Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročni na 5 šilingov.
V.b.b,
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klageniurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XV.
Celovec, petek, 15. januar 1960
Štev. 3 (922)
Volilna borba na Koroškem se je že začela
Komaj je deželni zbor prejšnji teden z glasovi socialističnih in komunističnega poslanca izglasoval razpust deželnega zbora ter je deželna vlada istega dne določila za dan volitev v novi deželni zbor 6. marec, se je tudi že začela volilna borba. Še več: začela se je pravzaprav že med razpravo v deželnem zboru, kjer se je med OVP in FPO pokazala čudovita enotnost. Govorniki obeh strank so kakor po skupnem konceptu govorili o .posiljevanju manjšine' in o .rdeči diktaturi' ter so, izrabljajoč neprevidnost, ki se je pripetla pri vabilu na običajni sprejem ob zaključku delovne dobe deželnega zbora, z de-magoškimi govori dosegli, da je morala biti seja zaradi napovedanega sprejema
Berg-lsel-Bund grozi z oboroženo vstajo na Južnem Tirolskem
Na ustanovnem občnem zboru Berg-lsel-Bunda v Solbad Hall je prof. Gschnitzer, ko je zagovarjal svoje izjave, zaradi katerih mu je Italija preprečila potovanje na Južno Tirolsko, ponovno govoril o nacionalistični politiki Italije ter izjavil, da pomeni prepoved umik pred zahtevami neofašistov. Spet je zahteval za Južne Tirolce pravico do samoodločbe, predsednik Berg-lsel-Bunda dr. Widmoser pa je to njegovo zahtevo še bolj konkretiziral: Južno Tirolsko pred OZN, ljudsko glasovanje na Južnem Tirolskem za zopetno vzpostavitev enotnosti Tirolske!
Predsednik Widmoser je šel v svojem govoru celo še dalje ter govoril o gorah in gozdovih Južne Tirolske, iz katerih bo morda kmalu odmevalo orožje borbenih skupin, kajti .govorico Koroške so pred 40 leti razumeli, ker je zgrabila za orožje".
Ob takih izjavah, ki že nevarno mejijo na javen poziv k oboroženi vstaji, se pač ni treba čuditi, da je prišlo na Južnem Tirolskem že do cele vrste dinamitskih atentatov na italijanske spomenike in grobišča, kakor tudi na razne javne naprave. Ravno zdaj je rimsko prizivno sodišče odredilo novo razpravo proti skupini mladih Južnih Tirolcev, ki so bili leta 1957 obsojeni zaradi takih atentatov, pa je višje sodišče leta 1958 njihovo kazen bistveno zmanjšalo Zdaj je rimsko sodišče ugodilo prizivu državnega tožilca ter odredilo novo razpravo pred prizivnim sodiščem v Bologni.
Po najnovejših poročilih je prejel kancler Raab pismo predsednika italijanske vlade Segnija, v katerem se le-ta zavzema za nadaljnja italijansko-avstrijska pogajanja, ki naj bi jih nadaljevali čim bolj hitro.
prekinjena in je prišlo do nenavadnega dejstva, da so razpust deželnega zbora slavili že pred njegovim razpustom.
Tako izvajanja OVP-FPO-jevskih poslancev kakor tudi poznejša poročila v njihovem tisku dovolj jasno kažejo, da desničarskim krogom tukaj ni šlo za stvarnost in demokratična načela, marveč zgolj za demagoško postavljanje in izrabljanje problema za volilno propagando. Stvarno in pravilno je, če hočejo socialisti s predčasnim volilnim rokom omogočiti izvajanje volilne pravice tudi sezonskim delavcem, ki
pozneje iščejo zaposlitev izven domačega kraja, toliko bolj in demagoško nestvarno pa je v tej zvezi govoriti o zaledenelih poteh, saj tudi OVP kljub izdatni podpori FPO ne more napraviti takega čudeža, da bi bile en teden ali dva pozneje že vse poti brez snega in ledu.
Prave vzroke za zadržanje OVP-FPO-jevske .koalicije' je treba torej iskati drugje: predvsem v užaljenosti, ker se socialisti baje niso predčasno pogajali z ostalimi strankami. .Večina zlasti v vprašanjih izvajanja demokratične pravice ne sme dik-
Slovenska prosvetna zveza
vabi na tradicionalni
(Slcvensfei ples
v soboto, dne 23. januarja s pričetkom ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice
v Celovcu
Za ples igrata: Ljubljanski JAZZ-ansambel Avsenikov kvintet
Pojejo: Marjana Deržaj Beti Jurkovič Danica Filipčič France Koren
Vstopnice v predprodaji po 15 šilingov pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih ter v Celovcu v knjigarni .Naša knjiga’, pri vratarju Delavske zbornice in v Kamtner Reiseburo. — Po 20 šilingov pri večerni blagajni.
Na številna vprašanja sporočamo, da iz tehničnih vzrokov miz ne moremo re-
rezervirati.
tirat', marveč se mora ozirati na manjšino. Če tega zavestno ne napravi, potem izpodkopava skupne demokratične temelje, na katerih vsi stojijo. Manjšina je v demokratični igri sil prav tako bistvena kot večina. Brez nje več:na sicer lahko vlada, vendar se potem ne more več sklicevati na pravila demokratičnega življenja,'' je v deželnem zboru izjavil novi predsednik koroške OVP. Toda ta načela ne veljajo le za vprašanje, kot je razpust deželnega zbora, marveč v še mnogo bolj odločilni meri v narodnostnih in manjšinsk h vprašanjih! Ravno v teh vprašanjih pa je ista OVP pokazala bistveno drugačne odnose do pravil demokratičnega življenja. Manjšinski odbor v parlamentu, katerega predsednik je OVP-poslanec dr. Weiss, se pri obravnavanju manjšinskih zakonov nikdar ni oziral na mnenje manjšine, kateri je bila šele na intervencijo SPO-vicekanclerja dr. Pil-termanna dana možnost, da pove svoje stališče, vendar sta bila spet OVP-poslan-ca dr. Weiss in dr. V/eissmann, ki sta na izvajanja zastopnikov koroških Slovencev (verjetno upoštevajoč načela demokratičnega življenja!) povedala, da na zakonih ni mogoče več ničesar spremeniti. —
Medtem se je volilna borba pričela tudi že v širši javnosti. FPO nas je kot prva .osrečila" s kričečimi plakati, kjer poziva volivce na .res svobodnjaško" odločitev, OVP pa si skuša pridobiti simpatije s pomočjo odkrivanja .resnice" v Korpičevi zadevi, pri tem pa pozablja, da zavijanje dejstev in očitne laži niso ravno najboljša sredstva. Zlasti pa stare oblike hujskanja, v katerem tudi .iredentistov", .titokomuni-stov" in .sovražnikov nedeljene Koroške* ne manjka, ni preveč prepričljiv dokaz .preporoda" v OVP.
Nacistična izzivanja se še vedno nadaljujejo
Javnost zahteva odločna dejanja, ne samo simbolične obsodbe!
Čeprav so oblasti v raznih državah napovedale stroge in široko zasnovane ukrepe, da bi preprečile nadaljnje nacistično izzivanje, se val še ni polegel, marveč iz mnogih krajev poročajo vedno spet o novih akcijah. To velja še posebno za Zahodno Nemčijo in Avstrijo, katerima je mednarodno židovsko združenje poslalo ostre proteste ter opozorilo na mnoge bivše naciste, ki so še vedno na visokih položaj'h v državni in gospodarski upravi. Take očitke je v prvi vrsti na Adenauerjev© vlado naslovi! tudi svetovni tisk, ki je imenomo navede! celo vrsto zahodnonemških nvnistrov ter visokih policijskih in sodnih funkcionarjev, katere dolžijo sodelovanja pri zasledovanju Židov in drugih antifašistov v nacistični dobi. Številni listi so v tej zvezi zahtevali, da
Sovjetska zveza preizkuša nove rakete
Se bo sovjetska vlada odločila za enostransko razorožitev?
mora Adenauer najprej izvesti čistko v svoji neposredni okolici, kajti dokler na merodajnih mestih sedijo obremenjeni nacisti, tako dolgo tudi ni mogoče pričakovati, da bi oblasti dovolj odločno nastopile proti sedanjim izzivačem.
Še najbolj dosledni proti novi nacistični nevarnosti so v Zahodnem Berlinu, kjer so aretirane izzivače obsodili na stroge zaporne kazni, poleg tega pa so prepovedali tudi nekaj tako imenovanih .nacionalnih" mladinskih organizacij, ki enako kot pri nas v Avstriji širijo med svojimi člani nacistično miselnost. Temu zgledu bi morala slediti tudi Avstrija, kajti prepoved nacističnih simbolov in nacističnih odlikovanj, kot io predvidevata osnutka dveh novih zakonov, nikakor ne zadostuje, če se hkrati ne prepreči tudi širjenje in obujanje nacistične ter
velikonemške ideologije. Tukaj sklicevanje na širokogrudnost in demokracijo res ni na mestu, kot se je vsa zadnja leta kazalo prt hujskanju proti koroškim Slovencem in se zdaj kaže tudi pri protižidovsk h izpadih. Kakor smo že ugotovili, gre pri obeh primerih za eno in isto miselnost, za katero pa v Avstriji ne sme biti prostora, če hoče ostati demokratična in neodvisna država.
Danes ne zadostuje, da oblasti z H betedami obsodijo nacistično gonjo, H potrebna so predvsem odločna deja-I nja, ki morajo nacistično nevarnost I izruvati pri koreninah ter tako že v I naprej onemogočiti vsako nadaljnje B izzivanje. Zlasti pa tukaj ni na mestu I zvračanje krivde na druge, dokler so H v državi sam! dani pogoji, da naci-B stični plevel neovirano bohoti naprej!
Z današnjim dnem se pričnejo v srednjem delu Tihega oceana enomesečni poizkusi z novimi sovjetskimi raketami, ki naj bi omogočile začetek poletov proti planetom sončnega sistema. V tej zvezi je bilo s sovjetske strani izrecno poudarjeno, da nova raketa ne bo opremljena z razstrelivom, marveč bo služila zgolj znanstvenim namenom, da bi proučili možnosti za izstrelitev človeka v vesolje. Medtem je neki sovjetski znanstvenik izjavil, da je potovanje na najbližje planete povsem izvedljivo, radio Moskva po je sporočil, da so sovjetski znanstveniki celo že določili progo za polet na Mars.
Vest o preizkušanju nove sovjetske rakete je vzbudila veliko presenečenje zlasti v Amerik!, kjer pri razvijanju raket za kozmične polete nimajo pravega uspeha. Zdaj ugotavljajo, da je Sovjetski zvezi očitno uspelo izdelati nov tip rakete, ki lahko raz-
vije strašansko veliko potisno silo, ker drugače gotovo ne bi prirejali poskusov izven sovjetskega ozemlja, če ne bi bili o uspehu že popolnoma prepričani. Sovjetski uspeh je v Ameriki sprožil celo zamisel, da bi skušali z ameriškimi raketami streljati na sovjetsko raketo.
Hkrati pa je bilo pred dnevi objavljeno, da namerava Hruščev na seji vrhovnega sovjeta sporočiti sklep sovjetske vlade o enostranski razorožitvi, kar bi pomenilo, do se hoče Sovjetska zveza enostransko odpovedati konvencionalnemu orožju. Tak sklep b' gotovo močno vplival na razorožifveno konferenco med Vzhodom in Zahodom, saj je Hruščev že v novoletni poslanici omenil možnost, da bi se Sovjetska zveza eventualno odločila za enostransko razorožitev, če tozadevna pogojanja z zahodnimi državami ne bi imela uspeha.
Slovenska gimnazija potrebuje lastne prostore
..Združenje staršev” na Zvezni realni gimnaziji 'n gimnaziji za Slovence v Celovcu je, kakor smo poročali že v eni izmed zadnjih številk, na svojem občnem zboru decembra 1959 razpravljalo o perečih problemih slovenske srednje šole. Starši so s svojega zborovanja poslali kanclerju Raabu, vicekanderju Pittermannu, prosvetnemu mili nistru Drimmlu, notranjemu m'nlstru Kreiskemu in deželnemu glavarju Wedenigu po-j sebno vlogo, v kateri so opozorili na razne težave, ki so se doslej pojavile na slovenski gimnaziji.
V vlogi staršev je zlasti poudarjeno dejstvo, da mora imeti slovenska gimnazija že tretje leto stalni popoldanski pouk, kar predstavlja tako za dijake kakor tudi za učitelje izredno obremenitev. Zato je na slovenski gimnaziji odvzeta tudi možnost pouka prostih predmetov, poleg tega pa dijaki slovenske gimnazije nimajo na razpolago telovadišča.
Na zgoraj navedene predstavnike države in dežele so starši zato naslovili prošnjo, da bi bil slovenski gimnazij! vsaj od šolskega leta 1960/61 dalje omogočen dopoldanski pouk. V tej zvezi so opozorili na dolžnosti Avstrije, ki jih je le-ta prevzela s podpisom državne pogodbe, ker pa se zavedajo, da novega poslopja ni mogoče zgraditi od danes na jutri, so kot začasno rešitev predlagali, da bi slovensko gimnazijo even-tuelno nastanili v poslopju novega semenišča v Celovcu.
Upamo, da bodo na merodajnih mestih upoštevali upravičene želje in zahteve staršev slovensk!h dijakov, ki so hkrati želje in zahteve tudi vseh koroških Slovencev!
nlte
Vsem žrtvam nacističnega nasilja
se mora škoda popraviti vsaj do 15. obletnice osvoboditve
V eni izmed zadnjih številk našega lista smo poročali o konferencah socialističnih in OVP-jevskih združenj žrtev fašizma, na katerih so postavili odločno zahtevo, da je treba škodo, ki so jo utrpele žrtve nacističnega nasilja, v celoti popraviti vsaj do 15. obletnice osvoboditve leta 1960. Prejšnji mesec se je s tem problemom pečalo tudi vodstvo avstrijskega odporniškega gibanja in žrtev fašizma (KZ-Verband), ki se je prav tako izreklo za popolno odškodnino še tekom prvih mesecev tega leta. Poudarjeno je bilo, da za uresničitev te zahteve ni ovir,
Mnenje drugih:----------------------j
K dejanjem!
„Zavedajmo se, gospe in gospodje poslanci, da svet gleda na nas in da bo po naši politiki do slovanskih manjšin sodil o stopnji naše tolerantnosti."
Te besede je izrekel v nedavni parlamentarni debati na Dunaju znani socialistični poslanec dr. Neugebauer, ki si je med koroškimi Slovenci ustvaril v zadnjih dveh letih ime vsaj poštenega, če že ne uspešnega in živahnega, če že ne prodornega tolmača in zagovornika skrbi, želja in zahtev slovenske manjšine na Koroškem. Dr. Neugebauer je bil tudi tisti, ki je 19. marca, na dan, ko je dunajski parlament sprejel naslovna in krivična manjšinska zakona o šolstvu in sodiščih, odkrito in kot edini povedal za govorniškim odrom, da je bila dosedanja dvojezična ureditev manjšinskega šolstva koristna in napredna rešitev ter da so samo nemške nacionalistične organizacije tiste, ki delajo na Koroškem nered, sejejo sovraštvo med pripadniki obeh narodov in v imenu velikonemških „ide-alov" skušajo povsem likvidirati slovenski živelj pod Karavankami. Čeprav je 19. marca glasoval za krivična zakona in čeprav je pred kratkim ponovno izjavil, da teh zakonov m gre spreminjati, temveč samo „odstranjevati njihove negativne posledice", mu avstrijski državljani slovenske narodnosti njegove besede vendarle štejejo v dobro in so mu hvaležni: morda ne nazadnje tudi zaradi tega, ker je kot edini njegov član rešil čast najvišjega avstrijskega predstavništva pred očmi tistih, ki bodo nekoč pisali objektivno zgodovino avstrijske manjšinske politike v letu 1959.
Ob tej priložnosti se moramo kajpada spomniti tudi na druge pozitivne pojave v odnosih med državo in manjšino — predvsem po majskih parlamentarnih volitvah, ki so bile za koroške nacionaliste vse prej kot uspešne, in po zasedanju generalne skupščine OZN, ko se je avstrijska vlada pred širokim mednarodnim jorumom zavzela^ za pravice nemške 'manjšine v Italiji: Izjava podkanclerja dr. Pittermanna, da ni mogoče zahtevati za južne Tirolce nekaj, kar se v imenu takoime-novanih nacionalnih interesov koroškim Slovencem odreka; ponovno izraženo mnenje zunanjega ministra dr. Kreiskega, da je treba enako principielno obravnavati obe manjšini, koroško in tirolsko; nedavni govor predsednika koroške organizacije Ljudske stranke dr. Schleinzerja o pogledih njegove stranke na nacionalno vprašanje („za nacionalni šovinizem nimamo nobenega razumevanja, naj pride s katerekoli strani"); in končno sestanek zunanjega ministra Kreiskega, deželnega glavarja Wedeniga in njunih sodelavcev z dvema vodilnima predstavnikoma koroških Slovencev, ki ga je imel pred kratkim v Celovcu — vsem tem besedam in gestam smo pripravljeni verjeti, jih pozdravljamo in smo o njih prepričani, da ne izražajo samo taktiko na področju zunanje političnih odnosov, temveč ugodno spremembo v razumevanju notranje političnih procesov v državi sami.
