Cestnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. t Cona posamezni številki Din 150. — - "■ — "a'"J ... TRGOVSKI I.IST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 25. januarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 11. Pospeševanje izvoza — častna služba. Uspehi švedske organizacije — »Splošno Kdor pride iz evropskih držav, v ka- terih vlada skoro brez izjeme velika brezposelnost, na Švedsko, se mora začuditi gospodarskemu procvitu te dežele, v kateri prav posebno uspeva tako industrija, trgovina kakor tudi paroplov-stvo. Pred vsem je pa treba omeniti, da ni na Švediskem sploh nobene brezposelnosti. Nehote se moramo vprašati, kako se more švedska industrija v času splošnega nazadovanja svetovnega gospodarstva in padajoče sposobnosti ab-sorbacije skoro vseh važnih uvoznih držav od leta do leta bolj razvijati. Švedska industrija skoro tako rekoč brez truda prodaja vedno večje količine v inozemstvo, med tem, ko se morajo skoro vsi njeni sosedje boriti z največjimi tež-kočanii, če hočejo doseči vsaj rezultate prejšnjih let. Kar nas še bolj začudi je dejstvo, da so produkcijski stroški švedske industrije očividno večji kakor v drugih konkurenčnih državah. Ravno tako so tudi delavske mezde kakor tudi stroški preživljanja, če jih primerjamo s predvojno dobo, še večji kakor v Angliji. Kakor znano stoji švedsko delavstvo na naravnost neverjetno visoki kulturni stopnji in se preživlja daleko boljše kakor nemško in angleško delavstvo. Proizvodnjo pa tudi podražuje razmeroma draga električna sila in posebno tudi pozimi visoki transportni stroški v notrajnosti dežele. Itešitev le uganke se glasi: Splošno Izvozno Udruženje. To udruženje, ki je bilo ustanovljeno že leta 1887, ni samo zveza izvozniških tvrdk, ampak so v njej zastopane tako industrjske kakor tudi velike trgovske hiše. V imenovanem udruženju je na prav srečen način združeno načelo svobodnega razmaha privatne delavnosti in načelo podpirajoče državne pomoči privatnemu gospodarstvu. Udruženje dobiva letno od države 45.(KM) švedskih kron podpore, za kar mora vršiti informacijsko službo za državne urade. Na poslovanje samo pa država kot taka nima nikakega vpliva. V udruženju je organiziranih danes 1000 švedskih tvrdk, ki plačajo letno 50 kron članarine. Samo maloštevilne velike tvrdke kakor tudi inozemski člani plačajo dvojno članarino. Dohodki iz teh prispevkov znašajo letno približno 75.000 do 80.000 kron. Vkljub tem skromnim ‘sredstvom vrši udruženje tako pomembno delo, kakor bi ga drugod zmogli samo z velikimi stroški in dragim aparatom. To udruženje drži v stalni in zanesljivi zvezi švedsko gospodarstvo z njegovimi odjemalci na celem svetu. T r,e»‘ &t°kholmu vrši celo delo stab 50 nastavljencev. Urad udruženja se deli na odseke za informacijsko službo, ki editiu promet, inkaso, pridobivanje novih odjemalcev, reklamo, ruske in vzhodne azijske trgovske posle. Vse uradniške moči govorijo več tujih jezikov in so skoro izključno praktični trgovci, ki imajo bogate izkušnje v trgovskem poslovanju z inozemstvom. Med njimi dobimo strokovnjake za inozemske carine, za pristaniška določila, določila o pakovanju, kreditne pogoje itd. na celem svetu. Vsak trgovec bodisi Šved ali tujec dobi od tega udruženja zanesljivo in točno informacijo glede vseh vprašanj, ki so v zvezi s švedsko zunanjo trgovino. Pravi 01'gaiiizatorični steber udruže-)>ja pa ni v Štokholmu, ampak se sestoji 'z veliko tisoč stalnih sodelavcev, ki se nahajajo na vseh važnih mestih sveta in izvozno udruženje«. ki udruženju v Štokholmu nepretrgoma pošiljajo vesti in poročila o možnosti razpečavanja švedskega blaga, o cenah blaga iz konkurenčnih držav, dalje o kreditni sposobnosti trgovcev in tvrdk, kratko o vsem, kar more služiti razmahu švedskega izvoza. Celotni materija], ki prihaja v Štokholm, se tu natančno preuči in preizkusi in se potem drži v naj-uzornejšem redu tako, da ga je mogoče vsak čas uporabiti, v kolikor ga takoj ne dostavijo članom udruženja. Vesti in poročila, ki so važna za vse člane, se poleg tega objavijo v časopisu udruženja, ki izhaja vsakih 14 dni. Ta časopis -nosi ime »Svenk Eksport in ga dobivajo vsi člani. Švedska firma, ki n. pr. želi prodajati na inozemskih tržiščih novo blago, lahko s pomočjo številnih sodelavcev udruženja ugotovi, na katerih krajih sveta so za novo blago izgledi najboljši. Tvrdka izve tudi takoj, kako mnenje imajo tuji odjemalci o novem blagu. Na ta način še nahajata švedska industrija in švedska eksportna trgovina v stalni in ozki zvezi z inozemskimi tržišči. Predno švedska tvrdka naveže stike z inozemstvom, je točno poučena o kreditni sposobnosti in splošnem finančnem položaju njenih novih odjemalcev. V tem udruženju se na podlagi stalno dohajajočih kreditnih informacij vodi kreditni register, v katerem najdemo točne in zanesljive podatke o preko pol milijona inozemskih tvrdk. Ta register je vedno aktualen. Dopolnilo k temu registru tvori takozvana »Črna lista«, ki se od časa do časa dostavlja članom. Ena najvažnejših nalog udruženja je zaščita njenih članov pred poslovnimi izgubami, če bi se te vkljub dohajajočim informacijam sem ali tja znale dogoditi. Odgovarjajoči oddelek v Štokholmu vrši v tem smislu obsežno razsodiščno služ- OBRTNIŠK1 KNJIGOVODSKI TEČAJ V MARIBORU. