Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 15. Avstrijsko gostiš6e v Jeruzalemu in romarska hiša; dvorana zadnje ve6erje in pridiga v njej. Posamezni romarji, ki prihajajo v Jeruzalem, dobijo precej lehko stanovanje in hrano in sicer po ceni ali celo zastoni v avstrijskem gostiš6u ali pa v romarski hiši oo. fran6iškanov; za ve6e romarske trume ali karavane je pač težavniše primernih stanovanj oskrbeti, pa mi smo vendar vsi našli prostora v onih dveh ravno imenovanih hišah. Prvo, namre6 avstrijsko gostiš6e (osterreichisches Pilgerhaus) postavili so 1. 1857 z denarnimi doneski iz vseh avstrijskih dežel in posebno z velikodušnimi darovi naše slavne cesarske rodbine. Ta hiSa odlikuje se v dvojnem oziru, 1. da je najlepša v celem Jeruzalemu, akoravno ni zelo visoka in ima samo prvo nadstropje, pritli6je in podzemeljske prostore ali suteren; 2. pa, da stoji pri tretji postaji sv. križevega pota; mi, ki smo stanovali v tem gostiš6u (36 romarjev) bili smo torej vsakokrat, ko smo iz hiše stopili, že na križevem potu, naj smo se obrnili na to ali ono stran. Hišna predstojnika sta dva navadno bolj mlada avstrijska duhovnika, ki se u6ita natančno spoznavati sv. kraje; lani sta bila slu6ajno 2 Slovana in sicer prvi ravnatelj je bil Slovak Čarski, drugi pa Čeh Slabi; gospodinjstvo pa je v rokah sester Boromejk iz Aleksandrije. Nahaja se v hiši tudi kapela, kjer se romarji udeležujeio sv. maše in skupno opravljajo svoje vsakdanje molitve; zadej za hišo je pa velik vrt, kjer raste potrebno sočivje, kamor se pa tudi romarji kaj radi hladit hodijo. Ogromna ve6ina naših soromarjev pa je bila na kvartirju pri oo. Iran6iškanih; ti redovniki imajo namre6 v Jeruzalemu dva samostana; malega in bornega pri cerkvi Božjega groba, katerega zvesti varihi so, in drugega pri cerkvi Božjega Odrešenika; tukaj imajo tudi hišo za romarje, ki se imenuje ,Kaza nova' t. j. nova hiša; menihi so ve6inoma Lahi, romarje pa sprejemajo naj si bodo ktere koli narodnosti. Kako gostoljubni so oo. fran6iškani, smo se pozneje še ve6krat prepri6ali; ko smo prišli v Betlehem, v Nazaret, v Kano galilejsko itd., povsod so nam brezplačno postregli s kruhom in dobrim vinom; seveda so jim za to nekateri premožneiši romarji nekai miloš6ine dali. Jaz sem prepričan, da se po sv. deželi varno in vspešno potuje le s pomo6jo oo. fran6iškanov; zato se tudi vsakovrstni in drugoverski popotniki, luteranei, anglikani in muhamedani k njihovim samostanom zatekajo. V srednjem veku bil je glavni sedež oo. fran6ilkanov v Jeruzalemu, na gori Sion, pri dvorani zadnje večerie; a Turki so jih silno nadlegovali in na zadnje pregnali s tega sv. kraja; in ravno to dvorano smo si romarji ogledali v nedeljo popoldne. Za nas je bilo od turškega sultana posebno dovoIjenje prišlo, da smo smeli v to dvorano vstopiti in svojo pobožnost opraviti; navadno namre6 Turki romarjem tega ne dovolijo ali jih pa samo pustijo malo v njo polukati, seveda za obilen bakšiš. Naša procesija prišla je najprej do Davidovega grada, kjer je dandanes vojašnica; turška straža nas je celo pozdravila, ali nam 6ast skazala po vojaškem na6inu. Ne dale6 proč je razkolniško armenska cerkev sv. Jakoba st., na tistem kraju namre6, kjer je ta apostol umrl mu6eniške smrti; do 1873. smeli so katoli6aii enkrat v letu (25. julija) daritev sv. maše obhajati v tej 6astitljivi in lepi cerkvi; a zdaj je jim tudi ta stara pravica odvzeta. Nekaj zadej za to cerkvijo