Kajpak — in to smo že večkrat poudarili r— pri besedah in gestah ne sme ostati. Status quo plus prijateljsko trepljanje po ramah slovenski manjšini na Koroškem ne zagotavljata obstoja, principielno priznavanje pravice do posebne zaščite ne rešuje problema. Principi so zapisani v določilih sedmega člena Državne pogodbe, so torej znani. Zato bi bile za avstrijsko vlado važneje, če preide od principielnih izjav k dejanjem, ki bodo odraz teh principov.
Leto 1959 je prineslo koroškim Slovencem dva krivična manjšinska zakona, ki ustvarjata pogoje za popolno likvidacijo slovenskega življa onkraj Karavank. Upati je, da se bo v novem letu in v novem desetletju Avstrija izvlekla iz spon stare, za njo samo najbolj poniževalne raznarodovalne manjšinske politike.
■ ./Zavedajte se, gospe in gospodje, da svet gleda na vas in da bo po vaši politiki do slovanskih manjšin sodil o stopnji vaše tolerantnosti." In ne samo o tem!
»Delo”, S. 1. 1*60, Ljubljana
ker je bilo tudi v finančnem odboru parla-menta ugotovljeno, da je treba zahtevam žrtev nacizma takoj ugoditi.
Na zasedanju KZ-Verbanda so sklenili resolucijo, v kateri pozdravljajo sklepe socialističnih in OVP-jevskih združenj, zlasti pa poudarjajo dejstvo, da se je za sklenitev tozadevnih zakonov izreklo tudi vodstvo SPO ter izražajo upanje, da se bo podobno izjavila tudi OVP. Zato ni več ovir za zadovoljivo rešitev tega vprašanja, zlasti še, ker so — kakor je potrdil tudi finančni minister — na razpolago potrebna denarna sredstva in je zdaj treba skleniti le še ustrezne zakonite podlage.
Koroški Slovenc) se solidarno pridružujemo upravičenim zahtevam vseh avstrijskih žrtev nacističnega nasilja po dokončni popravi škode, ki so jo utrpele vsled preganjanja. Vedno spet pa tudi poudarjamo, da spadajo v krog žrtev fašizma tudi naši izseljenci, s katerimi so pri odškodnini doslej ravnali kot z državljani druge vrste. Slej ko prej se naša zahteva glasi, da je treba vsaj ob 15. obletnici osvoboditve Avstrije prenehati s politiko diskriminacije, ker le
To in ono iz
18,530.000	prebivalcev
Po oceni zveznega zavoda za statistiko je bilo v Jugoslaviji ob koncu leta 1959
18.530.000	prebivalcev, kar pomeni, da se je število prebivalstva tekom zadnjega leta povečalo za 232.000 oseb. Zavod ugotavlja, da je bilo prirodno gibanje prebivalstva leta 1959 v glavnem na ravni iz leta 1958. Število rojstev je na 1000 prebivalcev znašalo 23,5, število smrti na 1000 prebivalcev pa 9,7, pri-rodni prirastek torej 13,8 osebe na 1000 ljudi.
Letos 74.000 novih stanovanj V letu 1960 bodo v Jugoslaviji zgradili
74.000	novih stanovanj, od teh 45.000 v mestih. To je za 5000 stanovanj več, kot so jih zgradili v letu 1959.
55.000	brigadirjev na avtocesti Jugoslovanska mladina bo letos gradila 104 km avtomobilske ceste ..Bratstvo in enotnost", in sicer odseka od Malošišta do Vla-dičinega hana v Srbiji in od Udova do grške meje. Predvidevajo, da bo na letošnji mladinski delovni akciji delalo okoli 55.000 mladincev in mladink iz vse države, stanovali pa bodo v 21 naseljih, od katerih jih bodo 15 zgradili v Srbiji, 6 pa v Makedoniji.
Železniški promet v letu 1960 Generalna direkcija jugoslovanskih železnic predvideva, da bodo železnice letos prepeljale okoli 10,000.000 potnikov in nad 5,000.000 ton blaga več kot lani. Da bodo to tudi zmogli, imajo v načrtu nabavo 1650 odprtih in 70 zaprtih tovornih vagonov, 250 potniških vagonov, 30 garnitur motornih vlakov, 300 hladilnih vagonov in 100 cisternskih vago-
tako bo poprava škode žrtvam fašizma res pravična in dokončna. Zato se v polni meri prdružujemo zahtevi KZ-Verbanda: Za 15. obletnico osvoboditve — popravo škode vsem, ki so utrpeli škodo po fašizmu in nacizmu!
V drugem delu svojega zasedanja je KZ-Verband obravnaval prefečo neonacistično nevarnost ter zahteval poostrene ukrepe proti delovanju nacističnih organizacij, ki jih je treba prepovedati, njihove funkcionarje pa kaznovati zaradi nacistične dejavnosti. FPO je KZ-Verband obsodil kot pro-fiavstrijsko in velenemško stranko, ki je povsem očitno prevzela zaščito neonacistov v Avstriji, zafo se je proti njej treba boriti z vso odločnostjo. V borbi profi neonacističnim pojavom se morajo združiti vsi Avstrijci, zlasti pa vsi bivši pripadniki odporniškega gibanja in žrtve fašizma. Poleg tega je bila poudarjena tudi potreba po čim bolj obširni dokumentaciji avstrijskega odporniškega gibanja ter je bilo sklenjeno, da bodo 15. obletnico osvoboditve in hkrati osvoboditve številnih KZ-taborišč proslavljali lefos posebno slovesno.
Jugoslavije
nov, poleg tega pa še 10 električnih lokomotiv, 9 Diesei-lokomotiv z močjo 600 KM, 20 tako imenovanih Diesel voznih lokomotiv ter garniture motornega vlaka za ozkotirno progo.
Strojne tovarne pred velikimi nalogami
Po družbenem planu za leto 1960 bo jugoslovanska kovinska predelovalna industrija povečala proizvodnjo za 17 %, strojegradnja pa celo za 20 °/o v primerjavi z letom 1959. Glavna naloga strojegradnje bo v tem letu izdelava opreme za pet sladkornih tovarn, nadalje izdelava naprav za lesno industrijo, posebno specialnih strojev za izdelavo furnirjev in vezanih plošč, ter končno izdelava naprav in strojev za proizvodnjo gradbenega materiala in opreme za tekstilno industrijo ter izdelava opreme za kemično in prehrambeno industrijo.
Istra debi nove industrijske objekte
Kakor predvidevajo, bo maja začela obratovati tovarna cementa v Umagu, ki bo dajala letno približno 120.000 ton najkvalitetnejših vrst cementa. V Pulju bodo zgradili tovarno betona, ki bo že po končani prvi fazi izgradnje dajala letno okoli 60.000 ku-bikov lahkega betona. Prav tako bodo začeli graditi opekarno s kapaciteto 15,000.000 opek ter tovarno hidratiziranega apna v Raši. V Buzetu bodo gradili tovarno lepenke, v ustju rečice Raše pa solarno z zmogljivostjo 10.000 ton. Med najbolj pomembne objekte, ki bodo začeli obratovati že letos, pa nedvomno spada vodovod, ki bo Pulj oskrboval s pitno vodo.
l&jgf SVETU
Pariz. — Proti nacističnim in protižidov-skim napadom so v Parizu in drugih mestih Francije priredili bivši KZ-larji ter Židi protestne demonstracije, pri katerih so mnogi nosili nekdanje priporniške obleke ter židovske zvezde, kot so jih morali Židje nositi na svojih oblekah v nacistični dobi.
Rim. — Partizanska in antifašistična , združenja so skupno z bivšimi političnimi deportiranci v nacističnih taboriščih organizirala protestno zborovanje proti nacističnemu delovanju v Italiji in drugod. Govorniki na tem zborovanju so poudarili, da so časi Hitlerja za vedno minili.
Beograd. — V Beogradu je bil podpisan sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Afganistanom. Sporazum omogoča jugoslovanskemu „Aero-tran-sportu" in afganistanskemu podjetju »Ariana", da vzpostavita reden promet med obema državama.
Stockholm. — V južnih krajih Švedske se je v zadnjih letih znatno povečala radioaktivnost, ki jo po mnenju znanstvenikov povzročajo atomski poskusi nad Arktiko v letu 1958.
Moskva. — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Vorošilov, podpredsednik Kozlov in poslanec vrhovnega sovjeta Furceva bodo v začetku februarja obiskali Nepal.
Wash:ngton. — Med ameriškimi družbami za proizvodnjo jekla ter sindikatom jeklarskih delavcev je bil podpisan sporazum, ki predvideva zvišanje mezd za 40 centov na uro za obdobje 30 mesecev. S tem se je končala dolge mesece trajajoča jeklarska stavka v Ameriki.
Kairo. — Združena arabska republika in Kuba sta sklenili, da bodo avgusta sklicali v Havani gospodarsko konferenco azijskih, afriških in latinskoameriških dežel. Na njej bodo obravnavali gospodarska in trgovinska vprašanja ter probleme tržišča.
Moskva. — V Moskvi bodo letos priredili več razsfav tujih držav. Nojvečja med njimi bo britanska razstava, ki jo bodo odprli 19. maja. Maja in junija bo v Moskvi razstava Jugoslavije s prikazom razvoja jugoslovanske lahke industrije, jeseni pa bosta v Moskvi razstavljali Madžarska in Češkoslovaška.
Colombo. — 19. marca bodo na Cey-lonu splošne parlamentarne volitve, kjer bodo izvolili 151 poslancev, nadaljnjih 6 poslancev pa bodo imenovali kot predstavnike .nezastopanih interesov". Skupno bo pri volitvah nastopilo 23 ceyIonskih strank, katerih programi se zelo razlikujejo ali si celo nasprotujejo, zato je pričakovati, da se bodo glasovi verjetno zelo cepili.
London. — V Veliko Britanijo so prispeli trije sovjetski znanstveniki, da bi proučili britanske centrale na atomski pogon. Obiskali bodo najmodernejšo centralo te vrste, ki so jo zgradili na Škotskem.
Dunaj. — Avstrijska sindikalna zveza sporoča, da namerava ameriška komunalna banka dati na razpolago 80 milijonov šilingov, ki bi jih porabili za pospeševanje industrializacije v zaostalih predelih Avstrije, kjer je treba zagotoviti stalna delovna mesta.
Pariz. — Ta teden je v Parizu zasedal ministrski svet OEEC, poleg tega pa so bila pogajanja o zbližanju med EGS in EFTA. Avstrijo sta na pariških pogajanjih zastopala zunanji minister Kreisky in trgovinski minister Bock.
Berlin. — Z ameriškim vojaškim letalom je prispel zahodnonemški kancler Adenauer na dvodnevni obisk v Zahodni Berlin, kjer je razgovarjal z županom Brandtom in drugimi predstavniki mesta.
V Vzhodni Nemčiji so Adenauerjev obisk v Berlinu označili za izrazito izzivanje predsednik vzhodnonemške vlade Grote-wohl pa je izjavil, da bo ta obisk položaj le še poslabšal.
Začeli so graditi Asuanski jez
ki bo trajen simbol zmage v borbi za neodvisnost
V navzočnosti številnih gostov, med katerimi sta bila tudi maroški kralj in sovjetski minister za električne centrale, je predsednik Združene arabske republike Naser zadnjo soboto položil temeljni kamen Asuanskega jezu „Sad el Ali”. Med svečanostjo, kateri je prisostvovalo okoli 2000 arabskih in tujih povabljencev, so položili v poseben zabojček kovance iz svojih držav kot »simbol arabske solidarnosti in bratstva" ter dodali še izvod korana in dokumente o jezu z grbom ZAR.
Ob tej priložnosti je predsednik Naser poudaril, da bo Asuanski jez postal trajen simbol arabskega naroda in njegove volje, da nadaljuje svoje zmagovito poslanstvo. Asuanski jez — je dejal — je rezultat dolge in neizprosne borbe, ki jo je pogumno in odločno vodilo ljudstvo, ki je hotelo zmagati. Zato bo ta jez služil za zgled vsem narodom Afrike in Azije, ki hočejo graditi svojo neodvisnost in svojo blagin|o.
Asuanski jez bo po dograditvi ustvaril največje umetno jezero na svetu, dolgo 500 km in široko 18 km. Jez bo praktično za vedno uredil tok Nila in onemogočil poplave, do katerih je prišlo skoraj vsako leto. Hkrati bo ta velikanski objekt obvaroval 22 milijard kubičnih metrov vode, ki	odteka sedaj neizkoriščena v Sredozemsko
morje. V umetnem jezeru	pa bo dovolj	vode, da	se bodo	ubranili suše in zadostili
vsem potrebam kmetijstva v egiptovski provinci ZAR. Zafo računajo, da se bo narod-n: dohodek te pokrajine po dograditvi jezu povečal za 225 milijonov funtov oziroma za četrtino sedanjega dohodka.
Gradnjo Asuanskega jezu so razdelili v dve fazi, katerih prvo nameravajo dokončati do leta 1964, drugo pa do leta 1970. Glavni jez bo dolg 3,5 km, visok bo 111 metrov, njegova podlaga pa bo merila 1 km. Dela bodo skupno stala 367 milijonov funtov in je Sovjetska zveza odobrila za prvo fazo posojilo v višini 35 milijonov funtov. Pri izvajanju druge faze pa so ponudile sodelovanje tudi Avstrija, Italija, Japonska, Zahodna Nemčija in Velika Britanija.
Poseben pomen novega jeza pa bo tudi v tem, da bodo ob njem zgradili hidro-centralo, ki bo letno dajala 10 milijard kilovatnih ur električne energije. To bo ena izmed največjih elektrarn na svetu in bo dajala letno šestkrat več električne energije, ket znaša zdaj celotna potrošnja v Egiptu.
Na kraju, kjer bodo	zgradili jez, je	v soboto	dinanvtska	eksplozija naznanila začetek del na največjem	gospodarskem	objektu v	zgodovini	Egipta in hkrati na enem
največjih na svetu.
Slovenski ples 23. januarja:
Prijetno srečanje, obilo zabave in razvedrila
Letošnji Slovenski ples — deveti po vrsti — nas bo prijetno presenetil tako s sporedom v uvodnem delu, kakor tudi s sestavom ansamblov, ki bosta pri njem sodelovala in igrala za ples. Na tem tradicionalnem veselem srečanju znancev in prijateljev od Žile in iz Roža, iz Podjune, Gur in Celovca nas bosta v Veliki dvorani in stranskih dvoranah Delavske zbornice v Celovcu pozdravila Ljubljanski jazz-ansambel z moderno zabavno glasbo in Avsenikov kvintet s svojimi priljubljenimi gorenjskimi vižami. Kot pevke pa bodo nastopile Beti Jurkovič in Marjana Deržaj od radia Ljubljana ter Danica Filipčič, ki bo skupno s Francetom Korenom pela k veselim vižam Avsenikovega kvinteta. S tem sestavom godb in sodeluiočih bo Slovenska prosvetna zveza kot prirediteljica ustregla tako moderne zabavne glasbe žejni mladini kakor tudi starejšim udeležencem plesa, ki so jim bolj po volji poskočne domače viže in pesmi.
Ko po našem običaju seznanjamo bralce in preko njih javnost z ansambli letošnjega Slovenskega plesa, vemo, da je za
Arsenikov kvintet
to sodelujeta na festivalih v Opatiji, nastopali pa sta tudi že v Avstriji, Zapadni Nemčiji, Belgiji, Italiii ter na Poljskem in v Rusiji. Spored Ljubljanskega jazz-ansambla bo napovedovala Helena Kordaš, prikupna napovedovalka televizije Ljubljana.
Uvodni spored letošnjega Slovenskega plesa bo s svojo zabavno in narodno glasbo brez dvoma brž ustvaril od vsakogar zaželjeno prijetno domačnost, ki bo ob pestrih zvokih in veselih vižah za ples lahko vladala do nedelje ob 5. uri zjutraj, ko bo Slovenski ples zaključen.
Ljubljanski
jazz-ansambel
levizijo na Dunaju), v Italiji, Zapadni Nemčiji in Franciji. Ansambel tudi stalno snema za tovarno gramofonskih plošč „Jugoton“.
Sposobnosti Ljubljanskega jazz-ansambla bomo najlažje predočili, če povemo, da je preteklo jesen na tekmovanju najboljših zabavnih ansamblov Jugoslavije v Beogradu pred 6.000 poslušalci dosegel prvo mesto.
Z ansamblom nastopata pevki
Marjana Deržaj in Beli Jurkovič
ki spadata med najbolj priljubljene jugoslovanske interprete zabavne glasbe. Vsako le-
Ustanovljene so bile »Kajuhove nagrade5
podrobnejši opis takorekoč nepotreben. Ansambel V. in S. Avsenika je znan po prejšnjih Slovenskih plesih. Poleg tega pa ansambel že od včeraj naprej gostuje na Koroškem in bo imel v prihodnjih osmih dneh koncerte po naših treh dolinah od Pliberka do Ziljske Bistrice. Kakor na teh koncertih bosta tudi na Slovenskem plesu olepšala viže kvinteta Danica Filiplič in France Koren. To pot pa je ansambel v osebi Janeza Rohačka obogaten še s šegavim in posrečenim napovedovalcem, ki bo brez dvoma po svoje olepšal spored ansambla in povedal marsikatero „svojo“.
