Osnutek splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih
Temeljne določbe
1.  člen
Stanovanjska skupnost jc skupnost v določenem naselju (sta-ncvanjskem bloku, rajonu) stalno Hastanjenih državljanov, orga-nizirana v okviru občiue zaradi upravljanja skupnih družbenik poslov pri pospeševanju napredka naselja, pomoči družinskemu gospodinjstvu in delovneniu človeku v zadovoljevanju potreb vsakdaujega življeiija kakor tudi zaradi medsebojne>ga po-maganja.
2.  člen
Stanovanj&ka skupnost skrbi zlasti:
—  za organiziranje in pospeševanje komunalnih, gospodar-skih in socialnili dejavnosti in služb, ki služijo neposredrio po-trebam družinskega gospodinjstva. in vsakdanjega življenja de-lovnega človeka;
—  za organiziranje in pospeševanje oslužnostnih ustanov, ki pomagajo pri gospodinjenju;
—  za družbcno materialno varstvo in uspevanje otrok ka-kor tudi za družbeno ma^crialno varstvo drugih oseb, ki so pri-dobitno nesposobne;
—  za napredek   stanovanjskega   gospodarstva   in   nudenje strokovne in tehnične pomoči hišnim   svetom   pri   upravljanju zgradb in skladov.
Stanovanjska skupnost opravlja svojo funkcijo samostojno ali pa v skupnosti z občino.                          •
3.  člen
Stanovanjska skupnost je samostojna in samoupravna orga-nizacija..
Stanovanjska skupnost je pravna oseba.
4.  člen
Stanovanjsko skupnost upravljajo državljani, ki so nasta-njcni na njenem področju, neposredno in po svojih Izvoljenih. zastopnikih.
i                  .       .     '         5. člen
Premoženje atanovanjske skupnosti je družbena lastnina. Premoženje stanovanjske skupnosti upravljajo njeni organi.
t                  Formiranje stanooanjskih skupnosti
6. člen
Formiranje stanovanjskih skupnosti se prcdpiše bodisi za vso občino ali za posamezna naselja v občini z občinskim sta-tuiom.
Fonniranje stanovanjskih skupno. li za posamezna naselja se opravi z odlokom občinskega ljudskega odbora na podlagi občinskega staiuta.
V mcstih, ki so razdeljena na občine, lahko okrajni Ijudski odbor adi mestui svet odloči, da se forniioraijo stanovanjske skupnosti na področju celega mes-ta.
7.člen
Pri določanju področja stanovanjske sktipnosti, ki se formira po določbah prejšnjega člena, bo občinski Ijudski odbor po-sebno upoštcval, da bo stanovanjska skupnost prostorna, urba-nistična in komunalna ecflota, kakor tudi, da bo glede na \e-likost področja, štcvilo prebivalstva in materialne ttiožnosti spo-spobna uresničevati  SToje  naloge.
Preden uveljavi odlok o formiranju take stanovanjske skup-nosti, bo občinski ljudski odbor na zborih volivcev zaslišal DiDenje državJjanov, ki so rastanjeni na tem področju.
8.  člen
Siainovanjska skupnost se lahiko formiira tudi za industrijsko naselje kakor tudi za večji obraf gospodarske organizacije ali za večjo ustanovo.
Preden uveljavi odlok o formiranju stanovanjske sknpnosti po prejšnjem odstavku, bo občinski Ijudski odbor zaslišal Jnne-nje dclavcev in uslužbencev, ki so nastanjcni na področju indn-strijskega  naselja, obrata  ali  ustanove.
9.  člen
Državljani lahko na zbqru volivcev sklenejo, da se ustanovi stanovanjska skmpnost za področje, na katerem stamujejo.
Državljani lahko na zboru volivcev šklcnejo, da se bodo ločili od stanovanjske skupnosti, ki ji pripadajo, in da formi-rajo posebno stanovanjsko sknpnost ali pa da se pridružijo drugi sosedni stanoviiujski skupnosti na področju. iste občine.
Občinski ljudski odbor je dolžan formirati stanovanjsko skupnost, katere nstanovitev je sklenil zbor volivcev.
