[geografija v šoli] 2-3·2014 60 Didaktika * Danijel Lilek je prof. geografije in zgodovine, pedagoški svetovalec za geografijo na ZRSŠ, OE Maribor. COBISS 1.04 MEDNARODNA GEOGRAFSKA OLIMPIJADA KAKŠNO ZNANJE MERI Danijel Lilek * Povzetek Mednarodna geografska olimpijada je vsakoletno svetovno tekmovanje najboljših dijakov, starih od 16 do 19 let, na področju geografije. Tekmo- valci so zmagovalci državnih tekmovanj. Tekmovanje je sestavljeno iz treh delov: pisne naloge, multimedijskega testa in obsežnega ter zahtevnega terenskega dela. V okvir olimpijade spadajo tudi predstavitev plakatov na izbrano tematiko, kulturna izmenjava, raziskovanje mesta, kjer poteka tekmovanje, in navezovanje stikov z vrstniki z vsega sveta. slovenska ekipa je ena izmed treh, ki se je udeležila vseh dosedanjih enajstih tek- movanj. Ključne besede: mednarodna geografska olimpijada, pisni test, terensko delo, multimedijski test, predstavitev plakata, kulturna izmenjava, slo- venska ekipa. THe INTeRNATIONAL ge OgRAPHy OL yMPIAd – WHAT KINd OF KNOWLedge IT MeAsuRes Abstract The International geography Olympiad (igeo) is an annual competi- tion of the best 16 to 19 year old geography students from all over the world. The very best students who participate enthusiastically in their own National geography Olympiads are chosen to represent their coun- tries. The igeo consists of three parts: a written test, a multimedia test, and substantial fieldwork requiring observation, leading to cartographic representation and geographical analysis. The programme also includes poster presentations by teams, cultural exchanges, and time for students to get to know their fellow students and explore the host city. The slove- nian team is one of three teams that have attended all 11 competitions. Key words: International geography Olympiad (igeo), written test, field- work, multimedia test, poster presentations, cultural exchanges, slove- nian team. »učenje ne pozna državnih meja.« Japonski pregovor Že v preteklosti so ljudje povezani z učenjem, poučevanjem in izobraževanjem, zagovarjali spoznanje, da učenje in vzgoja za življenje temeljita na lastni aktivnosti in izkušnjah z razvijanjem spretnosti, spo- Uvod [geografija v šoli] 2-3·2014 61 Didaktika sobnosti in veščin. Kompleksna in medpredmetno zasnovana tekmovanja iz znanja veliko pripomorejo pri izvedbi in realizaciji izhodišč sodobnega pouka geografije in drugih predmetov. Cilji, ki jih udejanjamo skozi takšno obliko dela, vodijo k razvijanju vseživljenjskega znanja, spretnosti, spo- sobnosti in veščin. Eden izmed najvišjih ciljev je usposobiti učenca/dijaka za samostojno miselno delo in ustvarjalnost sploh. Z metodami terenske- ga dela lahko učenci/dijaki razvijajo kompleksno geografsko mišljenje, vizualne zapomnitve, razumevanje in vseživljenjska znanja. Aplikacije njihovih spoznanj, doživetij in dejavnosti na tekmovanjih v vzgojno-izobra- ževalnem procesu pomenijo obogatitev, popestritev in lažje doseganje kompleksnih ciljev pouka geografije in drugih predmetov. Mednarodna geografska olimpijada je vsakoletno tekmovan- je najboljših dijakov sveta s področja geografije v starosti od 16 do 19 let. Dijaki, ki zastopajo svoje države, so izbrani na državnih tekmovanjih, na katerih v posameznih državah tekmuje na tisoče tekmovalcev. Tekmovan- je je sestavljeno iz treh delov: iz pisne naloge, multimedijskega testa in terenskega dela, ki zahteva opazovanje, kartografske predstavitve in geo- grafske analize. V sklopu spremljevalnih dogajanj tekmovanja