej ogromni. težave, naposled pa prišle tudi na sladkosti vsakega stanu in nazadnje sta pozivala k lepi, cenejši in negosposki obleki deček in deklica v nastopu »Narodna noša«, koje oblačila so poslušalcem poleg njunih — čeprav nekoliko zbadljivih besed — zelo ugajala. Šolarska igrica »Zapeljivec« ter obe igri odraslih, namreč »Ženin Miha« in »Obe teti« pa so izzvale mnogo zabave in smeha. Seveda je bilo še precej drugih točk na sporedu, zlasti je za ušesni užitek pridno skrbel domači pevski zbor ter je prireditev trajala dve in pol uri, ki sta oči-vidno občinstvu še prehitro minuli. — Letos ni bilo javnih reklam za to slavje, upamo pa do drugega leta na zboljšanje položaja naših narodno-obrambnih korporacij in tedaj — Mariborčani, če ne že poprej — boste se eno nedeljo spet odpovedali otoku in Pohorju na račun šmarješkega izleta. Skromne so naše prireditve, a čut, da jih prirejamo do-»načini sami brez tuje pomoči, čut, da gradimo polagoma trdnejše branike severne mejnike, nas dviga in goni pri vsem našem vzajemnem narodno-pro-svetnem delovanju. In ko si podamo v tem obmejnem narodnem delovanju mi štirje pastirji: Št. Ilj, Jarenina, Svečina in Šmarjeta roke, potem bo tu ob meii zmanjkalo prostora za naše »narodne nepridiprave«, kajti: vsa zdaj še tula paša mora biti naša! U Kastel Lukšiču pri naših malčkih /Mariboru, dne 19. VII. 1930. —Ml MM—- So ho Ut m Ko smo se preselili v šolo, smo si vse lepo uredili. Vse je bilo že izpočito. Vožnja ni škodovala nikomur, za kar gre v prvi vrsti hvala direkciji drž. žel. v Ljubljani, ki nam je dala na razpolago čeden separatni štiriosni voz. Na tem mestu se ji najlepše zahvaljujemo. Uredili smo si tudi naš dnevni red. Ob 6. otroci vstanejo in se umijejo, ob 7. je zajtrk. Nato gredo v borov gozdiček, kjer si poj6, telovadijo, se igrajo in kopajo. Ob 12. je obed, od 2. do 4. počitek. Nato se v lepem vremenu gredo kopat, v slabem pa na izprehod. Ob 7. je večerja, zatem pa gredo otroci na pomol, kjer pojo, se igrajo in si pripovedujejo pravljice. Ob 9. pa zadoni od vseh strani »Lahko noč« in kmalu vsi zaspijo. Ako pa jih ne obide san, pa jim pripovedujem pravljice, dokler ne zasanjajo sladkega sna. Hrana je izborna, za kar gre hvala ge voditeljevi, ki skrbi za tečne in obilne porcije. Največ zabave imajo otroci pri kopanju. Gradijo si mostove in pristanišča, igrajo žogo in šah, lovijo ribe na trnke, katere je preskrbel g. vodja. Pri južini čuješ najprej vprašanja za pošto. — Prve dni so mnogi jokali, da bi radi domov k mamici. Pa smo jih tolažili: »Morskega psa boš videl, na parniku boš se vozil, videl boš Trogir in Split!« Pri dveh pa le ni pomagalo: »Ah, kaj zato! Jaz bi rad le k mamici!« »Da, jutri greš!« Drugi dan zopet: »Jutri greš!« itd., dokler se niso vživeli. Eden tistih me je danes vprašal: »Gospod, kdaj gremo domu?« »Čez 20 dni!« »Ah, škoda, jaz bi ostal še ves mesec!« Pa naj kdo reče, da pri nas; ni prijetno! Nihče več ne sprašuje, vsak se hoče le kopati, vsakdo hoče le solnca. Mnogokrat delamo izlete. Bili smo že v Kaštelu Novem in Starem, v Štafilicu in Kambelovcu. V nedeljo smo bili tudi pri maši. Vreme se ne more ustaliti, včasih je vetreno, včasih tudi dež. Mihec mi je rekel: »Naredite danes lepo vreme. Saj ste danes vi komandant!