r \ ^ ŠTEVILKA 3 - LETNIK 13 - SEPTEMBER 2008 GLASILO OBČINE VIDEM Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2008 352(497.12 Videm) 6004539,3 S =F COBISS Q # ▼ Fotoutrinki s slovesnosti v Skorišnjaku in Selih Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Člani uredništva: Petra Krajnc, Jože Junger, Nataša Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafls Rače. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5 % davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Naklada 1900 kosov. Župan z izvajalci podpisal nove pogodbe za nove naložbe V času poletja in počitnic se je delo v komunalni infrastrukturi v občini Videm nadaljevalo, župan Friderik Bračič pa je z nekaterimi izvajalci podpisal nove pogodbe za dela v cestni infrastrukturi in za nadaljevanje del na kanalizacijskem in vodovodnem omrežju. Prvo od pogodb je župan podpisal v mesecu juliju, takrat za izgradnjo ceste Lj ubstava-Varej a-Dravinj ski Vrh, faza II, v dolžini 3.730 metrov - naložbena vrednost je bila dobrih 429.000 evrov, dela je že izvedlo Cestno podjetje Ptuj kot izbrani izvajalec, konec avgusta pa je bila modernizirana cesta že predana v uporabo. S podjetjem Nizke gradnje Ptuj, direktorjem Mitjem Omulecom, je župan Bračič že podpisal pogodbo za nadaljevanje del na širitvi kanalizacijskega sistema, na odseku Videm. Pogodbena vrednost je ob podpisu znašala okrog 580.000,00 EUR. V HALOZAH SE ŽE GRADI ZADNJA FAZA VODOVODA V petek, 22. avgusta, je župan Friderik Bračič sklical tiskovno konferenco, v okviru katere je novinarjem predstavil vsebino novih pogodb in nove investicije, ki jih na pragu jeseni začenjajo v videmski občini. Z izbranim izvajalcem, podjetjem Žveplan iz Celja, je podpisal pogodbo za modernizacijo in rekonstrukcijo ceste na odseku Mala Vamica-gasilska trojka-Zg. Graškovje, z direktorjema podjetij Nizke gradnje Ptuj in Komunalnim podjetjem Ptuj pa pogodbo za začetek del na še zadnji etapi izgradnje vodovoda Zahodne Haloze, na območju občine Videm. Z deli so kmalu po podpisu pogodbe tudi začeli, in sicer na najvišjem hribu, na Avguštinovem, ki so ga podpisniki pogodbe in novinarji obiskali na dan podpisa. Župan Bračič je ob podpisu dejal: »V letošnjem letu imamo v načrtu modernizirati vsaj 20 kilometrov cest, tak je plan zaenk>'at. Po odprtju dveh odsekov cest v Halozah sredi septembra odpiramo še en dolg, blizu 5-kilometrski odsek v Skoriš-njaku, povezuje pa naselja Mala Varnica, Veliki Okič in Belavšek, naložbena vrednost pa po podpisu pogodb z izvajalcem znaša dobrih 420.000 evrov. Že letos pa začenjamo z izgradnjo novega cestnega odseka, modernizirali bomo cesto na okrog 4 kilometrih, z izbranim izvajalcem, podjetjem Žveplan iz Celja, Župan F. Bračič je v času poletja prve pogodbe za dela v komunalni infrastrukturi podpisal z direktorjem podjetja Nizke gradnje Ptuj Mitjem Omulecom in direktorjem Cestnega podjetja Ptuj Martinom Turkom. Z izgradnjo še zadnjih kilometrov vodovodnega sistema je občina Videm začela ob meji s Hrvaško, na Avguštinovem hribu, z deli že nadaljujejo nekoliko niže v Veliki Varnici. Občina Videm ima v strategiji svojega razvoja zapisano, da doseže naslednje cilje: - od 2007 do 2010 modernizirati okrog 55 km cest, - v letu 2007 je že moderniziranih 12 km cest, - v letu 2008 bo moderniziranih 23 km cest, - v letih 2009 in 2010 bo moderniziranih 35 km cest. pa sem že podpisal pogodbo, cesta pa bo mnogo bolje kot doslej povezala prebivalce naselij Mala Varnica do Zg. Grnškovja v sosednji občini in zaselek gasilska trojka. Tudi pri tej investiciji je občina uspela pridobiti evropska sredstva. Po podpisu pogodbe pa smo konec avgusta že pričeli z deli na vodovodnem sistemu, podpisal sem namreč pogodbo za izvedbo sekundarnega voda z Nizkimi gradnjami Ptuj in soizvajalcem ptujskim Komunalnim podjetjem. Naložbena vrednot je 1.287.000 evrov in okrog 62 odstotkov sredstev smo pridobili iz naslova EU, ostalo pa moramo zagotoviti iz občinskega proračuna. Sekundarni vod bo zajemal okrog 22 kilometrov, na sam sistem vodovoda pa se bo lahko priključi- lo okrog 120 gospodinjstev. S to naložbo pa v občini Videm tudi zaključujemo z izgradnjo javnega vodovoda, saj se bodo po zaključeni investiciji na javni vodovod lahko priključila čisto vsa gospodinjstva v občini, kar smo si navsezadnje že dolgo želeli in bomo lahko to končno tudi uresničili.« TM Podpisniki novih pogodb 22. avgusta: (od leve proti desni) Mitja 13. septembra je bila še slovesna otvoritev ceste v Skorišnjaku. Omulec, Nizke gradnje Ptuj, Jože Cvetko, Komunalno podjetje Ptuj, župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc in Marjan Žveplan, Žveplan, d. o. o., iz Celja. Slovesno ob odprtju moderniziranih cest v Dravinjskem Vrhu in Ljubstavi Prva slovesnost je bila na odseku Selin-šek v Dravinjskem Vrhu, pri hidrantu, druga pa na bližnjem hribu v naselju Ljubstava, kjer pa je slavje zmotilo neurje z močnim dežjem, a cesto so navkljub vsemu predali v uporabo. Občina Videm je dela uspešno izvedla tudi s pomočjo sredstev Evropske unije, evropskega sklada za regionalni razvoj, kjer je uspela s kandidaturo. Obe novi pridobitvi je blagoslovil pater Cristian Balint iz župnije sv. Vida, za pesem so poskrbeli Jari fantje pod vodstvom Dejana Rihtariča in Veseli Jožeki, domačini pa za bogato pogostitev in gostoljubnost. »Naj vas ta cesta dela srečne, promet po njej pa naj poteka varno,« so bile prve besede župana Friderika Bračiča, ki pa je kasneje o obeh pridobitvah v cestni infrastrukturi povedal: »Skupaj danes Zbrani na slovesnosti v Dravinjskem Vrhu, med gosti so bili tudi poslanec Branko Marinič odpiramo okrog 5 kilometrov cest in to in nekateri svetniki občine, za blagoslov modernizirane ceste pa je poskrbel pater na zahtevnem območju, ki je bilo prej Cristian Balint. dostikrat težko dostopno. Za modernizacijo daljšega odseka ceste v Ljubstavi je občina uspela pridobiti dodatna, evropska sredstva v višini dobrih 280.000 evrov, okrog 100.000 moramo zagotoviti iz občinskega proračuna, saj naložba v celoti znaša 380 tisoč evrov. Cenejša je naložba v Dravinjskem Vrhu in okolici, kjer pa so svoj delež sredstev dodali občani po pogodbah, za kar se jim še posebej zahvaljujem. S temi, skoraj petimi kilometri moderniziranih cest, pa se v videmski občini vlaganja v cestno infrastrukturo še zdaleč ne zaključujejo. Letos nas čaka še kar nekaj dela na cestah.« Besedilo in foto: TM Vrvico na cesti v Dravinjskem Vrhu so simbolično prerezali župan Friderik Bračič, pred. KS Videm pri Ptuju Andrej Rožman in predsednik gradbenega odbora Alojz Selinšek. V Ljubstavi pa nam je pred neurjem uspelo narediti le tole fotogra- Za veselo vzdušje so poskrbeli Veseli Jožeki, pridružili pa so se fijo, vse ostalo je bilo zavito v temo. jim tudi pevci Jari fantje. Pošta 2285 Zg. Leskovec v novih prostorih 27. avgust bo ostal zapisan v zgodovino Leskovca v Halozah, predvsem pa si ga bodo zapomnili tamkajšnji domačini, saj se je na ta dan leskovška izpostava pošte preselila v nove prostore, nove, lastne prostore pa je pridobilo tudi TD Klopotec Leskovec v Halozah. V nagovorih so novi pridobitvi, predvsem pa njihov pomen, posebej predstavili župan občine Videm Friderik Bračič, namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije Igor Marinič, predsednica TD Ida Vindiš Belšak in poslanec Branko Marinič, med pomembnejšimi gosti pa so bili še direktor poslovne enote pošte v Mariboru mag. Matjaž Andric, investitor gradnje poslovno-stanovanjskega objekta gradbeništvo Bezjak, direktor Alojz Bezjak in še mnogi drugi. Novi pridobitvi v poslovno-stano vanj -ski zgradbi je blagoslovil leskovški farni župnik Edi Vajda. V kulturnem programu so nastopili: mladi harmonikarji, leskovške ljudske pevke in učenki OS Leskovec s šaljivo točko v narečju. Člani TD so pripravili manjšo razstavo in obilno pogostitev. V KS Leskovec, na lokaciji ob leskovški šoli, v novem pošlovno-stanovanjskem objektu v središču Leskovca, kjer naj bi že letos jeseni v najem ponudili tudi nova stanovanja, je pošta več kot dobrodošla pridobitev. Ida Vindiš Belšak je na slovesnosti med drugim poudarila, da je bila ta ideja njihova, predstavili pa so jo že pred osmimi leti, saj so želeli tudi za svoje društvo nek prostor, kjer bi se lahko dobivali in prirejali večja druženja. Potem so v sodelovanju z občino prišli do zaključka, da je potrebno poiskati investitorja, zemljišče so tako imeli, ki so ga vendarle našli, in gradbeno pod- jetje Bezjak se je odločilo investirati v Leskovcu. Nova zgradba je kar nekaj mesecev čakala na prve stanovalce, vmes so uredili še okolico in dostop do novih prostorov, sedanjim prvim pa naj bi že jeseni sledili novi, v zgornjih stanovanjskih prostorih. »POŠTA SLOVENIJE NE BEŽI IZ MALIH KRAJEV« Novih delovnih prostorov, ki prinašajo boljše delovne pogoje, pa so veseli tudi v Pošti Slovenije, je med drugim povedal namestnik generalnega direktorja Igor Marinič in nadaljeval: »V veliko veselje mi je, da sem ponovno z vami v teh prelepih krajih. Od takrat, ko sem bil zadnjič v teh krajih, opažam velik napredek. Vidi se, da tukaj živijo sposobni, delavni in veseli ljudje. Za poslanca Branka Mariniča vem, da mu nič ni težko in da izkoristi vsak trenutek v dobrobit teh krajev. V Pošti Slovenije pa tudi verjamemo, da Ob odprtju novih prostorov Pošte Slovenije v Leskovcu in prostorov TD Leskovec v Halozah se je zbralo veliko gostov in domačinov ... Simbolično so vrvico pred vhodom v poštne prostore prerezali In še vrvica pred vhodom v turistične prostore ... namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije Igor Marinič, župan občine Videm Friderik Bračič in poslanec Branko Marinič. smo s tem, ko smo postavili, prenovili te prostore, prispevali delček k polepšanju tega kraja, pa seveda k boljši kvaliteti življenja v teh krajih. Pošta Slovenije ne beži iz malih krajev, saj si tudi na podeželju ljudje zaslužijo kvalitetne storitve in pomoč pri vsakdanjem delu.« V novih poštnih prostorih, ki obsegajo okrog 85 kvadratnih metrov površine, je uporabnikom poštnih storitev na voljo sodobno opremljeno okence za sprejem in izročanje poštnih pošiljk, opravljanje denarnih storitev in večje število poštnih predalov. Za celotno naložbo je Pošta Slovenije namenila okoli 130 tisoč evrov. Besedilo in foto: TM Vodilna moža Pošte Slovenije z upravnico Vero Sakelšek in ostalimi uslužbenci pošte v Leskovcu CaTV Videm - aktualne informacije Kot smo poročali na INFO kanalu, je UPC Telemach konec avgusta posredoval občanom drugi izvod pogodbe, hkrati pa so občani dobili sredstva iz pogodbe na svoj račun. Če kdo sredstev ni dobil, mora preveriti pravilnost svojega računa. Po številu podpisanih pogodb smo dosegli zastavljeni cilj. Za tiste naročnike, ki še niso vrnili podpisane pogodbe in so se pozneje odločili za ponudbo UPC Telemacha, velja, da lahko pogodbe še vedno posredujejo na UPC Telemach. Pogodbe se bodo zbirale nek čas in na to v paketu reševale. Ponudba UPC Telemacha se ni spremenila. UPC Telemach je trenutno v fazi iz- gradnje optične povezave med Ptujem in Vidmom, kar bi naj po izjavah odgovornih pri Telemachu zaključili do srede oktobra. Nato bi do konca oktobra uredili vso potrebno infratsrukturo na centrali v Vidmu in na primarnih linijah iz Vidma. V tem času bi tudi posredovali novo programsko shemo in ponudbo UPC Telemacha. Se-kundar bi bil na vrsti zadnja dva meseca. V tem času bi naročnikom ponudili tudi možnost razširjene ponudbe, ki pa jo lahko zaiteresirani najdejo na spletnih stranek UPC Telemach. Vzporedno se rešujejo tudi vprašanja, povezana z lokalnim programom, kjer je izhodišče, da se zagotovi kvalitetna povezava in bogatejša vsebina. Dokler ne bo nove tehnične posodobitve, bo stanje na SIP TV nespremenjeno. Ob ustrezni tehnični posodobitvi bo tudi Občina Videm pristopila k aktivnejšim vsebinam pri lokalnem informativnem programu, dokler pa je program tehnično moten, ga uporabljamo za rezervacijo terminov v programski shemi. Vsekakor si mnogi želijo stopiti v novo leto z novo ponudbo UPC Telemach, zato so prizadevanja komisije usmerjena v stalno vztrajanje za čim hitrejšo izvedbo dogovorjene investicije. Mag. Janez Merc, predsednik komisije za CaTV Naravne nesreče so izziv za pristojne Toča je povzročila ogromno škodo na objektih, pridelkih, tudi v vinogradih. Za nami je ena naj večjih naravnih nesreč v Podravju, neurje s točo, kije 15. avgusta 2008 oplazilo tudi Občino Videm. Ker je bila ta nesreča priložnost za prizadete kot tudi za tiste, ki so nudili pomoč, kamor pa sodijo predvsem gasilci, je prav, da ti jasno sporočijo svoje potrebe. Gasilci so pripravljeni opraviti svoje delo zelo profesionalno, da bi pa to lahko počeli, ni dovolj le pripravljenost, ampak so za to potrebna velika sredstva in mnogo samoodrekanja. Gasilska zveza Slovenije je