Nov po svojem sodelovanju na Slovenskem plesu pa je
Ljubljanski jazz-ansambel,
ki so ga leta 1955 ustanovili solisti plesnega orkestra radia Ljubljana (Bojan Adamič). Od takrat ansambel stalno nastopa v oddajah vseh jugoslovanskih radijskih in televizijskih postai, pogosto pa igra tudi v inozemstvu Z velikim uspehom je koncertiral v Avstriji (med drugim je igral tudi že za avstrijsko te-
Beograjska Opera v Franciji in Italiji
21. januarja bo prva predstava beograjske Opere v Benetkah, kjer bodo uprizorili Musorskega »Hovanščino". Poleg tega bodo beograjski umetniki priredili v Benetkah tudi dva baletna večera. Dirigirala bosta znana jugoslovanska dirigenta Oskar Da-non in Krešimir Baranovič. To bo že drugo gostovanje beograjske Opere v Benetkah in hkrati tretje gostovanje v Italiji sploh.
V teh dneh pa gostuje dirigent Oskar Danon v Franciji, kjer so ga povabTi, da v Nizzi dirigira opero Musorskega „Boris Godunov'. Poleg dirigenta gostuje še 16 članov zbora beograjske Opere ter tenorist Drago Starc.
K že obstoječim književnim nagradam, ki jih vsako leto podeljujejo za najboljša slovenska književna dela — Prešernove, Levstikove in druge nagrade — se bodo zdaj pridružile še »Kajuhove nagrade', katere je sklenil razpisati upravni odbor kulturno-prosvetnega in zgodovinskega instituta »Borec" v Ljubljani. Kajuhove nagrade bodo podeljene za izvirna dela iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, in sicer za romane, pripovedke, zbirke pesmi, spomine, dela dokumentarne vrednosti ter za opremo in ilustracije knjig. Poleg narodnoosvobodilnega boja pridejo v poštev še dela iz ilegalne aktivnosti, iz dogajanja v koncentracijskih taboriščih in zaporih ter znanstveno zgodovinska dela s tega področja.
Prvič bodo Kajuhove nagrade podelili 22. junija 1961, na dan oborožene vstaje slovenskega ljudstva. Prva nagrada bo znašala 300.000 din, druga 200.000 in tretja
100.000	din.
Založba »Borec" je v letu 1959 začela izdajati knjige v rednih knjižnih zbirkah, ki so zelo priljubljene med čitalci, zlasti pa med mladino, kateri služijo literarna dela iz osvobodilne borbe kot dragocena šola za življenje, hkrati pa tudi kot svetel zgled tovarištva, ljubezni do domovine in borbenosti. Sicer je po vojni izšlo že mnogo knjižnih del s to tematiko — skupno 217 knjig, brošur in brošuric, od katerih jih odpade na leposlovje 124 knjig, na dokumentarna dela 60 knjig in na spomine, dnevni-
ke ter ostale partizanske zapiske 33 knjig — vendar snov še daleč ni temeljito obdelana. Tej veliki nalogi se je posvetila založba »Borec', ki ima namen izdajati res kvalitetna dela leposlovnega in dokumentarnega značaja.
Kakor že v letu 1959 bo založba tudi letos izdajala svoje knjige zlasti v dveh stalnih zbirkah, v zbirki »Borec' in zbirki »Dokazi". V prvi zbirki izide 2. del spominov na partizanska leta pod naslovom »Viharni časi’, izšel bo tudi 2. del spominov »Čudežna pomlad". Posebno zanimiva bo knjiga »Preživela sem taborišče smrti" izpod peresa Veble Jožice-Hodnikove in bo pretresljiva obtožba nemške nacistične nečlovečnosti. Nadalje bo izšel 2. del »Dnevnika partizana" ter prevod najboljšega italijanskega partizanskega romana, ki je prejel državno nagrado in je že preveden v 18 jezikov, z naslovom »Neža gre v smrt’. V zbirki »Dokazi’ pa bodo letos izšla naslednja dela:	»Urh", »Kočevski proces",
»Bolnica Franja" in »Mladost za žico", v kateri je govora o ponemčevanju slovenskih otrok, ki so jih v Nemčiji vzgajali v janičarje.
Izven rednih zbirk pa bodo letos izšle še naslednje knjige: »Srečanja v vojni", »Nabrekle zvezde" s tematiko makedonske vasi med osvobodilno borbo. Za 50-letnico 8. marca kot mednarodnega dneva žena bo izšla knjiga »Žena-heroj". Izšel bo tudi drugi del dokumentarne knjige »Nurnber-ški proces", za mladino pa »Jernejčkov od-
Ob desetletnici CMD:
,,V nove zarje**
Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov Slovenije je ob svoji desetletn’ci izdalo poseben zbornik pod naslovom »V nove zarje", v katerem je v spominskih člankih in dokumentaričnem gradivu prikazana zgodovina društva ter vloga katoliških duhovnikov v zadnjih desetletjih. 2e naslov zbornika prikazuje prehod iz stare v novo dobo, še bolj pa to poudarjajo uvodne besede, kjer je med drugim rečeno: »Naša proslava ni samo pozdrav preteklosti, ampak tudi sestanek z bodočnostjo. Je dokaz, da smo se že v preteklosti pripravljali na sestanek z bodočnostjo. V novo stvarnost nismo planili nepripravljeni."
Dejansko je, kakor je razvidno iz zbornika, med dijaštvom že od leta 1919 dalie živela socalna usmerjenost in je vedno bolj raslo prepričanje, da je kapitalistični druž-. beni red krivičen. Na tej osnovi se je pozneje porodilo tudi društvo CMD. Posebno obširno je v zborniku zajeto obdobje zadnje vojne, o katerem je rečeno, da je posebno žalostno, »da je bilo toliko slovenskih duhovn:kov in redovnikov, ki so sodelovali z okupatorjem, ga podpirali, nekateri so bili njegovi obveščevalci, izdajali so svoje sobrate in borce ter vse sovražnike okupatorja, po zmagi nad njim pa sc» sramotno zbežali". V tej zvezi se v zborniku postavlja vprašanje: »Zakaj ne bi podprli uporniškega nacionalnega gibanja proti okupatorju, ko je šlo za biti in ne biti lastnega naroda in neštetih drugih narodov sveta?" In odgovor se glasi: »K sreči smo imeli tudi duhovnike, bilo jih je dokaj lepo število, ki so ostali zvesti svojemu narodu in šli v partizane ali jim vsaj na svoj način pomagali in med njimi opravljali duhovniški poklic." Le-ti so spoznali, da je bila obramba domovine v tistih časih »prva in najodličnejša krščanska lastnost. Kdor ljubi svoio domovino, jo mora tudi braniti. Kdor je ne ljubi, ni vreden, da v njej živi. . .’
Poleg lepega števila raznih spominov, dogodkov in doživetij, raznih črtic ter pripovedovanj iz časa narodnoosvobodilne borbe pa je v zborniku prikazan tudi razvoj po osvoboditvi, ko »je dolžnost nas vseh, da podpiramo ljudsko oblast. Izravnati moramo vsa nesoglasja med nami in ljudsko oblastjo, ne da bi pri tem izdali svo:a svetovnonazorska načela". Zato so zapisane tudi programatične besede: »Ostanimo zvesti Bogu in Katoliški cerkvi, ostanimo pa zvesti tudi našemu ljudstvu in naši domovini. Iz ljudstva smo prišli, jr. ljudstvom hočemo živeti in delati. Iskreno, želimo, da zavlada med Cerkvijo in državo mirno sožitje."
Zbornik »V nove zarje" obsega 269 strani teksta in 63 strani fotografij.
red” (Tone Seliškar), »Gregorja Petelinčka ognjeni krst" (France Bevk) in »Razbita hajka" (Josip Ribičič). Poleg tega pa bo založba pod naslovom »Slovenija 1941 do 1945" izdala turistični partizanski vodič, ki bo bogato opremljen z zemljevidi ter bo vseboval zgoščeno vsebino osvobodilne vojne v štirih jezikih.
>*■
Retoromanska manjšina v Švici
Nemštvo torej očitno spodriva staro prebivalstvo.
Značilno je, da voditelji švicarskih Reto-romanov ne obtožujejo Nemcev kakršnega koli pritiska. Pravijo celo, da večina nemškega prebivalstva podpira zahteve po državni in kantonalni finančni podpor', ki jih postavlja Ligia Romontscha, da bi zajamčili nacionalni obstoj. Švici so povsem tuje vsakršne šovinistične ali velikonemške organizacije, kakršne n. pr. srečujemo v polnem zagonu na Koroškem. Ustava ter ljudski plebiset nudita dovolj pravnega jamstva, zvezna in kantonalna vlada pa si prizadevata, da bi ustregli prošnjam manjšine.
Pred kratkim je Ligia Romontscha predložila zvezni vladi obšrno dokumentacijo svojih potreb za prihodnja leta. Letno naj bi prejela zase in svoje pridružene organizacije (Societa Retoromantscha, Romania, Union dlas Grischs, Renan a, Uniun Ru-manfseha da Surmeir, Union de Scripfuo
Rumantsch in Cumunanza Radio Rumantsch) 100 tisoč frankov, za izredne potrebe v prihodnjih letih pa še 375.000. Za odobritev večje vsote iz državne blagajne je po starem švicarskem običaju potrebna privolitev vseh volivcev. Ligia se je z vlogo za 100.000 frankov obrnila pred isti organ že poprej, toda volivci so predlog s posebnim plebiscitom 1. marca lani zavrnil'. Navzl c temu so retoromanski voditelji prepričani, da bo ponovni plebiscit uspel.
Kakor kažejo podatki, nevarnost za romanski ž'velj ne grozi od organizirane pro-tiromanske gonje ali kakršnega koli neposrednega, protizakonitega pritiska. Nikakor nel Tiči v klasičnem pravilu kapitaFst čnega sveta, ki velja še toliko bolj za današnjo Švico; v svobodni iniciativi zasebnega kapitala. Dogajalo se je in se vse bolj dogaja, da prihaja na ozemlje-Grischuna nemški kapital, da bi ta razmeroma slabo in-dustralizirani del Švice gospodarsko poživil in ga v tem pogledu približal ostali Švici.
Tujski promet, posebno hotelirstvo in šport-no-turistične zimske objekte, finans ra nemški podjetnik. Zanimivo je, da prihaja denar tudi iz Zahodne Nemčije, ker švicarski zakon: to dopuščajo.
Vse ostalo je zelo preprosto. Lastnik tovarne ali kakršnega koli drugega objekta pripelje s seboj nemško vodstvo in višje ter srednje tehnično osebje. Domače preb -valstvo sicer dobi zaslužek in delo, vendar se z gospodarjem mora meniti nemški, ker je to pač nep sana pravica. S tem seveda nihče ne trdi, da se včasih ne zgodi tudi obratno, toda redke izjeme ne morejo ovreči pravila.
To je tiha, četudi neprisiljena germanizacija, proti kateri spričo načela o svobodnem trgovanju ni pomoči. Domačini pa se v glavnem ukvarjajo z rejo živine in kmetijstvom in po naravi ne kažejo posebne pobude za modernejše gospodarske operacije. Celo obrtništvo so marsikje prevzeli nemški doseljenci. Civilizacija prinaša Retoro-manom kruh, obenem pa pofska kmetovalce vse bolj od gospodarskih središč.
manskemu narodu. Retoromanska renesansa, kot imenujejo svoje gibanje, si prizadeva najti najprimernejšo pot, da bi ohranila retoromanski jezik, kulturo in človeka. Doma-čini-jezikoslovci skušajo zbrati vse, kar so doslej ohranili trdoživi kmečki rodovi po alpskih dolinah in alpskih obronkih. Sestavljajo slovarje vseh štirih glavnih književnih jezikov in jih dopolnjujejo z modernimi termini. Leta 1945 je izšel nemško-ladnski slovar, sedaj pa pripravljalo ladinsko-nemški. Leta 1938 so izdali skrajšani predhodnik surselvško-nemškega besednjaka, sam besednjak pa sedaj dokončujejo. Toda naj-večje delo je šele v teku in ga nameravajo dokončati šele okrog leta 2000. Gre za sestavo vseromanskega slovarja, za »Dic-ziunari Romontsch Grischun". Zamisel so pričeli uresničevati že leta 1904, ko je kanton odobril prvo večjo podporo, prvi snopič je izšel leta 1939.
Zaradi tolikšne jezikovne razdrobljenosti Retoromani nimajo niti enega dnevn ka, temveč le več tednikov, od katerih izidejo nekateri tudi dvakrat na teden.
Iz dejavnosti v libuški občini
(Jojujz. cAiekko-LzM- 50-Uhult
LOGA VAS. — Na idiličnem hribčku nad logovaško cerkvijo stoji Kušternikova domačija. V tej hiši je tekla zibelka mlademu Hanzej)* Aichholzerju. 2e kot otrok je prisluhnil, ko je slišal mnogo petja, saj sta bila njegov oče, stari Kušternik in sosed Maksej Krajnčič najboljša pevca v okolici. Pesem, bolje povedano, veselje do petja je bilo malemu Han-zeju položeno tako rekoč že v zibelko.
Hanzej je obiskoval ljudsko šolo v Vrbi ter je bil eden izmed najboljših učencev in vseskozi odličnjak. Še dolga leta so se ga spominjali učitelji in hvalili, da je bil posebno dober v nemščini, jeziku, ki se ga je učil v šoli. V šolo je vstopil le z znanjem domače govorice, toda brihten kakor je bil, je tudi v pouku nemščine prekosil svoje součence. Poleg tega je bil njegov poseben dar, da je imel odličen posluh, kar je neizogibno potrebno za dobrega pevca. Hude so bile žrtve in težave, da mu je bilo v tistem gospodarsko težkem času omogočeno absolvirati konservatorij, ki ga je končal z izvrstnim uspehom. Hoteli so, da bi se glasbeno šolal dalje, toda ni bilo potrebnih sredstev. Da, če bi se prodal, kakor njegov rojak Tomaž Košat, bi bila pot k nadaljnji glasbeni izobrazbi izravnana. Tega Hanzej ni storil in prav je tako, ker dobri duši bi se preveč tožilo po nenadomestljivih dobrinah domačega slovenskega pevskega kulturnega zaklada.
Leta 1931 je začel zbirati okrog sebe svoje prijatelje pevce ter vodil pevski zbor. Z zborom je pričel nastopati pred javnostjo na odrih leta 1932. Ne bi mogli prešteti ur, ki jih je žrtvoval za pisanje not. Nikjer tudi niso zapisane neštete vaje, na katerih se je prizadeval s svojimi pevci. V nobeni kroniki, na žalost, tudi ni zapisano, kolikokrat je nastopil s svojim zborom na domačem odru in v drugih krajih naše Koroške ter tudi preko njenih meja v Sloveniji. Neštetokrat, kar ne smemo pozabiti, je spremljal domačine, znance in prijatelje k zadnjemu počitku ter jim s svojim zborom zapel ganljive žalostinkc v slovo. Mehka prirodna melanholija, dobro in veselo srce mu je narekovalo, da je postal priznan in dober pevovodja.
Ko so temni oblaki nacističnega nasilja legli na našo domovino, je moral tudi Hanzej z družino prestati bridko bol nasilnega pregnanstva. Po vrnitvi pa je spet nemudoma obnovil pevski zbor in njegova zasluga je, da tudi danes lepo procvita.
Pol stoletja njegovega življenja je minilo, Hanzej pa se lahko ozre nazaj na uspehov polno delo in življenje. Koliko je doprinesel žrtev in dela, ve le on sam. Najlepše ure pa je po njegovih lastnih izjavah preživel z večno lepo slovensko pesmijo v krogu svojih tovarišev pevcev.
Ni čudo in lepo je, da so dragemu petdesetletniku pevci napravili na predvečer rojstnega dne podoknico. Med temi so mu kot trije kralji kostumirani prijatelji čestitali. Njegov mladostni prijatelj Ivo Šlajher mu je v lepih verzih orisal njegovo dosedanjo življenjsko pot in želel vse najboljše za bodočnost. Njegova zvesta družica, žena Trezej, pa je goste bogato pogostila pod gostoljubno streho Kušternikove domačije.
Vsem iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi mi ter se zahvaljujemo za ves Hanzejev nesebični trud z željo, da bi prav pod njegovim vodstvom nad Logo vasjo donela še veliko let naša pesem, ki je hkrati njegova pesem. Hanzej — še mnogo mnogo srečnih in zadovoljnih let!
Kakor pomlajen in prerojen ter dobro razpoložen sem se na Novo leto rano zjutraj vrnil domov. Bil sem v Lobniku pri Brun-nerju na silvestrovanju, ki ga je priredila kapelska mladina v okviru Slovenskega prosvetnega društva »Zarja'. Lepega srečanja ne bom kmalu pozabil, saj sem se ob tej priložnosti tudi prepričal, da ne drži mnenje nekaterih ljudi, češ da se današnja mladina ne zna sproščeno zabavati in poveseliti. Razpoloženje med vsemi je bilo prisrčno, neprisiljeno in prijetno. Pa so tudi prišli iz vseh strani: veseli Obirčani, Lepen-ci, Remšenikarji, Belani, Kapelčani ter celo iz št. Vida v Podjuni so prispeli, da se med svojimi društvenimi tovariši in pevskimi prijatelji skupno poslovijo od starega leta. Hkrati pa je dalo srečanje upanje, da bo mladina tudi v tekočem letu skupno sodelovala na področju slovenske ljudske prosvete.