je ženski armenski samostan; tu je stala hiša Anova, kamor so bili vjetega Jezusa najprej pripeljali; ki aj, kjer je pa bila Kajfežova pa!a6a, je zdaj zunaj mestnega ozidja; ravno tako tudi dvorana zadnje ve6erje. Ko pridemo na neko veliko dvorišče, nas že obdajajo čudno opravljeni in resni turški moški; reklo se nam je, da so derviši ali muhamedanski menihi; gremo po lesenih stopnicah v prvo nadstropje in vstopimo v sv. dvorano — Turki pa kar nam za petami; mi mirno poslušamo lepo pridigo, derviši pa nalašč glasno kramljajo in nas motijo; ko pa začnemo moliti «Oče naš,» zaženejo Turki strašansk krik in truSč; policaji in kavasi posredujejo in se že pripravliajo na boj z mečem in palico; in najbrž bi bila tekla kri, ako bi se ne bili mi hitro in sami radi vmaknili. Zvedel sem pozneje, da so derviši po našem odhodu dvorano dobro zavarovali in ključavnico s plehom prebili; ko pride drugi dan neka baronica in prosi dovoljenja vstopiti, ga ji odrečejo in zabranijo; toda, ko srebrnjaki zažvenketajo v baronični roki, se Turki spreobrnejo in se spravliajo pleh trgat s ključavnice; zares, bakšiš premore vse. Dvorana zadnje večerje je dolga 14 m. in široka 9 m., s kamenitim tlakom, ki je pokrit z bornimi preprogami, sicer pa celo prazna, zapuščena in zaprašena; obok podpirata dva kamenita stebra. Zakaj se pa mohamedani tako bojijo, da bi jim kristjani vzeli to dvorano? Samo zato, ker menijo, da se tik nje nahaja grob Davidov, kterega tudi oni visoko čislajo in častijo. Sicer pa upajmo, da še pridsjo boljši časi in da še bo stala tukaj lepa krščanska cerkev, kakor se je že v srednjem veku vzdigala na višini sionskega hriba cerkev sv. Dnha, o kateri pa zdaj ni več najti sledu; saj se mora ravno ta kraj prištevati najznamenitejšim krščanskitn svetiščem, ker tukaj je tako imenovani cenakulum ali obednica, v kateri je Jezus Kristus jedel zadnjikrat velikonočno jagnje. Vsled starega, jako zanesljivega poročila je namreč stala tukaj tista hiša, v kateri je Gospod svojim učencem noge umival in jim s tem priporočil ponižnost, ljubezen in čistost srca, ter je potem vpostavil zakrament presvetega Rešnjega Telesa in apostole posvetil za duhovnike ali mašnike nove zaveze, ter tako posvetil to hišo za prvo krSčansko cerkev. Tukaj se je Jezus prikazal svojim učencem na dan svojega častitljivega vstajenja, da jih potrdi v sveti veri in jim podeli oblast, katero je sam prejel od svojega nebeškega Očeta, ter je vpostavil tudi zakrament svete pokore. Tukaj se je zopet prikazal osmi dan svojim apostolom, da je ozdravil nevero apostola Tomaža. Tukaj je zbral svoje učence pred svojim vnebohodom, da jim podeli zadnja povelja in naročila. Tukaj so bili apostoli in učenci zbrani v molitvi enega duha, enega srca, da si izprosijo tolažnika svetega Duha. Tukaj je bil sv. Matija apostolom izvoljen in prištet. Tukaj je prišel na binkoštno nedeljo sveti Duh nad apostole in prve verne in \e bila tako vstanovljena sveta katoliška cerkev. Tukaj Je imel sveti apostol Peter svojo prvo pridigo, po kateri se je iz vseh pokraiin zemlje spreobrnilo 3000 nevernikov. Tukaj je bil sveti Šteian z drugimi vred za dijakona izvoljen in posvečen. Odtod je vodil in vladal sveti Jakob mlajši krščansko občino v Jeruzalemu. Tukaj je obiskal sveti apostol Pavel po svojem spreobrnjenju poglavarja svete cerkve apostola Petra, «da nebi zastonj tekel in se trudil.