Državljani se lahko na podlagi sklepov zborov volivcev lo-čijo iz neke stanovanjske skupnosti in pridružijo sosedni sta-novamjski skupnosti le s pristankom te sosedne stanovanjske skupnosti.
10.  člen Stanovanjska skupnost ima svoj statut.
Statut "stanovanjske skupnosti sprejme svet sianovanjske skupnosti, potrdi pa ga občinski odbor.
Stanovanjska skupnost ima lahko tudi svoj poslovnik.
Pristojnost stanooanjske skupn&sti
11.  olen
Stanovanjska skupnost se lahko ukvarja z vsemi ali samo z nekaterimi zadevami v ukviru nalog, ki so določene s tem zakonom.
S katerimi zadevami se bo nkvarjala stanovanjska skupnost kakor tudi način-opravljanja in finansiranja teh zadev, določi statut stanovaojske skupnosli.
12.  člen
S sporazumom med pristojnim svetom občinskega ljudskega odbora in stanovanjsko skupnostjo je mogoče določiti, da se bo stanovanjska skupnost v okviru nalog, ki so določene s tem za-konom, ukvarjala tudi s posameznimi zadevami, ki niso dolo-čene jj statutom stanovanjske skupnosli.
Z istim sporazumom bodo določem tudi finančna sredstva, ki bodo potrebna za opravljanje teh zadev.
Občinski Ijudski oclbor lahko ustavi izvržitev ustreznega dela predračuua dohodkov in izdatkov stanovanjske skupnosti, «» ta frnaočnili sredstev ni razporedila za namen, ki j6 bil do-ločen s sporazumom.
13.  člen
Opravljanje upravnih zadev je mogoče prenesti na statio-vanjske skupnosti samo z zakonom.
14.  člen
Slanovaajska skupnost lahko ustanavlja podjetja, obrafe, ttstanove in uslužnostne obrate, toda samo za izpolnitev svojih nalog.
Podjetjem, obratom, ustanovara in uslužnostnim obratom, ki jili je nstanovila stanovanjska skupnost, lahko daje politično teritorialna enota olajšave v mejah svoje pristojnosti in svojib. finančnih sredstev.
15.  člen                                    :
Podjetja, obrati in ustanove, ki jih ustanavlja stanovanjska skupnost, poslujejo po splošnih pogojih, ki Teljajo za taka pod-jetja, obrate in ustanove.
C^ se <aka podjetja, obrati ali ustanove ukvarjajo s konnu-nalnimi zadevami, imajo stahis koraunalnih podjetij, obratov in ustanov.
Do teb. podjetij, obratov in ustanov ima stanovanjska skup-nost vse pravice in dolžnosti ustanovitelja.
Podjetja, obrati in ustanove, ki jih je ustanovila stano-vanjska skupnost, ne morejo brez odobritve stanovanjske skup-nosti spremeniti predmet poslovanja, ki je določen z ustano-vitvenim aktom.
16.  člcn
Uslužnostni obrati so posebne poslovne enote stanovanjske skupnosti, po katerih nudi neposredne usluge gospodiujstvom na svojem področju kakor tudi hišnim svetom in državljanotn pri upravljanju, vzdrževanju in popravilih stanovanjskih hiš.
Uslužnostni obrati se Jahko ukvarjajo s proizvotlnjo in pro-metom blaga samo v zvezi  z opravljanjpm teh nslug.
Dve ali več stanovanjskih skupnosti lahko organizira skup-ne uslužnostne obrate.
Uslužnostne obrate je mogoče ustanavljati na področju sta-novanjske skupnosti in samo za potrebe posameznih naselij ka-kor tudi samo za potrebe uživalcev posarneznih hiš ali skupin hiš.
Uslužnostni pbrat upravlja določeni organ stanovanjske skupnosti ob sodelovanju članov dclovnega kolektiva uslužnost-nega obrata v soglasju z določbami statuta stanovanjske skup-nosti.
17.  člen
Uslužnostni obrati opiavljajo svoje poslovanje in samostojno obračunavajo to poslovanje v skladu z načeli, ki vcljajo za poslovanje gospodarskih organizacij, poslujejo pa po načelu nerealiziranja dobička.