« — (Vsak dan imamo namreč dežurnega.) — Moj Bog, saj nisem hodil v črno šolo! Luštni pa so naši otroci. Tudi krstili smo se po svoje: Mihec, Šani, Jaka, Tedi, Bobi, Jokec, Cmok, Cmokica, Bobiča itd. Najveselejši dan naših otrok je petek. Pa veste, kaj dobijo? »Pohane miške« s kompotom, tako dobre, da bi najraje vse ušle v en želodec. Pa nimajo dlake, nikar si ne mislite! Zvečer pa dobijo dobrega fižola z makaroni. Seveda potem pridno zračimo, da ne delamo konkurence ruški tvornici za dušik, ker se ji kot bližnji sosedje ne bi radi zamerili. No, pa končajmo za danes! Vsi pošiljamo vsem toliko košov poljubčkov, kolikor nas je. Adijo! Se še oglasimo! Kaštel Lukšič, 15. julija 1930. D. Cv. 120.000 študentov bodo sprejele v prihodnjem študijskem letu po nalogu sveta ljudskih komisarjev vse sovjetske visoke šole. Od teh jih bo moralo biti vsaj 70 odstotkov industrijskih delavcev ali pa njihovih otrok. Industrijske visoke šole morajo sprejeti naj manj 15 odst. siromašnih in srednje imo-vitih seljakov, na prvem mestu članov kolektj/nih gospodarstev, poljedelske šole pa morajo imeti vsaj 50 odst. seljaških sinov. Za to ogromno število novih vi-sokošolcev bodo zgradili v Moskvi, Leningradu, Harkovu in Sverdlovsku nove skupne študentske domove. PRAVI : FRANCK: vedno odliina kakovost! Sokolski izlet v Jarenino, nameravan v nedeljo 20. tm., se preloži radi pogreba in žalne dobe za bratom Antonom Malejem, na poznejšo dobo. Šport Šport v nedeljo. Ob 9.30 na igrišč uSK Železničarja: pri* jateljska tekma rezerv »Rapid«: »Železničar« ; ob 15.30 na igrišču SK Rapida: mednarodna tekma GAK (Gradec) old boys: SK Rapid old boys; ob 17.30 na igrišču SK Rapida: prijateljska tekma »Železničar« I: »Rapid« L MOLNP službeno. Za službujočega odbornika v nedeljo predpoldne na igrišču SK Železničarja se delegira gosp. Amon, popoldne na igrišču SK Rapida pa gosp. Koren. Tajnik. Davisov pokal. V Parizu se je pričel včeraj ob ogromnem zanimanju občinstva zaključni boj za Davisov pokal med Italijo in Ameriko. V prvi igri je nastopil Allison (Amerika) proti Stefaniju ter premagal Laha 4:6, 7:9, 6:4, 8:6, 10:8. Amerika vodi 1:0. Tour de France. V ednajsti etapi, ki je vodila od Perpi-gnana do Montpelliera (164 km), je bi) prvi Francoz Pellisier v času 4:55:19. Drugi je bil Lah Guerra, ki sta mu sledila Francoza A. Mogne in Leducy. Dvanajsta etapa je šla od Montpelliera do Marseilla (209 km). Kot prvi je dospel na cilj Francoz A. Magne v času 6:41:42. Sledili so mu Pellisier, Taverne, Leducy itd. Hutomobilske nesreče in okolica Vsi sloji mesta zelo odobravajo poostrene naredbe mariborske policijska oblasti napram vozačem motornih vozil. Tako bodo v bodoče vsaj v mestnem okolišu avtomobilske nezgode skoraj nemogoče. Dosledno izvajanje predpisov bo onemogočalo izrabljanje šoferskih »diplom«. Vse drugače je to v okolici! Očividno tamkajšnji varnostni organi nimajo tozadevnih strogih predpisov, česar se vozači dobro zavedajo. Očividec n. pr. pravi, da je že ponovno ob koncu Tržaške ceste pravi šofer oddal krmilo enemu svojih sopotnikov, ki ni za vodstvo vozil kvalificiran. Zgodilo se je že ponovno, da vozilo vodi skozi mesto izprašan šofer, na periferiji ga pa zamenja zopet diletant brez izpita. Šofer se pa vrne peš ali z avtobusom v mesto... Ali se tako zlorabe res ne dajo preprečiti? Problem brzine in zaprtih cest danes v mestu več ne obstoja. Tuintam se še kak inozemski avto zaleti — vsled pomanjkljivega napisa — od mosta naravnost v Gosposko ulico, v splošnem pa je v tem oziru red, na žalost pa le v — mestnem okolišu! Kakor hitro privozi vozilo v okoliške občine, se prične dirkanje kot v zasmeh vsem napisnim tablam občinskih uradov! V Studencih n. pr. so po obč. uradu zatvorjene nekatere ozke ulice za vsak avtopromet. Občinskim tablam in varnostnim organom v posmeh dirjajo dnevno številni avtomobili po takih ulicah. Isto je tudi z brzinami- K sreči se do sedaj še niso zgodile nesreče. Je pa sploh potrebno, da še le nesreča opozori