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Mariboru tečaj za obrtnike mariborskega okoliša. Tečaj bo trajal šest tednov in sicer od 18. februarja do 27. marca t. I. Predavanja se bodo vršila vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure zvečer in ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. Uč-nina za mojstre Din 100-—, za pomočnike Din 50-—. Prijave s točnim naslovom je poslati Zavodu P. O. Zbornice za TOI v Ljubljani najaksneje do 5. februarja t. 1. Podrobnejša pojasnila dobe prijav-ijenci pismeno. Opozarjamo na ta tečaj osobito obrtnike iz Maribora in bližje okolice. * * * SEJEM KOŽUHOVINE. Najboljše spričevalo za »Divjo kožo« je pač to, da od časa odkar obstoja po-sečajo njene kožuhovinarske sejme kupci, zastopniki na j večjih svetovnih firm. Njihovo število narašča od leta do leta. Tudi za letos se jih je že veliko priglasilo. To pa je tudi zelo ugodno za naše lovce, prodajalce kož. Čini več bo kup cev, t©m boljše bodo cene. Da pa obdržimo dobre kupce tudi še nadalje, moramo gledati, da zberemo primerno količino lepe, dobro prikrojene kožuhovine. Dobri trgovci imajo interes le na velikih zalogah. ' * * * bo, da prihrani strankam stroške dragega civilnega pravdanja. Prav posebno pažnjo pa polaga udruženje na to, da imajo švedske industrijske tvrdke, ki se bavljo z direktnim eksportom, tudi resnične izkušnje v izvozni trgovini in občevanju s tujimi tržišči. Ako ti pogoji niso dani, poskuša udruženje pripraviti industrijsko firmo do tega, da se posluži posredovanja ugledne izvozne trgovske hige. Nekaj naravnost čudovitega pri tem skrajno priprostem sistemu programa-ticnega podpiranja izvoza je, da mnogi tisoči v inozemstvu živečih zastopnikov udruženja vršijo to znatno in važno delo brezplačno. To so skoro izključno poslovni ljudje, ki uživajo najboljši glas in imajo dolgoletne izkušnje za sabo. Po večini so sami Švedi, ki so se izselili in ki naravno že v tem vidijo odškodnino za svoje delo, ker gre mnogo zaupnega materijala skozi njihove roke, kar jim v njihovem lastnem poslovanju prav posebno koristi. Poleg tega uživajo kot zastopniki Štokholmskega udruženja družabno velik ugled. V štokholmu pazijo prav posebno na to, da ostane organizacija prosta vsakega birokratizma. V štokholmskem udruženju ni nobenih podrejenih niti predpostavljenih nastavljencev, ampak to je en sam kolegij enakih sodelavcev. Če se katero mesto izprazni, postavijo nanj mladega Človeka, ki dokaže, da je že imel uspehe v praktičnem trgovskem poslovanju. Prav izredno veliki uspehi, ki jiti ima imenovano udruženje za razvoj švedske zunanje trgovine, so vzpodbudili do sedaj samo Finsko in Švico, da sta začeli ta švedski sistem v glavnem posnemati. Obe imenovani državi sta se prepričali, da je švedski sistem pospeševanja zunanje trgovine pač najboljši. Prav bi bilo, da bi tudi pri nas prišli do tega prepričanja ter da bi potem tudi temu prepričanju primerno ravnali. TZVOZ PŠENICE IZ JUGOSLAVIJE. Iz krogov zveze eksporterjev se sliši, da ni nobene pšenice na razpolago za izvoz; a če bi je tudi še kaj bilo, bi za izvoz ne prišla v poštev, ker se morejo na domačih trgih doseči boljše cene. — Neka berlinska tvrdka je ministrstvu za trgovino in industrijo ter Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine poslala ponudbo glede prodaje jugoslovanskega žita v Nemčijo. * * * JUGOSLAVIJA IN NOVA EGIPTSKA CARINA. Dalmatinske tovarne cementa so kot Splitska Trgovska in obrtna zbornica poslale jugoslovanski vladi vlogo, v kateri prosijo glede na potek pogodbe na j večje ugodnosti z Egiptom 16. februarja t. 1., naj se napravijo primerni koraki, da se ta pogodba podaljša. Ministrstvo za trgovino in industrijo je te korake že napravilo. — V zvezi s tem je poročilo o Britanski trgovski zbornici v Egiptu, ki je poslala egiptski vladi spomenico, v kateri se nameravana nova carinska tarifa ostro kritizira. Spomenica pravi, da se bo z novimi tarifami življenje v Egiptu zelo podražilo. Če bo imela spomenica uspeh, bo s tem veliko pomagano tudi drugim državam v njih trgovini z Egiptom. Na nevarnost, ki preti od nove tarife izvozu našega cementa, smo že opozorili. * * * Trgovina in morala. V sredo, dne 22. t. m. se je vršil v veliki dvorani restavracije «Zvezda» družabni večer trgovskega društva «Merkur». Zanimiva tema predavanja na tem 6. sestanku ljudske univerze in odlična osebnost predavatelja univerzitetnega prof. monsg. dr. Ujčiča je privabila ogromno število udeležencev iz vseh krogov. Predsednik društva «Merkur» gosp. dr. Fran W i n d i s c h e r je v lepih besedah pozdravil predavatelja in vse navzoče, ki so z obilno udeležbo pokazali, da je društveni predsednik imel z ustanovitvijo ljudske univerze jako srečno roko. Nato je predavatelj prisrčno akla-miran, začel predavati. Izvajal je: V gospodarskem življenju, je izvajal g. predavatelj, imajo veliko vlogo trije činitelji. Prvi čanitelj je obdelovanje zemlje, drugi je obrt, h kateri spada potencirana obrt: industrija. Tretji je trgovina. Zemljedelstvo je bila prva naloga, ki jo je imel človek na svetu. Agrikultura je prvi poklic v gospodarskem življenju človeštva. Zemljedelstvo ima nalogo, da nam izdela ali pridela iz zemlje hrano, kurivo in razne rude. Obrt ima pa nalogo, da predela te reči industrijalno za boljšo rabnost v človeškem življenju. In končno imamo trgovino, katera posreduje med konzumentom in producentom. Katere dolžnosti ima prodajalec? Prodajalec mora v prvi vrsti izročiti tisti predmet in sicer blago, za katero sta se pogodila. Z drugimi besedami, ne sme zamenjati predmeta. Izročiti mora predmet in individuo. Ta točka v praktičnem življenju ne dela težav. Druga važna točka je, da mora prodajalec jamčiti, da dobi kupec za svoj denar res ekvivalent. Radi tega je prodajalec po morali dolžan povedati važne napake predmeta, če bi imel predmet, ki ga misli kupec kupiti, kake napake, Ivi jih kot nestrokovnjak ne opazi in ne more opaziti. Prodajalec ne sme gledati na svojo korist, ampak na moralo. In če predmet ne odgovarja temu, kar je kupec zahteval, je prodajalec dolžan opozoriti, da predmet ni za njegovo rabo. Glavne napake mora pojasniti. Glede manjših napak pa ni dolžan dati posebnega pojasnila, marveč, je po morali dolžan primerno znižati