Spored je bil deljen v kulturni in zabavni del. V začetku so lepo zapeli nekaj narodnih in umetnih pesmi. Nato je kmet Toni Knez z lepim in močnim baritonom odpel .Župana", Malijeva brat in sestra pa sta izredno posrečeno zapela Prešernovo .Železno cesto". Te točke so dale silvestrovanju
V	občini Libuče lahko ugotavljamo uspehe lepe smotrne dejavnosti v preteklem letu, katere Sad bo brez dvoma blagima občanov, zboljšanje ž'vl;enja na vasi ter po posameznih kmečkih in delavskih domovih. Občinski odbor s socialistično večino ter županom Kristanom na čelu se resno prizadeva za napredek v občini. S sodelovanjem vsega prebivalstva in v dobrem medsebojnem razumevanju v obč nskem zasto-pu so uspehi tudi vidni. Dejstvo dokazuje tudi, da župan prav dobro razume potrebe svojih občanov brez razlike, če so kmetje, delavci in nameščenci ali pa obrtniki. S tem so tudi razpršeni pomisleki ob vol’t-vah o zaskrbljenosti ali pa iz agitacijskih namenov nekaterih redkih, da novi župan kot železniški uradnik in socialist ne bo imel smisla za potrebe in skrbi kmetijstva. Dejanja govore prav nasprotno in prebivalstvo čedalje bolj spoznava, da so mu kmetje bodisi na ravnini ali v gorskih krajih prav tako pri srcu, kakor ostali občani.
V	hriboviti kraj na Šmarjeto so iz šmarješke dolinice dogradili 2 km dolgo občinsko pot, pri kateri gradnja prizadetega prebivalstva ni obremenjevala. Znatno vsoto k
uresničenju tega načrta je prispevala občina, večji del pa dežela. Nova pot bo tudi ta gorska naselja bolje odprla svetu z od-voznimi ter dovoznimi možnostmi, hkrati pa je tudi majhen prispevek k povečanju tujskega prometa v tiho sožitje gorskega kraja. Ob tej priložnosti omenimo, da tudi mladi Gutovnik zida hišo, v kateri bodo prostori za turiste. Razen izgradnje te nove poti je občina skrbela tudi za popravila in zboljšanje drugih poti v njenem območju.
Pomembna je tudi vodovodna napeljava za dobro pitno vodo po vaseh, h kateri je tudi občina prispevala pomemben delež.
Pred nedavnim, bilo je v soboto, 2. ja-
lep kulturni značaj, kakor to ni vedno na takšnih prireditvah. Potem pa so se pari zavrteli v veselem plesu, pri čemer se je nekdo spomnil tudi Slovenskega plesa v Celovcu in menil, da je silvestrovanje slovenski ples v malem. Lahko trdim, da je bilo lepo in posrečeno, kakor malokdaj.
Ko je odzvonilo staremu letu, so za trenutek ugasnili luči ter jih ob vstopu v novo leto spet prižgali. Isto minuto je pričel praznovati svoj rojstni dan mladi pevovodja SPD v Kapli Vladimir Prušnik, ki so ga pevci počastili s pesmijo »Zadoni nam ...". Vladimir je ta dan izpolnil 25 let svoje življenjske poti. Nato so nenehno .cingljali’ kozarci do jutra, smiselne zdravice in voščila so doprinesle svoje in noč je bila sproščena prireditev mladine in ostalih, ki delajo vse leto ter se marljivo prizadevajo v svojih poklicnih dolžnostih, ki če-sto zahtevajo vztrajne napore. Hkrati je bila prireditev poudarek zvestobe izročilom naših prednikov in veselja do sodelovanja na področju slovenske kulture. Omenim še to-le: Ko so mladinci in mladinke peli tudi partizanske pesmi, je pri pesmi Hej brigade neko dekle vzkliknilo .kdo srce nam ukrade, na domačem smo mi gospodar. .."
nuana, so se prebivalci iz vasi Senčni kraj, Grablje in Borovje zbrali na Knaži, kjer so slovesno izročili svojemu namenu nov transformator in električne vode trinajstim hišam v teh krajih. Vod visoke napetosti je dolg 2,5, nizke pa 8,2 kilometra. Stroški elektrifikacije dosegajo okoli 478.000 šilingov.
Predsednik svetlobne skupnosti Janez Apovn'k, p. d. Zdovc, je pozdravil navzoče domačine in delavce ter častne goste, med temi deželna poslanca Wita in dr. Mayer-hoferja, župana Krstana, zosfopnika KELAGa ing. Fudlerja in ing. Hattenbergerja, g. župnika Kulmeža in druge. Hkrati je na kratko očrtal vse napore, ki so bili potrebni, da so mogli v tem kraju končati pomembno delo. Ni pa povedal, koliko poti, razgovorov, sestankov z interesenti ter tudi težkoč je imel sam, da je končno posvetila električna luč in je električna energija prinesla sodobni napredek tudi v ta doslej gospodarsko zaostali obmejni kraj. Zahvalil se je vsem, ki so posredovali tudi za denarno podporo v gradbene namene. Nagovor je na kratko ponovil tudi v slovenskem jeziku.
Poslanec Wit je predvsem naglasil zasluge deželnega glavarja Wedeniga, ko je v
prizadevanju, da bi elektrifikacija zajela tudi zadnje naselje na Koroškem, podprl elektrifikacijo v tem kraju s tem, da je svetlobna skupnost dosegla subvencije. Spregovoril je tudi deželni poslanec dr. Mayerhofer. Župan Kristan je predvsem izrazil svoje veselje, da so delo končali z zglednim skupnim prizadevanjem vseh interesentov in pristojnih ustanov, ker le tako je bilo mogoče premagati začetne težkoče in ob novem letu izročiti električno napravo v uporabo v teh vaseh. Dipl. ing. Fudler je izčrpno poročal o tehnični plati gradnje, g. župnik Kulmež pa je po lepem nagovoru v nemškem in slovenskem jeziku izvedel cerkvene blagoslovitvene obrede. Pri slovesnosti je sodelovala tudi libuška godba.
Po slavnosti so se interesenti, delavci in inženirji ter slavnostni gostje zbrali v prenovljenih prostorih Hrustove gostilne k prijetnemu družabnemu srečanju. Niso še pre-mostene vse težkoče, še bo treba denarja za katerega je hudo, vendar so razigrani gostje ta večer v pozne nočne in jutranje ure pozabili na vsakdanje skrbi ter ga preživeli v dobri volji in veselem razpoloženju.
Nadaljnji načrt je vključiti tudi gorski vasi Šmarjeto in Belšak v električno omrežje, vasi, ki doslej še nista deležni električne luči in energije. V ta namen so sklicali minulo soboto pri Gutovniku sestanek interesentov, katerega se je od 32 povabljenih udeležilo 26. Tudi na tem sestanku sta bila navzočo župan Kristan in deželni poslanec Wit. Vseh šestindvajset interesentov se je izjavilo za izvedbo elektrifikacijskega načrta.
Počastitev rentnikov v visoki starosti
Pokojninski zavarovalni zavod za delavce, deželni urad Graz, je ob priložnosti devetdesetletnice oziroma' stoletnice rojstva počastil s pismenimi voščili in poklonitvijo častnih daril naslednje rentnike: Štefana Čušana v Velikovcu (90 let), Marijo Mies-pichler v Beljaku (90 let) in Motijo Wasser-manna v Kleblachu (100 let).
ŠT. JAKOB V ROŽU
Sreje. — Vsepovsod po naši zemlji legajo v grobove k tramemu počitku trdne naše korenine. V Srejah smo se pred nedavnim poslovili od dveh spoštovanih mož, ki sta bila tesno povezana z narodno-pro-svetnim dogajanjem v naši občini. Pravzaprav so pred nekaj meseci živeli v našem kraju še trije taki stebri, ki smo jih na primer lahko našli med ustanovnimi člani slovenskega moškega pevskega zbora »Rožica’ v Št. Jakobu, ki je bil, če se ne motim prvi take vrste na vsem Koroškem, kjer živi slovensko prebivalstvo.
Eden izmed ustanovnih članov tega zbora, Gregor Serajnik, p. d. Amruš, je umrl že v jeseni lani. Pred kratkim pa mu je sledil Franc Kafnik, p. d. Matičič, doma iz iste vasi. Oba sta dosegla častitljivo starost 84 let.
Od treh dolgoletnih in zaslužnih gojiteljev slovenskega petja in prvih sodelavcev zbora .Rožica" živi čil in zdrav le še eden, namreč Korparjev Tonej, p. d. Travnikar na Tešinji. Prav rad še danes pomaga pri petju, posebno še, če moramo izpolniti žalostno dolžnost, da zapojemo dobremu prijatelju in znancu v slovo in spomin. Želel sem, da bi ti trije zapeli v radiu in nam posredovali stare pesmi, ki so jih pomnili in jih danes poznajo le nekateri. Škoda je, da do tega ni prišlo.
V Srejah je bil namreč rojen tudi kmečki in ljudski pesnik Afernik. Od tega samorastnika se je ohranilo le nekaj zapisanih pesmi, med temi Vse te uštne Mete moje, Jes s'm an burn pavr in nekatere druge. Tisti pa, ki so jih poznali in znali še več, izumirajo in z njimi tudi stare ljudske umetnine.
Pokojnima, Amrušu in Matičiču, naj bo lahka domača zemlja, njuno delovanje in prizadevnost pa naj bo lep zgled tudi današnji odrasli in doraščajoči mladini!
Velika vas. — Na Štefanovo smo spremili k zadnjemu počitku Jakopičevega očeta, ki je umrl v 70. letu starosti. Bil je vse življenje zaveden član naše narodne družine in je v tem duhu vzgajal tudi svoje otroke. Poleg izredno velikega števila žalnih gostov se je pogreba udeležilo pod vodstvom kanonika Zechnerja tudi 17 duhovnikov, med njimi dva sinova pokojnika.
Podrožčica. — V visoki starosti 85 let je umrl Anton Mandelc, doma iz neposredne soseščine Bleda, ki pa je že dolga desetletja pri nas v Podrožčici, Kljub temu so ga močne vezi še vedno vezale na rodni kraj, kjer je vsako leto obiskoval svojega brata.
Vsem pokojnim želimo miren počitek, svojcem pa velja naše sožalje!
SELE — KOT
Takoj v začetku novega leta je smrt obiskala naš kraj. Pobrala je najprej najstarejšo osebo iz Kota Nežo D o v j a k , doma na Ječah. Dopolnila je 84 let ter smo blago pokojnico pokopali v četrtek, dne 7. januarja na selskem pokopališču. Neži je tekla zibelka v znani Žborčevi hiši. Leta 1950 ji je umrl skrben mož. Pridna žena se je prebijala skozi življenje z marljivim delom ter ji življenjska pot ni bila lahka. V domači zemlji je našla trajen počitek.
Dan po tem, bilo je v petek, 8. januarja pa se je sprevod žalnih gostov pomikal od hiše žalosti pri p. d. Močniku, od koder smo spremili ljubljeno mamo no bajtiško pokopališče. Po daljšem bolehanju ji je smrt v 78. letu starosti pretrgala nit življenja. Pogrebnim svečanostim je poleg sorodnikov prisostvovala velika množica ter na ta način izkazala pokojni materi zadnjo čast in spoštovanje.
Obe pokojnici naj počivata v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
LOGA VAS
Pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Svoboda’ odpotuje jutri na turnejo v Slovenijo. Zbor bo vodil naš sposobni in priljubljeni pevovodja Hanzej Aichholzer, koncertiral pa bo v Kranju in Podbrezju. Radio Ljubljana pa bo posnel njegove koroške narodne pesmi.
i	I		
1		i
Petek, 15. januar: Pavel Sobo a, 16. januar: Marcel Nedelja, 17. januar: Anton Ponedeljek, 18. januar: Priska Torek, 19. januar: Marij Sreda, 20. januar: Fab. i. Seb. Četrtek, 21. januar: Neža		'T-!V.', > w/vAv • (/ ■ ■■
Silvestrovanje v Lobniku
AVSENIKOV KVINTET
gostuje na Koroškem do 23. januarja 1960
Koncerti bodo v naslednjih krajih:
v petek, 15. januarja, ob 20.00 uri v Borovljah v kinodvorani, (Vstopnice v predprodaji v trafiki Outschar in p:sarni Drava) v soboto, 16. januarja, ob 20.00 uri v Kotmari vasi v gostilni Plajer, v nedeljo, 17. januarja, ob 11,30 uri v Železni Kapli v kinodvorani ob 15.00 uri v Pliberku v telovadnici glavne šole, ob 19.30 uri v št. Primožu v Podjuni v gostilni pri Voglu, v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.00 uri na Radišah v gostilni pri Potoku v Dvorcu, v torek,	19.	januarja, ob	20.00	uri na Bistrici na Zilji v gostilni pri Nečmanu (Janach),
v sredo,	20.	januarja, ob	20.00	uri v Maloščah v gostilni Galob,
v četrtek, 21. januarja, ob 20.00 uri na Reki pri št. Jakobu v gostilni Primik, v petek,	22.	januarja, ob	20.00	uri v Logi vasi v gostilni Marica,
23. januarja	pa sodeluje	Avsenikov kvintet no Slovenskem plesu	v Celovcu.
Koncertne prireditve v domovini in inozemstvu znanega in priznanega Avsenikovega kvinteta bodo poseben dogodek tudi za naše kraje in ljudi. Zato nihče ne bo zamudil redke priložnosti ter si bo privoščil izredni glasbeni užitek v neposrednem stiku s prvovrstnim ansamblom.
e

Sneženi mož Tremi pfzce
Ponoči je zapadlo mnogo snega. Ko so hoteli otroci zjutraj v vrtec, sploh niso spoznali svoje ulice: vsa je bila bela — cestišče, pločnik in strehe.
Po zajtrku so odšli z vzgojiteljico Marijo na dvorišče. In že so se lotili dela: z lopatkami so nakladali na sanke sneg, ga odvažali na sredo dvorišča in ga metali na kup. Naložili so na sanke mnogo snega, potem se je eden izmed otrok vpregel in vlekel za vrv, drugi pa je potiskal zadaj.
Otroci so pridno delali in tako je kmalu zrasel sredi dvorišča velik kup snega.
Potem so napravili sneženega moža. Za oči so mu vtisnili dva koščka oglja, za nos pa so mu vtaknili v glavo veliko, debelo mrkev. Vzgojiteljica je naredila iz snega roke in v eno vtaknila metlo, drugo pa si je upiral sneženi mož v bok. In tak, uprt v bok in z metlo v roki, je stal sredi dvorišča. Na glavo so mu poveznili še star slamnik.
»Tako, pa ima vsel'
Otroci so stopili malo stran, da bi občudovali svoj izdelek.
In vsi hkrati so opazili siničko, kako je prhnila s sosednjega drevesa sneženemu možu naravnost na glavo. Otroci so jo že dobro poznali. Zmeraj je letala skupaj z vrabci po dvorišču in zobala krušne drobtinice. Z njimi so krmili otroci prtiče. Ta sinička je bila zelo pogumna. Celo na okensko polico je rada sedala. Zdaj je skočila na slamnik sneženemu možu in nekajkrat kljunila vanj. Potem je preletela na dolgi nos iz mrkve in zočela kljuvati tudi vanj.
»Ves nos mu bo odkljuvalal* so zagnali otroci vrišč.
„Ne, otroci, ne bojte sel’ se je nasmehnila vzgojiteljica Marija. .Ampak veste, kaj sem si izmislila? Uredimo tako, da bo nas dedek-snežek krmil ptice."
.Dajmo, dajmol' so zakričali otroci drug čez drugega.
Za bistre glave
VPRAŠANJA
.1. Kdaj se je pričela II. svetovna vojna in koliko'dni je trajala?
2.	Kje žive pavijanit
3,	Kako se giblje zemlja?
ODGOVORI
1.	Druga svetovna vojna se je pričela t. septembra 1939. leta in je trajala 2194
dni.
2.	Te repaste opice žive v Etiopiji in Eritreji.
3.	Zemlja se vrti okoli svoje osi In to v 24 urah in okoli sonca se zavrti v 365 dneh, J urah in 48 minutah.
Sinička se je zbala, zletela na drevo in sedla na vejico.
.Poslušajte," je rekla vzgojiteljica. .Namesto metle bomo dali sneženemu možu v roke desko, da jo bo držal pred seboj kot pladenj. Vsako jutro bomo natresli na desko drobtinic in zrn. Tako bo naš sneženi mož krmil ptice."
Otroci so zavriskali od veselja.
Brž so poiskali deščico in jo prinesli vzgojiteljici.
Medtem je vzgojiteljica preložila sneženemu možu roke. Nanje je položila desko. Otroci so jo posuli z drobtinicami in zrni, Tanja je p>oložila nanjo celo košček sladkorja, ki ga je prihranila pri zajtrku za svojo punčko.
FRANCE BEVK:
Poznal sem oba, očeta in sina., zakaj neredko sta prihajala tudi v vas, kjer sem bil za učitelja. Sinček, ki mu je bilo ime Jemejč, je bil šestleten deček rjavih las in oči, ki je nosil brazgotino nad levim očesom. Neki paglavec ga je bil zaznamoval s kamnom. Majhen kot klobčič se je trkljal za očetom, ki je hodil za delom od hiše do hiše, od vasi do vasi. Oče je bil sedlar in so ga tudi klicali za Sedlarja. Bil je majhne postave, nekoliko švedrast in poraslih lic: hodil je malce upognjeno, kot da vleče voz.