Kolikor ustvarijo dobiček, se vplača v sklade stanovanjske skupnosti, če ni drugače določeno s posebnim predpisom ali sta-tutom stanovanjske skupnosti.
Uslužnostni obrati ne plačujejo davka in drugih prispevkov družbeni skupnosti.
Predpisi o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organi-zacij se za uslužnostne obrate ne uporabljajo.
Zvezni izvršni svet lahko predpiše način plačevanja prispevka za socialno zavarovanje in prfspevka za stanovanjsko graditcv za osebe, zaposlene v uslužnostnem obratu, ki nudi usluge go-spodinjstvom neposredno.
Organizacija uslužnostnega obrata, upravljanje uslužnostnega obrata in njegovo poslovanje se pobliže določijo v okviru teh predpisov s statutom sianovanjske skupnosti.
18.  člen
Stanovanjska skupnost in uslužnostni obrati lahko po potre-bah zaposlujcjo delovno silo tudi občasno.
Posamezna dela v stanovanjski skupnosti ali uslužnostjiein obratu lahko občasno opravljajo tudi sami državljani bodisi na temelju samopomoči ali za nagrado.
19.  člen
. Ob soglasju občinskega ljudskega odbora lahko stanovauj-ska skupnost usianovi skiad za nagrajevanje delavcev in nsluž-bencev svojili usiužnostnih obrafov, sklad za zgraditev poslovnih prostorov kakcr tucii druge posebne sklade.
V  sklad za nagrajevanje deiavcev in ushižbencev uslužnost-nih obratov vnese stanovanjska skupnost cloločeni odstotek pri-spevka, ki ga itanovajijski skupnosti plaeajo od njc ustamovljene gospoiiarske o/ganizacije.
Občinsk; ljudski odbor lahko določi aajvišji odstotek tega prispevka, ki se vnese v sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev uslužnostnih ofaratov.
V  sklad za  zgraditev poslovnih prostorov vnese stanovanj-ska skuppost dei odstotka zakupnine, ki je določen kot dohodek stanovanjske skupnosti.
Však sklad ima svoja pravila, ki jih sprejme stanovanj&ka skupnost.
.   ¦            20. člen
Stanovanjska skupnost lahko gradi stanovanjske in poslov-ne hiše.
21.  olen
Stanovanjske skupnosti lahko najemajo posojila zaradi ures-ničevanja svojih nalog.
Za najem posojila po stanovanjski skupnosti je potrebno poprejšnje soglasje sveta občinskega Ijudskega odbora, ki je pristojen za finančne zadeve.
Finansiranje stanovanjskih skupnosti
22.  člen
Dohodki stanovanjske skupnosti so lahko:
1.  sanioprispevek državljanov;
2.  del naiemninskih prispevkov in zakupnine;
3.  dobiček. ki ga rearlizirajo uslužnostni obrati staiiovanjske ¦sikupnosti;
4.  prispevek  gospodarskih  organizacij;
5.  dotacije občine in okraja;
6.  dohodki od opravljanja določenih upravnih zadev;
7.  dohodki, ki jih stannvanjska skupnost realizira na teinelju sporazuma « občino pri opravljanju  zadev, ki niso določene s statutom stanovanjske skupnosti (11. čl.).
23.  člen
Samoip^rispevek državljanov je mogoče določiti k<rt dohodek stanoTanjske skupnosti le s sklcpom zbora volivcev s področja te stanoyanjske skupnosti.
Samoprispevek državljanov se določi v denarju, in to v od-stotku od dohorlka posamoznih državljanov.
S sklepom zbora volivcev se mora določiti namen, za kate-rega se lahko porabi samoprispevek državljanov.
Sklep, zbora volivcev, s katerim se aoloči samoprispevek državljamov, odobri občinski ljudski odbor.
24 člen
Z odlokom občinskega ljudskega odbora se določi odstotek od najemnin&kih prispevkov in zakupuine kot dohodek stano-vanjske skupnosti.