pripravila nabor potreb gasilcev, od odgovornih pa pričakujemo, da se do teh tudi opredelijo. Preko resornega ministrstva bi morali uveljavljati: o plačilo zdravstvenih pregledov operativnih gasilcev; o plačilo življenjskega in nezgodnega zavarovanja za operativne gasilce (pol bi naj plačala država, pol pa lokalna skupnost). Predlog je plačilo 20 €, zraven pa še nezgodno zavarovanje, po 10 letih naj bi bil operativni gasilec upravičen do plačila življenjsko-nezgodnega zavarovanja; o stimulacijo delodajalca: delodajalec bi moral imeti 10-20-odstotni popust pri prispevkih in dajatvah v primeru, če zaposluje operativnega gasilca; o popust pri javnih prevoznih sredstvih za operativne gasilce; o popust pri obveznem in kasko zavarovanju vozil do 20 %; o bonificirano delovno dobo za poklicne gasilce in gasilce v poklicnih jedrih; o ukinitev DDV-ja za nakup gasilske tehnike in opreme; o 2-odstotno dohodninsko olajšavo. • Za ostale člane gasilske organizacije bi se naj pri naših naj večjih trgovcih na podlagi gasilske izkaznice poskušale pridobiti določene ugodnosti. Najprej bi poskusili pri Mercatorju, kasneje v Šparu in Tušu. • Z Mobitelom je potrebno doseči dogovor za brezplačne klice med gasilci in znižati tarifo za klice. • Popuste bi skušali uveljaviti tudi na raznih smučiščih, v hotelih in termah. To so le nekatere od usmeritev, ki bi stimulativno in motivacijsko vplivale na delo gasilske organizacije. V kolikor družba in v njej ogdovorni ne bodo pri-suhnili potrebam gasilske organizacije, lahko tudi takšne, kot je zadnja nesreča, izničijo vso pripravljenost za delo, česar pa ne bodo čutili le gasilci, ampak vsi ogroženi občani. Mag. Janez Merc Foto: Rado Škrjanec Štab civilne zaščite Občine Videm Cilji so v pripravljenosti, žal pa brez operative ne gre Na zadnji seji ŠCZ Občine Videm je bilo kar nekaj tem, ki so namenjene pripravljenosti služb za zaščito in reševanje, med njimi predvsem gasilcem. V tem letu je proračun Občine Videm sledil potrebam štaba, da se poveča pripravljenost na področju poplav. Zato so se planirala tudi sredstva za nakup čolna. Zal pa v tem trenutku nismo uspeli najti prave rešitve, ker opreme, ki se išče, na tržišču ni mnogo, pa tudi cene so nekoliko višje od planiranih. Tako je posredovan nov poziv za oddajo ponudb, v proračunu pa bo potrebno pri rebalansu planirano vsoto vsaj malo povečati. Čoln s potrebno dodatno opremo bi bil nujno potreben za najbolj izpostavljene naloge v primeru poplav, zato bo temu moralo slediti tudi usposabljanje voznikov. Štab pa je tudi v skladu z aktualnimi nesrečami planiral aktivnosti za naslednje leto. Materialna sredstva bi morala slediti potrebam po eventualnem pokrivanju objektov. Pričakovati je namreč, da nesreča, kije za nami, ni zadnja. Ocenjuje se, da bi vsaka gasilska enota potrebovala še vsaj eno lestev, prav tako bi morali imeti na zalogi nekaj cerad za pokrivanje objektov in tistega dodatnega materiala, kije potreben za nameščanje. Še vedno pa bo to le oprema za nesreče manjšega obsega, kajti za primer, kot je Ptuj, ni možno planirati. Vse je povezano s prevelikimi finančnimi obveznostmi, zato mora biti v takšnem primeru prisotna medsebojna pomoč. Pri pregledu nesreče, tj. posledic toče z neurjem, smo ugotovili, da so zaščitni ukrepi uspešno opravljeni ob dejstvu, da je hujši del nesreče obšel naše kraje. Velja pa poziv občanom, da tam, kjer so začasne rešitve (folije in pul pen) nemudoma pristopijo k dolgoročnim rešitvam, saj lahko le malo slabše vreme, ki še sploh ne bo nesreča, naredi pravo nesrečo. Dolgoročna sanacija je v pristojnosti lastnikov, katerim pa za v bodoče predlagamo, da svoje objekte tudi zavarujejo. Nesrečam se ne bomo mogli nikoli izogniti, prav pa je, da s svojim odgovornim ravnanjem zmanjšamo verjetnost za njihov nastanek, v kolikor pa to ne gre, pa tudi zmanjšamo škodo, ki jo nesreče povzročijo. Zase in za svoje premoženje je najprej odgovoren vsak sam. Ko pa obseg presega našo zmožnost, pa je na vrsti služba za zaščito in reševanje. Mag. Janez Merc Poslanski kotiček z Brankom Mariničem Kmalu se bo izteklo mandatno obdobje 2004-2008. V tem času smo bili priča številnim spremembam na različnih področjih. Kako pa vi ocenjujete iztekajoči se mandat? Poslanec Branko Marinič: »Prav ta mandat je mandat velikih sprememb. Z volitvami 2004 smo dobili koalicijo pomladnih strank in DeSUS-a, ki je bistveno spremenila koncept vodenja in upravljanja države. Spremenil se je pristop do državljanov, gospodarstva. Spremenili smo odnos do opozicije. Lahko rečem, da ta mandat ocenjujem kot uspešen mandat.« Sami ste opravljali delo poslanca Državnega zbora RS. Kako bi ocenili svoje delo? Poslanec Branko Marinič: »Da sem bil izvoljen za poslanca, je bila volja ljudi. In sebi ter ljudem sem se zavezal, da bom delal v dobro vseh. Delo, ki sem ga opravljal z veseljem, ocenjujem kot dobro, zavedam pa se, da ni nič tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše.« Ste na kakšen dosežek posebej ponosni? Poslanec Branko Marinič: »Dokazali smo, da smo precej boljši od prejšnje politične elite. Spoprijeli smo se z reformami, s katerimi smo Slovenijo popeljali do dosežkov, ki v EU nimajo primerjave. Trendi gospodarske rasti, izvoza, investicij, plač, pokojnin, zaposlenosti. Dobili smo evro, smo v Schengenskem območju, uspešno smo zaključili polletno predsedovanje EU.« Na letošnjih državnozborskih volitvah ste se odločili za ponovno kandidaturo. Bo v drugo lažje, glede na štiriletne izkušnje, in kakšne načrte pripravljate za prihodnje obdobje? Poslanec Branko Marinič: »Ponovna odločitev za kandidaturo je zame bila težja od prve. Priznati moram, da sem se v prvem mandatu marsikaj naučil. Spoznal sem mnoge bližnjice do dodatnega državnega denarja. Ljudje zahtevajo vedno več. Neradi se spomnijo, kaj dobrega je bilo v preteklosti. Želijo vedeti, kaj bo jutri, kaj bo v prihodnje. Vse to pa zahteva mnogo osebnega odrekanja na vseh področjih, če želiš biti še boljši. In tega si želim, biti dober - boljši, kar pa od človeka zahteva trdo in predano delo.« Ste že zasnovali kakšne konkretne načrte, ideje? Poslanec Branko Marinič: »Kot poslanec DZ RS moraš tesno sodelovati z občinami širšega območja. Zastopati moraš njihove razvojne načrte, strateške usmeritve, ki jih je potrebno vnesti v številne vsebine posameznih zakonov. Slednje pa sprejema in potrjuje Državni zbor RS. Mnogokrat poslušam očitke, kaj je ta ali oni poslanec naredil za našo občino. Naloga poslanca je sprejemati zakonodajo, skozi katero občine dobivajo pristojnosti in investicijski denar, da se lahko razvijajo na različnih področjih. Kakšni so načrti občin, pa je delo županov, občinskih svetov in občinskih uprav.« Bi ob koncu želeli še kaj dodati? Poslanec Branko Marinič: »Dodal bi, da je Slovenija še vedno v objemu nekaterih lobijev, denimo gradbenega, ki ga, kljub spremembi nekatere področne zakonodaje, nismo uspeli povsem onemogočiti. Prav tako je veliko zlorab »civilne družbe« in »strokovne javnosti«, za katerimi se skrivajo politični botri tranzicijske levice.« Stanka Letonja Festival Slovenske demokratske stranke v Stični V soboto, 17. avgusta, se je v Šentvidu pri Stični odvijal festival Slovenske demokratske stranke. Kljub slabemu vremenu se je festivala udeležilo 17.000 članov in simpatizerjev stranke. Zbranim se je prvič predstavila celotna ekipa, ki bo kandidirala na državnozborskih volitvah. Za! pa so morali manjkati tisti, ki jih je avgustovsko neurje s točo najbolj prizadelo in so odpravljali nastale posledice. Predsednik stranke Janez Janša se je v svojem nagovoru spomnil preteklosti. Poudaril je, da država ne more in ne sme biti le institucija. Biti mora prostor, kjer je doma dobro. Biti mora vsem in vsakomur domovina. Janez Janša je kandidate predstavil tudi v Prekmurju. Ekipa, ki se je v Stični prvič predstavila in bo kandidirala na državnozborskih volitvah, je skupek svežine, različnih poklicev, izkušenj, znanj in sposobnosti. In prav ta ekipa se bo zavzemala za vlaganje v ljudi, zagotavljanje zdravega življenjskega okolja, za pravičnejšo delitev ustvarjenega. Pred štirimi leti je bila začrtana nova pot. Na tej poti, pravi poti, želi ta ekipa nadaljevati. To je pot, na kateri se dela za skupno dobro vseh nas in se verjame v to, kar se počne. Besedilo in foto: Stanka Letonja Zbrane na festivalu SDS je nagovoril predsednik stranke in predsednik vlade Janez Janša. 1. srečanje krajanov KS Lancova vas - v uporabo predali nov odsek ceste, poslej tudi grb in zastava V KS Lancova vas so v petek, 20. junija, na slovesen način obeležili 10-letnico delovanja njihove krajevne skupnosti, ob tem pa pripravili 1. srečanje krajanov KS Lancova vas, svojemu namenu so predali nov odsek asfaltirane ceste, razvili so grb in zastavo ter prvič podelili zahvale in priznanja. Srečanja v Lancovi vasi so se udeležili tudi videmski župan Friderik Bračič, dir. občinske uprave mag. Darinka Ratajc, nekateri občinski svetniki, pred. sosednjih KS in predstavniki društev iz Lancove vasi. Praznovanje se je dejansko pričelo v Popovcih, kjer so predali v uporabo novo pridobitev v cestni infrastrukturi - novo-asfaltirani odsek ceste Pečnik-Kozel. Ta del naselja je na željo tamkajšnjih prebivalcev šele od nedavnega priključen v KS Lancova vas. Predsednik KS Lancova vas Anton Jus se je ob tem zahvalil občinskemu svetu in županu, pa tudi Srečanje so z domačo pesmijo obogatili ljudski pevci in pevke FD Lancova vas. Zbrane je na osrednji slovesnosti nagovoril prvi mož KS Lancova vas, pred. Anton Jus. svetnikom KS Lancova vas, ki so podprli ta projekt, in hkrati izrazil zadovoljstvo, da je investicija zaključena in bo poslej služila svojemu namenu. Spregovoril je tudi župan Friderik Bračič, ki se je s tamkajšnjimi krajani prav tako veselil še ene nove pridobitve. Nov cestni odsek je blagoslovil p. Slavko Stermšek, trak pa so prerezali pred. Anton Jus, župan Bračič in Ida Kojc, svetnica KS Lancova vas. Za kulturni program so poskrbeli ljudski pevci in pevke FD Lancova vas, tamkajšnji domačini pa so vse obiskovalce gostoljubno pogostili. POSLEJ Z NOVIM GRBOM IN ZASTAVO Praznovanje se je nato preselilo v šotor ob vaškem domu, kjer je zbrane na osrednji slovesnosti najprej nagovoril predsednik Jus, ki je v svojem nagovoru na kratko predstavil 10-letno delovanje, prizadevanja, pa tudi številne uspehe v KS Lancova vas. Nato pa so ponosno in z velikim veseljem razvili še zastavo in predstavili grb. Uradni del praznovanja so v Lancovi vasi zaključili s podelitvijo priznanj in zahval; priznanja so podeli za dosežke na področju podjetništva in obrti, kulture, športa, glasbe in ohranjanja kulturne dediščine, zahvale pa za vsestransko pomoč pri delovanju KS Lancova vas. Lancovljanom je ta dan ob njihovem srečanju čestital tudi videmski župan Bračič, Dušan Serdinšek v imenu vseh prisotnih pred. KS, za dobro sodelovanje pa so se pred. Jusu zahvalila tudi društva, ki delujejo v Lancovi vasi. Za kulturni program so tudi na osrednji slovesnosti poskrbeli člani FD Lancova vas, ki so v tistih dneh slavili 25. obletnico svojega delovanja, vse obiskovalce pa so ob koncu še pogostili. PK Fotoarhiv KS Še posebej ponosno in svečano so razvili zastavo in predstavili grb KS Lancova vas. Ena izmed dobitnic priznanj je bila tudi Lea Murko, ki je prejela priznanje za izjemne dosežke na področju športa. Nove pridobitve in druženje ob prazniku KS Sela Konec julija, ob aninem, ko je v podružnični cerkvi sv. Družine na Selih tradicionalno žegnanje, so v KS Sela pripravili novo praznovanje. Krajevni praznik so popestrili z nekaj športnimi dogodki, odprtjem prenovljene ceste v Trnovcu in osrednjo proslavo v kulturni dvorani, kjer so razglasili tudi najboljše na letošnjem nogometnem srečanju, Anina nedelja pa je bila še posebej praznično obarvana, saj se je pri slovesni maši zbralo veliko ljudi. Martin Beranič, podpredsednik KS Sela, je na krajevni proslavi med drugim povedal: »Za nami so mnoge uspešno izpeljane in zaključene investicije. Med dogodki v KS Sela bi omenil spomladansko čistilno akcijo, postavili smo prvomajsko drevo, pripravili proslave ob praznikih, skupaj s kulturnim društvom smo poskrbeli za srečanje starejših krajanov. Posebej zanimivo pa je bilo konec junija, ko smo se Selani v velikem številu - skupaj nas je bilo 80 - udeležili letošnjega srečanja Selanov, ki je letos potekalo v Selu pri Žirovnici. Ponosni smo tudi na pridobitev v Trnovcu, V Trnovcu so župan Friderik Bračič, podpredsednik KS Martin Beranič in eden od starejših krajanov Franc Krušič odprli prenovljeni odsek občinske ceste. Naložba je občino veljala 79.000 EUR. &S4CEV Sli Prva obletnica blagoslova kipa Marije Kraljice miru iz Medžugorja ... Zanimivo je bilo tudi na nogometni zelenici, kjer so se v nogometu pomerile ekipe iz vseh vasi krajevne skupnosti. kjer smo ob krajevnem prazniku odprli modernizirano cesto, veselimo pa se tudi vseh novih pridobitev, ki jih bomo lahko uresničili ob pomoči občine. Letošnji krajevni praznik smo obarvali z nekaj športnimi in kulturnimi prireditvami in hvala vsem, ki ste sodelovali zraven.