ceno. Zelo zanimiva so bila govornikova izvajanja o ceni. Kaj je cena? Cena je gospodarska vrednost predmeta ali njegova uporabnost, izražena v denarju. Kdo določa cene? Po morali imamo tri činitelje, ki določajo cene. I. Včasih določa cene zakon, na primer za predmete pri državnem monopolu. Take cene imenujemo v morali zakonite cene, pretium legale. II. Včasih določata cene kupec in prodajalec sama po posebni konvenciji. Take cene imenujemo kon-veneijonalne cene. Te cene imajo predmeti, ki niso v komerciju (res extra coin-meroium), ki jih ni v trgovini, na primer znamenite slike. Potem imamo tiste cene, ki jih moralisti in svet imenujejo tržne cene. To je najbolj praktična cena. Po teh se ravnamo v vsakdanjem življenju. Ravna se po uporabljivosti, po množini predmeta na trgu, po nevarnosti izgube, zlasti pa po načinu, kako se po ujej vprašuje, kaka je ponudba in kako povpraševanje. Moralisti razumevajo najvišje, srednje in najnižje cene. Katera cena je po vesti moralno pravilna? Pri monopolu je lista cena moralno pravilna, ki jo je zakon postavil, pa naj bo najbolj visoka ali najbolj nizka. Pri znamenitih slikah j tudi ni cene. Tu je konvencija. Pravična ' je tista konvencijonalna cena, glede ka- Stran 2. TRGOVSKI LIST, 25. januarja 1930. BnilMU l 'lili 'IIJII IJ | Štev. 11/ XHU{Kit£)r/^M tere sta se dogovorila kupec in prodajalec, razen, če bi bila cena naravnost nespametna. V običajnem življenju, in za to nam gre, je pravična tržna cena, in sicer sme po morali zahtevati prodajalec najvišjo ceno, kupec pa sme po morali ponuditi najnižjo ceno. Jaz ne smem kot kupec pod najnižjo ceno, tudi po vesti ne. Prodajalec pa ne sme po vesti zahtevati več, nego je najvišja cena. Predmet ima na primer srednjo ceno 10, najvišja cena je 12, najnižja 8. Potemtakem bi smela stranka ponuditi 8, prodajalec pa sme zahtevati 12. Zedinila se bosta na tržno ceno, to je na 10. Trgovec seveda ne sme izrabljati v afektu kupujoče stranke. Bilo bi nemoralno, ako bi trgovec cene navil zato, ker je opazil, da kupec kak predmet posebno ljubi in ga ceni. Med trgovcem in med kupcem mora po morali vladati medsebojno zaupanje. »Kupci in prodajalci moramo biti tako visoko stoječi, da če gremo v trgovino, gremo tja z zaupanjem, prav tako, kakor če bi šli k odvetniku ali župniku. Tam ne skrivamo ničesar, ampak povemo odkrito, kake želje imamo. S prav takim zaupanjem moramo iti v trgovino. To zaupanje mora biti medsebojno.« Ali je dovoljeno, da nekdo v nekem mestu monopolizira kako blago? Samo po sebi teoretično po morali to ni za-branjeno. Vendar je stvar moralno nevarna. Tak monopol je na meji dovoljenosti. Če se človek sprehaja ob kakem strmem bregu, je sicer še gori, toda lahko vsak trenotek pade doli. Zasebni monopol se nahaja ravno na zadnji meji dovoljenosti. »Trgovcem priporočam medsebojno vzajemnost. Kakor vsak poklic, mora tudi trgovski poklic imeti medsebojnega vzajemnega duha (Chorgeist). Ta vzajemnost mora sloneti na pravičnosti in na ljubezni. Ta dva činitelja, ki igrata v življenju veliko vlogo, sta važna tudi v Vašem poklicnem življenju. Kaj zahteva pravičnost? Pravičnost zahteva, da trgovec trgovcu ne škoduje, na primer, da bi kdo drugega obrekoval, da ima slabo blago. Ljubezen zahteva, da drug drugemu pomagala. Pravičnost pa pravi: ne smete drugemu škodovati.« Kaj je konkurenca? Konkurenca je znižanje cen z namenom, da dotični trgovec privabi več kupcev. Ali je to dovoljeno? Nedvomno je dovoljeno prodajati trgovcu po najnižji ceni, čeprav sluti, da 1)0 drug trgovec izgubil nekoliko odjemalcev. Ali je mogoče, da prodaja nekdo moralno po nižji ceni, kakor drugi? Seveda! Nek trgovec drago plača lokal, drago plača nastavijence, drug trgovec pa je v lastni hiši, pomagajo mu žena in sinovi, hčerka je pravkar absolvi-rala trgovsko šolo in je blagajničarka. Ta drugi lahko konkurira in prodaja po nižji ceni. Umazana »konkurenca je krminalno nevarna. Tu preti kriminalni kodeks. Tako umazano konkurenco imamo, če kdo prodaja slabo blago pod ceno. Kdor kupi pod ceno, je kupil čez ceno. Pod ceno se lahko prodaja falzifioirano blago ali pa se zlorablja nevednost dotičnega kupca. Reklama vabi kupca z okusno ureditvijo in plakati. Ali sme trgovce delati reklamo? Seveda jo sme. Ureditev njegove trgovine in izložbe mora biti okusna in estetična, to je, mora ugajati. Zato je treba imeti okus. Tega ne more dati ne trogvska šola in tudi ne predavanja profesorja moralne teologije. To je svet sam zase. Zlasti red in snažnost v trgovini, sta izvrstna reklama. I n s e r a t mora biti tak, da res obuja pozornost. Inserat mora biti resničen. Biti mora duhovito sestavljen. Toda ne sme lagati. Tudi plakat mora biti dostojen in lep ter ne sme lagati. Kajti laž ne sme nobenemu koristiti. Laž je samo po sebi zlo. Najboljša reklama je dobro blago in prijazna postrežba. »Mi moralisti moramo biti pravični do vseh ljudi. Moramo biti pravični tudi do konzumentov in biti z njimi usmiljeni. Kako pride konzument do tega, da dobi za dober denar slabo blago? Ali je dovoljeno, da se trgovci medsebojno bojkotirajo, ako bi trgovec prekoračil predpise svoje zadruge? Da, ako bi na primer proti določbam svoje zadruge imel trgovino odprto čez določeno uro.