Težko bi bilo reči, kdo je bil bolj navezan drug na drugega, oče na sina ali sin na očeta. Odkar je bila Sedlarju umrla žena, ga je Jer-nejč spremljal kot koš, v katerem je nosil sedlarsko orodje. Mož je kmetom popravljal stare volovske in konjske komate in šival vprežno jermenje. Kadar mu je zmanjkalo drugega dela, je zakrpal tudi kak star čevelj.
Tisto Življenje je dečka tovariško povezalo z očetom. Jedla sta iz iste sklede, spala v istem senu ali slami, zdaj v tej, zdaj v drugi hiši. Jemejč se ni rad družil s tujimi otroki, nagajivci, ki so ga obmetavali s kamenjem. Posedal je pri očetu in mu gledal v roke. Pri tem sta se resnobno pogovarjala kot dva moža, zakaj oče ni poznal otroške govorice. Zavoljo je bil deček v besedah prezrel za svoja leta.
Oče je vsako nedeljo zjutraj postrgal ves tedenski zaslužek in odšel v prvo krčmo. Jer-nejč je bosopetil za njim. Sedlar je pil in se nagosto razbesedil kot vselej, kadar je pogledal v kozarec. Deček je tiho sedel med možmi in vlekel na ušesa.
Oče mu je ponudil vina.
„Pijte“ mu je rekel. „Zakaj ne pijete?"
Jernejč je srknil kislasto vino, ki ga je stresnilo. Kozarec je porinil od sebe.
Ko so tako vse priprovili, so stekli v hišo, da bi skozi okno opazovali ptice, ki bodo priletele k sneženemu možu.
Ampak tistega dne ni prišlo nobenemu krilatemu gostu na misel, da bi pokusT, kaj so mu pripravili otroci. Naslednjega dne pa so ptice le premagale strah. Prva je priletela na desko živahno sinička in takoj za njo je pritisnil cel zbor vrabcev.
Dedek-snežek je gostil pfce. Na iztegnjenih rokah je držal pred seboj desko kakor posodo in s črnimi ogelnatimi očmi zrl na vrabce in siničko, kakor da bi jim hotel prigovarjati:
.Kar jejte, jejte, podprite sel’
In ptice so veselo kljuvale po drobtinicah
in zrni°-	G. SKREBICKI
in sin
„Le ti pij!“ je rekel. „Jaz ne bom.“
„Pa kruh jejte!“ je rekel oče. „To je dober, pšeničen kruh. Da bi ti takega nikoli ne zmanjkalo!14
In Jernejč je otepal kruh.
Pivci so se jima posmihovali.
„Zakaj sina vikaš, a on tebe tika?44 so vprašali.
»Manire ga učim,44 je z malce prekanjenim nasmehom na licih odgovoril Sedlar. „Rad bi ga naučil, da bi tudi on mene vikal, kot se spodobi. Bo že razumel, zakaj to je glavica,44 je dvignil kazalec. „Moj fant ni neumen. Če bi bil jaz imel tako glavo, ko sem bil še mlad ...“
Sedlar ni povedal do konca, kaj bi bilo v tem primeru z njim. Z zvišanim glasom je samo nakazal, da nekaj velikega ...
Jernejč je kapasto gledal izpod čela. Opazil sem, da ga je bolel rahel posmeh sosedov. Nestrpno je čakal, da bo oče zaluskal zadnji krajcar ali obnemogel od pijače. Potem je očeta spremljal domov.
Neko temno noč je naneslo, da sem hodil le nekaj korakov za njima, ko sta odhajala iz krčme. Oče je sina vlekel zdaj sem, zdaj tja, ko mu je z vso težo visel na komolcu.
»Preveč sem se ga nasekal,44 se je Sedlar opravičeval.
„Saj pijete za svoj denar,44 je zrelo odgo-vodil sinček.
„To je moška beseda,44 se je oče ves razvnel. „Pijem — pijem, ker mi je žal po materi — Prezgodaj mi je umrla... Zato sem tak revček. .. Ubožec sem, a ti boš velik gospod ... Velik gospod! V mestne šole pojdeš. Vsak krajcar bom hranil, nič več ne bom pil... Nič več, da boš lahko študiral... Kaj bi rad postal? Župnik?44

Dve snežinki dve belinki sta na vejo se ujeli;
ko je vstalo svetlo sonce sta si kodrčke razpleli.
Dve snežinki dve belinki sta se v soncu raztopili
v dvoje kapljic spremenili;
njuni kodri zlati, zali, so se v kapljah zableščali.

»Župnik že ne.44
»Zakaj ne? Pa učitelj?44
»Učitelj tudi ne.4
Jernejč ni vedel, zakaj bi ne hotel biti niti župnik niti učitelj. Morda zato, ker bi bil rad sedlar, a očetu ni maral razdirati sanj.
»Prav imaš,44 je rekel oče. »To mi je všeč. Zdravnik postani. Ali pa inženir. Inženir, to je nekaj! Zidal boš velike hiše in gradil mostove ... Vsi se ti bodo odkrivali, imel boš denarja na kupe ... Ko boš bogat, ali mi boš vrgel kak tolar?44
Jemejč je molčal. Morda je prikimal, a oče tega ni mogel opaziti v temi.
»Ali mi boš dal kak tolar?44 je ponovil vprašanje.
»Dal.44
»Saj sem vedel, da mi boš dal. Ti si dober otrok ... Saj ne pričakujem mnogo... za kak kozarec vina... Ker bom moral vsa ta leta stiskati, da boš študiral... Na stara leta me boš moral podpreti...“
Oče je umolknil. V duhu sem ga videl, kako se pijano smehlja predse in uživa v svojih sanjah. Morda se je tudi Jernejč nekam zasanjal. Očetove besede, ki jih je bržkone govoril le v pijanosti, so mu dobro dele. Ostale so mu v srcu kot pomladno sonce...
Potem je nastala vojna in nas raztepla na vse vetrove. Tega ali onega nismo več našli, ko smo se vrnili domov. Pogrešil sem tudi Sedlarja. Nisem ga več srečaval na klancih ne v krčmi.
Po naključju sem izvedel, da je umrl že prvo leto vojne. Neke mrzle noči se je vračal iz krčme in obležal na cesti. Ni imel varuha, zakaj Jemejča je bila vzela k sebi neka sorodnica, da je hodil v šolo. Sedlar je dobil pljučnico in v vročičnih blodnjah zapustil svet in svoje sanje.
Kaj je postalo iz Jemejča? Ne vem. Moja pot je šla v svet in dečka nikoli več nisem srečal ne slišal o njem. Ostal mi je samo spomin.
»IP^-pnn^pp1"".....................'"V
pr
K/e ste,
Eamulcvi?
Anton Ingolič
—--------------— illši!iiihi:u.iiilliii»iuj
Se meni se je zdelo, da pripovedujem pravljico, pravljico o dobrih ljudeh za dobre ljudi.
,Za otroke bo zdravo na Strmcu, bolj kot spodaj v Podlogu. Le v šolo bodo imeli lekol ko daleč."
.Tri četrt navzdol, uro navzgor! Kaj je to za mlade noge? Trikrat na dan bi bil preletel tisto pot."
.Posebno tedaj, ko so zorele češnje!"
«Da, posebno tedaj!"
Ko sem jo poljubil za lahko noč in se obrnil na drugo stran, nisem mogel zaspati. Rad bi jo objel, stisnil k sebi in ljubil.
Martina topla roka je segla na mojo stran.
„Ti je hudo, Marko?"
.Spiva, Marta, spiva!"
Okno je bilo odprto, skozenj je pihljal pomladanski veter.
.Marko.,."
.Marta?"
.Pridi..."
«11
Ko sem bil pri njej, sem šele vprašal: .Ni nevarno?"
,Ni, če ne boš pozabil. • •’
V tem času sem se šele dodobra spoznal s stanovalci naše dvonadstropne delavske kasarne. Najprej seveda s Kresnikom v prvem nadstropju. Mož je bil molčeč, tudi žena ni bila kdo ve kako zgovorna, njuna hči Veronika je menda prav zato govorila za oba in še zase. Kolikor ni govorila, je pela ali žvižgala, posebno kadar očeta ni bilo doma. .Samo da ne vidim več črnih srajc, da lahko pojem slovenske pesmi, d*3 se lahko tudi smejem po slovensko!" Lepo je pela in prisrčno se je znala smejati. Ko sem jo prve tedne srečaval na stopnišču, se mi je zdela še otrok, zdaj na pomlad sem opazil, da je vendarle že dekle; pod bluzo so se ji okroglile prsi in s svojimi temnimi očmi je znala pogledati zasa^ njano, a tudi vroče. .Kdaj bomo pestovali?" je vpraševala Marto. .Boš pomagala?" .Bom, seveda bom. Če bo dekle, ji bom pela uspavanke, če fant, koračn ee." Kresnik, ki mu je bilo nekaj nad štirideset in ga je delo že precej izčrpalo, in njegova drobna, a nekoliko starejša žena, sta venomer tarnala. .Veronika, Veronika! Na svečnico ji je bilo šestnajst let, pa je še vedno otrok. Kdaj se bo le spametovala?" Imela sta jo rada, bila je edinka (dva mlajša sinova sta pokopala v Italiji), zato nista dovolila, da bi šla na delo v rudnik
ali kam za služkinjo. »Toliko zaslužim, da se bomo preživeli," je rekel Kresnik, Kresnika pa: ,Da bi se nam pokvarila? Fej, kakšno je tu življenje, kor povprek živijo. V Italiji ne smeš biti Slovenec, v Franciji pa je skoraj prepovedan pošten, zvest zakon." Veronika je prihojalo poslušat posebne oddaje za izseljence ljubljanskega radia. »Ej, ej, naše pesmi!" je govorilo vsa iz sebe. .Kje imate, Marko, svinčnik? Tale je nova!" Kmalu je prihajala poslušat tudi druge oddaje. ,Ne morem pripraviti naših, da bi kupili radio. Oče bi ga morda že, mati pa ne in ne, češ da nam je drugo potrebnejše. Toda kaj je človeku pofreb-nejše ko pesem, ko dobro volja?" Ni bilo več dneva, da ne bi prišla. Marti je pomagala pri delu za novorojenčka; z nič manjšim veseljem ni pletla in šivala kot Marta. Pri tem sta peli, Marta je imela alt, Veronika sopran, včasih sem še jaz pritegnil s svojim basom.
V hiši, ki je bila zidana iz rdeče, neometane opeke in je imela v vsakem nadstropju po tri stanovanja, eno enosobno, dve pa dvosobni, je stanovalo še sedem družin, od katerih so nekatere oddajale manjšo sobo samskim rudarjem. V pritličju je na naši levi stanovala družina Poliako Čečorja s kupom otrok, na desni je bival Italijan Pappone, suhljat starec z družinama obeh svojih sinov, Kresnikovi so stanovali naravnost nad nami, na njihovi levi in desni pa Poljaki, Grohač in Kravčuk, v drugem nad-
stropju po ena madžarska, romunska in španska družino, spodaj v kleti pa je bila velika soba z desetimi posteljami za samce in majhna, skupna kuhinja.
Na večer sem začel redno prihajati na dvorišče, kjer je pod košatim kostanjem stala dolga klop. Otroci, zaradi katerih čez dan na dvorišču nisi slišal svojega glasu, so večinoma že odšli spat ali so opešali od celodnevnega kričanja; na vrtu- kjer je imela vsaka družina svojo gredo, ni bilo nikogar več, pihljal je prijeten veter in beseda je tekla sproščeno. Sevedo je bila v tistem času prvo stvar državljanska vojna v Španiji in rastoča moč fašistične Italije in hitlerjanske Nemčije. Organizacija mi je poverila našo hišo. Stanovalce sem obveščal o vsem, kar se je dogajalo v svetu. Zbiral sem tudi denarne prispevke za španske prostovoljce. Največji uspeh sem dosegel, ko se je Spanec Pescodero, tih, zamišljen mož, ki je s svojo mlado ženo in dvema majhnima otrokoma stanovol v drugem nadstropju, vpisal med španske prostovoljce in kljub ženinim prošnjam in njenemu joku odšel v Španijo.
Ko sem se tistega vročega julijskega popoldne vrnil iz jame, sem našel stanovanje zaklenjeno. Nič hudega nisem videl v tem, že nekajkrat se je zgodilo, da je Marta odšla po kosilu in v takem primeru odnesla ključ h Kresnikovim. Spraševal sem se sicer, kam je šlo, kajti zjutraj ni rekla, da je ne bo doma; vendar nisem slutil nič hude-
Odločni glasovi proti nacistični nevarnosti
Val nacističnih in protižidovskih izzivanj, ki se je iz Zahodne Nemčije razširil tudi v številne druge dežele, vzbuja v javnosti vedno večjo ogorčenost. Številni so protesti raznih organizacij, ki zahtevajo odločne ukrepe proti nacističnemu rovarjenju, hkrati pa opozarjajo tudi na odgovornost, ki jo za obnovitev nacističnega hujskanja v glavnem nosi Adenauerjeva vlada, ker že vsa povojna leta ščiti bivše visoke nacistične funkcionarje ter dopušča, da se nacistična miselnost tudi danes razvija v raznih vojaških in mladinskih združenjih.
Svetovni tisk v teh tednih objavlja dolge članke o nacističnih izgredih ter v komentarjih opozarja na nevarnost, ki jo le-ti predstavljajo za vse miroljubno človeštvo. Tukaj navajamo nekaj odlomkov iz raznih člankov, iz katerih je razvidno splošno ogorčenje nad sedanjim početjem nacističnih elementov, pa tudi odločnost vseh ljudi, ki jim je resno za mir, svobodo in demokracijo, da se prepreči nov pojav nacističnega nasilja.
Naziparolen und Naziorden
So weit sind wir heute, so weit haben wir es gebracht. Nun tun manche Leute, inrbe-sondere manche Behorden, recht iiberrascht und versprechen scharfste Massnahmen. Diese scharfen Massnahmen wird unsere Bevolkerung — auch wenn sie verspatet kommen — aus ganzem Herzen begriissen. Die Oberraschung aber wird niemandem geglaubt werden: wir haben an die?er Stelle seit Jahren auf neofa-schistische Umtriebe in Osterreich und in ge-wissen Nachbarlandern hingewiesen. Wir haben erst vor wenigen Wochen die Tatiekeit bestimmter Turnvereine in Osterreich aufge-deckt, die junge Menschen schon wieder in einem Geist zu beeinflussen versuchen, der einer Verherrlichung der Verbrechen des Na-tionalsozialismus sehr nahe kommt...
Wer nun iiberrascht tut, weil Neo- und Restfaschisten immer frecher werden, zeigt dass er die letzten Jahre verschlafen oder aber aus Bequemlichkeit die Augen vor der Realitat verschlossen gehalten hat.. .
Die osterreichischen Behorden haben nach den Erfahrungen bei der „Schiller-Feier“ mehr als einen Grund, zu beweisen, dass sie die neonazistischen Aktivitaten nicht unterschat-zen. Gewiss, diese sind heute tveit davon ent-fernt, eine emstliche Bedrohung unseres Staats-wesens darzustellen. Aber darum geht es nicht: worum es geht, das ist die Schande. die wir empfinden, wenn in der Republik Osterreich Burschen in faschistischen Uniformen herum-laufen, bei Sonnwend- und sogenannten Hel-dengedenkfeiern Naziparolen verkiinden und schliesslich in Turnvereinen, die sogar noch durch Totomittel gefordert werden, die Ju-gend beeinflussen diirfen. Gegen diese Schande muss vorgegangen werden: in Osterreich darf sich niemand zu der Vergangenheit be-kennen, in der Millionen in Konzentrations-lagern und Gaskammern vemichtet, andere Millionen in den Krieg getrieben und ganze Volker in Hunger und Elend gestiirzt wur-den ...	• •
Wir haben mit Zustimmung vemommen, dass gegen die Schmierer von Naziparolen scharfste Massnahmen" ergriffen tviirden. Ausgezeichnet — aber wir konnen nicht vergessen, dass gegen die Schreier von Nazioa-rolen auf dem Heldenplatz bei der „Schiller-Feier" nur sehr wenig unternommen worden ist. Wir sind sehr einverstanden damit, dass unsere Behorden nun endlich scharf vorgehen wollen. Aber wir konnen nicht ubersehen, dass die gleichen Stellen, die gegen die Schmierer von Naziparolen vorgehen wollen, nach ihren eigenen Mitteilungen liber das Tragen von Naziorden eben in den letzten Wochen ein-
gehend verhandelt haben. Die Naziparole an der Wand soli scharfstens bestraft, der Naziorden an der Uniform aber geduldet werden? Ist das die Logik demokratischer Behorden?
.Neues Osterreich”, Dunaj
Kdo je kriv ?
Začelo se je v Kolnu, toda lahko bi se kjer koli drugje:	v Braunschweigu, Schein-
feldu, Allersbergu, Burgdorfu, Gelsenkirchnu, Schwelmu, Offenbachu in drugje, kjer se je nadaljevalo. Izpisovanje protižidovskih gesel na zidovih sinagog, uredništev židovskih organizacij, židovskih stanovanj. Zvest spremljevalec teh gesel je kljukasti križ, ta simbol zločina, največje zablode in sramote v zgodovini človeštva, simbol rasne mržnje in napihnjenosti, simbol umske revščine, a vendar simbol uničenja, torej simbol, ki se ga je treba bati...