so še pred- stavitve plakatov, ki jih izdelajo ekipe na izbrano tematiko, spoznavanje vrstnikov sodelujočih držav in raziskovanje mesta gostitelja tekmovanja. Glavni cilji geografske olimpijade so: – spodbuditi zanimanje za študij geografije in okolja med mladimi, – pozitivno prispevati k razumevanju pomena geografije kot srednje- šolskega predmeta in izpostaviti pomen geografskih znanj, veščin in interesov med mladimi, – omogočiti stike med mladimi iz različnih držav in tako prispevati k razumevanju med narodi. Za zagotavljanje korektnosti udeležbe, poteka in nagrajevanja udeležen- cev je bil oblikovan statut tekmovanja. Potrjen je bil avgusta 2008 v Tu- niziji. V celoti je sestavljen iz sedmih delov in je dosegljiv na http://www. geoolympiad.org/fass/geoolympiad/participation/index.shtml. V nadajevanju podajam ključne poudarke. splošne določbe opredeljujejo cilje, organizacijo in sodelovanje: – Olimpijada poteka pod okriljem Mednarodne geografske unije (IGU) in jo organizira delovna skupina. – Cilji (so zapisani zgoraj). – Olimpijada je sestavljena iz tekmovanja, družabnih aktivnosti in ek- skurzij. – To je posamično tekmovanje dijakov v starosti 16 do 19 let, ki so bili izbrani na državnih tekmovanjih. – Uradni jezik je angleščina. udeleženci – Sodelujoča država pošlje ekipo štirih dijakov, ki morajo biti dijaki sred- njih šol v starosti od 16 do 19 let in še niso študentje na univerzi. – Dijaki morajo biti sposobni samostojnega pisnega in ustnega komuni- ciranja v angleškem jeziku. Kaj je mednarodna geografska olimpijada (IGEO) Kaj pravi statut mednarodne geografske olimpijade [geografija v šoli] 2-3·2014 62 Didaktika – Dijakom, katerih materni jezik ni angleščina, se omogoči uporaba slovarjev in dodatnih prevodov ter več časa za reševanje nalog. – Dijake spremljata dva mentorja, ki morata biti vključena v vzgojno- izobraževalno delo v svoji državi in aktivno obvladata angleščino. So- delujeta v delovni skupini, skrbita za dijake, vrednotita izdelke tekmo- valcev in sodelujeta pri izvedbi in nadzoru tekmovanja. Olimpijski testi – Pisni test pomeni 40-odstotni delež skupnega števila točk. Enak delež pomeni tudi terensko delo, multimedijski test pa znaša 20 odstotkov skupnega zbira točk. – V večini tekmovalci rešujejo naloge individualno. Pri terenskem delu je mogoče, da polovico predvidenih nalog opravijo kot ekipa. – Naloge temeljijo na strokovno didaktičnih izhodiščih Mednarodne geografske unije. – Ob koncu tekmovanja tekmovalci prejmejo priznanja in medalje. delovna skupina in mednarodni odbor – Člani so organizatorji predhodnih, sedanjih in prihajajočih olimpijad. Delovna skupina je voljena za štiri leta. Opravlja naloge v zvezi z orga- nizacijo, aktualizacijo in promocijo tekmovanja. – Mednarodni odbor sestavljajo predstavniki sodelujočih držav, ki skr- bijo, da tekmovanje, spremljajoče aktivnosti in ekskurzije potekajo po programu in v skladu s pravili. – Organizira in izvede korektno vrednotenje izdelkov dijakov. – Izbere državo organizatorico naslednje olimpijade. Organizator – Povabi in poveže institucije, ki sodelujejo pri izvedbi dogodka. – Obvešča in zbira prijave. – Zagotovi nemoten potek tekmovanja. Finančna načela – Država za udeležbo prispeva finance za pot in nastanitev članov ekipe ter prijavnino organizatorju. – Organizator krije stroške tekmovanja. Končna določba Sodelovanje na olimpijadi pomeni za udeležence sprejemanje pravil, zapi- sanih v statutu, ki je v izvirniku ali z dopolnili zapisan v angleščini. Zamisel o