« Kartel je dogovor vseh trgovcev ali Fr. Zelenik: Odkrito in jasno. Nič se v trgovskem življenju tako ne maščuje, kot površnost. Nekaj primerov iz življenja naj nam pojasni, o čem hočem govoriti. Trgovski nastavljene« je sprejel službo, čeravno je bila plača skrajno •skromna. Toda razmere so take, da mora biti brezposelni nastavljenec vesel, če sploh kako službo dobi. V zgornjem slučaju je uslužbenec pač boječe pripomnil, da je plača preskromna, ne bo mogel živeti z njo. Novi gospodar ga je potolažil, da če se bo obnesel, bo že dobil več. Nastavljenec je prav pridno delal in se trudil, ker je pač računal na priboljšek plače. Ker tega priboljška le ni hotelo biti, se je toliko ojunačil, da je prosil za priboljšek češ, obljubljen mi je. Gospodar ni hotel primakniti, nastavljenec je pa mislil in v tern mišljenju so ga utrjevali še drugi, da ima na temelju obljube pravico do povišanja plače, pa je šel na obrtno sodišče. Pri razpravi so mu dopovedali, da ne more ničesar iztožiti, ker obljuba je popolnoma neobvezna in presoja o po-rabnosti nastavljenca pripada v tem slučaju pač. gospodarju. Kakšna je bila njegova sodba, si lahko mislimo, ne smemo pa domnevati, da je morda postopal nasprotno svojemu prepričanju. Uslužbenec pa je izgubil to skromno službo. Trgovski nastavljenec je nastopil službo kot vodja oddelka proti določeni mesečni plači in proti obljubi, da bo dobil provizijo v odstotkih od prometa, ako bo trgovina dobro uspevala. Nastavljenec se je pač trudil in delal in računal koliko je napravil prometa, domneval seveda tudi, da gre trgovina dobro. Gospodar pa je nasprotno trdil, da s prometom in zaslužkom ni zadovoljen in obljubljene provizije ni bilo. Do tožbe ni prišlo, ker si je nastavljenec dal dopovedati in dokazati, da bi propadel. Obljuba je bila tako pomanjkljiva, da je bila popolnoma neobvezna. Ako bi se dogovor glasil: Ge se doseže promet Din tedaj se izplača g. N. X odstotkov provizije od prometa. Nesoglasja nastajajo tudi radi božičnega darila ali bilančne nagrade. Ako je bila taka nagrada ali tako darilo ob sklepanju pogodbe o službenem razmerju dogovorjeno, tedaj pripada nastavljencu na vsak način nagrada ali darilo. Ako pa ni nič dogovorjeno, tedaj ne more nastavljenec zahtevati, če mu gospodar ne da prostovoljno. Take nejasnosti in netočnosti izvirajo v prvi vrsti iz boječnosti nastavljenca, ker, kakor sem že omenil, je trda za službe in se delovna moč ponuja skoraj za vsako Teno. Potrebno je pa in umestno, da se sklene jasen in določen dogovor, ki naj bo napisan. Pravi trgovec bo vedno odobraval jasnost v tem pogledu, kakor tudi bo iz odkrito izraženih želj nastavljenca vi del, da ima opravka z vestnim in natančnim sotrudnikom. Kvalitetna mamka Zahtevajte povsodI več trgovcev neke branže, da ne bodo prodajali blaga pod neko ceno. Ali je to dovoljeno? Kar velja o zasebnem monopolu, to velja tudi o kartelu. Karte! je na zadnji meji dovoljenosti. Ako zlorablja kartel svojo moč, dela nemoralno. Taka dejanja našteva tudi kazenski zakonik. Trgovec ne sme prodajati alkoholnih pijač mladoletnikom, morfija, pokvarjenih živil, spisov, novin in predmetov, ki kršijo javno moralo, pornografije itd. Včasih se sliši od kakega agenta: »Geschaft ist Geschaft!« Slišimo, da je dobiček zadnji cilj človekov. »Mi se dobro zavedamo, da so nad nami neke več-nostne resnice, neka večna načela, ki nas vežejo tudi tedaj, kadar ni nobenega sodnika za nami. Zavedamo se, da so neke večnostne resnice tudi tedaj, če nam nihče ne more ničesar dokazati. Torej ne sme biti naše geslo: »Geschaft ist Geschaft«, marveč, poštenje po več-nostnih načelih!« Trgovec ima priložnost storiti mnogo dobrega. V mnogih trgovinah imajo izobešene nabožne slike. S tem spričujejo, da ne stoje na stališču: »Geschaft ist Ge-sclijft« in da bodo vse sami opravili, marveč, da je tudi pri trgovskem življenju uspeh odvisen od nekih višjih načel. Kakor je delo na polju odvisno od božjega blagoslova, tako je tudi v trgovini uspeh dela odvisen od blagoslova od zgoraj. Govornik ja zaključil: »Ljubljanskemu trgovskemu svetu želim mnogo tega blagoslova, da bi v tem letu srečno napredovali. To naj bo obenem nekaka zakasnela čestitka v začetku novega leta. Bog naj Vam vse blagoslovi v Vašem delu!« Predsednik društva g. d r. Fran W i n d i s c h e r se je zahvalil predavatelju za odlično predavanje in je ob koncu svojih besed dejal: «Paša načela, so tudi nam kot trgovcem simpatična in mi jih mirno sprejemamo. če mreža, preko katere mora vsak, ne ho imela bolj gostih pentelj, kakor ste jih napovedali, tudi trgovstvo ne ho imelo zaprtih poti tja, kamor si želimo.y> Poslušalci so predavatelju burno aplavdirali. !NDUST1UJA ROŽMARfNOVEGA OLJA V DALMACIJI. V centralnih okrajih Dalmacije obstoji že devet zadrug, ki se pečajo s produkcijo rožmarinovega olja. Sedaj usta- j navijajo na otoku Hvaru deseto zadrugo. Zadruge pošiljajo blago centrali, ki ga prodaja naprej. Leta 1928 so napravili 6.000 kg rožmarinovega olja, lani pa že 13.000 kg v vrednosti 700.000 dinarjev. Sedaj hočejo raztegniti izdelovaloi svojo industrijo tudi na druge vrste aromatičnega olja. * * * PŠENICE JE ZMANJKALO. Kot so domnevali, je nastopila na žitnem trgu, zlasti v pšenici, izrecna hausse. Pred kratkim so mislili, da bo s prodajo večjih množin ruske pšenice v Anglijo tamošnja potreba vsaj začasno krita. Sedaj pa Anglija še nadalje kupuje. Stremljenje sovjetov, da bi prodali večje množine pšenice, pa menda na cene ne bo imelo vpliva, ker so ugotovili nezadovo-ljivost letošnjih ruskih kvalitet. Zato bo navezana Evropa na dobro ogrsko, oziroma ameriško pšenico. Ogrska je sedaj po ameriškem vzorcu cene podprla. Samo v Budimpešti je vskladiščenih 600 tisoč meterskih stotov pšenice in 300 tisoč stotov rži, ki so jih trgu odtegnili, da dvignejo cene. Tudi v U. S. A. se je v zadnjem času ponudba zelo skrčila in se torej ni čuditi, da kažejo cene zopet dvigajočo se tendenco. OR Gramij trgovcev v Ljubljani obvešča vse učne gospodarje, da se v ponedeljek dne 27. t. in. pouk na gremijalni šoli radi proslave Sv. Save ne vrši. Šolski odbor. Prvo farmo za rejo lisic itd. v Jugoslaviji bo po zgledu Amerike in nekaterih • evropskih držav, zlasti Nemčije, uredila ■ za to ustanovljena družba v Ljubljani, j Gre zlasti za kanadske zlate lisice. Najbolj se takšne farme obnesejo