« In kot smo še slišali na Selih, se krajani že veselijo prihodnjega leta, ko naj bi se začela težko pričakovana prenova šolske podružnice. 14. SEPTEMBRA PRVA OBLETNICA BLAGOSLOVA KIPA MARIJE KRALJICE MIRU Praznično pa je bila v kraju obarvana tudi nedelja, 14. septembra, ko so s svečano mašo v podružnični cerkvi sv. Družine z molitvijo in kulturnim programom proslavili prvo obletnico blagoslovitve kamnitega kipa Marije Kraljice miru, postavljenega na visok kamniti steber pri cerkvi na Selih. Ob kipu se verniki pogosto zbirajo in molijo, v kraju in župniji pa za okolico kipa lepo skrbijo. TM Foto: Uroš Matjašič, TM Za dobro voljo sta poleg selskih ljudskih pevk poskrbela mlada muzikanta, brata Alen in Žan iz Trnovca. Razgiban in slavnosten 4. praznik KS Tržeč KS Tržeč je v dneh, ko se poletje počasi poslavlja in prihaja jesen, praznovala svoj 4. praznik. Že drugi mandat za napredek in razvoj krajevne skupnosti, z nekaj več kot 500 prebivalci iz Tržca, Jurovcev in dela Majskega Vrha, skrbi Dušan Serdinšek s svojimi predstavniki omenjenih krajev. Sredstva v skupnem znesku okrog 20.000 evrov so razdelili za obnovo cest v krajevni skupnosti, obnovljen pa je bil tudi Lisjakov križ ob gramoznici v Tržcu, ki je v sodelovanju z lastniki, Bezjakovimi iz Tržca, dobil novo ograjo. V okviru praznika se je praznovanje začelo že v začetku avgusta s tradicionalnim splavarjenjem. Kot že nekaj let do sedaj, so tudi letos splavarili vsi tisti, ki jih privlačijo vodni športi. Z enim splavim, ki sprejme kar lepo število veseljakov, in osmimi čolni so krenili od Djočanove kmetije po Dravinji navzgor vse do Jurovcev. Kljub vsej vnemi in veselju pa je mnoge spremljal na vodi grenak priokus, ob spominu na tragedijo, ki seje zgodila v Sevnici pri hidroelektrarni Blanca. Mokro veselje je kljub vsemu trajalo na trdnih tleh še dolgo v noč. Ob krajevnem prazniku so slavnostno prerezali tudi trakova na dveh obnovljenih cestah. Na toplo petkovo popoldne, 22. avgusta, so svečano odprli odsek ceste v Tržcu; od Kelčevih do Milošičevih, ki do sedaj niso imeli urejene dovozne poti. Zahvala gre predvsem bratoma Rus, Francu in Tonetu, ki sta podarila del zemljišča in tako omogočila, da so lahko nemoteno stekla dela za izgradnjo infrastrukture. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi vseh ostalih, ki so kakor koli pomagali. Prireditev se je odvijala pred Krepečko jamo, od katere je sedaj tudi nova asfaltirana pešpot do Božičkovih, od Božičkovih do trgovine pa je dotrajana cesta dobila novo prevleko. Kot se za slavnostne otvoritve spodobi, so ob tej priložnosti zapeli tudi pevci iz Jurovcev, navzoče pa je pozdravil tudi podžupan Bojan Merc. Zadovoljni Trževčani so se pri Krepečki jami ob jedači in dobri kapljici veselili vse do mraka. Že v naslednjem tednu, 29. avgusta, se je prav tako na petkovo popoldne praznovanje prestavilo na drugi konec krajevne skupnosti, v Jurovce. Pripravljalna dela za širitev ceste od Hvaca do Majhnovih so bila narejena že v lanskem letu, letos pa so bila ta dela z asfaltiranjem tudi zaključena. Tudi v Jurovcih so se zbrali domačini in vsi, ki jih napredek krajevne skupnosti veseli. Za dobro voljo je poskrbel domačin Albin s svojim osličkom, ki je popestril otvoritev, zapeli pa so domači pevci. Prireditve se je udeležil tudi videmski župan, kije izrazil zadovoljstvo ob vseh odprtjih prenovljenih cest v krajevni skupnosti Tržeč. Mojca Kmetec Foto: MK, TM Vsi tisti, ki so splavarili varno na suhem ... Otvoritev ceste in asfaltirane pešpoti v Tržcu pri Krepečki jami. Pot Vesela druščina, ki se je veselila nove pridobitve pri Krepečki je dolga 150 m, ob njej pa bi naj postavili tudi klopce in poskrbe- jami. li za varnost. Tudi v Jurovcih so odprli modernizirani odsek ceste. »Na mladih svet stoji« in na napredku krajevne skupnosti. Zaključek pokritja hleva na Djočanovi kmetiji v Tržcu Obnovljen hlev na Djočanovi kmetiji je pokrit, dokončno podobo pa bo še dobil. V Etnografskem društvu Tržeč ne počivajo, prav nasprotno. V program dela za leto 2008 so zapisali kar nekaj ciljev in projektov, ki jih skrbno, z veliko vnemo in vso predanostjo tudi uresničujejo. V četrtek, 14. avgusta, so se člani društva in ljubitelji domače kulturne dediščine zbrali na Djočanovi domačiji, ob zaključku pokritja hleva. Z žarom v očeh nas je predsednik ED Tržeč mag. Ivan Božičko popeljal skozi sobe domačije, ob razlagi in ogledu te kulturne dediščine pa nas je kar popeljalo v preteklost. V čase, ki jih nismo nikoli doživeli, a smo jih lahko skozi sprehod po domačiji dodobra začutili. »Še v tem letu želimo obnoviti hlev na Djočanovi kmetiji,« pravi predsednik ED Tržeč mag. Ivan Božičko. Pokritje hleva spada v II. fazo adaptacije Djočanove kmetije, saj so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev morali le-te razdeliti na več podfaz. Predsednik ED je izrazil željo, da bi jim še v tem letu uspelo realizirati fazo A, to je obnovitev hleva. V načrtu imajo tako obnovitev staje za govedo, konje in prašiče, jasli za seno, posteljo za pastirja in pa fasado. Ob tej priložnosti se je mag. Božičko zahvalil vsem, ki so v ta projekt verjeli, mu dali dušo, vlagali svoj čas in trud ali kakor koli pomagali pri izvedbi tega dela projekta, v katerega je bilo vloženo preko tristo delovnih ur. Zahvala pa je name- njena tudi vsem članom ED, režijskemu obratu občine Videm, KS Tržeč in vsem donatorjem. Naši predniki so nam pustili spomine na čase, v katerih so živeli. Na nas samih pa je, da to dediščino cenimo, spoštujemo, ohranjamo ..., da bodo naši zanamci čutili čas, v katerem smo živeli mi. Besedilo in foto: Stanka Letonja Blagoslov križa v Šturmovcih V sklopu tretjega tradicionalnega srečanja smo v Šturmovcih tretjo soboto v juniju blagoslovili križ. Po ustnem izročilu je bil prvotni križ na tem mestu blagoslovljen leta gospodovega 1913 in bil dvakrat obnovljen. Dosedanjega je dala obnoviti pokojna Frančiška Ciglar, po domače Metečova Frančka, zato je bil ta križ znan bolj kot Metečov križ, ker je sta! na njihovem zemljišču. Dosedanji križ j e bil popolnoma dotrajan, saj je preživel mnoga burna obdobja slovenske zgodovine, od dveh vojn, poplav in drugih dogodkov, ki spremljajo naša življenja. V obdobju dravske banovine je bil ob križu zgrajen še most čez Studenčnico, med 2. svetovno vojno pa več strelskih jarkov, katerih nekaj ostankov vidimo še danes. Seveda so jih morali Pri blagoslovu se je zbralo veliko ljudi. Šturmovčani pri obnovljenem križu, ki ga je blagoslovil pater Crisfian Balint. kopati vaščani. Mimo tega križa so bežali še zadnji vojaki poražene nemške vojske in nekateri so ob tem potoku pustili svoje življenje. Vaščani so postavili križ v upanju in veri, da bi jih ta varoval pred večkratnimi poplavami in drugimi življenjskimi nevšečnostmi, k njemu so se zatekali po pomoč tisti, ki so jo najbolj potrebovali: straši so prosili za zdravje otrok, hčere in sinovi so prosili za zdravo življenje svojih staršev, nekateri nesrečniki so prosili za srečno vrnitev sinov iz obeh svetovnih vojn. Pred križem so puščali vse tiste tihe prošnje, ki so jih nosili v svojih srcih. Dolgo je bil v ljudeh spoštljiv odnos do tega obeležja. Zato so se ob mimohodu vedno prekrižali, hvalili Jezusa in Marijo. Moški so obvezno dvignili klobuke in nekateri tudi pokleknili. Tu so umrli Šturmovčani dobivali zadnji postanek in vaški očenaš na poti na videmsko pokopališče. Ob veliki noči so bila ob tem križu tudi vsakoletna žegnanja. Zal danes mnogo tega ni več in so taka dejanja le še za spomin. Dosedanji križ je dolgo služil svojemu namenu in poslanstvu, zato smo ga po dolgih letih bili dolžni obnoviti. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, kije takoj začel z delom. Odstranil smo stari križ in ograjo, stara in dotrajana drevesa, navozili nekaj zemlje in nasadili nova drevesa. Mizarju, gospodu Janku Baničeku, je bila zaupana izdelava novega križa in ograje, kar je opravil čudovito, zato naj mu še Bog poplača. Razpelo Jezusa Kristusa je darilo gospoda Ludvika Klajnška iz Šturmovcev. Podoba matere Marije je darilo gospe Marije Sakelšek iz Šturmovcev, ki jo je dobila v dar od pokojne matere Barbare. Da smo lahko speljali ta projekt, gre zahvala vsem donatorjem in tistim, ki so s čimer koli ali kakor koli pomagali. Prijeten sončen dan pa nam je bil v pomoč, da smo se zadržali in pokramljali ob domačih dobrotah. TM Videmski upokojenci aktivno skozi poletje Društvo upokojencev Videm je bilo aktivno in delovno v svoji dejavnosti tudi v poletnih mesecih. V juliju smo izvedli že sedaj tradicionalno kolesarjenje po ravninskem delu naše občine. V Vidmu se nas je zbralo okrog 45 članic in članov. Pot nas je najprej vodila v Lancovo vas, kjer smo imeli prvi postanek pri Jožetu in Žaliki Klinc, ki sta nas okrepčala z dobro viljamovko. Nato smo Obiskali smo tudi Golte ... Obiskali in obdarili smo našega najstarejšega člana Jakoba Trafela, ki mu želimo predvsem zdravja in skupnih druženj z upokojenci. se odpeljali do člana upravnega odbora DU Videm, Franca Turka, z ženo Marjano sta nas kot vedno zelo dobro sprejela in pogostila. Pot nas je potem peljala preko Sel v Bolečko vas, do gostišča Martin, kjer nas je čakala bogata kmečka malica, ki so jo pripravile družine Turk, Plajnšek in Flajs iz Lancove vasi. Po dobrem okrepčilu smo potem pot nadaljevali skozi Zg. Pristavo in Popovce do Jurovcev, kjer smo spet imeli manjši počitek ob kavici in domači kapljici pri Francu in Marjani Sitar. Rekreativno kolesarjenje smo zaključili z veselim druženjem v gramoznici v Tržcu. Julija smo izvedli tudi redni letni izlet. Tokrat smo se z dvema avtobusoma najprej odpeljali v Velenje na ogled rudnika. Z zanimanjem smo si ogledali rudnik v globini 200 m pod zemljo in vsi smo po ogledu (ki je bil zelo strokoven), ugotovili, daje rudarski kruh zelo trdo zasluženi kruh. Po ogledu rudnika smo pot nadaljevali v Mozirski gaj, kjer smo si z veseljem ogledali ta prelepi cvetlični raj, kjer se ti srce razveseli ob pogledu na prekrasne cvetlice in urejenosti tega parka. Pot smo nadaljevali na Golte, kjer smo se nekateri z gondolo odpeljali na sam vrh, nekateri pa so se zabavali v bližnjem gostišču. Po vrnitvi s hriba smo se potem odpeljali v dolino, do gostišča Vid, kjer je bila večerja in zabava ob frajtonarici. OBISKALI NAŠEGA SLAVLJENCA JAKOBA Predstavniki DU Videm smo julija obiskali in simbolično obdarili našega najstarejšega člana društva, to je bil Jakob Trafela iz Vidma. Jakec so bili rojeni 18. 7. 1918, v Ljubstavi v Halozah. Po končani osnovni šoli so se izučili za krojača. Nato so morali v nemško vojsko, kjer so bili vse do leta 1945. Po vrnitvi so se potem kmalu zaposlili na Kmetijskem kombinatu Ptuj, tozd - Slovenske gorice, kjer so bili zaposleni vse do svoje upokojitve, leta 1983. V zakonski zvezi se jim je rodilo 6 otrok, danes pa jih že razveseljuje 9 vnukov in pravnuki. Jakecu želimo v imenu društva še veliko lepih trenutkov življenja in da bi se še velikokrat udeležili naših društvenih prireditev. DELČEK POLETJA SMO PREŽIVELI NA MORJU V začetku avgusta smo spet izvedli rekreacijski izlet na morje v Izolo. Po prihodu v Izolo smo se vkrcali na ladjo, s katero smo imeli panoramsko vožnjo po slovenskem morju. Na ladji je bilo Na kolesih smo prevozili lep kos naše občine. Privoščili smo si tudi kratek poletni oddih na morju. zelo veselo ob okusno pečenih ribah, dobrem refošku in Topolovčevi frajtonarici. Triurna vožnja nam je tako kar prehitro minila. Potem smo imeli prosto popoldne za kopanje, zvečer pa smo se zadovoljni odpeljali proti domu. Vodstvo društva načrtuje tudi za jesenske mesece nekaj zanimivih izletov in prireditev. Že sedaj vabimo vse včlanjene v društvo, da se naših prireditev polnoštevilno udeležijo. Posebej obveščamo vse članice in člane društva, da sprejemamo prijave za skupinsko 7-dnevno letovanje v hotelu Delfin v Izoli, med 25. 11. in 1. 12. 2008. Cena polnega penziona je okrog 41 evrov. Naj Vam bo prijetna jesen. Z lepimi pozdravi. Franc Koderman, predsednik DU Videm Med našimi občani - slavljenci Mesec julij je bil zelo bogat z jubilanti, starimi 90 in 91 let. Vse štiri jubilante so obiskali župan Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko in predstavnica ZK sv. Uda Bernarda Galun, jih obdarili ter se z njimi in njihovimi svojci zadržali v prijetni družbi. JUBILANT JAKOB TRAFELA Jakob Trafela seje rodil 18. 7. 