organiziranju mednarodnega geografskega tekmovanja za srednješolce sega v prvo polovico devetdesetih let prejšnjega stoletja. Glavna in vodilna cilja sta bila spodbujati geografsko znanje med mladimi in izgradnja mednarodnih povezav med ljudmi in kraji. Prva mednarodna geografska olimpijada za dijake v starosti 16 do 19 let se je odvijala leta 1996 pod okriljem Mednarodne geografske unije v Haagu. Med sodelujočimi državami ustanoviteljicami tekmovanja je bila poleg Belgije, Nemčije, Nizozemske in Poljske tudi Slovenija. Od tedaj število sodelujočih narašča. Olimpijska ideja se je močno razširila med državami; le tri pa so se doslej udeležile vseh tekmovanj: Poljska, Nizo- zemska in Slovenija. Kako je bilo v preteklosti [geografija v šoli] 2-3·2014 63 Didaktika Mednarodna geografska olimpijada je od leta 1996 do 2010 potekala bienalno. Na pobudo sodelujočih držav pa so leta 2010 sprejeli odločitev, da se z letom 2012 tekmovanje odvija vsakoletno. Izvedba največkrat sovpada s kongresi Mednarodne geografske zveze (IGU). Zlata odličja podelijo prejemnikom ob odprtju kongresa. Olimpijadi v letih 2004 in 2010 sta bili izjema, saj sta zaradi organizacij- skih in varnostnih razlogov potekali v drugih krajih. Do leta 2014 je bilo izpeljanih enajst mednarodnih geografskih olimpi- jad. Tekmovalci in mentorji so bili prisotni na različnih tekmovališčih od Evrope, Azije in Afrike do Avstralije. Sodelovalo je 41 držav s štiričlanskimi ekipami. Zadnje tekmovanje je avgusta 2014 potekalo v Krakovu na Poljskem. Prihodnja tekmovanja v okviru mednarodne geografske olimpijade bodo potekala leta 2015 v Moskvi, leta 2016 pa v Pekingu. Tekmovanje Leto Organizator Število sodelujočih držav I II III IV V VI VII VIII IX X XI 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2013 2014 Haag, Nizozemska Lizbona, Portugalska Seul, Južna Koreja Durban, Južna Afrika Gdynia, Poljska Brisbane, Avstralija Carthage, Tunizija Taipei, Tajvan Köln, Nemčija Kjoto, Japonska Krakov, Poljska 5 5 13 12 16 23 24 27 32 32 36 Vir: http://rcin.org.pl/igipz/Content/46922/WA51_63374_r2014-t87-no2_g-Polonica-Barwinski.pdf V letih 2003 do 2011 so potekale tudi regionalne geografske olimpijade, katerih so se udeleževali tekmovalci iz posameznih območij Evrope in sveta. Tako so bila organizirana srednjeevropska, azijska in ameriško-pa- cifiška regionalna tekmovanja. Leta 2005 je organizacijo takratne regio- Tabela 1: Mednarodne geografske olimpijade in sodelujoče države Slika 1: Sodelujoče države od leta 1996 [geografija v šoli] 2-3·2014 64 Didaktika nalne srednjeevropske geografske olimpijade prevzela Slovenija in se zelo izkazala. Ekipa je sestavljena iz štirih tekmovalcev, starih od 16 do 19 let, in dveh mentorjev. Eden izmed mentorjev je član mednarodnega odbora in so- deluje pri pomembnih odločitvah. Slovenska ekipa je tako sestavljena iz štirih tekmovalcev, ki začnejo s tekmovanjem na šolski ravni, se uvrstijo na območno tekmovanje in dosežejo najboljše rezultate na državni ravni tekmovanja. Tekmovanje na mednarodni geografski olimpijadi je razdeljeno na tri dele. Najzahtevnejši je terenski del, v okviru katerega tekmovalci opazujejo pr- vič videno pokrajino, kartirajo izbrano območje in ob upoštevanju fizičnih in družbenih geografskih značilnostih v medsebojni vzročno-posledični povezanosti in odvisnosti predvidijo in kartografsko prikažejo perspektivo razvoja območja v prihodnje. Ob tem uporabljajo zbrane podatke s terena in obsežne vire z različno vsebino (starostne piramide, zemljevidi gostote