v goratih krajih in je torej Slovenija kot nalašč za to. Tudi zasebnikom, ki se hočejo pečati z rejo kožuharjev, bo oddajala farma mlade eksemplare. Carinsko premirje. (Konec.) Poleg teh nepričakovanih priglašenih zahtev so tudi kmetijski krogi istih za-padnih držav preko svojih političnih organizacij zahtevali večjo zaščito za svoje pridelke. Kolikor vlade ne bi mogle takoj izvesti povišanja carinskih postavk na kmetijske pridelke in živino in tako še bolj zaščititi konsumentsko tržišče pred tujo konkurenco, so ti krogi zahtevali, da se na konferenci sami določijo točno formulirane rezerve v prilog teh pridelkov. Znano je, da vzhodne, to je poljedelske države v Evropi že danes niso zadovoljne z posrednim in neposrednim agrarnim protekcionizmom zapadnih industrijskih držav. Ako bi torej šlo za to, da se že sedaj pretirani agrarni protek-cijonizem poviša, bi poljedelske države Evrope ne imele nikakega interesa za carinsko premirje, razen da ga že sedaj onemogočajo. Razvijanje lastnega kmetijstva v industrijskih državah izzvalo bi na eni strani še večjo krizo poljedelstva, a na drugi strani hitrejši tempo razvoja industrijske produkcije v poljedelskih državah Evrope, kar bi končno rodilo avtarkijo, torej ono posledico, katero Društvo narodov izkuša preprečiti kot škodljivo za splošne interese. Iz teh razlogov večina teh držav do danes ni odgovorila na vprašanje, ali so pripravljene, da se udeleže konference o carinskem premrju. Ko je tajništvo Društva narodov uvidelo, da je psihološko dejstvo carinskega premirja v nasprotju s tem, kakor ga je ono zamislilo, to se pravi, da je atmosfera, katero je rodil ta predlog, v Evropi docela nepovoljna za stremljenje po sodelovanju posameznih držav, je hitela, da omili vtis, katerega je napravilo tolmačenje carinskega premirja pri poklicanih in nepoklicanih in je obvestilo prijatelje in pristaše Društva narodov, da temelji diskusija o tem predlogu glavne skupščine Društva narodov na nesporazumu glede carinskega premirja, ker se ta ne nanaša na stabilizacijo carinskih postavk na njihovi sedanji višini. Carinsko premirje bi naj namreč za gotovo določeno dobo preprečilo stalno razburjenje gospodarstva z pogostimi iz-premeinbami carinske tarife in to za dobo, katero trajajo pogajanja za postopno ureditev tega mednarodnega gospodarskega vprašanja. Da bi se ta pogajanja vodila v čim povoljnejši atmosferi medsebojnega zaupanja, ugotovila se je potreba, da se odgodi povišanje carinskih postavk. Za dobo tega premirja bi evropske države pod vodstvom Društva narodov iskale možnost, da ne samo razširijo odjemalska tržišča in zvišajo konsum v splošnem, temveč tudi, da uredijo svojo produkcijo tako, da bi bila rentabilnejša nego je bila je bila do sedaj. Potemtakem se predlog carinskega premirja ne more smatrati za stabilizacijo sedanjega stanja carinske zaščite, nego samo za iskanje možnosti in postavitev pogojev, ki naj bi olajšali nadaljno sporazumevanje evropskih držav v smeri čim cenejše produkcije. Vse to naj bi se v interesu producentov in v prilog konsumentov vodilo do večje rentabilnosti in čim večje sposobnosti za tekmovanje z ostalimi deli sveta. Ni vse eno, pod kakimi pogoji stopimo v carinsko premirje in pozneje sodelujemo z ostalo Evropo. Zato je potrebno, da že danes pripravimo ne samo ma-terijal za to konferenco, temveč tudi čim ugodnejše pogoje za poznejša pogajanja. Pa tudi še takrat, kadar imamo v mislih vse to, bo sprejemanje načrta konvencije naletelo na veliko težkočo. Med te težkoče spada pred vsem vprašanje izjem. So zakonodaje, ki onemogočajo stabilizacijo carinskih postavk za nekatere produkte. V tem oziru bi bila potrebna izprememba, ki bi omogočila vsak čas izpremembe, ki bi bile potrebne. Jasno je, da bi konvencija izgubila mnogo na svoji vrednosti, če bi predvidevala preveč izjem. To velja še v večji meri za rezerve celih panog produkcije. Kakor vidimo, se mnoge države že sedaj brigajo, torej še pred sestankom konference, da izvedejo povišanje, a mnoge od njih uvajajo z raznimi odredbami posredno zaščito svoje produkcije. Zato je važno, kakšen termin bo določila kon- Dober dobiček breg mika Razpečuje v kraljevini Jugoslaviji Pran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26 dosežete s prodajo MflfiGI'1** izdelkov za juhe. renca za uveljavljenje carinskega premirja in kakšno stališče bo zavzela glede posrednega protekcionizma. Po vsem izgleda, da bo konferenca upoštevala vsa ona povišanja, ki so bila nameravana in pripravljena še preje, predno se je zaznalo za predlog o carinskem premirju in da bo morala upoštevati zaključke gospodarskega komiteja Društva narodov v pogledu posrednega protekcionizma posameznih držav. Konečno je še eno važno vprašanje, katero je v septembru pr. 1. pokrenila skupščina Društva narodov, ko je ugotovila, da se mednarodne konvencije počasi izvajajo, to je neposredno sodelovanje ne samo gospodarjev, temveč tudi posameznih vlad glede mednarodnih gospodarskih problemov. Z ozirom na to lejstvo je angleška vlada sklenila poklati na konferenco o premirju svojega ministra trgovine in industrije, kot svojega prvega delegata, a ostale države, ki so prijavile udeležbo na konferenci, izjavile so, da pošljejo prve delegate istega čina. Spričo tega se pojavlja vprašanje, kakšno stališče naj mi zavzamemo. — Stremljenje po sodelovanju vseh evropskih držav v gospodarskem vprašanjih, ki je predpogoj za carinsko premirje, gre brez dvoma v prilog vseh evropskih držav. To nam nalaga dolžnost, da se udeležimo konference, ki se bo vršila v Ženevi, verjetno v mesecu februarju t. 1. Ta konferenca se bo vodila takorekoč v zatišju premirja v svrho uresničenja gospodarskega sodelovanja evropskih držav. V tem pogledu so zapadne industrijske države ne samo zato v