Z zakonom ljudske republike je mogoče predpisati najvišji odstotek od najemninskih prispevkov iu zakupnine, ki ga je mogoče določiti za dohodek stanovanjske skupnosti.
25.  člen
Z zakonom ljudskc republike je mogoče predpisati, da pla-čajo gospodarske organizacije s področja stanovanjske skupnosti določen prispevek stanovanjski skupnoisti iiz sredstev za samo-stojno razpolaganje.
26.  člen
Če je z zakonom predpisano, da bodo stanovanjske skup-nosti opravl ja.le določene npravne zadeve, se bodo z istim zako-nom določili tndi dohodki stanovanjske skupnosti za opravljanje teh zadev.
27.  clea
Stauovaajska skupnost ima predračun dohodkov in izdatkov.
Predračun dohodkov in izdatkov jc stanovan|ska skupnost dolžna dostaviti občinskemu ljudskemu odboru, ki ga lahko raz-vcljavi, če ni v soglasju z zakonom.
Predračuni posebnih skladov stanovanjske skuphosti so pri-loga predračuna stanovanjske skupnosti.
Ncporabljena srcdstva stanovanjske skupnosti in njihovih skladov se iz enega leta prenesejo kot njihov dokodek na pri-hodnje leto.           ,
Organi stanovanjskih skupnosti
28.  člen
Organi stanovanjskc skupnosti so svet stanovanjske skup-nosti, izvrSni odbor sveta stanovanjske skunnosti, tajništvo sta-novanjske skupnosli in odbor za materialno finančno nadzor-stvo nad poslovanjem stanovanjske skupnosti.
Stanovanjska skupnost formira poravnalni svet. ¦
Stanovaoijsika skupnost laiiiko organizira komiisije za opraiv-Ijanje posameznih zadev.
Podrobnejšo organizacijo in način poslovanja stanovanjske skuipnosti se določi s statutom stanovamjsike skupnosti kakor tttdi s poslovnikom, če je bil sprejet.      \
Upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za komunalnc zadeve, vodi evidenco o tem, katere osebe sestav-Ijajo posamezne organe stanovanj&ke skupBosti, poravnalnega sveta in komisije.
29.  člen
Svet stanovanjske skupnosti izvolijo na skupnem sestanka zastopniki vseh hišnih svetov na področju stanovanjske skup-nosti.
Stevilo zastopnikov posameznih hišnih svetov se dok>či v sorazmerju s številom najeranikov hišnih skupnosti in v soglasju s statutom stanovanjske skupnosti.
S statutom stanovanjske skupnosti je mogoče določiti, da volijo svct sfanovanjske skupnosti neposredno držarljani, na-stanjeni na področju slanovanjske skupnosti, ki so vpisani v vplilni imenik.
Ce tvori staoovanjsko skupnost industrijsko podjetje, je upravičen določiti svojega zastopnika v svet stanoyanjske skup-nosti tudi državni organ, nstanova ali gospodarska organizacija, ki so vložili znatnej.ša sredstva v zgraditev tega naselja.
Tuji državljani, ki so zaposleni pri tujih pravnih osebah, . tujih diplomaiskili ali konzularnih zastopstvih. zastopstvih tujih listov, tujih časopisnih agencij in tujih gospodarskili organizaci-jah ne morejo sodelovati pri izvolilvi sveta stanovanjskc skup-nosti, niii ne inorejo biti izvoljeni ali imenovani v organe sta-novanjske skupnosti, poravnalni svet in komisije.
50. člen
Stevilo članov sveta stanovanjske skupnosti se določi s sta-tutom stanovanjske skupnosti.
Mandat članov sveta stanovanjske skupnosti traja dve leti.
Vsako leto se obnavlja izvolitev polovice članov svcta sta-novanjske skupnosti.
