KEGUAČI KS VRHOVCI
V vlogi favorita tudi v jesenskem delu
Iz »paketa« ponudb občinskih TRIM-SKIH TEKMOVANJ, ki jih je za letošnjo jesen ponudila občinska zveza za telesno kulturno organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in osnovnim tele-sno-kulturnim organizacijam v naši občini, se priprave in izbirna tekmovanja za sesta-vo ekip, v zadnjem času tekoče vrstijo.
Tako »izbirno« tekmovanje v keglanju je pretekli petek organizirala komisija za
šport in rekreacijo pri KS Vrhovci.
Skupno je nastopilo 30 krajanov (6 žensk in 24 moških) v tekmovanju posa-meznikov na 100 lučajev mešano. Najbolj-ši so podrli naslednje število kegljev:
ŽENSKE: Zlata VRHOVEC • (416), Francka BEBER (361), Jana STRUŽNIK (359). MOŠKI: Janez BELEC (442), Bra-ne OSREDKAR (430), Dušan DOBRO-
VOLJC (417), Janez PERŠL (413), Zvo-ne BUH (408)...
Kako se bodo odrezali na samem občin-skem tekmovanju, ki bo 4-6. decembra na kegljišču JAMNIK na Vrhovcih in ali bo zadostovala prednost 51 kegljev iz spo-mladanskega dela tega tekmovanja? Prog-noze sicer nikoli niso dovolj utemeljene, toda kegljači iz KS Vrhovci so se resno lotili svojega dela.
Naš
balinarski
klub
Balinarski klub društva upo-kojencev Krim-Rudnik je bil ustanovljen leta 1977 in je odpr-tega tipa, se pravi, da so v njem tudi mladi krajani in ne samo upokojenci, tako, da šteje klub danes nad 100 rednih članov.
Dvoje igrišč v rakovniški kot-lini pod Golovcem nam nudi do-ber zrak in lepo počutje.
Klub ima stike z balinarji -upokojenci in ostalimi klubi, se udeležuje tekmovanj, prijatelj-skih srečanj turnirjev pa tudi po naši širši domovini, tako tudi po Primorski so gostovale naše tek-movalne ekipe. V jesenski sezo-ni 1980 je naša ekipa »Golovec« osvojila prvo mesto v okviru tekmovanja mestne balinarskc zveze. Namen kluba pa ni samo tekmovanje članov, ampak tudi rekreiranje — vzgoja mladih čla-nov v poštene, humane in disci-plinirane tekmovalce, ki naj po-tem prevzamejo vlogo starejših članov kluba.
MILAN UUBIČ
USPEHIIN KRIŽI OBČINSKE STRELSKE ZVEZE
Za tri tisoč strelcev je prostora
Ob trditvi, da je občinska strelska zveza z devetimi strelskimi družinami (»Rajko Ska-pin« Rožna dolina, »Bratov Gregorič« gimna-zija Vič, »Krim« Krim Rudnik, Trnovo, Veli-ke Lašče, Ig, Podpeč-Preserje, Dobrova, Pol-hov Gradec) zelo razvejana po naši občini, velja zapisati še proti trditev, da bi bilo v njih Iahko še najmanj enkrat več sodelujočih. Tre-nutno jih je predsednik upravnega odbora Ivan Košak naštel od 1300 do 1500. V nasled-njih mesecih se jim bodo priljučili sicer še Horjulčani (pomoč tamkajšnje Iskre), vendar • to še vedno ni toliko, kot bi lahko imeli orga-niziranih strelcev v naši občini, če bi imele družine oziroma zveza izrazitejšo politično podporo vseh subjektivnih sil.
Medtem ko trenulno dobivamo v občini kar devet avtomatiziranih strelišč za zračno pu-ško, pa ne moremo dobiti kandidata za pred-sednika upravnega odbora strelske zveze. Ne, da ga strelci ne bi iskali, ampak zato, ker kadrovanje v tej pomembni organizaciji očit-no ni preveč mar niti občinski ZRVS, niti kadrovski komisiji pri SZDL. In, ker je odnos do zveze in njenih kadrov tak, ni čudno, da je pričelo članstvo upadati, kljub trditvam o po-družbljanju SLO. Strelstvo, pa je prav gotovo ena od osnov družbene samozaščite.
Kje se pravzaprav že pričenja mlačen odnos strelske dejavnosti? Že v osnovnih šolah (kot interesna dejavnost) je le občasna. Pionirji se izkažejo kot dobri strelci na tekmovanjih, v vmesnem času pa so neorganizirani. Med nji-mi je premalo deklic. Ta hiba se potem vleče skozi vse generacije. Kljub izraziti materialni
pomoči (orožje, strelivo) ZRVS ne spodbuja svojih članov, da bi se pojavili med organiza-torji, mentorji in voditelji strelskih družin in zveze. Morda prav zato ne, ker je organizacija preveč stanovska in pretnalo družbeno-poli-tično naravnana. Prav gotovo bi se organizaci-ja odprla, če bi jo na to opozorila tudi frontna organizacija.             ,                        ¦'.¦;¦
Na občinski strelski zvezi pohvalijo sindi-kat, ki preko osnovnih organizacij skrbi za vključevanje odraslih v strelstvo.
Razmerje do občinske strelske zveze pa je mogoče ocenjevati tudi pri reševanju njihovih prostorskih težav. Na rednih mesečnih sejah se člani upravnega odbora in komisij še vedno sestajajo v najrazličnejših prostorih, večkrat tudi po domovih članov. Arhiv ima predsedni-ka v službi. In, ker je položaj tak, je seveda razumljivo, da ni vabljiv za nove mentorje, organizatorje, vodilne delavce. Pa bi bili ti zelo potrebni, da se bo lahko občinska strelska zveza našla v mestni zvezi v ustreznem ra-zmerju z ostalimi ljubljanski občinami.
Od mestne zveze, pa naši strelci ne pričaku-jejo le papirnato administriranje, ampak predvsem izrazitejšo pomoč pri razpletanju križev, ki jih ta čas tarejo. Ker, če jim bo uspelo odpraviti te človeške (ne materialne in finančne ) prepreke, bodo lahko napolnili po-sodobljena, varna strelišča in vsesali v svoje vrste še nadaljnih 1500 strelcev in strelk. Bi si ob akcijah NNNP lahko želeli še časa bolj-šega?
. ¦    -                                  Stane Jesenovec