ugodnejšem položaju, ker že imajo skupne truste in kartele, katere morejo porabiti za jedro bodoče skupne formacije, temveč tudi zato, ker je njihova produkcijska panoga rentabilnejša nego panoge, katere negujejo vzhodne evropske države, ne glede na to, da so zapadne države ekonomsko in finančno močnejše. Najkrepkejše sredstvo, katero bi mogle vzhodne države porabiti za pogajanja z zapadnimi industrijskimi državami, bi bila ustvaritev čim večjega konsument- skega tržišča za svoje produkte in čim večje zaloge sirovin za svojo industrijsko produkcijo. Da bi kot pogodniki povečali svojo moč napram zapadnim džravam, je potrebno, da se združijo in vsaj v glavnih vprašanjih enotno in organizirano nastopijo napram njim. Za samo carinsko premirje pa je umestno razmišljanje, je li potrebno, da mi skladno ■/. drugimi državami pravočasno povišamo vse one carinske postavke, kojih povišanje je bilo že nameravano, da si osiguramo nemoten razvoj naše mlade industrije. Tak postopek bi nam omogočil, da glede carinskih postavk ne stavimo nikakih pridržkov, a obenem bi mogli osredotočiti vso svojo pozornost na obrambo. O tej potrebi govoril sem in pisal pri nas v zadnjem času mnogo in pogosto, ali kakor se preroki nikdar niso mogli uveljaviti v svoji domovini, se je tudi glede te stvari malo ukrenilo. Sedaj se je domačim prerokom pridružil inozemski prerok, veljavnost g. Brijana, koji se ie izjavil za potrebo, da se poleg že obstoječega zapadnega Lokarna ustvarijo lokarnski pakti tudi v ostalih delih Evrope, a posebno na Balkanu. Če tudi je g. Brijan kot politik v tem slučaju v pr- vi vrsti mislil na politične namene, da prepreči po možnosti konflikte na lahko zapaljivih balkanskih tleh, vendar je govoril tudi o podrobnostih gospodarske in socijalne strukture, kakor tudi o možnosti ožjega gospodarskega sodelovanja poljedelskih držav. Mi smo ponovno naglašali potrebo takega sodelovanja že z ozirom na akcijo Društva narodov in njene možnosti z ozirom na že v,postavljeno sodelovanje industrijskih držav zapadne Evrope, a slično so apelirali tudi drugi v naših listih in časopisih. Sedaj, ko se nam je pridružil tudi g. Brijan, ne dvomimo več, da bodo tudi uradni krogi podvzeli v tej smeri nadalje praktične korake. Konference same bi se morali udeležiti poleg predstavnikov ministrstva za zunanje posle tudi predstavniki ministrstva trgovine in udeležiti bi se je moral tudi predstavnik kmetijstva. (GOSPODARSKI POLOŽAJ JAPONSKE, Na Japonskem so 11. t. m. prepovedali izvoz zlata, pa ni to povzročilo nobenega motenja na denarnem trgu. Sedaj vlada v Japonski denarna likvidnost. — Skupni eksport preteklega leta je znašal ‘2140 milijonov jenov, pasivnost zunanje trgovine (vključno Koreja, For-moza in drugi okraji) pa 176 milijonov jenov, kar pomeni napram letu 1928 znižanje za 160 milijonov. Splošni položaj blagovnega trga je slab, povpraševanje in ponudba sta v ravnovesju, večjega uvoza v vsakdanjih porabnih predmetih ni. Eksport surove svile je zelo narastel. Bombaževe predilnice so sklenile, da bodo produkcijo reducirale za 10 do 15 odstotkov. Zadnji močni padec v ceni srebra je povzročil veliko vznemirjenja. Pogosto kolebanje se je javljalo na delniškem trgu; zlasti industrijske vrednote so kazale v splošnem padec te-r!^er’Jak'0 da 'ie povprečna 7s/4 odstotna ni?na n,n?s.t. §e precej velika. Vse glav-iAHn6!,?"1181^6 m nova industrijska pod- 4 iotoPOV6*anie obstoječih obratov v letu 1929 so bil« n™ uue za 970 mihionov le- nov manjše kot v letu 1928 NEMCI ZAHTEVAJO ZAŠČITNO CARINO ZA UMETNO SVILO. Družba Bemberg je znižala lansko 14-odstotno dividendo na 8%. Od januarja do novembra 1929 je bilo importiranih v Nemčijo nič manj kot 8,500.000 kg inozemske umetne svile in se je pojavil klic po izdatni carinski zaščiti. Letošnja naročila pa kažejo proti isti dobi lanskega leta razveseljiv napredek in so se zaloge v tekočem obratnem letu vidno skrčile. »si Od 3. do 16. marca 1930 boste našli na MEDNARODNEM VELESEJMU V LYONU zadnje izdelke tehnike, mode in umetnosti Teden poljedelskih strojev od 11. do 16. marca 1930 Katalog razstavljalcev, 700 strani, franko: IZ francoskih frankov OlaJSave pri potovanju, nastanje* vanju ter vstopu na velesejem Zahtevajte „Guide de I* Acheteur" (izdan v 19 jezikih) pri: FOIRE DE IY0N 8 Rue Mšnesfcier LVON (Fran«e) Uradnikov *a gospodarske stroke pri »pravi banovin iščejo; ministrstvo za trgovino in industrijo razpisuje do BO. t. m. službe za dvanajst mlajših uradnikov z dovršenimi pravnimi ali narodno-eko-nomskimi študijami. Zlate zaloge Evrope so se v novembru povečale za BOO milijonov mark in so dosegle vsoto 20.089 milijonov mark. Bata je ustanovil tudi na Poljskem produkcijsko in prodajno družbo. Novi avstrijski agrarni program bo prišel v najbližjem času v pretres (brez carinskega programa). Gre za sistem uvoznih listin in premij, za mlekarsko gospodarstvo in konjerejo, za standard-iziranje posameznih žitnih vrst, za podporne odredbe za vinogradništvo itd. Lanski čisti obratni dobiček ameriških glavnih železnic je dosegel s 1280 milijoni dolarjev največjo višino v teku zadnjih desetih let. Ameriška glavnična naložbna družba Guardian Banksliares Investmenttrust je nakupila ie dni polno delnic približno sedemdesetih velebank v Zedinjenih državah, Nemčiji Avstriji, Holandski, Švici, Veliki Britaniji, Franciji, Češkoslovaški in Belgiji. Italijanska trgovska bilanca se je v preteklem letu napram letu 1928 zboljšala za ca. 8498 milijonov lir. V preteklem letu je uvozila Italija blaga za 21.326 milijonov lir, izvozila ga je za 14.863 milijonov. Vsekakor je torej bilanca še zmeraj visoko pasivna. Nemški delniški indeks, izračunan po Statističnem državnem uradu, je bil 31. decembra 1928 150-6, 31. decembra 1929 115-6; pri tem damo indeksu