1918 v Ljubstavi. Izhaja iz petčlanske družine. Že v otroštvu, ko je bil star šest let, mu je umrl oče, pri osmih letih pa še mati. Tako je s sestrami odraščal pri sorodnikih. Izučil se je za krojača, nato pa odslužil vojaški rok. Ko se je začela II. svetovna vojna, je bil kot vojak mobiliziran v nemško vojsko, bil ujet v Franciji, od koder se je vrnil 1945. leta. Zaradi mobilizacije in ujetništva v domovini dolgo ni dobil službe. Delal je kot sezonski delavec na žagi na Ptuju, po nekaj mesecih pa se je redno zaposlil v sedanjih Slovenskih goricah in se leta 1982 upokojil. Poročil seje z ženo Angelo, ki pa mu je leta 2001 umrla. V zakonu so se Trafelovima rodili dve hčeri in trije sinovi. Danes jubilanta Jakoba razveseljuje 9 vnukov in 5 pravnukov. Živi pri Slavkovi družini, kamor zelo pogosto prihajajo sinova in hčere s svojimi družinami. Čudovito preživlja jesen življenja, tega pa mu želimo še vrsto let. ŠE NA MNOGA ZDRAVA, SREČNA LETA ANI PLAJNŠEK Po »tiskarski napaki« smo za leto dni mlajšo naredili Ano Plajnšek, ki se je rodila 21. 7. 1917 družini Mihelič v Zg. Kaplji na Kozjaku. Bila je drugi od petih otrok. Tudi ona je preživljala kruto otroštvo pri dedku in babici, z devetimi leti pa je šla služit v Radlje, kjer je preživela naj lepša otroška leta. Ni bilo možnosti, da bi se šolala, zato seje z 19. leti zaposlila v Mariboru, pri veleposestniku Podlestniku, in tam srečala bodočega moža, Alojza Plajnška iz Dolene. Preselila sta se na manjšo kmetijo, kjer sta skušala težko delo v Halozah. Poročila sta se leta 1940. V zakonu se jima je rodilo troje otrok, dve hčeri in sin, ki pa jo s svojo družino redno obiskuje in skrbi za lepo življenje matere v jeseni življenja. Razveseljujejo jo še 4 vnuki in 3 pravnuki. Gospa Anica, še na mnoga zdrava, srečna leta. SLAVLJENKA ROZIKA MUZEK DOČAKALA ČASTITLJIVIH 90 LET Rozika Muzek, z dekliškim priimkom Zemljak, je bila rojena 13. 8. 1918 v Pobrežju. Danes preživlja jesen življenja v Domu upokojencev Ptuj, kjer zanjo zelo lepo skrbijo. Bila je zadnja od 6 otrok. Preživljali so se na kmetiji. Osnovno šolo je z odliko končala v Vidmu pri Ptuju, kjer sta ji bila naj ljubša predmeta ure šivanja in petja, kar jo je spremljalo celo življenje. Izučila se je za zelo dobro šiviljo, vendar je bila med II. svetovno vojno izgnana v Lienz. Leta 1949 se je poročila z Maksom Muzekom, rodili sta se jima dve hčeri (Milena in Ivanka). Ima dva vnuka. Sin druge hčere pa je umrl v prometni nesreči v Johannesburgu v Južnoafriški republiki, kjer živi hči Ivanka z možem že od leta 1975. Rozika je od novembra 2006 stanovalka Doma upokojencev Ptuj, kjer zanjo skrbijo prijazno osebje in hči Milena. Pa še besede Rozikine hčere ob visokem jubileju: »90-letnico rojstva naše drage Rozike smo tudi z njenim petjem zelo lepo proslavili. Obiskali so jo župan Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko in predstavnica ŽK Bernarda Galun, zato se v njenem imenu vsem prisrčno zahvaljujem. Hvala tudi sestri Majdi in osebju Doma upokojencev Ptuj za vse, kar so naši mami pripravili ob njenem jubileju. Naši slavljenki pa želim predvsem še veliko zdravja in dobre volje.« Enake so želje tudi obiskovalcev iz Vidma. V DOMU V MURETINCIH NA OBISKU PRI ROZALIJI BUKOVIČ Isti dan smo v Domu upokojencev Mu-retinci obiskali tudi jubilantko Rozalijo Bukovič, z dekliškim priimkom Verbega, kije bila rojena 14. 8. 1918 v Zg. Grusov-ljah, Šempeter v Savinjski dolini. Svoje otroštvo je preživela pri stricu na »Dobravi«, Dolena. Osnovno šolo je končala na Rodnem Vrhu. Leta 1937 seje poročila z Rudolfom Bukovičem v Kočice. Po nekaj letih sta si zgradila novo hišo v Doleni 26. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, dve hčeri in pet sinov. Sinovi so odšli v tujino, od koder se zelo radi vračajo v svojo rojstno hišo. Jubilantko danes razveseljuje 11 vnukov in 11 pravnukov. Vse življenje je težko delala na haloški zemlji in skrbela za svojo družino. Skupaj z možem sta preživljala jesen življenja v Domu upokojencev Muretinci, mož pa ji je letos umrl. Pred odhodom v dom je zanju zelo lepo skrbela hči Angelca, ki svojo mamo obišče skoraj vsak dan. Ostali pa jo obiščejo takrat, ko se za nekaj dni vrnejo iz tujine. Slavljenki Rozaliji želimo še naprej trdnega zdravja in nasmejanega, srečnega obraza, s kakršnim nas je pričakala ob svojem visokem jubileju. B. G. Pri Korpičevih v Dravcih postavili velikana Še preden so pri vinogradu in etnografskem muzeju pri Korpičevih v Dravcih postavili klopotec, so druženje popestrili s kulturnim programom in nagovori, dan prej pa so ob bližnjem ribniku pripravili še ribiško tekmovanje. V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci iz Cirkulan, pevke iz Sel in mlada harmonikarja, najbolj spretni so se pomerili še v luščenju in mletju koruze, za dobro postrežbo pa člani društev in gostoljubni domačini. V Halozah so bila druženja ob postavljanju klopotcev nekoč nekaj posebnega, sta v svojih nagovorih poudarila predsednika domačih društev Jani Alt in Zvonko Korpič, ko so postavili klopotec, pa je ta že oznanil, da je grozdje že začelo zoreti, trgatev pa je bila potem vse bliže in bliže. In prav s klopotcem in njegovo postavitvijo je bilo povezano druženje v avgustu, nastalo pa je v organizaciji pri- Pod klopotcem se je zbralo vesela družba. Posebna gosta sta bila župan Friderik Bračič in poslanec Branko Marinič. Druženje v Dravcih so začeli z ljudsko pesmijo. S posebno pesmijo o Dravcih so nastopile ljudske pevke iz Sel. Obujali so stare kmečke običaje in nekateri najbolj pogumni so se lahko pomerili v luščenju koruze ... zadevnih članov KTD Klopotec Soviče-Dravci in Društva za ohranjanje dediščine Haloz v sodelovanju še z nekaterimi društvi, kar je bilo še posebej zanimivo, s prispevkom je pomagala tudi Slovenska turistična organizacija. Obiskovalci v Dravcih so si lahko ogledali še urejeno etnološko zbirko Od zrna do kruha, ki predstavlja zgodovino haloškega življenja. Ohranila je vse pripomočke, od posebnega debla za stepanje žita do posod za pripravo domačega kruha. V zbirki so tudi lončene posode za kmečko kuhinjo in še veliko drugih, zanimivih pripomočkov. Ogled priporočamo tudi vsem ostalim, ki zbirke še niste videli. Besedilo in foto: TM Veselo pa je bilo pri postavljanju klopotca, pa četudi je vreme malo nagajalo. Klopotec se je navkljub vsemu oglasil in to zelo glasno. Iz župnije sv. Vida Donatova nedelja na Donački gori, romarji pa s Ptujske Gore peš na Svete gore Že drugič smo se verniki župnije sv. Vida udeležili slovesnosti pri podružnični cerkvi sv. Donata pod Donačko goro. Prvotna cerkvica je stala na vrhu gore. Po letu 1741 pa, ko je strela pobila množico vernikov, med njimi tudi 59 romarjev iz naše videmske župnije, je po tej kata-stroji cerkvena oblast ni želela obnoviti, saj je bila cerkvica preveč izpostavljena vremenskim nevšečnostim. Vendar so verniki vztrajali, naj se postavi nova nekoliko nižje. To se je tudi zgodilo. Leta 1780 je že stala na sedanjem mestu pod vznožjem Donačke gore nova cerkvica, prav tako posvečena sv. Donatu - zaščitniku zoper slabo vreme in nevihte. Ta cerkvica je edina v Sloveniji, ki je posvečena temu svetniku. Njen zavetnik je močno povezan z našo župnijo. Po hudi nesreči v letu 1741 je leta 1750 župnija dobila v tolažbo zaradi te hude nesreče, od samega papeža iz Rima, relikvije sv. Donata, ki se sedaj hranijo pod Marijinim oltarjem v naši cerkvi in čakajo, da jih skupaj s stekleno krsto obnovimo in postavimo na vidno mesto. Letošnjega praznovanja se je na Dona-tovo nedeljo iz naše župnije udeležilo okrog 150 vernikov. Med drugimi, že drugo leto po vrsti, državni poslanec g. Branko Marinič. Praznovanja se je udeležil tudi župan mesta Rogatec, ki je prav tako državni poslanec. Letošnjo slovesnost je vodil dr. Janez Gril, direktor verskega tednika Družina. Ob njem sta somaševala nadžupnik in naddekan nad-župnije Rogatec, g. Andrej Grobelnik in p. Alojz Klemenčič, ki deluje v župniji Stoperce. Pri sv. maši je prepeval videmski cerkveni pevski zbor, pri evharistični procesiji pred sv. mašo pa domači pevski zbor. Po sv. maši smo se pri cerkvi zadržali v prijetnem klepetu ob kruhu, sladkih dobrotah, dobri kapljici in sokovih za otroke, ki so jih prinesli domačini in mi iz Vidma. Letos sta se tega praznovanja uradno udeležili iz naših krajev dve planinski društvi: Planinsko društvo Haloze, ki ima sedež na Vidmu pri Ptuju, in na novo ustanovljeno planinsko društvo Cirkulane. Gospod nadžupnik je povedal, da so tudi od drugod prišli mnogi planinci, saj praznovanje na Donački gori postaja vse bolj priljubljeno tudi drugod. Tokrat smo se peš odpravili na vrh Donačke gore, kjer so naši predniki leta 1741 končali tuzemno življenje. Zanje smo prižgali svečke in molili. Na izhodišče (Žerakova domačija), kjer smo že zjutraj pustili avtomobile, smo se vrnili po drugi poti. Tam pa nas je na »turistični« mizi pričakalo presenečenje: kavica, pecivo in pijača vseh vrst. Prelepa prijaznost in domačnost! Sklenili smo, da se drugo leto srečamo v še večjem številu. Naj povem, da je to praznovanje vedno na prvo nedeljo v avgustu, začne pa se ob pol enajsti uri. Ne samo da nekateri pevci cerkvenega pevskega zbora sv. Vida in »povabljenci« že več kot trinajst let zapovrstjo po Velikem šmarnu odrinejo v gore (letos na Triglav), pod vodstvom g. Albina Milošiča — predsednika zbora, se je letos odzvalo lepo število »junakov« in »junakinj« iz naše župnije tudi na nočno peš romanje: Ptujska Gora - Svete gore, dolgo blizu 54 km. To nočno peš romanje organizira župnija Ptujska Gora že 10. leto. Vso zadevo pa vodi tako imenovani »direktor poti«, gospod Rudi Lupinšek, kije pravi »maček« za take »avanture«. Zamisel o takem romanju sta skovala skupaj s sedaj že pokojnim p. Maksom Klanjškom. P. Maks Klanjšek seje peš romanja udeležil samo enkrat, saj mu noge tega pozneje niso več dopuščale. Na praznik Marije Snežne, to je 5. avgusta, imajo župnije iz Dravskega polja, kamor spada tudi Ptujska Gora, svoje zaobljubljeno romanje še iz časov, ko je razsajala kuga. Na Svetih gorah imajo na ta dan svojo praznično mašo ob 9. uri, h kateri se pripeljejo z avtobusi in osebnimi vozili verniki iz župnij Dravskega polja. Tam pa jih že od sedme ure zjutraj čakamo »pešci«. Prejšnja leta je precej mladih iz že omenjenih župnij na Svete gore prikolesarilo skupaj z župniki. Imam občutek, da sedaj snujejo spet nekaj novega. Naj se povrnem nazaj. Dan pred tem praznikom se ob 17. uri zberemo v cerkvi na Ptujski Gori, kjer prejmemo romarski blagoslov, vsak romar pa dobi okrog vratu križ na vrvici. Ta nas spremlja vso pot. Nanj se spomnimo, ko je najtežje in ko že občutimo žulje na nogah ali pa veliko utrujenost. Na ta blagoslov in začetek romarske poti je večkrat prišla tudi gospa županja dr. Darinka Fakin iz Majšperka, kije obljubila, da bo prišel čas, ko se nam bo pridružila še sama. Občina in druge ustanove, pa tudi posamezniki, že vrsto let sponzorirajo peš romanje, za kar smo jim iz srca hvaležni. Ves čas poti nas spremlja avtomobil, sedaj že kombi, ki vozi našo prtljago in najrazličnejša poživila. Pot gre večji del po asfaltu, zato je najvažnejše od vsega dobra in primerna obutev. Odlično pa je, če kakšen teden prej na daljši turi - okrog 20 km - preizkusimo svoje sposobnosti. Zbrani na praznovanju Donatove nedelje na Donački gori Takšen test je hvalevreden. Lahko se sicer zgodi, da »Svete gore« zaključimo že v Rogaški Slatini. Iz Rogaške Slatine vodi pot po hribovju do Podčetrtka. Od tam naprej pa je najtežji del poti do Šempetra pod Svetimi gorami. Če pridemo do tja, smo na »konju«. V hrib gremo po gozdni poti (2 km) in kar spočiti se znajdemo pred Svetogorsko Marijo. Na cilju nas čaka mesna juha in še druge dobrote, ki jih po malem okušamo ves čas poti. Pot domov pa uredi vsak udeleženec po svoje. Do letošnjega leta je na peš romanje prihajalo največ do 20 oseb. To leto je rekordno. Vseh skupaj nas je bilo 43. Ga. Bogdana Počivavšek iz Podčetrtka je hodila z nami le, ko smo molili rožni venec. Po molitvi je odšla domov. Ob deveti uri pa je bila spet z nami pri sveti maši na Svetih gorah. Ob koncu pa še obljuba. Peš romarjem s Ptujske Gore na Svete gore iz naše župnije (občine) sem obljubil, da jih bom zapisal poimensko. Sedaj pa dodajam še vsa ostala imena, da se ne bi počutili zapostavljeni. Ti junaki in junakinje so: Ivan Kmetec, Srečko Sitar, Marija Malek in Janko Malek iz Lancove vasi; Romana Pukšič in Maks Pukšič iz Barislovec; Rozika Murko iz Sel; Stanko Simonič, Andrej Forstnerič in Anica Škvorc iz Pobrežja; Vinko Petek, Iva Horvat in p. Slavko Stermšek iz Vidma pri Ptuju. Sedaj pa še vsi ostali: Jože Gojkošek iz Spodnje Gorice; Marjan Rašl iz Zab-jaka; Irena Brenčič, Izidor Tikvič in s. Marjetka Žlahtič s Ptuja (Rim); Gordana Majhen z Gorce; Ana Brenčič iz Ljutomera; Damijana Muršič iz Nunske Grabe; Franc Cep, Anton Cep, Jože Cep, Valerija Cep in Zdenka Železnik iz Kočic; Janko