Če bonnska vlada zagotavlja svetu, da jo je gnus pred takšnimi dejanji, se svet seveda s tem strinja. Če bonnska vlada napoveduje ostre ukrepe proti storilcem takšnih dejanj, se svet seveda tudi s tem strinja. Toda naj bo svetu dovoljeno, da se samo strinia in si pridrži svoje mnenje dotlej, ko bodo ti ostri ukrepi storjeni. Naj bo svetu, posebno tistemu delu, ki je sam izkusil nacistično in fašistično divjanje, dovoljeno, da sodi po tistih ukrepih, ki so bili doslej storjeni proti nacistom in njihovi ideologiji.. .
Eden zmed — redkih — doslej prijetih zlikovcev v Kolnu je star petindvajset let. To pomeni, da je bil takrat, ko je Hitler leta 1945 zdrsnil v svoj tevtonski somrak bogov, star deset let. Torej ne gre za starega okorelega nacista, ampak za mladega okorelega nacista, ki je postal nacist po vojni, zakaj domnevamo lahko, da človek pri desetih letih še nima ustaljenih nazorov. In kaj je bonnska vlada, kaj je navsezadnje vsa zahodnonem-ška javnost storila, da bi uničila zmajevo seme nacizma? Sam minister za prosveto zvezne vlade je lani oktobra dejal, da se na veliko razpečava pronacistična mladinska literatura, ki niha med antisemitizmom in razglašanjem tevtonsko-arijskih mitov o nemški rasi gospodariev. Da ne govorimo o nekdanjih vidnih nacistih, ki so še danes zelo vidni v državni upravi, sodstvu, umetnosti in vojski in jih — posebno britansko časopisje — kar lepo imenoma navaja. Seveda ne vseh, ker jih je preveč ... !
Kazati zdaj s prstom na Vzhod in komuniste, češ ti izrabljaio omenjene dogodke, da bi diskreditirali kancleria Adenauerja pred sestankom na vrhu, ali celo — brez kakršnih koli dokazov — trditi, da so vso stvar navdihnili komunisti, ni samo makiavelistično,
ampak tudi jalovo. Bistvo zadeve je v tem, da so znamenja, izpisana na zidovih, pretresljiv opomin vsem tistim, ki so mislili, da je nacizem mrtva ideologija.
Neki židovski zastopnik v Izraelu je dejal, da dogodkov ne gre ne precenjevati ne podcenjevati. Kakršna koli so lahko mnenja o precenjevanju, je eno povsem gotovo: vsi tisti, ki so izkusili nacizem, najnovejših nacističnih izpadov v Nemčiji in drugod ne bodo podcenjevali.	.Delo”, Ljubljana
Wir alle haben Grund, uns zu schamen
Fiir die Deutschen gibt es zwei entschei-dende Fragen, namlich, ob es tatsachlich da-hin gekommen ist, dass sie vergessen haben, wer sie in die Unfreiheit, in den Krieg, in das dem Krieg folgende Elend und in den Ver-lust der nationalen Einheit gefiihrt hat, und ob sie vergessen haben, welches Unrecht im missbrauchten Namen Deutschlands an ande-ren Volkern veriibt worden sei. Wer den Ungeist des Nizismus heraufbeschwort, bricht nicht nur iiber sich selbst den Štab der Moral und der Gerechtigkeit, sondern iibt bbse-sten Frevel an seinem Volk und seinem Va-terland... Vor allem wir in Berlin wollen nichts verniedlichen. Ich sage noch einmal: Wir haben alle miteinander Grund, uns zu schamen.
Willy Brandt, župan v zahodnem Berlinu
Odgovornost nosijo sile, ki so dajale podporo nacističnim zločincem
Oživljanje nacističnega duha in metod kaže, da sile vojne in uničevanja še niso mrtve, marveč skušajo dvigniti glavo in se zoperstaviti procesu likvidacije hladne vojne in vzpostaviti ozračja zaupanja in sodelovanja med narodi in državami. Ta široko organizirana nacistična aktivnost se je lahko pojavila samo kot rezultat politike prikrivanja preteklosti, zamolčevanja nacističnih zločinov in odkritega dopuščanja dejavnosti nacistov jp pijihovega zadržavanja na pomembnih položajih. Odgovornost za tako stanje nosijo tiste sile, ki so podpirale takšen kurz in ki so dajale zatočišče in podporo raznim vojnim zločincem in nacističnim pomagačem. Jugoslovanska in svetovna javnost pričakujeta, da bodo odgovorni činitelji v Zahodni Nemčiji in drugod z ustreznimi odločnimi ukrepi pre prečili to nevarno delovanje in zatrli njegove korenine.
Drago Kunc, predstavnik zunanjega ministrstva, Beograd
Diese braune Schmutzsvelle ist kein zufal-ligcs Zusammentreffen frevelhafter Lausbube-reien. Uberall in der Welt gibt es noch nazi-stische Pestherde, die urteilslose Jugendliche zu solehen schwerwiegenden Taten anstif-ten ...
Man soli sich zsvar nicht in eine Panik hi-neiniagen lassen, aber noch schlimmer ware es, die sich regenden uberlebenden Keime der braunen Pest zu unterschatzen ...
Die Demokratie wird sich gegen derartige Anschlage aus dem Dunkeln wappnen miis-sen. Sie wird svehrhaft werden miissen. Es ist
an der Zeit, sich auf wirksamste Abwehr-massnahmen zu besinnen, um die Keime des Obels auszutilgen, soweit sie bekannt, und auszuforschen, sovveit sie noch im Dunkeln s’n£l-	.Tagblatt”, Linz
Ta ostudna fašistična izzivanja imajo namen poživljati hladno vojno in postavljati narode drugega proti drugemu. Ta dejanja zelo prijajo reakcionarnim voditeljem Zahodne Nemčije, ki so zaposleni s ponovnim oboroževanjem nemške vojske. Zato ne sme presenečati, če kažejo oblasti popolno brezbrižnost do tega vala fašističnih izbruhov. Omejujejo se na hinavske izraze obsojanja in iz javljajo, da policija „raziskuje“.
.Pravda”, Moskva
Wie ist es moglich, dass man 15 Jahre spa-ter an diesem Punkt angelangt ist? Es ist die unausbleibliche Konsequenz einer seit Jahren verfolgten Politik. In Deutschland hat man alle nach der Niederlage Hitlers eingegange-nen Verpflichtungen sabotiert. Man hat die Wiederherstellung der Machtmittel der Trusts-zugelassen, ohne deren Hilfe die Nazipartet zweifelsohne niemals zur Macht gekommen ware und ohne deren Hilfe Deutschland niemals seine Angriffskriege hatte fiihren kon nen. Man hat den Generalen Hitlers wieder Truppen gegeben. Man hat die iibelsten Ver brecher erst begnadigt und dann auf freien Fuss gesetzt. Adenauer, unser „Allierter Num mer cins“, ist mehr verlegen iiber das, was geschieht, und was seine Plane zu kompro-mittieren scheint. Er „verurteilt‘‘ den Neo~ nazismus und beschuldigt die UdSSR und die Kommunisten, diese antniidischen Zsvbchen falle hervorgerufen zu haben, um ihm Scha-den zuzufiigen. Dieser schamlose Zynismus erinnert zu sehr an den seines Vorgangers Adolf Hitler . .	»Liberation”, Pariz
Vzroke za oživljanje nacizma moramo iskati v odnosu Adenauerjeve vlade do bivših nacistov. Adenauer res ne zagovarja Hitlerjeve ideje, toda v zadnjih debetih letih je delal tako, da so te ideje lahko prišle do veljave. Svojo vlado in administracijo je izpopolnil z liudmi. ki so prišli iz nacističnega ustroja. Kdo naj izvede akcijo proti nacistom, če pa so na visokih policijskih in sodnih položajih bivši ugledni nacisti.
„New Statesman”, London
Faschistische »Internationale” mit Zentren in Osterreich
Die antisemitischen Attentate, die in den letzten Tagen schlagartig und zu gleicher Zeit in einer Reihe europaischer Stadte durchge-fiihrt \vurdcn, zeigen, dass es sich nicht um die Handlungen von fanatischen Einzelgan-gern und „Lausbuben“ handelt, sondern um eine international organisierte faschistische Aktion. Sie ist sogar schon vor langerer Zeit angekiindigt worden, als von Westdeutschland: aus die faschistischen Bewegungen mehrerer europaischer Lander in einer Art ..Brauner Internationale" vereinigt wurden. Alarmie-rend fiir Osterreich ist dabei besonders, dass der Sitz wenigstcns einer braunen Zentral-srelle Osterreich ist. „Vclkswille”, Celovec
ga, ko sem poirkal pri Kresnikovih. Odprla mi je Veronika.
,Kje je pesem?” sem vprašal smeje, kajfi Veron:kin obraz je bil objokan.
.Nič ne veste?”
.Se je zgodilo Marti kaj hudega?” sem se ustrašil.
Veronika ni odgovorila, z dlanmi si je zakrila obraz in zbežala v kuhinjo.
.Kaj je? Kaj se je zgodilo?”
.Mlada sta še, zato ni tako hudo,” je dejala Kresnička, ki je zajokana prišla iz kuhinje.
.Povejte, kje je Marta!”
.Premog so pripeljali, Marta ti je hotela prihraniti delo . ..”
.In?”
.Morali smo poklicati rešilni avto...”
Nisem poslušal dalje. Zdrvel sem po stopnicah navzdol. Tudi po ulicah sem tekel. V bolnišnici so mi povedali, da ni nič nevarnega, samo slabo je, drugič se mora bolj paziti, da ne bo spet splavila.
Ne vem, kako sem prišel na ulico, kako sem našel domov.
.Ali sem že dobila bratca?” me je doma vprašala Madelon žarečih oči.
.Nisi ga dobila.”
.Zakoj ga nisem dobila?” me je vprašalo dekletce z velikimi, prestrašenimi očmi.
Nisem ji odgovoril, pobegnil sem nazaj na ulico.
Marta, ko se je vsa bleda in slabotna šele čez teden dni vrnila domov. .Preveč sreče ni nikoli dobro.”
V Španiji je bilo vsak mesec slabše, čeprav so se republikanci še vedno junaško bili; Nemčija in Italija sta odkrito posegli v boj na Francovi strani, Anglija in celo Francijo kljub vladi ljudske fronte sto stali ob strani, a Sovjetska zveza ni v zadostni meri podpirala republikancev. Z največjim naporom sem zbral toliko denarja, da smo pomagali Pescaderovi ženi in jo končno z otrokoma vred spravili prek Pirenejev v Španijo, od koder že nekaj mesecev ni bilo glasu o njenem možu.
Aprila je prišel na vlado Daladier in izgubljeno je bilo skoraj vse, kar smo si priborili zadnja leta. Čez noč so žandarji dvignili glave, spet smo se morali shajati na skrivaj; prilike v rudniku in sploh so se naglo slabšale.
Jeseni sta Chamberlain in Daladier v Munchenu prodala Čehe, ko sta že prej prodala španske republikance, konec leta je Dalad er s Hitlerjem sklenil sporazum o trancosko-nemškem prijateljstvu, v katerega nihče ni verjel, a januaria devetintridesetega leta je padla Barcelona, tri mesece pozneje še Madrid. Hitler je zasedel vso Češko in se pripravljal na pohod na Poljsko.
Orgonizirali smo stavke ali se pridružili drugim stavkam. Spet so padali po naših
hrbtih pendreki, tudi kri je tekla. Vlada ie razpustila delavske organizacije in slednjič še komunistično stranko.
V negotovih, vharnih marčnih dneh se je spet približal Martin čas. Trudil sem se da vsega, kar se je dogajalo v rudarskih revirjih, v mestu, v ostali Franciji in drugod po svetu, ne bi Marta izvedela, predvsem pa, da ne bi vedela za moje sestanke, poti in akcije. Toda bilo ji je težko kaj prikriti. Poslušala je radio, prebirala časopise, a tudi za to, kar ni bilo nikjer napisano in česar ji nisem povedal, je imela posluh.
.Vem,” mi je dejala nekoč, »da si povsod poleg, vem, da je delo, ki ga opravljate, potrebno, vendar, dokler ne bo mimo, bodi rajši doma. Bojim se za tebe in . . . no, saj veš, za koga še.”
Naj odneham prav zdaj, ko na vseh straneh pokajo puške in so topovi naperjeni zoper miroljubne narode? Kaj je zakrivil otročiček, ki ga niti na svetu še ni, da bo najbrž trpel pomanjkanje, da bo ostal, morda kmalu, prav kmalu brez očeta, da bo živel še bedneje, kot je živel njegov oče, ko je bil njegovih let? Oče je vendar šel v svet, da sebi in svojim otrokom pribori lepše življenje, kot ga je imel na Strmcu, pa naj njegovega otroka čaka še hujše? Ne, zdaj se ne smem odtegniti boju!
Marta je razumela to. Nekaj dni pred porodom je dejala: .Vse bo v redu, čutim, da bo v redu. človek mora biti močan, kajne, močan? Ob tebi sem močna. Kdo bi
tebe podrl? Nihče te ne more, nihče te ne bol’
Gledala me je, kot da sem res nepremagljiv. Njeno zaupanje mi je dobro delo. Rahlo sem jo objel.
.Kmalu me boš lahko spet tesno stisnil k sebi," je dahnila. .Tudi jaz že težko čakam na tisti čas. Zdaj pa pojdi.” Poreden nasmeh se je pokazal na njenih pegastih licih. .Pojdi, saj vem, da mošk:, ki že nekaj časa postaja tamle pred pekarno, čaka nate."
.Kako? Ti veš?" sem se zavzel.
.Ali ni prav, če vem? Kar pojdi!”
Dva dni pozneje sem jo odpeljal v bol-n šnico. Se preden sem naslednje jutro odšel na šiht, sem šel gledat, kako je z njo.
,Ne bodite tako nestrpni,” me je zavrnila rdečelična sestra. .Vse ob svojem času."
.Kdaj bo?”
.Danes, morda šele jutri."
V jami mi delo ni šlo od rok. 2e takoj prvo uro sem bil bolj moker od potu kot navadno šele proti koncu šihta in nobene moči nisem imel v rokah; namesto da bi bil jaz vodil sveder, je sveder vodil mene.
„Ti ni dobro?” me je vprašal Nikola, moj drugi kopač, čokat dedec, neroden kol otrok, močan pa ko hrust, doma nekje s Slovaškega.
.Meni ni sile, pač pa Marti, moji ženi," sem stisnil skozi zobe.
1933—1939
EVROPA PRED VIHARJEM
II. Razmajani mejniki
Avstrija se je čutila vedno bolj osamljeno. Mussolini, ki je svoječasno tako podpiral Dollfussa, je bil zdaj zapleten v abesinsko pustolovščino in je zdaj celo podpiral zamisel o zbližanju med Nemčijo in Avstrijo. V osebnem razgovoru je skušal Mussolini prepričati Schuschnigga, da je »Avstrija konec koncev nemška dežela, ki mora hoditi vzporedno z velikim nemškim rajhom“. Na koncu razgovora mu je zatrdil, da je »Italija zainteresirana na neodvisnosti Avstrije", obenem pa mu je obljubil, da bo v kratkem obiskal z letalom Dunaj.
■ Štirinajst dni po tem razgovoru je postal italijanski zunanji minister Ciano, ki je pri-
čel kovati os Rim-Berlin. O Mussolinijevem potovanju na Dunaj ni bilo več govora. Namesto tega se je Mussolini odpeljal na obisk v Berlin.
Avstrija je postajala vedno bolj izolirana. Schuschnigg je zaman opozarjal zahodne velesile na nevarnost, ki mu grozi. O kakšnih garancijah za neodvisnost Avstrije nista hoteli Anglija in Francija nič slišati. Obe zahodni velesili sta se postavili na usodno stališče, da je združitev Avstrije in Nemčije interna zadeva teh dveh držav samih. To je bil začetek tako imenovane »politike nevmeša-vanja“, ki je vodila do Munchena in imela tako usodne posledice za vso Evropo . ..
Generalni napad v ,,orlovskem gnezdu"
V prvih dneh februarja 1938 je Hitler povabil Schuschnigga na razgovor v svoje »orlovsko gnezdo" Berchtesgaden.
12. februarja — bil je meglen, mrzel zimski dan — je prekoračil Schuschnigg v svojem avtu nemško mejo pri Salzburgu. Onstran meje ga je sprejel nemški poslanik v Avstriji von Papen in pozdravil Schuschnigga z besedami:
»Firer naju pričakuje, kakor je bilo predvideno, in je imenitne volje. Upam, da vas ne bo motilo, ker je slučajno na gradu tudi nekaj generalov?"
Seveda ni mogel Schuschnigg kot gost izraziti svojega začudenja nad dejstvom, da so se zbrali pri Hitlerju nemški generali prav v času, ko ga je obiskal avstrijski kancler.
Hitler mu je prišel v spremstvu treh svojih generalov, med katerimi je bil tudi načelnik vrhovnega poveljstva nemške vojske Wil-helm Keitel, po stopnicah naproti, še dokaj prisrčno pozdravil svojega gosta in ga takoj odvedel v svojo delovno sobo.
Toda komaj so se vrata zaprla, je moral avstrijski ministrski predsednik spoznati, da je prišel nemški diktator na generalni napad na Avstrijo.
Dejansko je bil Hitler tedaj trdno odločen, da »avstrijsko vprašanje" reši »tako ali tako", kakor se je sam izražal. Navzoči generali so mu bili potrebni samo kot vojaški statisti, ki so imeli nalogo, da s svojo navzočnostjo povečajo pritisk na avstrijskega gosta.
Schuschnigg si je zabeležil potek tega zanimivega razgovora in ga pozneje objavil v knjigi svojih spominov.