* Tukaj so si razdelili apostoli pokrajine vesoline zemlje ter so se zopet semkaj vračali iz svojega apostolskega delovanja. Tukaj v bližini je prebivala prečista devica Mariia, mati Jezusova in je tudi tukaj umrla. Pri tem svetišču je bil sedež škofov jeruzalemskih, kakor tudi pokopališče kristijanov, na katerem so bili pokopani sveti Štefan mučenik, Gamaliel in drugi verni kristjani. Ni se torej čuditi, da so to častitljivo svetišče verniki visoko čislali pod imenom «svet,i Sion». V samostanu pri tem svetišču se je nastanil sveti Frančišek Asiški (1219), ko je prišel obiskat božji grob v Jeruzalemu, in tukaj ao se naselili leta 1333 njegovl duhovni sinovi in so se branili proti turškemu navalu do leta 1559; zato ima še dandanes predstojnik jeruzalemskih očetov frančiškanov naslov: Gvardijan sv. sionske gore. Mislim, da ustrežem mnogira braveem, ako še zdaj tu objavim govor solnograškega prelata gsp. Jurija Majerja v dvorani zadnje večerje: Velečastiti udeleženoi avstrijskega romanja v sveto deželo! Pozdravljam Vas zbrane v duhu Ijubezni in pobožnosti! Ljubezen do teh svetih krajev in posebna pobožnost, katero gojimo do njih, nas je dovedla danes na goro Sion in to že koj prvi dan, ko se mudimo v svetem mestu Jeruzalemu, da obiščemo in počastimo ta presveti, znameniti in častitljivi kraj Sionske gore — dvorano zadnje večerje. Tukaj je postavil Kristus Gospod skrivnost svoje ljubezni, ko je rekel svojim dvanajsterim apostolom: «Desiderio desideravi — močno sem hrepenel jesti z vami to velikonočno jagnje, predno trpim.» Jezus Kristus je imel zato srčno željo obhajati takrat Veliko noč, ker je bila njegova najsvetejSa volja, volja njegovega ljubezni polnega srca, da postavi pred svojim bridkim trpljenjem daritev sv. maše, ki je nekrvava vedna ponovitev rijegove krvave daritve na križu. Z daritvijo svete maše je Jezus svetu zapustil svoje pravo telo in svojo kri, kot hrano našim duSam v najsvet. zakramentu. Jezusove besede: »Desiderio desideravi,* katere je govoril dvanajsterim apostolom, so veljale vsemu človeštvu, za vse kraje in za vse čase! 0 sveta dvorana! Tukaj }e Kristus Gospod vzel kruh v svoje svete roke, ga posvetil in rekel nad njim: <Vzemite in jejte vsi od tega, zakaj to je moje telo, katero bo za vas dano.» Tukaj je vzel Kristus tudi kelih z vinom, ga posvetil in rekel nad njim: «Vzemite in pijte vsi iz njega, zakaj to ie kelih moje krvi» — da govorim z besedami sv. katoliške cerkve — «nove in večne zaveze, skrivnost vere, katera (kri namreč) bo prelita za vas in za mnoge v odpuščanje grehov.» Tukaj je Jezus Kristus tudi apostolom slovesno naročil: «To delajte v moj spomin!» 0 blaženi kraj, kjer je Kristus Gospod sam daroval prvo daritev sv. maše za vse čase do konca sveta; tukaj je delil On prvo sv. obhaiilo. Smemo v resnici trditi: tukaj na tem svetem mestu je obhajal naš Zveličar in Odrešenik primicijo sv. katoliške cerkve. Spomnimo se onih srečnih dnij, ko smo podučeni o svetosti sv. maSe in o milosti sv. obhajila, prvokrat z zavednostjo bili pri nekrvavi daritvi nove zaveze in prejeli najsvetejSi zakrament oltarja. Kako verno, kako vneto in goreče smo sklepali takrat svoje nedolžne ročice k molitvi! S kako hvaležnim srcem smo pobožno pristopili k mizi Gospodovi! Da, storimo danes trden sklep, odslej vedno z živo vero, s pobožnostjo in z dostojnim vedeniem se udeleževati presvete daritve, s čisto vestjo in s pripravljenim srcem pristopati k mizi Gospodovi, da bomo po volji Kristusovi v svoje