31.  člen
6vet  stanovanjske  skupnosti   kot  predstavniški   organ  sta-novanjske skupnosti sprejema  statut, poslovnik, predračun do-hodkov in izdatkov in zaključni račun stanovanjske skupnosti, odloča o ustanavljanju podjctij, ustanov, obratov in uslužnostnih obratov, voli in razrešujo izvršni odbor sveta in nadzorni odbor_ stanovanjske skupnosli, voli in odpokličc poravnalni svet in nje-' gove posamezne č-lane, sprejema  pravMa skladov stanovainjsike skupnosti in odloča o vsch dragih važnejših vprašanjih, ki jih določi statut slanovaDJske sknpnosti.
32.  6len
Svet stanovanjske skupnosti lahko polnoveljavno odloča, 6e je na seji navzočih več kakor polovico članov sveta.
Kot sklep sveta se šteje tisti, za katerega se je izjavila ve-či-na navzočih članov,
Za sprejcm in izprememl>o stahita i:n predračuna stainovanj-ake skupnosti je potrebna večina skupnega števila olanov sveta.
33.  člen
Izvršni odbor skrbi za izvršitev sklepov sveta stanovanjske skupnosti in nadzira delo tajništva stanovanjske skupnosti.
Izvršni odbor sveta stanovanjske skupnosti je sestavljen iz 5 do 7 članov.
Izvršni odbor izvoli iz svoje sredine predsednika izvršnega odbora.                                                    ^
Predsodnik izvršnega od!bora predstavlja izvršni odbor iin zastopa stanovanjsko skupnost v tistih pravuih odnošajih, za katere je s »tahitom stanovanjske skupnostipooblaščen.
54. elan
Tajništvo stanovanjsike skuipnosti upravlja poslovanje sta-novanjske skupmoeti in neposredno izvršuje sklepe sveta sta-novanjske skupinosti iin njegovega izvršnega od.bora.
Tajništvo stanovanjske skupnosti opravlja upravne in teh-nične zadeve stanovanjske sknpnosti in sestavlja predloge pred-računov dolioclkov in izdatkov ter r.aključnega računa stauo-vanjske skupnosti.
35.  člen
Tajništvo stanovanjskeskupnosii upravlja iajnik stanovanj-ske skupnosti.
Tajnik zastopa stanovainjsiko skuipnoeit v vseh njenih pravnih odnošajih razen v pravnih odnošajih, v katerih zastopa stano-vanjsko skupnost na podlagi statuta prcdscdnik izvršnega odbora.
S statutom stanovanjske skupnosti je mogoče določiti, da mora imeti tajnik za sklenitev določenih pravnih zadev pri-voljenje izvršnega odbora sveta stanovanjske sknpnosti.
Tajnik je upravičen ustaviti izvršitev nezakonitih sklepov izvršnega odbora sveta stanovanjske šknpnosli.
Tajnik je šef uprave stanovanjske skupnosti.
Tajnika stanovanjske skupnosti nastavlja in razrešuje svet stanovanjske skupnosti ob soglasju sveta občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za kotnnnalne zadeve.
36.  člen
Uslužbence tajništva stanovanjske sku.pnosti nastavlja i'n odloke o uslužbenskih ra^merjih sprejema tajnik stainovaaajske akupnosti-ob soglasju izvršnega odbora stanovanjske skupnosti.
Tajnik stanovanjske skupnosti je dolžan, da na zahtevo sveta stanovanjske skupnosti sklene ali pretrga delovno razmer-je z določenim uslužbencem.
37.  člen
Odbor za materialno finančno nadzorstvo nad poslovanjem stanovanjskc skupnosti nadzira materialno poslovanje finančne-ga poslovanja stanovanjske skupnosti.
Ta odbor je sestavljeD iz 3 do 5 članov.
Odb<w: si izvoli iz svoje sredine predsedaika.
Poraonalni soet
38.  61en
Naloga poravnalnega sveta je posredovati, da se stpanke ptvravnajo v primerih, ki so določeni s tem zakonom, kakpr tudi da apTavlja uruge zadeve predpisane s po6ebniim zakonom.
39.  člen
V siporih, ki izvirajo iz pogodbe o uporabljanju stamovanj, iz podBajemniškega, iz sofflajemiiiškoffa razmerjia in iiz mza*erja
med dmgimi osebami ob uporal>ljanju stanovaoja, ni mogoče sprožiti postopka pri sodiščih aili druRem pristojnem organu, dokler se nc konča postopek poravnave pred poravnalnim svctom.