»Ta soba ima čudovito lego", je pričel Schuschnigg vljudno, »Gotovo je bila že pri-
,Ustvaril sem velike reči
Po nekaterih nadaljnjih stavkih, v katerih je Schuschnigg govoril o avstrijskih kulturnih stvaritvah, ki pa jih je Hitler zanikan je pričel Hitler govoriti vedno siloviteje:
»Lahko vam samo še ponovim, da tako ne gre več dalje. Jaz imam zgodovinsko nalogo in jo bom izpolnil, ker me je božja previdnost določila zanjo. O tem sem trdno prepričan . .. Božja previdnost mi je začrtala pot; šel sem po najtežji poti, po kateri je kdajkoli šel kateri koli Nemec, in ustvaril sem v nemški zgodovini tako velike reči, kot jih ni ustvaril še noben Nemec."	,
Hitler je govoril o ljubezni nemškega naroda do njega in nenadoma predlagal Schuschniggu:
»Z isto in še večjo pravico kot vi se lahko imenujem Avstrijca, gospod Schuschnigg! Poizkusite vendar in organizirajte v Avstriji ljudsko glasovanje, pri katerem bi midva kandidirala drug proti drugemu, pa boste videli!"
Ko je Schuschnigg pripomnil, da morajo drug ob drugem živeti majhni in veliki na-Todi. ga je Hitler prekinil in dejal, da bo
»rešil to tako imenovano avstrijsko vprašanje tako ali tako!"
Toda v naslednjih stavkih je postal še določnejši:
»Saj menda vendar ne boste verjeli, da bi me lahko zadržali? Kdo ve — morda se bom čez • noč pojavil na Dunaju kakor pomladni vihar; potem boste nekaj doživeli! Avstrijcem pa bi rad to prihranil; zahtevalo bi mnogo žrtev ...“
Schuschnigg se je v tem trenutku zavedal svojega položaja in zato ni vedel, kaj naj Hitlerju odgovori, ta pa je cinično nadaljeval:
»Nikar ne mislite, da me bo kdor koli na svetu oviral pri uresničevanju mojih sklepov! — Italija? Z Mussolinijem imava čiste račune; Italija je moj najtesnejši prijatelj. — Anglija? Anglija ne bo niti s prstom zganila zaradi Avstrije... In Francija? Da, pred dvema letoma še, tedaj, ko smo vkorakali s peščico bataljonov v Toren je — tedaj sem mnogo tvegal. Če bi Francija tedaj vkorakala, bi se bili morali umakniti.. . Ampak zdaj je za Francijo prepozno!"
»Velika nemška imena"
Na koncu tega razgovora, ki je potekal po pripombi v Schuschniggovih spominih »večinoma enostransko", je Hitler še enkrat skušal omehčati svojega gosta:
»Še enkrat, zdaj pa res zadnjič, vam nudim priložnost, gospod Schuschnigg. Našla bova rešitev, če ne, bom pustil, naj gredo dogodki svojo pot; potem bova videla, kaj se bo zgodilo. Prihodnjo nedeljo bom stopil pred ■nemški narod; ob mojem govoru v Reichstagu mora nemški narod vedeti, pri čem je. Dobro premislite, gospod Schuschnigg — samo do danes popoldne imam še čas. Če vam to rečem, boste dobro storili, če me boste razumeli
dobesedno. Jaz ne blefiram. Vsa moja preteklost to dovolj dokazuje. Dosegel sem še vse, kar sem želel, in morda sem zaradi tega postal največji Nemec v zgodovini. Nimam navade, da bi mnogo govoril ali napovedoval, v tem pogledu se razlikujem od Mussolinija. Ta ima čisto drugačen stil. Toda zraven mojega imena so še druga velika nemška imena; če bi danes zatisnil svoje oči, je za vse preskrbljeno. Imamo Goringa, Hessa, Fricka in številne druge. Dajem vam edinstveno priložnost, gospod Schuschnigg, da uvrstite tudi svoje ime v vrsto velikih Nemcev. To bi bilo zaslužno dejanje in vse bi lahko uredili . . ."
»Gospod rajhskancler, če želimo ali ne — to bo povzročilo prelivanje krvi; nismo sami na svetu. To bi pomenilo najbrž vojno," si je drznil Schuschnigg rahlo ugovarjati.
Toda Hitler je vztrajal pri svojem:
»To je lahko reči zdaj, ko sediva oba v fotelih. Ves svet mora vedeti, da velesila ne
more trpeti, da vsaka majhna država na njenih mejah meni, da lahko nekaznovano izziva. Ali najdeva rešitev ali pa pustiva, naj sc stvari razvijajo, kakor se bodo. Bomo že videli, kaj bo nastalo iz tega. Premislite dobro, gospod Schuschnigg — samo do danes popoldne imam čas ..."
»Gospod rajhskancler, kakšne so vaše konkretne želje?" je vprašal Schuschnigg.
»O tem bova razpravljala popoldne," ga je odsekano prekinil Hitler in dal z roko znamenje, da je razgovor končan.
Hitlerjev ultimat
zorišče marsikaterega odločilnega razgovora, gospod rajhskancler."
»Da — tukaj dozorevajo moje misli. Toda nisva se sestala za to, da bi govorila o sobi in vremenu."
Schuschnigg se je zahvalil za priložnost za razgovor, ki mu jo je nudil Hitler, in poudaril, da jemlje Avstrija prijateljsko pogodbo z dne 11. julija 1936 zelo resno. Pristavil je, da so Avstrijci storili vse, da bi v smislu pogodbe vodili dobro nemško politiko.
Pri teh besedah je Hitler vzkipel.
»Tako, to imenujete vi nemško politiko, gospod Schuschnigg? Nasprotno, storili ste vse, da bi se nemški politiki izogibali. Mirno ste na primer ostali v Društvu narodov, čeprav je rajh iz njega izstopil. In to imenujete nemško politiko?"
Ko mu je Schuschnigg ugovarjal, da je Nemčija izstopila iz Društva narodov še pred sklenitvijo avstrijsko-nemške prijateljske pogodbe in da ni nihče nikoli niti z besedico izrazil želje, da bi tudi Avstrija izstopila iz njega, je Hitler ponovno vzrojil:
»Samo po sebi se razume, da bi bili morali izstopiti. Sicer pa ni Avstrija nikoli ničesar storila, kar bi nemškemu rajhu koristilo. Vsa njena zgodovina je eno samo neprekinjeno izdajstvo. Prej ni bilo nič drugače, kot je danes. Toda ta zgodovinski nesmisel bo doživel kmalu svoj konec, kar bi se moralo zgoditi že davno. Povem vam, gospod 'Schu-' schnigg: trdno sem odločen, da napravim z vsem tem konec. Nemški rajh je velika sila in ji ne more nihče ničesar očitati niti ji bo kdo očital, če bo napravila na svojih mejah red."
Med kosilom, ki je bilo zelo skromno, je sedel Schuschnigg Hitlerju nasproti. Med jedjo je Hitler neprestano govoril. »Zabaval" je svojega gosta z besedičenjem o svojem novem orožju, takoj nato pa je povedal, da mu je neka občina ob Vzhodnem morju hotela pokloniti vilo, kar pa je odklonil, ker »nima dovolj sredstev za vzdrževanje". Res je bila Hitlerjeva mesečna plača razmeroma nizka. Znašala je letno samo 36.000 mark. Toda razen tega je imel Hitler na razpolago še druge ogromne fonde, s katerimi je neomenjeno razpolagal. Njegovo besedičenje o tem, da »nima dovolj sredstev", je bilo torej navadno bahaštvo.
Ko so po kosilu servirali črno kavo, je pričel Hitler govoriti o svojih gradbenih načrtih. Trdil je, da je izdal nalog, naj gradijo v Hamburgu most, ki bo največji na svetu. V Hamburgu bodo zrasli iz tal tudi ogromni nebotičniki — je trdil Hitler. »Ko bodo Američani stopili na nemžka tla, naj vidijo, da zidamo v Nemčiji višje in lepše kot v Združenih državah." Takoj nato je Hitler brez zveze preskočil na fanatizem nemškega naroda. Trdil je, da ne bodo nemške matere pretočile nobene solze za svojimi sinovi, če bodo ti darovali svoja življenja za veliki nemški rajh.
Po kosilu, ki je potekalo v takih Hitlerjevih samogovorih, se je Hitler umaknil v svoje sobe in pustil Schuschnigga dve uri samega. Nato sta bila Schuschnigg in njegov zunanji minister Schmidt povabljena v ne-
ko majhno sobo, kjer sta ju pričakovala nemški zunanji minister Ribbentrop in nemški poslanik na Dunaju Papen. Tu je Ribbentrop izročil Schuschniggu natipkan osnutek pogodbe in pripomnil, da je to zadnje, v kar lahko firer privoli.
Dokument je vseboval praktično nesprejemljive pogoje. Avstrijska vlada naj bi se zavezala, da bo postavila nacista Arthurja Seyss-Inquarta za notranjega ministra z neomejeno oblastjo nad policijo; izpusti naj vse zaprte naciste, vštevši atentatorje in udeležence pri Dollfussovem umoru. Nadalje je vseboval osnutek pogodbe določila, naj Avstrija preusmeri svojo zunanjo politiko čisto na nacistični tir, da avstrijska vlada v bodoče ne bo več ovirila avstrijskih nacistov v njihovem delovanju, in še vrsto podobnih določil.
To je bil ultimat. Schuschniggov položaj je bil silno težak. Medtem ko je Hitler deva! na svojo stran tehtnice svoj veliki rajh in svoje dobro oborožene divizije, ni imel Schuschnigg na svojo stran kaj postaviti.
Ker je Schuschnigg izrazil svoje začudenje nad ultimativnim tonom Hitlerjevega osnutka »prijateljske pogodbe" med Avstrijo in Nemčijo, mu je Ribbentrop odvrnil, da mu, žal, ne more dati nobenih pojasnil, ker je ta osnutek njega samega presenetil. Skupaj s Papenom sta avstrijskemu kanclerju zagotavljala, da firer ne želi nič drugega, kot samo doseči mir na avstrijski meji, da bi se nato lahko v miru posvetil drugim problemom.
,yNajraje bi kar korakal!"
Ker se je Schuschnigg drznil ugovarjati zoper nekatere točke osnutka, je Ribbentrop odhitel k Hitlerju.
»Moj firer," mu je poročal, ,,s kanclerjem sva se v glavnih točkah zedinila. Le v eni točki je trdovraten: protivi se imenovanju Seyss-Inquarta za notranjega ministra."
»Povejte Schuschniggu," mu je odgovoril Hitler, „da bom še to uro vkorakal, če ne sprejme te zahteve!"
Ribbentrop je izginil. Čez kakih deset minut je vstopil pri Hitlerju Papen in dejal: »Moj firer, .se že mehča. Ribbentrop meni, da bo v desetih minutah dosegel vse, kar je treba."
Čez približno četrt ure je zopet prišel Ribbentrop in sporočil, da je avstrijski kancler sporazumen z imenovanjem Seyss-Inquarta, vendar prosi za tri dni premisleka.
»Zakaj hoče tri dni premisleka?" je vzrojil Hitler. »Prav nič me ne mika, da bi mu jih odobril." Po kratkem premolku pa si je premislil: »No, dobro, naj bo. Rad pa tega ne odobrim. Najraje bi kar korakal."
Hitler in Ribbentrop sta sestavila nekoliko spremenjen osnutek pogodbe, ki je vseboval imenovanje Seyss-Inquarta za notranjega ministra, rehabilitacijo vseh zaprtih nacistov v Avstriji, skupno zunanjo politiko itd.
Nato so poklicali Schuschnigga k Hitlerju, ki je z rokami na hrbtu korakal gor in dol po sobi.
»Odločil sem se,“ je pričel, »za zadnji poizkus, gospod Schuschnigg. Tu je osnutek. Razpravljala ne bova; nobene vejice ne bom spremenil. Ali boste podpisali ali bo pa vse skupaj brez pomena • in nisva dosegla nič. V tem primeru bom jaz v teku noči odločil, kaj je storiti."
»Seznanjen sem z vsebino," je odgovoril Schuschnigg, „in v tej situaciji ne morem nič drugega, kot vzeti na znanje. Pripravljen sem tudi podpisati. Vendar vas opozarjam, da je po naši ustavi edino poglavar države, to je predsednik republike, pooblaščen imenovati člane vlade. Tudi amnestijo lahko razglasi le predsednik republike. Moj podpis na pogodbi bi pomenil torej le zagotovilo, da bom stavil predsedniku republike tak predlog. Torej niti ne morem prevzeti garancije, da se bom točno držal predpisanega roka treh dni, ker leži to izven moje moči."
»To morate!" je zavpil.
»Tega ne morem," je odgovoril Schuschnigg.
Hitler je divjal. Vstal je, stopil z velikimi koraki k vratom in jih odprl.
»Keitel!" je zavpil, da je odmevalo po hodnikih.
Nato se je obrnil k Schuschniggu in ga odslovil z besedami:
»Pozneje vas bom dal poklicati!"
Schuschnigg je stopil iz sobe. Na hodniku je srečal načelnika vrhovnega štaba Keitla ki je tekel k Hitlerju.
Ko je Keitel vstopil v sobo, mu je dejal Hitler, naj sede v kot. Nobene druge besede ni spregovoril z njim. Ves prizor je imel skupno s sprehajanjem drugih nemških generalov po Obersalzbergu in »slučajnimi" informacijami o zbiranju nemške vojske na avstrijski meji edino namen, da preplaši avstrijske goste. Svoj namen je tudi dosegel.
Brezpogojna
kapitulacija
Kmalu nato je Hitler zopet poklical Schuschnigga k sebi in izjavil:
»Odločil sem se — prvič v svojem življenju — da odstopim od svojega trdnega sklepa. Torej vam ponavljam: to je moj zadnji poizkus. V treh dneh pričakujem izvedbo."
In medtem ko je strojepiska v sosednji sobi pretipkavala pogodbo na čisto, se je Hitler zopet postavil v pozo velikega državnika in vojskovodja in pričel govoriti sam s seboj, kakor da bi ne bilo nikogar drugega v sobi.
»Če bi mi narodi sledili, bi bil mir mogoč; toda mi ne sledijo. Svetu bi rad prihranil novo svetovno vojno. Če mi ne bodo verjeli, ne vem, če se ji bomo lahko izognili...“
Potem je pričel govoriti o moči nemške armade, slavil je svoje tanke, letala in motorizirano artilerijo, na koncu pa je pristavil:
»Bilo bi naravnost neodgovorno in ne mogel bi se zagovarjati pred zgodovino, če ne bi uporabil takšnega instrumenta, kot je nemška vojska."
Nekaj minut pozneje je podpisal avstrijski kancler tisto, kar bi lahko imenovali »brezpogojno kapitulacijo Avstrije".

Razdelili smo nagrade
za nagradne križanke ob praznikih
Nismo mislili, da je med čitatelji našega lisfa toliko zanimanja za reševanje križank, toda v zodnjih dveh tednih nas je to o tem prepričal pismonoša, ko nam je dnevno prinašal številno pisma in dopisnice z rešenimi križankami za praznike. Kar lep kupček se jih je nabralo, posebno razveseljivo pa je dejstvo, da je bilo med njimi le malo takih, ki niso bile pravilno rešene. Zato je med reševalci seveda mnogo takih, ki jih moramo danes razočarati; nagrad je bilo za obe križanki skupaj razpisanih le deset, vse druge, ki se jim sreča tokrat ni nasmehnila, pa moramo potolažiti z obljubo, da bomo kmalu spet objavili kakšno nagradno uganko. S tem bomo tudi ustregli želji mnogih reševalcev, ki so nas v spremnem pismu še posebej naprošali, da čim bolj pogosto objavljamo .trde orehe’, ki jih, kakor pravijo, zelo radi trejo.
Iz poslanih rešitev je razvidno, kako je naš list razširjen ih priljubljen tudi v sosedni Jugoslaviji, saj smo pre:eli pismo iz najrazličnejših krajev zlasti Slovenije.
Tudi to naj še povemo, da je med reševalci posebno častno zastopana mlada generacij, ki se je z veseljem lotila reševanja križanke za otroke. Vmes smo zasledili precej šolskih otrok, katerih imena so nam znana že iz dopisov .Mlademu rodu*. In priznati moramo, da je bilo ravno med temi največ pravilnih rešitev, kar je najlepši dokaz, da jim .Mladi rod’ uspešno pomaga pri učenju materinega jezika.
No, ne bomo več zlorabljali vašega potrpljenja, saj vemo, da že težko čakate in želite zvedeti, kateri izmed reševalcev bodo preieli nagrade. Tukaj so njihova imena:
Rutter Joža, Sveče, pošta Bistrica:
Pavlovčič Marija, Vrhnika; Karničar Ludvik in Greti, Obirsko; K r u š i c Lori, Bilčovs; Čermelj Majda, Korte, pošta Izola; Polanšek Emanuel in Marta, Obirsko; Grdblacher Janko, Škocijan; Rot er Katarina, Mežca; Rut-t e r Greti, Sveče, pošta Bistrica; J e I e r Mira, Sevnica.
Nagrajene reševalce, ki so doma na Koroškem, prosimo, da nagrade dvignejo v uredništvu vsaj do konca januarja; nagrajencem v Jugoslaviji pa smo nagrade poslali po pošti.