poselitve ipd.). Poteka v dveh fazah. Prva je delo na terenu, druga je obli- kovanje sklepov, analiz, predvidevanj in domnev hkrati s kartografskim prikazom v učilnici. Vir: http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/galleries/ Kako potekajo geografske olimpijade Slika 2: Opazovanje, beleženje, zbiranje Slika 3: Nadaljevanje terenskega dela [geografija v šoli] 2-3·2014 65 Didaktika Običajno je najprej na programu zelo zahteven pisni test. Predloge nalog lahko vloži vsaka sodelujoča država. Poudarek je na izkazovanju praktič- nih spretnosti, sposobnosti in veščin, kot so analiza slikovnih in grafičnih prikazov, interpretacija kartografskih in drugih virov, razlaga in reševanje problemskih vprašanj na izbrano temo. Triurno pisno izkazovanje geograf- sko kompleksnega znanja v angleščini zahteva od udeležencev obilico znanja, ki ga morajo podkrepiti s sklicevanjem na literaturo in vire, ki so jih prejeli ob nalogah. Naloge se navezujejo na globalna geografsko kom- pleksna vprašanja in probleme. Vir: http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/wpcontent/uploads/2014/09/WRT_Qs_ and_As.pdf Slika 4: Primer dela pisnega testa, Krakov, 2014 Slika 5: Pisni del, začetek [geografija v šoli] 2-3·2014 66 Didaktika Multimedijski test je tretji del tekmovanja, ki ga udeleženci opravljajo ob računalniški diaprojekciji vprašanj in nalog. Štirideset kompleksnih vpra- šanj je zastavljenih ob fotografijah, zemljevidih, podatkih, skicah, pregled- nicah in grafih. Nobeno vprašanje ni neposredno, ampak tekmovalec nanj lahko odgovori šele z razmislekom o kraju in času, procesih, pojavih, vzrokih in posledicah, na katere se nanaša naloga. Slika 6: Pisni del, po dveh urah Vira: d.Lilek in http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/galleries/ Slika 7: Navodila za reševanje Slika 8: Primer naloge multimedijskega testa Vir: http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/wpcontent/uploads/2014/08/igeo-2014_ MMT_Final.pdf [geografija v šoli] 2-3·2014 67 Didaktika Geografska olimpijada ni samo tekmovanje. Obvezni sestavni del pet- do šestdnevnega dogajanja je tudi predstavitev kulturne posebnosti drža- ve. Dijaki največkrat predstavijo značilno pesem, folklorno, kulinarično, jezikovno ali kako drugo posebnost države, katero zastopajo. Predstavitve so zelo izvirne, dinamične in uresničujejo cilj medkulturnega spoznavanja in poglabljanja vezi med narodi in kulturami. Poleg predstavitve kulturne posebnosti dijaki pred odhodom pripravijo tudi geografski plakat na izbrano temo, ki jo predhodno sporoči delovna skupina. Naslov je v tesni povezavi z mednarodno konferenco ali kongre- som mednarodne geografske zveze. Člani ekipe jo predstavijo vrstnikom in mentorjem drugih ekip in hkrati ovrednotijo plakate drugih držav. Predstavitve so zelo zanimive, z izvirnimi, kreativnimi idejami o problemu, ki ga obdelajo. Slika 9: Predstavitev kulturnih posebnosti Slovenije – slovenščina je težak jezik Slika 10: Naša ekipa na Poljskem leta 2014 Foto: D. Lilek [geografija v šoli] 2-3·2014 68 Didaktika Med napornim tekmovanjem organizatorji poskrbijo za sproščujoč, a geografsko bogat predah z ogledom naravnih in družbenih geografskih posebnosti, naravnih in kulturnih spomenikov mesta ali območja, kjer poteka tekmovanje. Za veliko večino dijakov je to prvi obisk pogosto popolnoma drugačnega geografskega in kulturnega okolja, tisoč kilo- metrov oddaljenega od doma. V Južni Afriki so npr. raziskovali Durban, se poučili o načinu pomoči revnim in obiskali