40.  člen
Tudi v sporih, ki niso navedeai v prejšnjem členu, se lalikt» vsaka strajika obrne na pojavnalni svet zaradi posredovanja za sklenitev poravnave, ven-dar je zahteva po poravnavi ne 7,iulržuje, da ne l>i mogla pokreniti rednega postopka pri sodišču« ali dTagem pristojnem organu.
41.  člen
Zastaranije ne teče od dneva, ko je bila predložena porav-nalnemu svetu zahteva po posredovainjn, pa do konca poštopka pxed poravnalnim svetom.
Steje sc, da je postop«?k pretl pora^Tialnim svetom končan iistega dne, ko so stranke sklenile poravnavo, kakor tudi v primeni, ko do poravmave ni prišlo v roku 15 dni od dneva, ko je bila predložena zaMeva po posredovanju.
42.  člen
O poravnavi sklenjeni pred poravnalniim svetom se sestavi zapisnik.
Poravnava sklenjena pred poravnalnim svetom ima veljairo izvensodnc poravnave.
43.  člen
Poravnalni svet je sestavljen iz predsednika in dveh člano^, ki jiih iivoli svet stanovanjske skupnosti iz vrst državljanov, sialno nastanjenih na področju stanovanjske s-kupnosti.            ^
Svet izvoli tndi namestnika pred.sednika kakor tudi*potrebno število namestnikov članov poravnalnega sveta.
Nadzorstvci
44.  člen -
Nadzorstvo glede zakonitosti dela orrganov stanovanjske skuipnosti opravlja pristojnj organ uiprave občinskega Ijutlskega odbora.
Organ stanovainjske skiiipnosti, ki je s.|>rejel splošni akt. je dolžao ta a.kt brez odlašanja dostaviti pristojnemn iipravnemu orgaim občinskega ljudskega odlx>ra.
Svet stanovanjske skupnostii lahko zahteva. da preišče zakonitost splošnega akta organov stanovanjske skupnosti pri-stojni svet občinskega Ijudskega odbora.
Prlstojni npravni organ ali svct ol>Č!iiskega ljudskega od-bora bo razveljavil sploJni ukt organov stanovanjske skupnosti, ki nasprotuje zakonu.
Prehodne in koncne določbe
45.  člen
Z dnevom fonniraiija stanovanj«ke skupaosti po tem zakonu preneha obstajati za njeno področje stanovanjska s^knpnost, ki je bila   formirana   po uredbi  o  upravljanju  stanovanjskiih  hiš.
Stanovanjska skupnost forrnirana po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš, za katere področjc ni bila forniirana sta-novanjska skupnost po iera zakonu, prcnehn obstajati po pre-teku šestih mesecev uveljavitve zakona o upravljanju stano-vanjskih hiš.
Da dncva uveljavHve zaikona o upravljanju stamovanjskih biš, bodo stanovaiiijske skupnosti forniirane po uredbi o uprav-ljanju sianovanjskih hiš opravljale samo zadeve, določene s to uredbo, stanovanjeke skupnosti formirane po tem zakonn pa bodo opravljale zadeve določene s tem zakonom in to uredbo.
V primeru iz prejšnjega odstavka bo zadeve, ki jih po UTedbi o upravljanju stanovanjskih hiš opravlja stanovanjska uprava. opravljalo v stanovanjskih s,knpuostih, fonniranih po tem zakonu, tajništvo sta-novaujske skupnosti.
46.  člen
Občinski Ijudski odibori bodo razdelili premoženje sedanjih stanovanjskih skupnosti na staoovamjske skupnosti, ki bodo for-mirane po tem zakonu.
Ce za področje stainovanjske skupnoeti ne bo formiTana stanovanjska sknpnost po tem zaikonu, bo občioski ljudski odbor opravil razdelitev in likvidacijo premoženja obs-toječe stano-vanjske skuipnosti.
47.  člen
Ta zakon začne veljatd trideseti dan po objavi v »Uradnem lfetu FLRJ«.