na nepravilnosti, ki jih hoče preprečiti občina z napisnimi tablami? Vsekakor je dolžnost občine in varnostnih organov, da nadzorujejo izvajanje svojib prometnih naredb. Prav gotovo so take želje okoliških prebivalcev upravičene in nikakor ne izvirajo iz kakih načelnih nasprotstev napram modernemu prometu. Brezdvom-no gre okoličanom za varnost pasantov in vozačev, česar tudi moderni promet ne sme omalovaževati. Zato prosimo pristojna oblastva, da s strogimi ukrepi napram vozačem motornih vozil ščitijo tudi življenja okoličanov, ki so danes mnogokrat izročena nepremišljenosti in brezobzirnosti neštetih šoferjev in »vozačev Okoličan V M a r I B o r u, 3ne 15. VII. 1930. MarffidrsVI V E 'C E R NIK Mra SIron 5« K. M. Capek • Chod: Jindri Roman- — Iz čeSCIne prevet dr. Fran Bradač, Vsi udarci, ki jih je dobil mali Jindra od svojega tirana, so veljali prav za prav njegovemu očetu. Toda žebljar se je zopet razgovoril, rekoč: »To lahko rečem, da bi bil dete legitimiral, ko bi bila mati poslušala in me vzela prej, nego je prišlo na svet, ampak ker se je to drugače izteklo, sem rekel, da tega ne more nikoli nihče od mene zahtevati, že zavoljo ljudi ne!« Za Boga, ta človek mu predlaga račune za svoje ravnanje, da bi pokazal svojo plemenitost — in slednjič, ali nima popolne pravice za to? On je vendar po-mogel Boženki iz sramote, v katero je zašla po Pavd-kovi zaslugi, on je izpolnjeval njegovo mesto v vsakem oziru... Jindfich Pavak se je stresel zaradi navala pogrob-tte ljubosumnosti, sam sebi se je gnusil, da je je bil »možen. Skočil je pokonci in rekel nekaj čisto drugega, nego je prvotno hotel: »Nujno je, da to stvar skončamo; kje je fant?« Vprašal je tako, dasi je dobro vedel, da je šel po Mačeho. »To ne gre tako naglo, ljubi gospod!« je odvrnil žebljar, »o tem se bo dalje govorilo, ko pride žena, tej je tudi nekaj na tem, dosti se je ubijala za fanta! Saj je tudi že tukaj!« Bilo jo je slišati skozi odprto okno, vpadla je kakor gasilci s hrupnim signalom, ki naj alarmira vse dvorišče. Med vrati delavnice pa je šele pošteno spustila: »Pošiljati p6me ti ni bilo treba, saj sem sama letela, ko je Hortnarka prišla s tem škandalom... Torej to je tisti čisti oče, ki ve šele po desetih letih za svojega otroka? Revno deklico pokvariti, to ti gospodje znajo, Potegniti jo, potem jo pa pustiti. Še danes bi bilo za to dovolj časa, mladi gospod, pred desetimi leti ste morali biti šele smrkavec! Pozdravljeni pri nas!« Tako je govorila ta strašna ženska, z rokami v boku, se klanjala Pavaku in se na vse načine spakova-la> kakor delajo to megere njenega kova, ako pridejo šledalci k takim prizorom. Bilo jih je toliko, da so zatemnjevali okno. Indolog je čutil, kako ga obliva rdečica, dasi je vi-#1 le edine oči, oči malega Jindre, ki so bile bolščeče “Prte v očetov, po angleško obrniti.pbraz; prav mogo-Ce ie, da je dajal mačehi prav, v kolikor jo je razumeval. * t? ^-dar ne bo" ' ; tako r- ' se je raz- kričala sedaj na moža. »Jezesmarija, to vendar ne gre tako; za deset let, to je vendar najmanj deset tisoč, če Se {ačuna tisoč na leto.« Zbor zunaj je v pohvalo zamrmral, le edini človek se je kratko in ostro nasmehnil in takoj povzel besedo: »Desetkrat eden je deset, gospa Sejčeva, računati bi znali, samo da tisočaki niso copate, ki jih prodajate v 16 kotcih. Ne kričite na celo hišo, s krikom se take reči ne poravnavajo, ampak drugače. Ta gospod — klanjam se, gospod, dovoljujem si, predstaviti se, Mrkvanticky, trajni cesarsko kraljevski model na Akademiji umetnosti in na Umprumki (Umetn. obrtn. šoli = Umel. prumyslovž škole) in tukajle hišni upravitelj — ta gospod priznava za očeta tega otroka, sam je prišel ponj in ne bo se branil izpolniti, kar mu gre. Gotovo ni ta gospod tak, da bi ga bilo treba šele siliti k nečemu in, če bi bilo treba in bi imeljpri tem besedo kdo drugi, potem bi bil »salcamt« in potem bi moglo pasti iz tega prej manj nego več, draga mati!