območje KwaZulu-Natal. V Avstraliji so udeleženci lahko doživeli utrip deževnega gozda in opazovali ter občudovali favno in floro obiskanega območja. Bili so navzoči tudi na tekmi avstralskega nogometa. Organizatorji v Tuniziji so izvedli tridnevno ekskurzijo, ki je približala udeležencem puščavo, slano jezero in kulturne spomenike območja. Na Tajvanu so organizirali obisk potresnega muzeja v Wufengu, omogočili razgled na prestolnico s petsto metrov visokega stolpa 101 Taipei. V Nemčiji so udeleženci lahko spoznali zgodovinska bogastva mesta in podoživeli utrip življenja ob Renu. Na Japonskem so organizatorji pripravili ogled in strokovni uvid v enega izmed najstarejših tektonskih jezer na svetu – jezero Biwa – in približali tekmovalcem in spremljevalcem tisoč let star budistični tempelj. Na Poljskem so omogo- čili tekmovalcem in mentorjem, da so podrobno spoznali zgodovino in sedanjost Krakova, rudnik soli Wieliczka in nekdanje taborišče Auschwitz Birkenau. Velja omeniti, da je po končanem tekmovanju v okviru programa predvi- dena še večdnevna strokovna ekskurzija, ki omogoča raziskovanje države gostiteljice, kar pa zahteva dodaten finančni izdatek. Podeljevanje nagrad in priznanj je pomemben del dogajanja. V skladu s pravili približno polovica udeležencev prejme medalje za dosežek. V zadnjem času povprečno podelijo deset zlatih, dvajset srebrnih in tride- set bronastih medalj. Število je na prvi pogled veliko, vendar ne smemo pozabiti, da gre za najboljše mlade geografe na svetu. Sodelovanje na mednarodni geografski olimpijadi daje dijakom tako možnost kot priložnost, da preizkusijo svoje sposobnosti, spretnosti, ve- Slika 11: Pred plakatom: »Velenje mining city from yesterday for tomorrow« Foto: D. Lilek [geografija v šoli] 2-3·2014 69 Didaktika ščine in znanje ter jih primerjajo z vrstniki z vsega sveta. Prav tako ob tej priložnosti lahko spoznajo različne predele sveta, svoje vrstnike, njihovo kulturo, običaje, navade, stkejo prijateljske vezi … Enako velja tudi za mentorje. Enajsta mednarodna geografska olimpijada je letos potekala od 12. do 18. avgusta 2014 v nekdanji poljski prestolnici Krakovu. Sodelovalo je šestintrideset držav – največ do sedaj. Prvič sta bili med njimi tudi Srbija in Črna gora. Tajska, Švica in Argentina pa so poslale opazovalce. Tekmovalo je 144 dijakov.Tekmovanje je bilo, kot običajno, sestavljeno iz treh delov. Pisni del, za katerega so dijaki imeli na voljo tri ure, je obsegal šest tem: Geologija in oblike obal, Gozdni viri, Globalni vplivi na okolje, Vplivi global- nega segrevanja, Prebivalstvo in zdravje, Globalizacija in transnacionalne korporacije. Kako je bilo letos v Krakovu Slika 12: Ogled Krakova Foto: D. Lilek Slika 13: Obisk taborišča Foto: D. Lilek [geografija v šoli] 2-3·2014 70 Didaktika Pri pisanju odgovorov na vsakega od tematskih sklopov so se udeleženci poleg svojega znanja morali sklicevati tudi na literaturo in vire, ki so jih prejeli ob nalogah. Terensko delo je potekalo kot raziskovanje izbranih javnih površin Kra- kova. Tekmovalci so opazovali, zbirali podatke, jih analizirali. Nato so po izhodiščnih točkah zapisali vzročno-posledično interpretacijo in predvideli nadaljnje možnosti uporabe javnih površin v mestu. Izdelali in opremili so tudi ustrezen zemljevid. Multimedijski test je bila tretja tekmovalna disciplina, ki so ga udele- ženci opravljali ob računalniški diaprojekciji vprašanj in nalog. Štirideset kompleksnih vprašanj je bilo zastavljenih ob fotografijah, zemljevidih, podatkih, preglednicah