Vuk, Lidija Vuk, Anton Taciga in Danica Taciga z Brega; Maja Glaser iz Bolečke vasi; Jože Avguštin in Vera Avguštin iz Slovenske Bistrice; Slavko Širec in Ksenija Širec iz Slap; Anton Kropeč, Peter Kropeč in Klemen Kropeč iz Stogovec; Marija Smrke iz Negove; Marija Valič iz Moškanjc; Jakob Kokol iz Skorbe; Milan Bezjak iz Zg. Hajdine; Bogdana Počivavšek iz Podčetrtka in »direktor« romarske poti, kije tokrat prevažal kombi - Rudi Lupinšek. Zahvala gre tudi naši lanski peš romarici ge. Hedviki Pulko z Lovrenca na Dravskem polju, ki je letos pripravila okusno mesno juho in druge dobrote ter jih pripeljala zgodaj zjutraj na Svete gore. S tem seznamom letošnjih romarjev zaključujem to pisanje in vabim, da se drugo leto spet udeležite naših srečanj na Donački gori in morda tudi peš romanja na Svete gore. Naj seznanim naše bralce še s tem, da sem ti dve poročili združil zato, ker bo pričujoči zapis objavljen v glasilu občine Majšperk, morda pa tudi v glasilu občine Rogatec, če se jim bo zdelo primerno. P. Slavko Stermšek, gvardijan in žpk - sodelavec Iz KS Lancova vas - pohod po Halozah in predpočitniško družabno srečanje Prvo julijsko soboto so v KS Lancova vas izkoristili za pohod in družabno predpočitniško srečanje, saj so se na ta način v KS želeli zahvaliti vsem, tudi številnim sponzorjem, ki sojini pomagali pri organizaciji in izvedbi njihovega 1. srečanja krajanov KS Lancova vas. Pred. KS Lancova vas Anton Jus se je zahvalil Francu Stopajniku, ki je z veseljem sprejel in pogostil vesele pohodnike. Skupina pohodnikov se je lepega sončnega dopoldneva najprej zbrala v Podlehniku, od koder so se nato peš odpravili do vikenda Jerice in Jožija Žunkovič v Sp. Gruškovju. Tam so se pridružili tistim, ki so v Sp. Gruškovje prišli z avtomobili. Po okrepčilu in krajšem postanku je del družbe nato krenili še na eno pot po Ha- lozah - peš so se med vinogradi odpravili še do Strmca pri Leskovcu, kjer jih je prijazno sprejel in pogostil Franc Stopajnik. Pred. KS Lancova vas Anton Jus se mu je zahvalil z namizno zastavico, družba pa se je nato ponovno vrnila v Sp. Gruškovje, kjer sta gospodar Joži in gospodinja Jerica poskrbela, daje bilo družbi ob pri- stni domači kapljici in okusnih dobrotah prijetno še dolgo v noč. Na ta način so se v KS Lancova vas na nek način zahvalili vsem tistim, ki so jim pomagali pri pripravi I. srečanja krajanov KS Lancova vas. Besedilo in foto: PK Folklorno društvo Lancova vas praznovalo srebrni jubilej FD Lancova vas v letošnjem letu praznuje 25. obletnico svojega delovanja, ta poseben praznik pa so v društvu obeležili s kar 3-dnevnim praznovanjem, saj so od 20.-22. junija v šotoru v Lancovi vasi vsem obiskovalcem pripravili pester kulturni program. Uvod v samo praznovanje srebrnega jubileja so pričeli v petek, ko so v dvorani vaškega doma odprli razstavo Naše odrske postavitve 1983-2008. Na njej so s fotografijami prikazali vse tiste plese oz. odrske postavitve, ki so se jih naučili in jih prikazali številnim gledalcem doma in drugod po svetu. V soboto so lancovski folkloristi pripravili slavnostni koncert Naših 25 let, na katerem so se predstavile vse štiri plesne skupine, ki delujejo v društvu, zapeli in zaigrali pa so tudi njihovi ljudski pevci in pevke. Mirko Ramovš, sodelavec SAZU Ljubljana in dolgoletni vodja akademske - —niriiMiiiiiBiiiiiiiiiiii • 1 1 SHl Jej® - ' at . 1 ■ mm E if 1 * MJm* Obiskovalce sta po razstavi Naše odrske postavitve 1983-2008 popeljala njena avtorja, Janko Jerenko in Nežka Lubej. Folkloristi iz Lancove vasi so znani po svojih kvalitetnih nastopih tako doma kot po svetu ... V nedeljo so se na srečanju folklornih skupin predstavili tudi člani KUD Prigorec iz Hrvaške. Janko Jerenko je iz rok Mirka Ramovša prejel visoko in častno priznanje - Maroltovo listino za dolgoletno kakovostno delo na področju folklore. Videmski župan Friderik Bračič je Nežki Lubej podelil posebno občinsko priznanje. FS France Marolt, pa je Janku Jerenku, nekdanjemu dolgoletnemu pred. FD Lancova vas in strokovnemu vodji, za njegovo dolgoletno delo podelil visoko priznanje - Maroltovo listino. Prav tako so ta večer podelili tudi Maroltove značke številnim članom in članicam FD za pet-, deset- in petnajstletno delovanje v folklori. Župan Friderik Bračič, ki je zbrane na osrednji slovesnosti v soboto tudi nagovoril in društvu čestital za njegovih 25 let uspešnega delovanja, pa je Nežki Lubej, ki je že od ustanovitve FD Lancova vas, torej od leta 1983, njihova strokovna sodelavka, podelil posebno priznanje Občine Videm. Praznovanje se je v Lancovi vasi zaključilo v nedeljo, ko se je ob 16. uri pričelo srečanje folklornih skupin, poleg lancovskih folkloristov pa so se predstavili še FD Anton Jože Strafela Markovci, FS FD Rožmarin Dolena, KUD Triglav slovenski Javornik iz Jesenic, FS Stična in KUD Prigorec iz Hrvaške. PK Fotoarhiv društva Delovno poletje v FD »Rožmarin« Dolena FD Rožmarin Dolena in Turistično društvo Ptujska Gora sta letos že tretjič zapored pripravila Rožmarin fest, ki je potekal na Ptujski Gori konec avgusta. Prireditev je nastala z namenom oživiti kulturno dejavnost širše okolice in približati ljudem kulturo, predvsem pa folklorno dediščino našega kraja in vabljenih gostov iz tujine. Namen prireditve je tudi doseči večjo povezanost folklornih skupin, ne samo domačih, ampak tudi tujih, zaradi česar le-te na prireditvi tudi sodelujejo. Prireditev podpirata in v izvedbi programa sodelujeta obe sosednji občini, tako občina Videm kot tudi občina Majšperk. Ljubiteljska kulturna dejavnost v društvih, ki sodelujejo pri pripravi prireditev, pa zajema vse generacije in vse družbene sloje. Prireditev se ponavadi odvija na prostem na trgu na Ptujski Gori pod znamenito Marijino cerkvijo, letos pa nas je dež žal pregnal v dvorano OŠ Majšperk. Na letošnji prireditvi so sodelovali: Varaždinski folklorni ansambel, FS KUD Beltinci, FS Bakony iz Madžarske, FS iz Črešnjevca, tamburaši iz Cirkulan, odrasla FS FD Rožmarin Dolena in ljudski pevci ter Denis Godec. Program je pripravila in vodila Maja Glaser. OTROŠKA FS NA MEDOBMOČNI REVIJI IN NA SREČANJU FOLKLORNIH SKUPIN »PASTIRČE MLADO« Otroška FS se je s koreografijo »Grozno stari ded« uspešno predstavila na območni reviji v Cirkulanah, nato pa se je uvrstila še na medobmočno revijo, ki je potekala v kulturni dvorani v Lenartu. Kmalu po medobmočni reviji pa se je otroška FS FD Rožmarin Dolena skupaj z mlajšo otroško FS iz Lancove vasi udele- Kril H > ^ m ■ ! | y ••H. 11 ■L m Otroška FS na medobmočni reviji in na srečanju folklornih skupin »Pastirce mlado« Na odru beltinskega parka se je naša skupina predstavila s plesi iz Razkrižja. Tudi letošnji Rožmarin fest je uspel, pa čeprav se je osrednja folklorna prireditev selila v dvorano v Majšperk. žila srečanja otroških folklornih skupin »Pastirce mlado«, ki je potekalo v nedeljo, 22. junija 2008, v okviru naj starejšega folklornega festivala Turje vanj e v Beli krajini. Na srečanju so sodelovale še skupine: starejša otroška FS FD »Kres« (Novo mesto), otroška plesna FS Krog (Maribor), otroška FS KUD Božo Račič (Adlešiči), otroška FS podružnične OS Kostrivnica, otroška FS Spominčice (Rogaška Slatina), starejša FS OŠ Tišina,otroška FS KD Prežihov Voranc (Ravne na Koroškem), otroška FS Šmartno (Šmartno pri Slovenj Gradcu) in otroška FS Dragatuš. FS »ROŽMARIN« DOLENA NA DRŽAVNEM SREČANJU ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Odrasla folklorna skupina se je letos po uspešni predstavitvi na območni reviji odraslih folklornih skupin v Cirkovcah in nato še na me-dobmočni v Ormožu uvrstila na državno srečanje odraslih folklornih skupin. Izbor skupin je pripravila državna strokovna spremljevalka Branka Moškon, uvrstitev skupine na državno srečanje skupin pa je visoko priznanje za nas in našo folklorno skupino, katere mentorica je Maja Glaser. Državno srečanje odraslih folklornih skupin je potekalo v dveh delih, in sicer: 1. del v Mariboru na glavnem odru Festivala Lent, v četrtek, 3. 7. 2008, 2. del pa v Beltincih na odru beltinskega parka, v nedeljo, 27. 7. 2008. Slavica Petrovič Fotoarhiv FD Rožmarin Varno na poti v šolo Novo šolsko leto je že v polnem zamahu. Na cestah spet veliko pogosteje kot med počitnicami srečujemo otroke, med njimi se jih je mnogo podalo v šolo prvič. Zato bodimo pozorni nanje, dosledno upoštevajmo pravila in prilagodimo hitrost vožnje razmeram. Naj bosta tako začetek kot konec šolskega leta prijetna in varna! Skrb za tiste, ki prvič sedajo v šolske klopi in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izjemno pomembna. Hkrati ne smemo pozabiti niti na tiste, ki prometna pravila morda že dobro poznajo, a se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in polni vtisov, o katerih med potjo v šolo pripovedujejo svojim sošolcem, pri tem pa pozabljajo na previdnost in upoštevanje prometnih pravil. Zato smo v skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa policisti ob začetku šolskega leta izvedli ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh smo skupaj s člani društev upokojencev Videm, Sela in Leskovec prispevali k umirjanju prometa. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov in nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo. Pred začetkom šolskega leta smo policisti pregledali cestnoprometno signalizacijo v okolici šol in o ugotovitvah obvestili vzdrževalce cest. Policisti smo vodstva šol opozorili na dolžnost varovanja otrok na šolski poti, skupaj z vodstvom posamezne šole pa smo že pregledali načrte varnih poti v šolo in predlagali morebitne spremembe prometne ureditve. Policisti smo pridobili tudi informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v šolo in iz šole. V okolici šol smo policisti v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjali smo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno smo preverjali tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti smo v začetku šolskega leta poostreno nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo. Ob začetku šolskega leta policisti za starše prvošolčkov pripravimo tudi predavanja o prometni varnosti. Učencem je vodja policijskega okoliša Miran Brumec predaval o prometni vzgoji in jih spremljal po šolskih poteh, jim svetoval in jih učil o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa opozarjal na potencialne nevarnosti. Učencem prvih razredov je VPO razdelil pobarvanke Varno na poti v šolo in domov, s katero je spoznavanje prometnih pravil in učenje pravilnega ravnanja v prometu zanimivejše, predvsem pa bolj učinkovito. Tudi sicer bomo policisti med šolskim letom preverjali brezhibnost avtobusov za prevoz otrok na izlete in kontrolirali njihove voznike. Precej pozornosti bomo posvetili tudi nadziranju organiziranih šolskih prevozov otrok in prevozov otrok, ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti bomo policisti sodelovali z mentorji prometne vzgoje in vodstvi šol, pa tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o vami hoji), prav tako pa ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem dragi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! ZA VEČJO VARNOST OTROK POLICIJA SVETUJE Starši! Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovarnostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite! Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Se posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm Zakorakali smo v novo šolsko leto 1. september je bil poseben dan za naših 47 prvošolcev. Skupaj s starši so ponosno in veselo prvič zakorakali v šolo. Vsaka šola je po svoje obeležila njihov prvi korak. Vsem pa je bilo skupno to, da so že nestrpno čakali, kako si bodo začeli nabirati nova znanja . Po poletnih počitnicah so se vrnili v šolo tudi učenci ostalih razredov, ki svoje znanje in spretnosti kujejo že dalj časa. Letos obiskuje šolo v Vidmu 291 učencev, v Leskovcu 104, na Selih pa 32 učencev. Pod okriljem Zavoda šole Videm delujeta tudi vrtec v Vidmu, kjer je 70 otrok, in vrtec v Leskovcu, ki ga obiskuje 15 otrok. Vodja vrtcev je Violeta Flajs. Pred nami je naporno delo, toda z veseljem, željo po znanju in dobro oporo pri učiteljih in starših bomo zmogli. Helena Šegula, v. d. ravnateljice Prvošolci z vodjo enote Leskovec Marijo Srdinšek Prvošolci na šoli Videm Prvi šolski dan v podružnici Sela pa je, da imamo po nekaj letih na šoli Sela ponovno samostojni prvi razred. MB Fotoarhiv OŠ Sela Na podružnični soli Sela spet za samostojen razred prvošolcev Prvi šolski dan v šoli Sela je bil za vse učence prazničen. Učenci so se z zabavno igro preizkusili v medsebojnem poznavanju. Razvrščali so učence v razrede in pri tem dokazali, da se še vedno dobro poznajo. Najmanjše prvošolce pa so sprejeli v šolsko skupnost, jim zaželeli prijetno počutje in jim obljubili prijateljstvo. Prvošolci so prejeli darilce z rutico in spoznali učiteljico. Najbolj vzpodbudno Med počitnicami mi je bilo najbolj všeč: ... da sem lahko dolgo spala. MARUŠA ... da sem se lahko vozil z atijem po Nemčiji. DANIJEL ... da mi ni bilo treba delati domačih nalog. ŽIGA ... na morju. VALENTINA ... da sem se lahko kopal in igral tenis. TIMI ... da sem se lahko igrala s sestrico Barbaro. HELENA ... da sem se vozil s čolnom po morju. NIKO ... v Tuniziji, da sem lahko jahala kamele in božala malega tigra. NINA ... da sem bil na počitnicah v Lancovi vasi. TOMAŽ Prvi šolski dan jim bo zagotovo ostal v lepem spominu. Med počitnicami V petek sem z očkom in mamico odšel na pohod, na Donačko goro. Zraven so šli tudi naši družinski prijatelji. Že ko smo prišli k njim, sem bil presrečen, saj je zraven šel tudi prijatelj Peter. Odšli smo iz Apač proti Stopercam. Od tam smo hodili peš. Bilo mi je malo žal, ker sem si obul športne copate. Spodrsnilo mi je in padel sem v prvo blato in si umazal trenirko. Mama mi je dala pohodne palice, da sem si pomagal pri hoji. Včasih smo se tudi ustavili in naredili požirek toplega čaja. Ko smo prišli na vrh, sem imel lep razgled po dolini. Enkrat mi je na vrhu spodrsnilo in skoraj bi padel v prepad. Ati je bil blizu in me je zadnji čas prijel za roko. Vpisal sem se tudi v knjigo. Polistal sem nazaj in ugotovil, da sta bila prejšnji dan na vrhu tudi prijatelja Alen in Žan. Šli smo tudi na mali Triglav, kije zelo lep. Ugotovil sem, daje hoditi dol veliko težje in bolj nevarno. Ati in mami sta me posvarila, da moram hoditi počasi. Nisem ubogal. Padel sem v mlako in si raztrgal hlače. Mama me je oštela. Ustavili smo se pri Rudijevem domu in malicali. Otroci smo lizali sladoled. Na koncu smo imeli piknik. Naslednje jutro meje malo bolel trebuh, a ne dolgo, saj sem zvečer že igral nogomet z bratom. Ta izlet je bil nadvse zanimiv. Dogovorili smo se, da bomo jeseni šli tudi na Bled. Zelo se veselim in že komaj čakam na ta dan. Domen Murko, 5. r, OŠ Sela Zakaj rad/-a hodim v šolo? Šola je kul, zato sem rad v šoli. DAVID V šoli se veliko naučim in imam veliko prijateljic. KARIN Rada se učim. Moj najljubši predmet je matematika. V razredu se dobro razumemo. JERNEJA V šoli sem rada zato, ker se rada učim. NINA Šole se veselim zato, ker spoznam kaj novega in še igramo se lahko. NINO V šolo grem rada zato, ker bom spoznala nove sošolce. MAŠA V šoli se veliko naučim. ANAMARI, LAURA, SAMANTA, TAMARA V šolo rada hodim zato, ker rada telovadim, pojem in plešem. Rada pa imam tudi matematiko. KLARA V šoli sem rada zato, ker gremo v toplice, na tabor in dobimo sladoled. EVA V šolo rad hodim zato, da bi se nekaj naučil in spoznal veliko novih prijateljev. VID Všeč mi je, da imamo plavalni tečaj. ROK V šolo grem najrajši takrat, ko imamo športno vzgojo. ŽAN Učenci 3. razreda, OŠ Videm Arči Arči je moj kuža. Je črne, bele in rjave barve. Ima dolgo dlako. Star je šest mesecev, zato se veliko igra. Najraje teka za žogo in grize čevlje. Čeprav je moj Arči zelo nagajiv, ga imam zelo rada. Karin Jurak, 3. r, OŠ Videm Muca Belka Naši muci je ime Belka, ker je bele barve. Rada se igra z žogo. Vsako jutro čaka pred vhodnimi vrati, ker ve, da bo dobila mleko. Čez dan rada poležava na preprogi, zvečer pa se lovi s psičko Lori. Belka uide na drevo, Lori pa jo žalostna opazuje. Nino Selinšek, 3. r, OŠ Videm Moja Pikica Pikica je moja psička. Stara je tri leta. Ima belo dlako, črna ušesa in smrček ter rjave oči. Je majhna, navihana in pridna psička. Rada se igra z mano in mojim bratcem. Najraje se lovi. Z nami hodi na sprehode. Glasno laja, ko pride kdo na obisk. Rada je klobase in sladkarije. Pikico imam zelo rad. Vid Ovčar, 3. r, OŠ Videm Naš Bučko Dina Moja botrica ima psičko Dino. Dina je precej velika. Je bele in rjave barve. Zelo rada se igra. Je brikete in hrano, ki ostane od kosila. Spi v boksu. Vedno, ko pride domov, pije vodo. David Kozel, 3. r, OŠ Videm Mi imamo psa Bučka. Je rjavo-črne barve. Star je osem let, tako kot jaz. Zelo je vesel, kadar pridemo vsi domov. Od veselja laja in cvili. Zadnje čase zelo slabo vidi. Želim si, da bi nas še dolgo razveseljeval. Jerneja Burg, 3. r, OŠ Videm Zabavna šola nogometa Več kot 200 počitniško razpoloženih otrok se je podilo po nogometnem igrišču v Vidmu in se zabavalo ob igrivih nogometnih igrah. Zabavna šola nogometa je namreč mednarodni projekt, v katerem je sodelovala tudi Osnovna šola Videm, prva v Sloveniji. Učenci so med 19. in 23. avgustom ob nogometni žogi spletali nove vezi prijateljstva. Prve tri dni so aktivnosti potekale na videmskem igrišču, zadnja dva dneva pa v Bednji v sosednji Hrvaški. Sodelovanje na mednarodnem projektu Zabavna šola nogometa (Open fun Football Schools) je sad dolgoletnega prijateljskega odnosa Osnovne šole Videm s šolo iz Cvetlina na Hrvaškem. V začetku šolskega leta so nas prijatelji iz sosednje države povabili k sodelovanju pri tem projektu. Ob predstavitvi so bili navdušeni vsi: učitelji, vodstvo šole in župan občine Videm. Najprej je bilo zabavno na igrišču v Vidmu, potem pa so se mladi navdušenci nogometa preselili še na sosednjo Hrvaško. Videmski učitelji - sodelujoči v projektu - so se še pred poletnim druženjem izobraževali ob Ohridskem jezeru ... Projekt je namenjen navduševanju otrok nad aktivnim preživljanjem prostega časa in počitnic. Pobuda je prišla iz Danske leta 1998, v začetni fazi pa je bil projekt namenjen pomoči otrokom, žrtvam vojne vihre v Bosni in Hercegovini. Kmalu je projekt zajel območje celotne bivše Jugoslavije; do letos smo na tem zemljevidu manjkali le predstavniki Republike Slovenije Na šoli Videm je bil koordinator projekta športni pedagog Jože Šoštar, veliko prostega časa in energije pa smo pri izvedbi dodali še učitelji - trenerji: Gorazd Čemila, Anton Kovačec, Marija Srdinšek, Nataša Varnica, Aleksandra Vidovič in Iztok Roškar. Najprej smo se v začetku julija udeležili pripravljalnega seminarja v makedonskem letovišču Struga, ob Ohridskem jezeru. Nestrpnost seje zatem stopnjevala vse do začetka izvedbe projekta v avgustu. Da je lahko nogomet prav zabavna stvar, so nam povedali nasmeški na licih otrok med samo izvedbo projekta. Kljub protokolarnemu začetku z otvoritvijo v Vidmu in uradnemu zaključku s podelitvami diplom v Bednji in poletni vročini so urice minile v pri- jetnem, šaljivem in zabavnem vzdušju. Streli na gol, igre tekmovalnega značaja, vlečenje vrvi, poigravanje z žogo, igranje na bonbon turnirju in podobne nogometne sladkosti so bile še dolgo po koncu tema pogovorov otrok. Seveda ne smem pozabiti prijateljskih vezi, stkanih med druženjem. Čeprav smo bili ob koncu zadnjega dne vsi, otroci in mi, učitelji, že malce izmučeni od poletne vročine, vsi komaj čakamo na Zabavno šolo nogometa 2009. Morda se bo spet srečalo 200 nasmejanih in veselih otrok, se stkala nova poznanstva, pridobile nove veščine nogometa in obnovila spoznanja o Fair playu. Oprostite - o športnem obnašanju. Na koncu se vsi udeleženci zahvaljujemo organizatorjem iz Hrvaške in našemu županu, g. Bračiču, predstavnikom občine Videm, ki so podprli ta projekt, vodstvu naše šole, seveda pa tudi staršem, ki so razumeli želje in potrebe svojih otrok. Iztok Roškar Zabavna šola nogometa je namenjena otrokom, starim od 7 do 14 let. Sodelujeta 2 šoli, vsaka iz svoje države. 200 otrok, dečkov in deklic, po 100 iz vsake šole, med zabavnimi igrami spleta prijateljske vezi in aktivno preživlja prosti čas. Ze v Vidmu je bil začetek nogometnega druženja prava poseb- Ob pričetku zabavne šole nogometa so mlade v Vidmu pozdravili n°st. župan Bračič in drugi. Beno Moj zajček Doma imam zajčka. Ime mu je Piki. Je črne barve. Njegov dom je lesena kletka. Vsak dan poje korenček. Rad skače po travi. Niko Golob, 3. r, OŠ Videm Beno je moj kuža. Ima dolgo rjavo dlako in črn smrček. Je velik in prijazen. Ima me rad. Nik Strelec, 3. r, OŠ Videm Vili Pika Imam psičko Piko. Je bele barve, ima pa tudi črne pike. Najraje pije vodo. Kosti ne mara. Rada hodi na sprehod. Kadar gre kdo mimo hiše, tako glasno laja, da me kar ušesa bolijo. Lani je Pika skotila osem mladičkov. Trije so bili črni, pet pa belih. Ko so bili dovolj stari, smo jih podarili znancem. Moja naj ljubša igračka je majhna plišasta čebelica, ki ji je ime Vili. Dobila sem jo takrat, ko sem bila še dojenček. Vili se je vozil z menoj v vozičku. Se sedaj vsak večer spi zraven mene. Klara Hliš, 3. r, OŠ Videm Nina Bratušek, 3. r, OŠ Videm Piki Feliks Feliks je moj mucek. Je črne in bele barve. Zelo rad se igra z žogo. Rad spi na soncu ali se sprehaja po polju. Včasih ulovi kakšno miško. Najraje je mačje konzerve. Ko ga božam, glasno prede. Je zelo priden muc in ga imam zelo rad. Rok Simonič, 3. r, OŠ Videm Mojemu kužku je ime Piki. Dobila sem ga od strica. Na hrbtu ima veliko črno piko. Eno uho ima črno, drugo pa belo. Ima dolgi čmo-beli rep. Laja na tuje ljudi. Spi v boksu. Rad je meso in špagete. Kosti pogrize in zakoplje v zemljo. Rad napada mačke. Helena Medved, 3. r, OŠ Videm Psiček Aro Nekega dne smo dobili kužka. Dali smo mu ime Aro. Je svetlo rjave barve. Najraje ima mleko in meso. Aro je zelo navihan. Rad nam odnese copate. Večkrat gre z nami na sprehod. Rad se okopa v Polskavi. Ko pride iz vode, nas poškropi. Rad teka za žogo. Veliko jih je že pregriznil. Samanta Pignar, 3. r, OŠ Videm Hitrost - počasneje je varneje Policija se kot soustvarjalec Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa dnevno sooča s prometno varnostno problematiko na slovenskih cestah, povezano predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in v nekaterih primerih dokaj nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu. Posledice takšnega obnašanja se pogosto kažejo v prometnih nesrečah, ki imajo hude posledice tako za posameznike kakor tudi družbo kot celoto. Nedvomno je izguba življenja najhujša posledica prometnih nesreč. Zavedati se moramo, da so tudi hudo in lahko telesno poškodovani in velika materialna škoda nacionalni problem. Med prioritetnimi področji je treba na prvem mestu izpostaviti problematiko hitrosti. Hitrost je na slovenskih in tudi evropskih cestah poglavitni dejavnik prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Tudi v letu 2007 in v prvih 8 mesecih leta 2008 se je ponovno potrdilo dejstvo, da stopnja poškodb v prometnih nesrečah narašča sorazmerno s hitrostjo. Ravno tako se je potrdilo dejstvo, da ljudje vozimo tako, kot živimo. Vzporedno z naraščanjem življenjskega in delovnega tempa narašča tudi naše vsakodnevno hitenje, ki se pogosto odraža tudi na cesti. Nekateri vozniki namreč pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Dovolj je zgolj trenutek nepazljivosti in življenje se posamezniku lahko popolnoma spremeni. POVEČANJE SPOŠTOVANJA PREDPISOV O OMEJITVI HITROSTI Glede na posledice prometnih nesreč je prioritetna naloga policije zmanjšanje povprečnih hitrosti. Edini pravi način za zmanjšanje povprečne hitrosti je doslednejše spoštovanje omejitev hitrosti in ustrezna prilagoditev vožnje razmeram na cesti. S tem bi obvarovali marsikatero življenje ob morebitni prometni nesreči. Po podatkih iz analize stanja na tem področju so ključne naslednje ugotovitve: - Zaradi neprilagojene hitrosti je na slovenskih cestah v letu 2007 umrlo 126 ljudi (ali 43 % vseh umrlih). - Zaradi neprilagojene hitrosti je bilo na slovenskih cestah v letu 2007 hudo telesno poškodovanih 473 ljudi (ali 37,5 p- m IaSs fhm m (j 1 k / J OB Tudi otroci so vse prevečkrat žrtve prehitrih voznikov. % vseh hudo telesno poškodovanih). - Neprilagojena hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi vzroki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti. - Pogosti so primeri, da so prehitri vozniki pod vplivom alkohola. Tudi v letu 2008 se trend alkoholiziranih voznikov v prometnih nesrečah, ki jim je botrovala hitrost, ni zmanjšal. Razmerja med starostnimi kategorijami se v analizah policije načeloma ne spreminjajo. Največkrat so povzročitelji prometnih nesreč stari od 18 do 44 let. Vrsta povzročitelja prometnih nesreč je neposredno odvisna od števila teh vozil na cestah. Prav zato je največ povzročiteljev voznikov osebnih avtomobilov, tovornih vozil in motornih koles. V zadnjih letih je bil opazen trend povečevanja deleža prometnih nesreč zaradi hitrosti na avtocestah in hitrih cestah. V letih 2007 in 2008 pa je opazno zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti na vseh kategorijah cest, razen v naseljih z in brez uličnega sistema ter RC II. reda (na območju občine Videm je takšna cesta Majšperk-Ju-rovci-Tržec-Videm-Leskovec), kjer je opazno povečanje števila prometnih nesreč. Seveda pa se je potrebno zavedati, da se tudi v ostalih dejavnikih prometnih nesreč zelo pogosto skrivajo elementi neprilagojene hitrosti. Ob upoštevanju tega je delež neprilagojene hitrosti kot dejavnika za nastanek prometnih nesreč še višji. Analize kažejo, da seje v letu 2007 zaradi hitrosti zgodilo manj prometnih nesreč kot leta 2006, občutno pa so se povečale posledice teh nesreč. Večje je bilo število mrtvih kot tudi poškodovanih udeležencev v cestnem prometu. Torej, spoštovani vozniki motornih vozil, upoštevajte slogan ene izmed prometnih preventivnih akcij policije, ki se glasi: »VZEMITE SI ČAS - NE ŽIVLJENJA!«. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm Kaj je Natura 2000? Evropska unija že več kot desetletje oblikuje mrežo posebej varovanih območij Natura 2000. Njen namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. Slovenija je, tako kot vse države članice, dolžna določiti območja Natura 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati. Pravno podlago za vzpostavljanje območij Natura 2000 predstavljata Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic. Izbira načina varovanja območij Natura 2000 je prepuščena presoji vsake države članice. V evropskih državah za biotsko raznovrstnost najpogosteje skrbijo s pogodbenim varstvom ali skrbništvom, na habitatnih tipih s kmetijsko rabo so to pogodbe v okviru kmetij sko-okolj skega programa. Za območja Natura 2000 so na razpolago finančni programi Evropske unije za sofinanciranje naravovarstvenih projektov (LIFE +), naravi prijaznih oblik kmetovanja (sredstva za razvoj podeželja in iz strukturnih skladov) in drugih dejavnosti trajnostnega razvoja (sredstva iz strukturnih skladov). Mreža območij Natura 2000 je ključni steber varstva narave v Evropski uniji. Do decembra 2006 je bilo v Evropski uniji razglašenih 4.617 območij po direktivi o pticah, s skupno površino več kot 254.000 km2. Površine na kopnem so presegale velikost Nemčije. Opredeljenih je bilo tudi 20.862 območij po Habitatni direktivi, skupne površine 560.445 km2. Različne države so opredelile različno število območij, odvisno od ohranjenosti narave. V sosednji Avstriji so razglasili 210 območij Natura 2000. Po Habitatni direktivi jih je zavarovanih 160 in 95 po Direktivi o pticah. Vsa pa predstavljajo 16 % celotne površine Avstrije. V Italiji so do konca 2006 določili 2.543 območij, obsegala so 19 % površine države. Po velikosti so ta območja skoraj trikrat večja od površine Slovenije. Februarja 2007 so dodali še nova območja, med drugim tudi na tržaškem Krasu. Na Madžarskem so po direktivi o pticah določili 55 območij, ki obsegajo 14 % površine države, po Habitatni direktivi pa 467 območij (15% površine države). NATURA 2000 V SLOVENIJI Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 so nastajala od leta 2001 dalje. Prva je bila izdelana študija Razširjenost evropsko pomembnih vrst (Boris Kryštufek idr., Prirodoslovni muzej Slovenije), ki so ji sledile študije za posamezne taksonomske skupine in habitatne tipe. Določena je bila metoda opredeljevanja potencialnih območij po direktivi o habitatih. Vlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 določila območja Natura 2000 v Sloveniji Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Določenih je 286 območij, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 36 % površine Slovenije. Območja se pretežno prekrivajo, saj je 60 % površin, predlaganih na podlagi direktive o habitatih, znotraj predlaganih posebnih varstvenih območij po direktivi o pticah. Mag. Ivan Božičko Delež območij Natura 2000 po občinah v Upravni enoti Ptuj Št. Ime občine Površina občine (ha) Površina Natura 2000 (ha) Delež v občini (%) 1. Cirkulane 3206,796 2842,965 88,65 2. Destrnik 3435,415 4,547 0,13 3. Dornava 2840,106 0,00 4. Gorišnica 2910,639 576,869 19,82 5. Hajdina 2181,711 499,501 22,89 6. Juršinci 3625,693 175,482 4,84 7. Kidričevo 7150,468 0,034 0,00 8. Majšperk 7278,357 4112,658 56,51 9. Markovci 2983,293 1074,914 36,03 10. Podlehnik 4597,992 1946,903 42,34 11. Ptuj 6665,600 1492,006 22,38 12. Sv. Andraž v Slov. goricah 1760,471 0,00 13. Trnovska vas 2289,010 0,00 14. Videm 7998,654 3809,833 47,63 15. Zavrč 1932,951 173,309 8,97 16. Žetale 3802,552 2504,383 65,86 Iz preglednice lahko zaključimo, da povprečno 29,71 % ali 19213 ha skupne kopne površine vseh občin oblikuje mrežo posebej varovanih območij, kijih vzpostavlja Natura 2000. Mislim, da bomo lahko tako (razpoložljive površine) ohranili naravne habitate, ki so značilni za ta del Slovenija. Žalostno je, da imamo kar pet občin, ki nimajo varovanih območij v skladu z Naturo 2000. To ne Pomeni, da v teh občinah ni področij, ki ne bi imele naravnih habitatov, temveč so nad ohranjanjem biotske raznovrstnosti prevladali drugi interesi, interesi intenzivne nesonaravne rabe prostora. SDS z vseslovensko ekološko akcijo »Ohranimo naravo« V soboto, 30. avgusta, se je po celotni Sloveniji odvijala vseslovenska ekološka akcija »Ohranimo naravo«. Dogodek je bil organiziran kot čistilna akcija, in sicer so se v 8. volilni enoti, v 11. volilnem okraju, ob 11. uri skupaj s kandidatom Brankom Mariničem podali na pot proti Zavrču, kjer so čistilno akcijo pričeli. Sledila je občina Cirkulane, nato Leskovec vse do meje s Hrvaško, pot so nadaljevali do Šturmovcev, kjer so nabrali največ smeti in odpadkov, nato občini Žetale, Majšperk in kot zadnja postaja občina Kidričevo. Slovenska demokratska stranka se zaveda okoljske problematike in daje potrebno podnebnim spremembam posvetiti še več pozornosti. Narava je namreč nepredvidljiva, zato moramo biti mi sami tisti, ki moramo okolje ohranjati čisto in zdravo, predvsem pa zmanjšati tiste vplive na podnebne spremembe, ki so odvisni od našega ravnanja. Člani in simpatizerji so skupaj s kandidatom za državnozborske volitve na poti vseskozi poudarjali pomen ohranjanja čistega in zdravega okolja. Vse premalo se namreč zavedamo, kaj počnemo s svojim neodgovornim ravnanjem. Akcija je na našem koncu dosegla svoj namen in je naletela na dober odziv. Stanka Letonja Pri čiščenju okolja se je občanom pridružil tudi kandidat za poslanca Branko Marinič. Foto: Matej Simonič Varovanje okolja Svet ministrov Evropske unije (EU) je pripravil končno obliko novega zakona, ki bo kriminaliziral najresnejše prekrške proti okolju. Zakon bo stopil v veljavo takoj, ko ga potrdijo vse članice EU in bo objavljen v Uradnem listu EU. V roku dveh let ga bo potrebno vpeljati tudi v nacionalni zakonodaji držav članic EU. Med najhujše prekrške spadajo različna onesnaževanja, upravljanje z odpadki in opravljanje z nevarnimi snovmi, na način, ki povzročajo ali lahko povzročijo smrt ali resne poškodbe človeka oziroma bistveno poškodujejo kvaliteto okolja in biotsko raznovrstnost. Prekrški nadalje vključujejo izvoz odpadkov, ubijanje ali trgovino z divjimi živalmi, uničevanje habitatov in proizvodnjo oziroma prodajo snovi, ki uničujejo ozračje. Podrobneje si lahko preberete na: http://www.consili-um.europa.eu/. ib V Pobrežju Igre brez meja že devetič V nedeljo, 22. junija, so v Športnem parku Pobrežje potekale že 9. tradicionalne »Igre brez meja«. Lepo vreme je v naravo privabilo različne generacije, ene željne zabave in smeha, druge pa polne adrenalina, takšne, ki so se nato pomerili v igrah. Organizatorji so tekmovalcem pripravili sedem različnih iger, zagotovo pa sta najbolj prijali zadnji dve igri, ki sta tekmovalce ohladili v bazenu. Pravzaprav je v bazenu ob koncu iger pristal skoraj vsak, če se ni pravočasno skril v varno zavetje gozda. Med sabo se je pomerilo devet ekip, zmaga pa je pripadla ekipi Športnega društva AS. Tisti, ki so raje le gledali, so se lahko okrepčali s hladno pijačo, pojedli slasten ocvrt krompirček in priigrali kakšno lepo nagrado v srečelovu. Tako so nekateri srečneži domov odnesli rože, nove škorenj ce, smo pa opazili tudi srečnico, ki ji je na srečki pisalo »zadeli ste Ivana«. Kje ga lahko najde, ji verjetno še danes ni znano, nam pa tudi ne. Pa nasvidenje na prihodnjih, že desetih »Igrah brez meja«. Besedilo in foto: Stanka Letonja V Pobrežju so na svoj račun prišli ljubitelji zabave in adrenalina. V Leskovcu turnir med vaškimi ekipami Nogometnega turnirja v Leskovcu se je udeležilo 9 ekip, ki so jih razdelili v tri skupine po tri tekmovalce. Iz vsake skupine je potem zmagovalec prišel v finale, kjer je spet igral vsak z vsakim. Sodelovale so ekipe iz Repišč, Belavška, Spodnjega Leskovca, Belavška - stari, Berinjaka, Strmca, Male Varnice, Trdo-bojcev in ekipa Mladih upov. In še končni rezultat: L mesto je dosegla ekipa Berinjak, 2. mesto ekipa Strmec in 3. mesto ekipa iz Belavška. Poleg predsednika kluba Robija Frida-uerja so na turnirju pomagali še Dani Milošič, Robert Fridauer, Bojan Kmetec in Dragica Majhen (strežno osebje). Glasba in animacija pa sta bili v rokah Jožija Zavca in Moja Senekoviča. NZ Najboljši na turnirju ... Foto: Joži Zavec Pobreški ribji piknik, zraven pa še ribiško tekmovanje Za družaben konec avgustovskega tedna so člani Turističnega društva Koranti iz Pobrežja pripravili ribolov in ribji piknik. Ribolov se je odvija! v petek, 22. avgusta, v Gečovem ribniku v Pobrežju, ulov pa se je nameraval speči v soboto, 23. avgusta. Žal je članom društva vreme malce zagodlo, zato so piknik prestavili na dmg konec tedna. V drugo jim je uspelo pri- klicati sončen dan in nedeljsko družabno srečanje izpeljati do konca. Dišalo je po svežih postrvih, pijače ni manjkalo, za glasbo pa je poskrbel Ansambel bratov Gašperič. Kot dolgoletni delovni član TD Koranti iz Pobrežja seje zbrani druščini pridružil tudi poslanec Branko Marinič, ki je skupaj s predsednikom KS Pobrežje Ivanom Krajncem razdelil pokale za ribiško tek- movanje za pokal Pobrežja. Prvo mesto je osvojil Robi Žvegla, drugo Ludvik Fekonja, tretje Rado Junger, četrto pa Boris Geč. Po postrvih je dišalo še dolgo v noč, zato upamo, da bo drugo leto trnek spet dobro prijemal. Besedilo in foto: Stanka Letonja Predsedniku KS Pobrežje Ivanu Krajncu se je pri razglasitvi najboljših ribičev pridružil tudi domačin, poslanec Branko Marinič. Tradicionalno druženje v Pobrežju so popestrili še člani Ansambla bratov Gašperič. Na kolesarjenju z Društvom žensk Pobrežje Članice Društva žensk Pobrežje so se na sončno nedeljo, 17. avgusta, podale na kolesarski izlet. Da jim na kolesarskem doživetju ne bi bilo preveč dolgčas, so se jim pridružile tudi njihove boljše polovice. Svojo pot so pričeli v Pobrežju, se peljali preko Puhovega mostu, zavili do markovskega jezu, pot nadaljevali skozi Šturmovce, zaključili pa na zadnji postaji pri ribniku Hrga. Pot ni bila pretirano zahtevna, a vendar dovolj, da je okrepčilo povrnilo izgubljene moči. Slastna riba, kapljica rujnega in sproščen klepet so vsem dali zagona za nov delovni ponedeljek, ki je bil pred njimi. Najmlajšega člana Roka Gojkoška in najstarejšega Friderika Šimenka so članice obdarile tudi z majhnim presenečenjem. Koles zagotovo še ne bodo pospravile na varno, saj jim idej in pa energije za razne aktivnosti ne manjka. Besedilo in foto: Stanka Letonja Pobreškim ženskam so se na kolesih pridružili družinski člani. Predsednica društva Majda Marinič v družbi z najmlajšim in najstarejšim udeležencem. Že trinajstič kmečki praznik po leskovško Zdaj že tradicionalni kmečki praznik v Leskovcu v organizaciji Turističnega društva Klopotec se je odvijal v nedeljo, 17. avgusta. Društvo si prizadeva ohraniti kulturno dediščino, vsako leto pa pripravijo tudi posebno razstavo, ki je namenjena določeni temi. Letošnja tema praznika je poudarjala prikaz starih obrti. Pripravili so stojnice, kjer so si lahko obiskovali ogledali izdelke iz volne, rože iz papirja, haloške spominke, vezene platnene prte. Na ogled so bili tudi izdelki, izdelani z žganjem v les. Prikazano je bilo, kako so si nekoč krajšali urice v dolgih zimskih časih in kako so z okraski polepšali svoje hiše. Gospodinje so pripravile razstavo kmečkih dobrot, ki jo je blagoslovil vaški župnik Edi Vajda. Vsako leto organizirajo tudi bogat srečelov, kjer je iz leta v leto več dobitkov. Samo prireditev pa popestrijo tudi nastopajoči - ljudske pevke iz Leskovca in harmonikarji. Tudi šaljive kmečke igre so postale stalnica prireditve in organizatorji iger nas vedno znova presenetijo z domiselnimi nalo- gami. vesela, da jih lahko sprejmejo in jim kaj Predsednica TD Klopotec, Ida Vindiš pokažejo. Na sami prireditvi so podelili Belšak, je zadovoljna, ker se ljudje v tudi občinska priznanja za najbolj urejene velikem številu udeležijo te prireditve, in hiše z okolico ter za poslovne in društve- ne objekte. Friderik Bračič, župan občine Videm, je na sami prireditvi poudaril, da si ljudje morajo prizadevati za napredek v svojem kraju. Po končanem uradnem delu je vse prisotne pozno v noč zabaval Slovenskogoriški kvintet. NZ Foto: Stanko Bedrač Razstava turističnega društva je letos predstavila stare obrti. dali 1 ,tL(| I.Jm, ui jv,’’’ ^ 3, «ijt I. i