« Govornik je stal zunaj pred odprtim oknom, ki je tvorilo nekak okvir k njegovi krasni svetniški glavi, z nenavadno gostimi, kodrastimi, sivimi lasmi in sivo, preskrbno gojeno brado. Izgovoril je in si razčesal s pipinim ustnikom brke, ki so bile razun zakajenega dela snežnobele, in je kadil naprej. »Bog z nami!« se je posmevala Syčeva, »da bi ,bogoče’ ne bil povsod navzoč!« »Bogoče ali Neptun, Krok ali pa Ahasver«, je rekel na to Mrkvanticky, »vse to sem drugje; tukaj pa sem hišni upravitelj in dosti! In kot tak pravim, če naj se računijo vse te klofute, ki ste jih že Jindri prisolili, samo vsaka po pet kron, bi morda prišlo skupno na več kot deset tisoč kron, draga mati!« »Gospod Mrkvanticky, tega naj zopet ne govorijo, fantu se je pri nas godilo kakor v raju!« se je branila Syčeva s krikom, ki se ji je že nekam ustavljal. »To je, pravim,« je odgovoril neizprosni »bogoče«, »kak drug fant, ki bi bil slabotnejše narave, bi bil morda na njegovem mestu že davno v raju. Nalizal se jih je vendar, kot se reče, več nego livancev, dasi je fant drugače res kakor satan, to se mora reči!« »Ne pustim tu fanta niti eno uro več!« je planil vmes M. Pavak, »...in če bo treba, bom sam pozval obrambo in pomoč uradov.« Gospa Syčeva ni na to ničesar odgovorila, ampak planila je kakor v zadregi k steklenim vratom sobe, o-zmerjala svoja dva dečka, ki sta šele zdaj prenehala s svojo peklensko godbo na pločevinaste pokrovke, in se vrnila v delavnico z malo deklico na roki, ki se je prebudila in jokala, kakor hitro sta dečka prenehala razbijati. Cisto drugače je zdaj začela žebljarica: »Kako bi torej mislili, gospod Mrkvanticky, da naj to napravimo?« »Jaz bi predlagal, da bi za danes urad še pustili pri miru,« je izpregovoril važno gospod Mrkvanticky, »prepustite to meni, gospa Sejčeva, jaz bom vse ugotovil, s tem gospodom pojdem na njegovo stanovanje in stvar se bo poravnala brez krika in v največjo obojestransko zadovoljstvo.« »Kaj misliš?« se je obrnila Syčeva na moža. Žebljar se ni dal motiti v delu in je zgenil z ramama in žebljarica je odhitela, ne da bi čakala dalje, v sobo, zganila se je tako naglo, da je mali deklici v njenem naročju omahnila glavica nazaj. Našla je, kar je iskala, in precej nato je zaropotalo vse to na tla v delavnici, par ženskih čižmov, starih, zelo obnošenih, o katerih je bilo težko verjeti, da bi bila Jindrova obutev, ko bi sam ne bil hlastno segel po njih. Trdovratna izročitev teh čevljev je bil očiten dokaz, da je gospa Syčeva zadovoljna, da si Jindfich odvede Jindro, seveda pod pogoji, ki jih je predlagal hišni upravitelj Mrkvanticky, osebnost, ki je uživala tukaj brezdvomno neomejeno pravno zaupanje. Med tem je Mrkvanticky spremil ugodni uspeh svojega posredovanja z premišljenim epilogom, med katerim niso prenehali kapati Syčevi žeblji, in tudi njegova žena se ni dala zadrževati v svojem šviganju po revni domačnosti, iz katere se mora vsak čas vrniti v Kotce k svoji kramariji. Za rednika Pavakovega sinčka je bila ta zadeva s tem, da sta jo prepustila izskušenim rokam Mrkvan-tickega, za enkrat opravljena in vsi trije so postali ne-potrebni. Med tem je obul Jindra enega svojih prostornih čevljev, toda preden ga je mogel — na boso — zavezati, ga je potegnila roka njegovega očeta po krvi z njegove noge in ga hitro vrgla vstran, ga