in grafih. Nobeno vprašanje ni bilo neposredno, temveč je tekmovalec nanj lahko odgovoril šele z razmislekom o kraju in času, na katerega se je nanašala podoba. Dijaki sodelujočih držav so predstavili plakate z geografsko tematiko Challenges of Contemporary Urban Areas na primeru svoje države. Naši tekmovalci so predstavili plakat z naslovom Velenje mining city from ye- sterday for tommorow. S predstavitvijo in plakatom so dosegli peto mesto. Medkulturni večer držav je pripomogel k temu, da so se dijaki zbližali, se seznanili z veselimi, šaljivimi in dejanskimi značilnostmi sodelujočih držav ter predstavili določene značilnosti svoje države. Pokazali so veliko mero iznajdljivosti, spretnosti, sposobnosti in veščin na različnih področjih (jezi- kovne, dramaturške) in medkulturnega sodelovanja. Tekmovalci so pokazali veliko izenačenost znanja. Odločale so malenko- sti. V skupnem seštevku je zmagal James Mullen iz ZDA, drugo mesto je zasedel Lim Wei Chong iz Singapurja, tretja pa je bila Janice Mui iz Avstra- lije. V razvrstitvi držav je zmagal Singapur pred Avstralijo in Romunijo. Slika 13: Naša ekipa (od leve proti desni): Lenart Štaut, Nejc Povirk, Matjaž Malok in Aljoša Gradišek ter spremljevalca Tanja Golob in Danijel Lilek [geografija v šoli] 2-3·2014 71 Didaktika Slovenijo so dostojno zastopali Matjaž Malok, dijak Gimnazije Murska Sobota, Lenart Štaut dijak Gimnazije Celje Center, Nejc Povirk, dijak Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane, in Aljoša Gradišek, dijak Šolske- ga centra Velenje – Gimnazije Velenje. Matjaž Malok je v zelo močni konkurenci osvojil bronasto medaljo. Ekipo sta vodila predstavnica mentorjev, profesorica Tanja Golob iz velenjske gimnazije in Danijel Lilek, svetovalec za geografijo iz mariborske enote zavoda za šolstvo. Podrobnosti lahko najdete na spletni strani http://www.olimpiadageogra- ficzna.edu.pl/igeo2014/igeo2014-medals-awarded/. Za konec še zapis dosežkov naših dijakov na dosedanjih tekmovanjih. – 1996, Haag: 2. mesto najboljši posameznik, 2. mesto ekipa – 1998, Lizbona: 6. mesto najboljši posameznik, 2. mesto ekipa – 2000, Seul: 26. mesto najboljši posameznik, 10. mesto ekipa – 2002, Durban: 12. mesto najboljši posameznik, 4. mesto ekipa – 2004, Gdynja: 2 bronasti medalji med posamezniki, 9. mesto ekipa – 2006, Brisbane: 1 srebrna in 1 bronasta medalja – 2007, Slovaška: 2 bronasti medalji – 2008, Tunizija: 1 bronasta medalja – 2009, Poljska: 2 bronasti medalji – 2010, Tajvan: 2 bronasti medalji – 2011, Brno: 4 priznanja za dober dosežek med posamezniki – 2012, Köln: 2 bronasti medalji – 2013, Kjoto: 3 bronaste medalje – 2014, Krakov: 1 bronasta medalja Namesto sklepa ali kako so se odrezali slovenski dijaki na dosedanjih IGEO Slika 14: Matjaž Malok, prejemnik bronaste medalje [geografija v šoli] 2-3·2014 72 Didaktika 1. Geographia Polonica, 2014, 87, 2, str. 309–316. 2. http://www.ipsos.si/web-content/VIZ-portal/ogled/citati%206%20-%20 o%20ucenju.html (5. 11. 2014). 3. http://www.geoolympiad.org/fass/geoolympiad/ (5. 11. 2014). 4. http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/igeo2014-medals-awar- ded/ (5. 11. 2014). 5. http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/wpcontent/uplo- ads/2014/08/iGeo-2014_MMT_Final.pdf (5. 11. 2014). 6. http://www.olimpiadageograficzna.edu.pl/igeo2014/wpcontent/uplo- ads/2014/09/WRT_Qs_and_As.pdf (5. 11. 2014). Slika 15: Dorotea Gašper, Petra Kern, Vida Štrancar, prejemnice treh bronastih medalj na Japonskem (od leve proti desni) Viri