let 1924 do 1926 številko 100. Ogromno odpuščanje nastavljencev izvajajo velike newyorške senzalne tvrdke; to je v zvezi z znižanjem borzne trgovine. V zadnjih treh tednih je bilo odpuščenih 15.000 nastavljencev. Tudi banke so že začele osobje odpuščati. Nekatere banke so skrajšale delovni čas, da jim ni treba poseči po odpuščanju. Zunanja trgovina Nemčije v letu 1029 se je zaključila z majhnim aktivnim saldo 47-6 milijona mark. Leta 1927 je bil saldo za 2850 milijonov mark pasiven in tudi lani še za 1200 milijonov mark. Budimpeška veletrgovina z železom Emil Abeles je prosila za otvoritev poravnalnega postopanja; aktiva 371.000 pen go, pasiva 426.000 pengo. Dunajska lesna tvrdka Aleksander Barta, ki uživa na Dunaju dober sloves, je ustavila izplačila in prosi za otvoritev sodnega poravnalnega postopanja; pa-sivom v znesku 110.000 šil. stojijo nasproti aktiva v znesku 55.000 šil. Predlagana je 35-odstotna kvota. Na antvvcrpski demantni borzi se razširjajo vesti o plačilnih težkočah velike antwerpske demantne tvrdke, ki so prizadele tudi nekatere druge tvrdke. Deficit cenijo na ca. 10 milijonov frankov. Vsled kršenja antitrustnega zakona v Ameriki je' bilo nekaj petrolejskih družb obsojenih na povračilo škode v znesku 200 milijonov dolarjev. So se pritožile. 500 vagonov cementa v tovarni v Berlinu je za namene obrežnih utrdb naročilo francosko mornariško ministrstvo. Gradbo 3900 m dolgega predora pri Ripanju so oddali ruskemu inženerju Sokolnikovu. Stroški so proračunjeni z 48 milijoni dinarjev. Sindikat za zaščito svilene industrije bodo ustanovili v Italiji, upravni sedež bo v Rimu, tehniški sedež v Milanu. Gre tudi za boj proti umetni svili. Voreiningte Stahlwerke bodo razdelili 6-odstotno dividendo. V nemški industriji kalija se je dosegel sporazum glede spojitve in prodajne organizacije stranskih produktov kalija. Ustanovili so posebno družbo v obliki družb z o. z. Prvo evropsko vinsko borzo so ustanovili v Milanu in so jo priključili milanski blagovni borzi. K borzni trgovini bo- I do pripustili samo dva tipa in upajo do-! seči s to odredbo standardiziran je italijanskih vin. Prvo zborovanje, ki se je vršilo te dni, je bilo prav živahno. BOMBAŽEVI TRG JE MIREN. Cene bombaža so v zadnjem času nekoliko padle. Manjka pobude tako od strani špekulacije, kot od strani konsu-ma, vsled česar se je tudi eksportno povpraševanje v Ameriki skrčilo na minimum. Zato je padel zelo tudi efektivni obrat na vseh borzah. V Angliji izgledi bomabaževe industrije niso dobri, v j Nemčiji se giblje produkcijska redukcija okoli 25% ob nalahnem povečanju zalog. V Poljski, Češkoslovaški in Avstriji kupčija ni prav nič dobra in beremo o nadaljnih velikih omejitvah. Na Japonskem sicer še polno delajo, a ne morejo izdelanega blaga prodati. Edini dve deželi, kjer je stanje bombaževe industrije zadovoljivo, sta najbrž samo Francija in Italija, posebno še prva. LMauJu UnA Točaj 24. januarja 1930. Povpra- ševanje Dir- Ponudba Din DBVIZB: Amsterdam 1 h. {fold. . . —•— 22-79 Berlin 1 M 13-5375 18-5675 Bruselj 1 belga —•— 7-8997 Budimpešta 1 pengO . . —•— 9-9178 Curih 100 fr 101)4 40 1097-40 Dunaj 1 šiling 7-9664 7-9964 London 1 tuut —•_ £76 05 Newyork 1 dolar 56-52 56-72 Pariz 100 Ir —•— 22274 Praga 100 kron 167-39 168 19 Trat 100 Lir 295-80 297-80 KONKUZRI. Društvo industrijcev in veletrgov-v Ljubljani objavlja 3. okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in predkonkurzih za čas od 11. do 20. januarja 1930:* A. Otvorjeni konkurzi: Slovenija: Sršen Josip, Ljubljana 7, Vodnikova cesta 13. Hrvatska: Milic i Dejanovič, Cetin-grad. Dalmacija: Grubišič Ante, Omiš; Prva radnicka potrošnja s. o. j., Split. Vojvodina: Lang Jovana pok. zapuščina, Bela Crkva. Srbija: Bogičevič Čedomir, Arilj; Džordževic C. Nikola, Zaječar; Jančič Sreten, Valjevo; Ljuka brača iz Prizrena i Skoplja; Milojevič Dobri-voj, Rašovica; Petrovič Dragutin, Stragar; Radosavljevič Jovan, Ložnica; Stanojevič Miloj, čačak; Stojakovič Dž. Miljko, Jezero; Šumdec Vasilije, Zvezda. vic Dž. Miljko; Šumdec Vasilije, j Zvezda. B) Otvorjeni predkonkurzi: J Hrvatska: Steiner Ladislav, Zagreb. C) Odpravljeni konkurzi:** Slovenija: Borina Valentina zapuščina, Grajska vas; Premelč Gvido, Šoštanj; Stare Jakob, zapuščina, Ho-temež; Treo Viljem, Ljubljana, Gosposvetska c. 10. Dalmacija: Jozič Ante, Antin. Vojvodina: Mehmed Jovan, Torža. Srbija: Bajramovič Memet, Poduje-vo; Džakič M. Radomir, Negotin; Džordževič Ilija, Strumica; Gavrilovič Božidar, Stopanja; Ilič Tihomir, Niš; Jusufovič Ibran, Uroševac; Markovič D. Mikoš, Trnavac; Milosavljevič Niko, Kruševac; Popovič V. Borislav, Tma-vac; Raškovič Miroslav, Vrnjačka ba-'nja; Šnljagič Nedeljko, Draglica. D) Potrjene prisilne poravnave: Slovenija: Vodenik F., Slovenjgra-dec. * Vsi podatki, n. pr. kedaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo i konkurz, kdo je konkurzni upravitelj, se izvedo v tajništvu društva, i ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje od- pravljeno, se izve v tajništvu društva. Brodovje in trgovina Islandije. Tako malo slišimo o tem oddaljenem otoku. V preteklem letu je znašal izvoz Islandije 69'4 milijonov kron in je to za Islandijo rekord. Uvoz je približno tolik kot izvoz; uvažajo v prvi vrsti stavbni materijal, stroje, avtomobile in umetnostne predmete. Islandsko trgovsko brodovje šteje 738 ladij s 36.500 brutoreg-.tonami; med njimi je 94 parnikov, 636 motornih ladij in samo še 5 jadrenie. — Največje potniške parnike ima Islandska parobrodna družba, namreč parnike s 1000 do 2000 ton za promet s Koeben-havnom, glavnim mestom Danske. Svetovna produkcija železa in jekla. Na podlagi računa Zveze nemških indu-strijcev železa in jekla je dosegla svetovna produkcija surovega železa v preteklem letu 97 