prijela z isto naglico za ramo in takoj na to so hitro odšli vsi trije, Pav&k, Jindra in Mrkvanticky, ne da bi rekli zbogom, ne da bi jim kdo rekel zbogom, kar je bilo najzaneslji' vejši znak medsebojne napetosti. Mrkvanticky je v pojasnilo in oprostitev lahno za* mahnil z roko. Bili so še na hodniku, ko so se tiho odprla s slam-nico zastrta vrata delavnice in je prihitela Syčeva. »Tu imaš, le vzemi si svojo mamo s seboj,« in porinila je dečku v roko okvirček s sliko njegove matere s sunkom, ki je bil podoben udarcu. »Po dobrem bi to bilo bolje, blagorodje,« je rekel Mrkvanticky, »ko bi bil Syc pri tem vztrajal morali bi mu dečka pustiti do sodnijske odločbe, on je varih... čeprav si ti ljudje ne smejo mnogo dovoljevati, ker imamo jih v roki, da bi jim glavo naravnal.« »Le odtod, le proč!« je vzdihnil Pavak, videč, da se je vse prebivalstvo prehodne hiše zbralo na dvorišču; vsakdo je prišel pogledati Jindrovega očeta. Gospod Mrkvantick^ je moral preskrbeti vq)Z. Pavak je uvidel, da ni mogoče, da bi šel skozi Prago peš v družbi bosega razcapanega dečka in čudaškega patriarha, ki ga je poplavljala brada in lasje, brez kl r______________________________________________________________________________________________________ ♦ ’ MEINEL HEPfolD a Gramofoni od Din 298’— dalje Mandoline . , 136— . Violine „ , y5‘— Gitare „ „ 20?- , Trombe . „ 505*— „ Rolne harmonike * „ 85 — . 3361 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Neva Scharbaumova zgradba Linolejum je najboljši in najcenejši obložek za tla Vinotoč Štajerske hranilnice v Košakih - otvorjen Kvalitetna vina no nizkih cenah. Za vkuhavanie in vlipie sadja, jagod in zeljišč priporočam lastno pristno slivovko, vinski špirit in droženko. Obenem priporočam najboljši iaj3 kis za viaganie kumare. GUtEL ADALBERT, žganšarna, Aleksandrova c. 39 MARIBOR Koroška c. 18 Ksnkorzoarazprodaii Dri tvrdki FRANC FRANGEŠ, naslednik Rupert Deglitsch Maribor, Gosposka uiica 11. Železnina, razno orodje in kuhinjska posoda se prodaja 40% pod nabavno ceno. *>«<> GOSTILNA wPtOHlw, TEZNO. Jutri popoldne koncert. Pojedina pečenih in ocvrtih piščancev. Z izborno kapljico in vedno svežim pivom v sodčkih preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča VINKO PLOHL' 20*38 Zahtevajte povsod t,Vecernik ,|llllllllHl[rHlHHHHIIIllHIIHHllH!!IIIIHHHllHlHlllHHHHir Pekel 1978 II a BI#JI #*odstrani nadležne ™lase brez bolečin. Neprekosljivo kosmetično sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in glavni zalogi A. ZORKO :: MARIBOR ! ALEKSANDROVA CESTA 1« 1985 f ........B T/OKLIČ Ni AR I B O R Inseriraite '.Veterniku'* Brez strokovni^ ADVOKAT Dr. HAKIOINUDERL naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno na ALEKSANDROVO CESTO IT. 28/1. (v hišo zavarovalnice »Feniks«) J. PETELN 1948 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest da je naš nad vse ljubljeni m nepozabni soprog oz. oče in sin, gospod JOSIP ZELZER gostilničar in hišni posestnik v sredo, dne 16. julija 1930 ob pol 13. uri v 48. letu nenadoma preminul. .P.?.fi:reb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 20. julija 1930 iz mrtvašnice starega mestnega pokopališča v StroBmayerjevi ulici na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 21. julija 1930 ob 7. uri v stolni cerkvi. Maribor, Gosposka ul. 5 Diplomiran in državno preizkušen optik __________ Pomerjenje vseh očal M a r i b o r, dne 18. julija 1930. 1062 Poza Zelzer, soproga. Greti Zelzer. hčerka. Franc in Ivana Zelzer, starši ter vsi ostali sorodniki. 'M «.* bd* Konzorcij , u«bll.d: MM* I, ***, TON BSnznviC , T»k, «,M, a. „ S^TuinTU v Mariboru.