Za vse tiste, ki jim je delalo reševanje težave, pa objavljamo tukaj pravilne rešitve obeh križank, saj se pravi, da se človek iz napak najbolj uči.
Manjšinski zakon tudi za gradiščanske Hrvate
Hrvatska manjšina na Gradiščanskem je po podpisu državne pogodbe skupno s koroškimi Slovenci naslovila na zvezno vlado na Dunaju spomenico, v kateri je obrazložila svoje poglede na reševanje člena 7. Prav tako so bile skupne tudi številne druge vloge In zahteve glede ureditve manjšinskega problema v Avstriji. Vendar na merodajnih mestih doslej niso pokazali nobenega razumevanja za uzakonitev določil člena 7 na Gradiščanskem.
Zanimivo pa Je, da je šolski referent gradiščanske deželne vlade deželni svetnik Lentsch, ko je pred nekaj dnevi tolmačil želje in zahteve Gradiščanske na šolskem in kulturnem področju, med drugim naglasil tudi potrebo sklenitve manjšinskega zakona za Gradiščansko.
Rešitve nagradnih križank
KRIŽANKA ZA ODRASLE ...
Vodoravno: 1. in 35. Zadovoljne praznike, 9. abonenti, 10. uren, 11. plini, 12. bč, 14. rise, 15. en, 17. ej, 18. lista, 21. Ada, 24. osa, 25. ZTRP, 26. diktat, 28. nagota, 30. avto, 31. os, 33. volek, 34. ma.
Navpično: 1. za, 2. abulija, 3. Doris, 4. onemel, 5.
11. prestop, 13. četrtek, 16. napake, 19. izgon, 20. stoli, 21.
24. OA, 27. ton, 29. AVZ, 32. sr.
...IN ZA OTROKE
Vodoravno: 3. štiri, 5. koledar, 7. tiček, 8. znano,	9. SN,	11.	Lido, 12. MA,
13.	kanal, 16. ev, 17. ona, 18. glaž, 20. vas, 21. rida, 22. ort,	23. av,	24.	plamenica, 30.
br, 32. veselje, 33. Blaž, 34. tiri, 35. AK.
Navpično: 1. stotnik, 2. Srečno novo leto, 3. ŠK, 3a. Iliada, 4.	IDEO, 6. AK,
8.	Zl, 9. smeli, 10. navada, 14. ananasi, 15. las, 18. Grac, 19.	žavba,	24.	PV, 25. mera,
26. ELIK, 27. nj, 28. ie, 29. AB, 31. rž.
ŠPORTNI	ŠPORTNI
Uspešno mednarodno tekmovanje za Ziljski pokal
ven, 6. on, 7. It, 8. Jim, Adam, 22. diva, 23. akt,
Kakor smo že zadnjič kratko poročali, je bilo na Novo leto v Zahomcu mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za Ziljski pokal. To tradicionalno, letos že šestič izvedeno tekmovanje z mednarodno konkurenco je pritegnilo tudi tokrat lepo število tekmovalcev, in sicer je nastopilo poleg petih Jugoslovanov nad dvajset Avstrijcev. Na žalost zaradi kratkega roka razpisa ni bila mogoča uspešnejša propaganda za gledalce; kljub temu pa je lepi, sončni novoletni dan privabil mnoge gledalce okoliških vasi, ki so tudi prišli na svoj račun.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Sobota, 16. 1.: 9.00 Od pesnji do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 17. 1.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 18. 1.: 14.00 Slovenske umetne pesmi — Norodno-gospodarski pomenek.
Torek, 19. 1.: 14.00 Prosveta v zrcalu.
Sreda, 20. 1.: 14.00 Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 21. 1.: 14.00 Zbori pojejo . . .
Petek, 22. 1.: 14.00 Kogar zanima . . .
Sobota, 16. januar:
I. program: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 ,Z napačnim denarjem* — 15.30 Koroške mestne slike: Pliberk — 16.20 Oddaja za žene — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Popevke — 17.40 Zveneči aloirio — 18.40 Pestro mešano — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 .Norma* — opera.
Nedelja, 17. januar:
I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš ao-mači vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Jutranja melodija
—	11.00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Šport — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba ob petih —• 18.25 Veseli muzikanti —- 19.00 Šport — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 20.10 Kdo je storilec? Kriminalna slušna igra — 21.10 Dunaj bo lep šele ponoči.
Ponedeljek, 18. januar:
I. program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine: Michael Unlerlercher — 13.00 Opoldanski kon-cer? *— 14.45 Prav za Vas — 15.45 Smejoči diplomat —
16.30	Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Za Vas? — Za vse 18.30 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Citati in razumeti — 20.30 Drugi šoferski izpit.
Torek, 19. januar:
I. program: 8.00 Koroški domači koledar — 14.30 Mladinska oddaja — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Dobro razpoloženi — 16.30 Severne ljudske pesmi — 17.10 Kulturne vesti — 18.10 Popoldanski koncert — 18.40 Pestro mešano — 18.55 Šport — 19.00 Ljuba mamal — 19.15 Kako bi se odločili Vi? — 20.15 .Zadeva Makropulos', komedija.
Sreda, 20. januar:
I.	program: 8.00 Da, to jo moja melodija ■— 8.45 Oddaja za lene — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Glasba za mladino — 16.00 Pol ure s orkestrom Heinz Sandauer — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba, ki nam dopade — 18.10 Pisane melodije — 18.55 Spori —»
19.00	Od plošče do plošče 19.50 Pestro mešano — 20.15 Skoraj pozabljeno — premalo poznano.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 6.45 Majhna melodija — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti —
14.40	Zakon se ne sklene v nebesih — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 30 minut z plesnim orkestrom radia Linz —
16.00	Otroška ura — 16.00 Picknick popevk — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Glasba za delopust — 19.15 Za prijatelja planin — 20.00 Štirje proti štirim — 21.30 Lahko govorimo o tem.
RADIO PROGRAM
Četrtek, 21. januar:
I.	program: 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.30 Ura pesmi — 15.00 Prav za Vas —
15.30	Koroški avtorji: Viktor Rogy — 16.00 Glasba za zabavo — 17.10 Kulturne vesti — 18.15 Oddaja delavske zbornice — 18.30 Mladinska oddaja — 18.55 Šport —
19.50	Pestro mešano — 20.15 Pisan večerni spored iz Štajerske in Koroške — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Glasba na tekočem Iraku — 9.05 Šolska oddaja — 10.35 Intermozzo — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Zabavna glcs-ba — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Oddaja za žene —
16.30	Zaljubljene gosli — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Zabavna glasba — 19.25 Mode in Austria — 19.30 .Dama s sivim kodrom* — 21.00 Ciganska glasba — 21.55 Šport.
Petek, 22. januar:
t. program: 8.00 Orkestralni koncert — 13.00 Opoldanski koncert — 15.30 Kulturno zrcalo — 15.45 Knjiga tedna — 16.00 Glasba Nica Dos'ala — 16.30 Koncertna ura — 17.55 Na pečni klopi: Pravljice in pripovedke iz Koroške — 18.10 Prosti čas jo dragocen — 18.55 Športna poročila — 19.50 Pestro mešano — 20.15 Halol Teonagerji!
—	21.00 Orkestralni koncert.
II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja težke glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja —
15.30	Popevke od včeraj in danes — 16.00 Oiroška ura —
16.30	Glasba za mlade zaljubljene ljudi — 17.15 Znanje za vso — 17.55 Glasba za delopust — 19.25 Made in Austria —• 19.30 »Tri metre baroka* — 20.00 Slušna igra: .Sestra Henrietta".
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 17. 1.: 10.00 Mednarodne Hahnenkamm-tekme (ženske) iz Kitzbuhla — 13.00 Mednar. Hahnenkamm-tekme (moški) iz Kitzbuhla — 17.00 Oddaja za mladino: Kaj lahko postanem — 17.30 Milijoni mačk, risani film
—	17.45 Za družino — 19.45 Vaš nastop, prosimo ___ 20.15
.Figarova svatba*, opera W. A. Mozarta.
Ponedeljek, 18. 1.: 19.30 .Inšpektor Garett' — 20.20 Akfualni šport — 20.40 ABC znanosti — 21.00 .Nat King Cole-Show*.
Torek, 19.	1.: 19.30 .Texas Rangers* — 20.15 .Zlati
zvok" — 20.50 Zadnja vožnja kapitana Dunda, film.
Sreda, 20. 1.: 17.00 Oddaja za otroke — 17.35 ,Fury*, pripovedka konja — 19.30 Očka je najboljši — 20.20 Kaj menite vi o tem? — 20.35 .Kri v snegu*, kriminalna drama.
Četrtek, 21. 1.: 19.30 Šport — 20.00 Veseloigra .Brezsrčna mati".
Petek, 22. 1.: 19.30 Z odprtimi kartami, film — 20.20 .Morala" od L. Thome.
Sobota, 23. 1.: 19.30 Kaj vidimo novega? — 20.20 Veseloigra .Moja najljubša žena*.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6 00. 7 00. 13 00 15 00 17 00. 22.00
Sobota, 16. januar:
5.00	Dobro jutrol — 8.05 Iz arhiva zabavne glasbe —
9.00	Radijska šola — 10.10 Zabavna rule'a — 10.40 Romunska zborovska glasba — 11.30 Pionirski tednik —
11.50	10 minut črnogorskih narodnih — 12.00 Ciganski zvoki — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja —
12.45	Narodne poje Slovenski oktet -- 13.30 Tenorske in sopranske arije — 14.10 Trio Tommy Dorsey — 14.40 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 16.45 Smučarjem v razvedrilo — 17.10 Med romancami in rapsodijami — 17.35 S popevkami od Londona do Beograda — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Godba na pihala — 20.00
Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 17. januar:
S.C0 Domači zvoki — 6.30 Nedeljski jutranji pozdrav 7.35 Popevke za nedeljsko jutro — 8.45 Z glasbo v novi teden — 10.45 Nekaj novega, nekaj starega in nekaj za razpoloženje — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas
13.45	Lahek koncert za podeželje — 14.15 Voščila —
15.30	Za ljubitelje solistične glasbe — 16.20 Godba na pihala — 16.45 Veliki orkestri — znane melodije — 18.20 Meh ški in paragvajski napevi — 18.40 Kvintet bratov Avsenikov — 20.05 Izberite melodijo tedna — 22.15 Tisoč taktov za ples.
Ponedeljek, 18. januar:
5.00	Pisaa glasbeni spored — 8.05 Majhen koncert pianistke Jelke Suhadolnik — 8.25 Milano — Pariz — 9.20 Partiture domačih avtorjev — 10.10 Izbrali smo za Vas
—	10.40 Pel minul za novo pesmico — 11.00 Hitri prsti
—	12.00 Havajski zvoki — 12.25 Narodne v pisanem raz-poredju — 12.45 Pesmi izpod Sar planin — 13.30 Zvočna panorama — 14.55 Po strunah in tipkah — 15.40 Listi iz domače književnosti — 16.00 V svetu opernih melodij
—	17.10 Za šoferje — 20.00 Za vse ljubitelje zabavnih zvokov — 20.45 Kulturni globus — 21.00 B. Adamič: Ljubljeno mesto (odlomki iz baleta).
Torek, 19. januar:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Popularne melodije — 9.00 Iz tilmov in glasbenih revij — 10.10 Izberite melodijo tedna — 11.30 Oddaja za o'roke — 12.00 15 minul z Vaškim kvintetom — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pet popevk za pet pevcev — 12.40 Trio Maksa Kovačiča — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Priljubljene operne arije
—	14.40 Voščila — 15.40 Naši popotniki na tujem —
16.00	Mozaik popevk in ritmov — 18.00 Iz zbornika spominov — 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe —
18.45	Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Zagrebški pevski zbor izvaja umetne in ljudske pesmi.
Sreda, 20. januar:
5.00	Jutranji glasbeni spored — 8.05 Mladina poje —
8.30	Popevke se vrsiljo	9.00 Jezikovni pogovori —
9.40	Valčki in polke Johanna Straussa —- 10.10 Simfonična matineja — 11.00 Glasovi, kitara in ritmi — 11.55 Opoldanske melodije — 12.15 Radijska kmečka univerza
—	12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 12.45 Segava klaviatura — 13.30 Narodne ob spremljavi klavirja
13.45	Mandolinski orkester Jackie Gloason — 14.55 Takt za taktom —■ 15.40 Novost na knjižni polici — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Čajanka s plesom — 18.45 Domače aktualnosti — 20.00 Ali jih poznate? — 20.25 Tvoje je moje srce — priljubljene melodije iz operet Franca Lebarja — 20.45 Napolitanski zvoki.
Četrtek, 21. januar:
5.00	Dobro jutrol — 8.05 Zabavna ruleta — 9.40 Od tu in tam — 10.35 Veseli radijski valovi — 11.30 Za cicibane — 12.00 Trio Bardorfer — 12.15 Kmetijski nasveti
—	12.25 Za Šmarno goro — 14.00 Kalejdoskop za zabavo — 14.40 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga — 17.30 Europa Express — 18.00 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Pod vročim mehiškim nebom — 21.00 Zimzelen pod snegom.
Petek, 22. januar:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.30 Ruski sklada 'el j i v deželi Cervantesa — 9.20 Plesni zvoki iz Budimpešte —
9.40	Drobne pesmi — 10.10 Spektrum melodij — 11.00 Od valčka do rumbe — 11.30 Družina in dom — 11.45 Narodne pesmi — 12.00 Pozdrav z gora — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Orkestralni operni odlomki — 14.05 Slovenske narodne pesmi — 14.55 Glasba o žuželkah — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Petkov koncert ob štirih — 17.20 Vzhodno od Indije — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Domače v dvo- in tričetrtinskem taktu — 20.15 Tedenski zunanje-polifični pregled
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Nočni operni koncert.
Agilni predsednik prirejajočega Športnega društva Zahomc, mladi dr. Janko Wiegele, je ob začetku lahko po zvočniku pozdravil poleg gostov tekmovalcev še posebno predsednika Koroške in vzhodnotirolske smučarske zveze g. Alberta Bildsteina. Nato pa so sledili v hitrem odvijanju skoki čez 25-me-trsko skakalnico, nad katero so plapolale avstrijske in jugoslovanske zastave. Skoke je otvoril član celovške Skizunft Gerhard Denk s štartno številko 1, ki je s skoki 28,5 io 31,5 m dosegel 207 točk in s tem tudi prvo mesto ter Ziljski pokal. Jugoslovan Giacomelli je s skoki 27 in 31.5 m ter 195,8 točke zasedel drugo mestc\ na tretjem mestu je bil Jugoslovan Vidovič, četrti Jugoslovan Zajec in peti Celovčan Stadtmann, medtem ko je šesto mesto zasedel domačin Franci Wiegele. Sploh je Športno društvo Zahomc dalo večje število tekmovalcev, ki so dobro odrezali, kar je treba poudariti še posebno zaradi tega, ker letos še niso mogli nič trenirati. Tako je mladi 13-letni Janko Zwitter kot najmlajši tekmovalec skočil enkrat nad 20 metrov, čeprav se je šele dan poprej prvič spustil čez skakalnico. Pogrešali pa smo letos v Zahomcu skakalce iz Št. Janža in Bilčovsa in je bila tako Slovenska fizkulturna zveza zastopana le po gostitelju in prireditelju — za-homškem Športnem društvu.
Pri slavnostni podelitvi nagrad in diplom je predsednik Fizkulturne zveze dr. Janko W i e g e 1 e poudaril plemeniti pomen šport-neqa tekmovanja, ki zlasti na stikallšču narodov služi zbližanju mladine obeh narodov v deželi, ob udeležbi jugoslovanskih tekmovalcev pa tudi mladine sosednih držav.
Predsednik B i 1 d s t e i n pa se je v svojem govoru spomnil najprej umrlega pionirja smučarskih poletov in znanega graditelja skakalnic (med drugim je izdelal načrte tudi za zahomško skakalnico) ing. Bloudka, katerega spominu so športniki posvetili enominutni molk, nato pa je Izrazil svoje veselje-in svojo pohvalo nad prireditvijo, ki je v Zahomcu vsakokrat plod sodelovanja vse vasi in s tem garant, da bo plemenita zamisel tekmovanja za Ziljski pokal v službi zbližanja in razumevanja med narodi ostala ž'va in postala last zlasti športne mladine, ki ne sme poznati razlik zaradi jezika in narodnosti.
Novoletno mednarodno tekmovanje za Ziljski pokal pomeni v resnici ponoven lep uspel Športnega društva Zahomc in je samo želeti, da bi le-to uspelo izgraditi tudi še 80-metr-sko skakalnico. To bi bila hkrati najlepša počastitev umrlega mednarodno priznanega športnega pionirja ing. Bloudka, ki je tudi za predvideno 80-metrsko skakalnico v Zahomcu osebno izbral teren in izdelal načrte.
Opozorilo - Hinweis
S prihodnjo številko bomo začeli na tej strani redno objavljati tudi članke v nemškem jeziku, namenjene v prvi vrsti nemško govoreči javnosti, da jo objektivno obvestimo o položaju na južnem Koroškem ter o borbi koroških Slovencev za pravice In enakopravnost.
Mit der ntichsten Nummer beginnen wlr auf dieser Seite mit einer sttindl-gen Rubrik in deutscher Sprache, um so die deutsch sprechende Offenlllch-kelt objektiv Uber die Lage in SUd-karnfen und uber den Kampf der Kttrntner Slovvenen tur Recht und Gleichberechtlgung zu unterrichten.
Uredništvo — Redaktlo«