milijonov meterskih ton proti 88-7 milijonom v letu 1928. Produkcija surovega jekla je narasla od 111 *5 na 123 milijonov ton. Od dviga jeklene produkcije odpade 7 milijonov tou na Ameriko, 4,100.000 ton na Evropo, 400.000 ton na ostale kontinente. Povečanje sladkornopesnega a reala v Avstriji. V bodoči kampanji bo v Avstriji obdelanega s sladkorno peso zopet več sveta. Vsled zvišanja sladkornega davka oziroma vsled na ta način omogočenih podpor za pridelovalce pese je pridelovanje sladkorne pese veliko bolj rentabilno, kot pridelovanje žita, tako da je pričakovati večjega prehoda od produkcije žita na produkcijo pese. Pogodbe iried tovarnarji so sklenjene za dobo pet let. Rusi so naročili v New Yorku pri General Electric Oo. štiri hidrogeneratorje, vsakega z močjo nad 100.000 KS. Napravljeni morajo Uiti do leta 1932. Inštalirali jih bodo v Ukrajini. Doslej tako velikih generatorjev ni bilo še nikjer. črno leto za trg volne. Albert Pollak, generalni ravnatelj dunajske Allg. Wollhandels d. d., piše: Poglejmo na kratko glavne dogodke na lanskem trgu volne in se povprašajmo, če bi se bila mogla tako drastična sprememba v ceni videti naprej. Tudi najbolj ekstremni pesimist bi se vam zdel optimist, 6e pogledamo sedaj nazaj. V poletnih mesecih je kupčija volne popolnoma zastala. Šele ko se je pričela nova kampanja na prekomorskih trgih in so se pojavile nakopičene zaloge, so se otvorile avstralske avkcije s 40 odstotki poti prejšnjim letom. Leto 1929 je bilo za trgovino z volno črno leto, leto krize, in krize smo imeli od leta 1914 dalje neprestano. Za letom 1929 nikdo ne bo potočil solze. Priznati moramo, da imamo danes nizke volnene cene in se moramo prav za prav čuditi, da se kljub takim cenam zaupanje še ni povrnilo v polni meri. Torej cena volne ne ovira normalnega kupčijskega razvoja. Današnje cene morajo zbujati zanimanje in majhna pobuda bi morala zadostovati, da se pojavi neko gotovo utrjenje. Ne smemo prezreti dejstva, da stojijo proti vidnim zalogam močno reducirane zaloge, ki jih vidimo v vsej industriji, od prejca in tkalca počemši. Povsod geslo: Skrajna previdnost! Kontingentacija ponudbe v Avstraliji je imela le začasen uspeh. Avstralija ne more iti preko splošnega tržnega položaja. Vprašati bi se morali rajši, komu bi koristilo podaljšanje sezije do konča junija, ovčarskim far-merjem ali trgovini. Prvi bodo morali toliko dalje čakati na denar, brez izgleda na večji donos, trgovina pa vidi v tej odredbi faktor negotovosti, torej nižje cene. Brez dvoma pomeni izredna baisse v letu 1929 tudi za ovčjega farmerja neprijeten dogodek, ki ga zelo občutno zadene. Fannerji grozijo, da bodo črede poklali. Ne glede na gospodarsko in finančno zamotani položaj trpi volna zelo tudi vsled konkurence umetne svile in vsled omejitve v porabi volne v damski modi. Pri sedanjih cenah je financiranje strižbe, ki zahteva za 40 odstotkov manjši denarni znesek, razmeroma lahko. Obrestna mera je močno padla. V zadnjem času imamo nehote čut cenenega denarja. Volna ima približno cene iz leta 1914. Večina surovega blaga je padla na predvojni nivo. mapa* 5J V S O Tovarna vinskega kisa, d. z o. s. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo ! x Tehnično In O hlgijenic.no najino-i derneje urejena kisarna v Jugoslaviji Večna pot 5, telefon 3052 KUPUJE 20°/o kronske bone (priznanice za ob priliki žigosanja 1. 1919 pridržanih 20% kronskih bankovcev) IN PLAČA NAJBOLJE j Pisarna: Ljubljana, Dunajske / cesta 1 a, II. nadsii. Telefon §te*. 2389. ^ Dobave. Splošni oddelek Direkcije dr-žavniti železnic v Ljubljani sprejema do •i0. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg karbolne kisline in 2000 kg de-seuui oJa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do yo. januarja t. 1. ponutibe glede dobave 2800 kg vijakov z maticami in 100 kg zakovic ter glede dobave 310 komadov pil in 30 komadov ročnih sekir. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do G. februarja t. 1. ponudbe glede dobave pločevine, raznega železa, bele kovine, kositra, raznega orodja, raznih vijakov, žičnih mrež, zakovic, žičnikov, dimnih cevi, osi za vozičke, raznih pil, azbestnih vrvic itd.' (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 3. februarja t. I. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Ministrstva vojne in mornarice v Beogradu licitacija glede dobave preš za prešanje sena in slame s pripadajočimi motorji; dne 7. februarja t. 1. pa glede dobave 380 komadov vagonskih plaht. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Brzojavi: KrispercoloniaSe Ljubljana Telefon štev. 2263 ANT. KRISPER COLOM Lastnik: Josip Verlič Veletrgovina koionijalne Zaloga špirita, raznega robe - Velepražarna . . R y - *9an|a in konjaka - kave - Hlini za diSave LJUDUMilH Mineralne vode - - Točna postrežba DUNAJSKA CESTA 33 Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 Trgovci in industrijciJ TRGOVSKI LIST se priporoča za inseriranje! Veletrgovina 0 koionijalne in Špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana ' Zaloga sveže pražene kave, mletih diiav in rudninske vode Točna In solidna postreSba! Zahtevajte ceniki - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 n. NADSTR NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE wmm ODJEMALNE ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE m L T. D. Trgovci! Naročajte in širite Trgovski list K ».njlge, Časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, cenike In tudi vse druge tiskovine ^ dobavlja TISKARNA zmernih MERKUR o e n a h mm,n LJUBLJANA milim GREGORČIČEVA 23 TELEFON assa Lastna knjlgoveznloa Za veOja naročila zahtevajte proračun« I o Ureja dr. IVAN PTjKSS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kul izdajatelja in tiskarja: 0 MICHALKK, Ljubljana.