dušno zveličanje deležni milosti najsveteišega zakramenta. Omenim naj v tej sveti dvorani še dva druga velevažna dogodka. Na dan vstajenja, že pod večer, prišel je Jezus pri zaklenjenih durih k svojim učencem. Sveti kraj, k|er se jim je prikazal, je bila ravno ta dvorana, kjer smo mi zbrani sedaj. Tukaj jih je večkrat pozdravil z milimi besedami: «Mir vam bodi! Kakor je mene Oče poslal, pošljem tudi jaz Vas.» Tu je navdihnil svoje učence rekoč: <Prejmite svetega Duha; katerim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; katerim jih zadržali, so jim zadržani.> Te besede vstalega Zveličarja moramo po nauku svete cerkve umevati o oblasti v zakramentu svete pokore grehe odpuščati ali zadržavati. Smera se pa pri tem sklicevati na evangelij, ki se bere vsako leto 18. nedeljo po Binkoštih. Kakor nam pripoveduje ta evangelij, je Jezus v mestu Kafarnaum ozdravil mrtvoudnega z besedami: »Zaupaj moj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi!» Ko pa so pis- marji sami pri sebi govorili: «ta preklinja Boga>, jim je Jezus, ki je spoznal njih misli, dejal: «Zakaj mislite hudo v svojih srcih? Kaj je lažje reči: Odpuščeni so ti tvoji grehi, ali reči: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!» Mrtvoudni je vstal in šel na svoj dom. S tera čudežem se je izkazal naš Zveličar pravega Boga, ki ima oblast grehe odpuščati. Ko je zadostil za grehe vsega človešlva s svojo smrtjo na križu ter s slavnim vstajenjem potrdil svoje božje poslanstvo kot učlovečeni Sin Božji in Odrešenik sveta, dal je na dan vstajenja v tej dvorani svojim apostolom in ž njim naši sv. cerkvi v zakramentu sv. pokore oblast grehe odpuščati. Ako premisljujemo vse te čudovite skrivnosti, ki so se godile v tej dvorani, moramo vzklikniti: «Kako sveto je pač to mesto!» Zato pa sklenitno trdno, predno zapustimo ta sveti kraj, da se hočemo z ozirom na sv. zakrament pokore resno med seboj opominjati in z vredno pripravo, ter s pravim, nadnaravnim kesom in z odkritosrčno obtožbo svojih grehov se udeleževati milosti tega sv. zakramenta. Predragi mi vsi, zbrani v duhu ljubezni in pobožnosti! Premišljevali smo na kratko, kako sveta in blagonosna opravila je izvršil tukaj osebno naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus. Postavil je daritev sv. maše in s tem najsvetejši zakrament sv. Rešnj. Telesa, postavil je zakrament sv. pokore. Zato se pa obrnimo z otroškim zaupanjem do Jezusa Kristusa, molimo ga, zahvalimo se mu na kolenih za milosti polne darove, s katerimi je obogatil svoje apostole in ž njim našo sv. katolisko cerkev v zveličanje vseh Ijudij, kateri v njega verujejo in bodo verovali. In tako naj bo naš obisk te čudapolne, skrivnostne dvorane zadnje večerje jasen dokaz naše žive vere, naj nam bo v časni blagor in v zveličanje naše duše. Amen. Smešničar. Kmet je imel dijaka, za katerega je že veliko denarja izdal. Nazadnje je želel zvedeti, kaj se je sin naučil. Ta pa dolgo ni hotel nič pokazati. Nekedaj pa prinese mati tri jajca na mizo. Tu }e hotel sin pokazati svojo učenost, zato reče: »Poglejte oče! pokazati vam hočem, da je tukaj pet jajec v skledi, da-si vidite samo tri. Kjer so namreč tri, sta tudi dve; tri in dve, pa je pet!« Oče se močno začudi bistremu umu svojega sina ter reče: »Res, to si dobro napravil! Zdaj si bomo vsaj lahko delili ta jajca! Jaz bom vzel od onih pet, kar jih Je v skledi, dve, eno bo pa za mater. Ti pa vzami oni dve, ki še ostaneta!«