j j j ■ mj ;■ J. \ IS Gospodinje iz Lancove vasi kuhale v kuhinji Gostilne PP na Ptuju Vodstvo gostinstva Perutnine Ptuj je v letošnjem poletju uvedlo novost, da v Gostilni PP na Novem trgu na Ptuju ob nedeljah svojim gostom ponudijo kosila, kakršna so nekoč pripravljale gospodinje na podeželju. K sodelovanju so zato povabili različne aktive žena in deklet iz Ptujskega in tudi od drugod. Povabilu so se odzvale tudi članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas. Gospodinje iz Lancove vasi so se v nedeljo, 6. julija, preizkusile v kuharskih sposobnostih. In kaj so pripravile za goste? Katica Krajnc, predsednica društva, nam je povedala, da so si najprej razdelile delo, vsaka je bila namreč zadolžena za določen del obroka. Skuhale so kokošjo Piščanca so ocvrle na prav poseben način, saj so v jajce dodale sladko smetano in rdečo sladko papriko, kar naredi piščančjemu mesu še posebej lepo in okusno skorjo. Lancovska »kuharska ekipa« pred pričetkom juho z domačimi rezanci, ki jih je doma na roko pripravila Anica Gojkošek, pečeno kokoš, ocvrtega piščanca, ki so ga ocvrle na domači svinjski masti, pripravile pa so tudi svinjski zrezek v gobovi omaki. Kot prilogo so ponudile pražen nariban krompir z jajcem, kuhano krompirjevo rulado, nadevano s prepraženimi drobtinami, in sestavljeno solato. Za sladico pa so pripravile okusno domačo skutino gibanico. Poskrbele pa so tudi za domač kruh, ki ga je spekla Jerica Žunkovič. Izvedeli pa smo, daje bilo kuharski ekipi med lonci in za štedilniki zelo vroče, saj so morale kuharice pripraviti bistveno večje količine, kot sicer v nedeljo doma, nedeljski meni pa so obiskovalci lahko poskusili že od 12. ure naprej. Strežno osebje pa je pridnim gospodinjam ob koncu še zaupalo, da so »njihova« kosila hitro pošla. PK Fotoarhiv društva Vandalizem v Lancovi vasi - poškropljene ciprese in podžagana smreka Na naše uredništvo sta se v zadnjih avgustovskih dneh obrnila prizadeta vaščana Lancove vasi, Stanko in Irena Sitar, in nam zaupala svojo zgodbo o »vandalizmu«, ki stajo v letošnjem letu na svoji koži občutila že dvakrat. Povedala sta nam, da se je nekdo že v sredini maja znesel nad njihovimi cipresami, saj so jih kar čez noč poškropili s škropivom, le-te pa so se kmalu nato posušile. Niso pa to bile edine ciprese, tudi pri nekaterih njunih sosedih se je ponovila enaka zgodba. Da pa bi bila mera polna, pa je v avgustu nekdo podžagal še visoko smreko, ki je rasla na ovinku zraven cipres. Sitarjevi tega sprva niso opazili, dokler je ni močan veter ob avgustovskem neurju podrl na tla. Šele takrat so videli, daje bila le-ta podžagana do polovice. Ob tem je Irena Sitar dodala: »Zelo sem prizadeta in žalostna, V maju se je neznanec/-! najprej znesel nad cipresami in jih poškropil ... da se nekdo tako znaša nad nami, pa tudi nad naravo. Če mi ima kdo kaj za povedati, naj pride do mene, ne pa da to počne na takšen način. Saj to nikamor ne vodi, vsak naj najprej pomete pred svojim pragom, pa bo imel kaj za delati. Res so ciprese in smreka rasle v bližini ceste in ovinka, vendar na našem zemljišču, ves čas pa smo jih redno obrezovali in pazili, da ne bi ovirali udeležencev v prometu.« Izvedeli smo še, da sta Sitarjeva to sramotno dejanje prijavila pristojnim organom, ki so prišli na ogled in že poizvedujejo za morebitnimi storilci. Ob vsem tem se človek res vpraša, če je takšen način edino, kar še premore človeška kultura - poškodovanje oziroma uničenje nečesa lepega brez pravega razloga, namena. Besedilo in foto: PK ... avgusta pa je »padla« še visoka smreka. 12. dan gasilca GZ Videm, 80-letnica PGD Leskovec in krst novega vozila Letošnji že 12. dan gasilca Gasilske zveze Videm je bil 6. septembra pri PGD Leskovec skupaj s praznovanjem 80-letnice PGD Leskovec. Gasilci so - bodo ob tej priložnosti ocenili svoje delo, si zadali nove cilje in proslavili dosežene rezultate. V GZ Videm je obstoječe leto operativno zelo naporno, delovno pa zelo uspešno. Gasilci so uspešno opravili s številnimi naravnimi in drugimi nesrečami tako doma kot tudi v regiji. Več kot je intervencij, več je hkrati tudi potreb po izboljšanju pogojev gasilskega dela. Tudi na tem področju lahko ugotovimo, da smo bili skupaj s pristojnimi občinami zelo uspešni. Pri PGD Žetale smo že predali svojemu namenu gasilsko vozilo GVC 24/50, pri PGD Leskovec pa ob tej priložnosti predajamo svojemu namenu gasilsko vozilo GVC 24/50. Obe PGD sta tudi posodobili orodišča in s tem izboljšali pogoje za operativno gasilsko delovanje. Te pridobitve, ki gasilcem izboljšajo pogoje dela, niso le gasilske, kajti gasilci so takšna oblika organizacije, ki vse to, kar ima, nudi drugim in to takrat, ko gre za življenje in premoženje. Mnogi gasilce vidijo skupaj z vsemi drugimi društvi, žal pa ne spoznajo, da so v veliki zmoti, saj obstaja velika razlika med gasilskimi nalogami in nalogami drugih društev. Gasilci veliko tvegajo, tudi življenje, gasilci veliko dajejo - tudi življenje in premoženje, gasilci veliko odgovarjajo, tudi s svojim premoženjem. Za vse to založijo svoje družine, družbo in službo. Mnogi se ob gasilskih potrebah vprašajo, kaj pa je vse to potrebno. Žal je na takšno nepremišljeno vprašanje možen tudi nepremišljen odgovor. Vse to pa zato, ker se premalo zavedamo, koliko je vredno vse to, kar imamo. Sele ko nam ogenj ali neurje jemljeta dom, ko nam bolezen jemlje zdravje, se prebudimo iz sna in pričakujemo tudi nemogoče. Toda za vse ni nemogoče, za tiste, ki skrbijo za varnost, »To je pridobitev za izredno zagnane in strokovno usposobljene gasilce, za vse občane in državljane, ki jim takšna enota nudi varstvo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,« je na slovesnosti posebej poudaril pred. PGD Leskovec Peter Jagarinec (v sredini). je marsikaj mogoče. Za varnost pa moramo skrbeti že takrat, ko jo imamo, in to počnejo gasilci. Če bi tako ravnali vsi, bi lahko preprečili marsikatero nesrečo. Uporabo nove opreme leskovških gasilcev si je z zanimanjem ogledala množica obiskovalcev. PRAZNIK HUMANOSTI, PRAZNIK UPANJA ... Ko smo pri dnevu gasilca, lahko ugotovimo, da je to praznik naše varnosti, praznik humanosti, praznik pozitivnih človeških čustev in praznih upanja za tiste, ki potrebujejo pomoč. Najmanj, kar gasilci potrebujemo ob tem prazniku, je spodbudna beseda in podpora k temu, kar počnemo za dobro drugih. Nekateri to vedo vedno, drugi ugotovijo takrat, ko so jim gasilci potreba in upanje. Naj bo vsak dan, dan, ko naredimo vse za sebe, skupaj z dobro organiziranimi gasilci pa tudi razlog za dober občutek v varno življenje. Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm Botri, donatorji in vodstvo PGD Leskovec ob novem gasilskem vozilu. Vse čestitke! OB ROB GASILSKEMU SLAVJU Na častnem odru so zbrane na gasilski slovesnosti v Leskovcu nagovorili mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm in podpredsednik GZS, predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec, slavnostni govornik pa je bil župan občine Videm Friderik Bračič. Posebej je gasilcem čestital predsednik pobratenega društva DVD Bednja iz sosednje Hrvaške in župan občine Bednja Mirko Bistrovič, gasilci pa so ob tej priložnosti podelili veliko zahval vsem tistim, ki so jim pomagali pri nabavi novega gasilskega vozila. V kulturnem programu so nastopili: Mešani cerkveno-prosvetni zbor pod vodstvom Srečka Zavca, leskovške ljudske pevke, recitatorji iz OŠ in KD Leskovec ter godba na pihala iz občine Bednja. Novo vozilo leskovških gasilcev je blagoslovil župnik domače fare sv. Andraža Edi Vajda. Novo vozilo Mercedes Benz Atego GVC 24/50, ki je končno podobo dobilo v podjetju Gasilska vozila Pušnik, je pritegnilo veliko zanimanja, še posebej pa pogled v notranjost dobro opremljenega vozila. Blagoslov nove pridobitve leskovških gasilcev je opravil domači Fotografije. TM in Langerholc farni župnik Edi Vajda. Dobitniki državnih gasilskih odlikovanj in priznanj: Odlikovanje III. st.: Tatjana Stopajnik, Katica Rakovec, Renato Hvalec, Bogdan Hvalec, Mitja Cafuta, Natalija Stopajnik, Franc Stopajnik, Anja Topolovec, Janez Vnuk. Odlikovanje I. st.: Anton Stopajnik in Janko Kozel. Plamenica III. st.: Peter Jagarinec. Odlikovanje za posebne zasluge: Janez Merc. Odlikovanje I. st. za obletnico: PGD Leskovec. Gasilci iz tujine: Mirko Bistrovič - odlikovanje I. st., Slavko Markovič - odlikovanje I. st., izročeno ob njihovi 110-letnici, Alojzije Bezeg - odlikovanje I. st., izročeno ob njihovi 110-letnici. Predaja ključev, najprej iz rok župana v predsednikove roke, ta Pogled na svečano tribuno. Slavnostni govornik je bil župan pa je ključe predel šoferjem Janku Vidoviču, Bogdanu Hvalcu in Friderik Bračič. Mitji Cafuti. Janez Merc novi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije »Postopno se tudi že začenjam zavedati nove odgovornosti,« pravi novi podpredsednik GZS mag. Janez Merc, tudi član našega uredništva. V vrhu Gasilske zveze Slovenije (GZS) je od letošnjega gasilskega kongresa prišlo do sprememb, dolgoletnega predsednika zveze Ernesta Eorya je zamenjal Anton Koren. Mag. Janez Merc, še v prejšnjem mandatu član predsedstva GZS, je zdaj postal podpredsednik, kar je prav gotovo velika pridobitev za gasilstvo Podravske regije. In kako novi podpredsednik gleda na to novo funkcijo, predvsem pa na odgovorno nalogo, ki ga čaka prihodnjih pet let? »Ne glede, da sem že delal v organih GZS, je delo podpredsednika zelo naporno, kajti prej sem bil v vlogi tistega, ki je sodeloval na sejah in zgolj dajal predloge in pripombe, sedaj pa sem v organih, ki morajo pripravljati gradiva, dobre predloge, sodelujejo v pogovorih z ministrstvom, institucijami ... To delo prav gotovo ni lahko in zahteva veliko truda, težko pa je tudi v trenutkih, ko je slišati, da država mora nekaj narediti. Drži, vendar zmeraj ne gre in prepričan sem, da bomo morali gasilci tudi v prihodnje krepko odpirati vrata in prepričevati tudi druge v to, v kar smo sami že prepričani. Že prej, ko sem deloval v organih GZS, sem se trudil, da bi informacije pravočasno prišle tudi v naš konec, pa tudi, da je Spodnjemu Podravju pri roki tisti strokovni in analitični tehnični vidik pomoči države in še vrsta drugih nalog bi bila omembe vredna. Postopno pa se tudi že začenjam zavedati te odgovornosti, ki v začetku sploh ni bila tako izkristalizirana, celo bi rekel, da je lažje priti do takšne naloge, kot jo opravičiti. Vedno bolj, ko pa »grizem« v to delo, spoznavam, da to ni samo manifestitativno, zunanje predstavljanje organizacije, ampak je najprej treba »odgarati« pri svoji hiši, zunanje predstavljanje pa je tako ali tako vsak dan na tapeti. Zavedam pa se, da me v prihodnjih letih čaka veliko odgovornega dela, vendar ker sem znan kot človek garanja, ki ne zna ničesar narediti počasi, sem tudi prepričam, da kar je v mojih močeh, bo lahko maksimalno dobro rešeno.« Besedilo in foto: TM POZIV K VLOŽITVI VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2009 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm in v skladu z Zakonom o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in 13. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe vrtca (Uradni list RS, št. 129/06 - uradno prečiščeno besedilo) in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe vrtca (Uradni list RS, št. 79/08) lahko starši otrok, ki obiskujejo vrtec, uveljavljajo znižano plačilo vrtca. Za otroke, ki so vključeni v vrtec, se znižano plačilo na novo uveljavi s 1. januarjem naslednjega leta. Starši oddajo vlogo na obrazcu VRT 1 s priloženimi dokazili praviloma do 15. novembra tekočega leta. Za otroke, ki se vključijo v vrtec med šolskim letom, se znižano plačilo uveljavi z dnem, ko je otrok sprejet v vrtec, če starši oddajo vlogo najkasneje 15 dni pred predvideno vključitvijo. Če starši zamudijo rok iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo. Starši, ki vloge ne bodo oddali, bodo od 01. 01. 2009 plačevali naj višji (80 %) prispevek za program vrtca, ki ga obiskuje otrok. Vloga mora biti izpolnjena v skladu s priloženimi navodili vloge. Vlogo lahko oddate v času uradnih ur (ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 dol5.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 in petek od 8.00 do 12.00) v sprejemni pisarni občine Videm. Vse informacije dobite na občinski upravi občine Videm, pri Brigiti Polanec oz. na telefon 761 94 00. Občinska uprava SOCIALNI m fcB UliiUiv.llI mag. Danilo Toplek za poslanca danilo.toplek@socialnidemokrati.si Vaš glas za Socialne Demokrate je glas za: - spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva - bolj pravično delitev dosežkov rasti in razvoja - odločen boj proti korupciji in političnemu kadrovanju - zdravje in znanje dostopna za vse - lažji dostop mladih do redne zaposlitve in prvega stanovanja - zasluženo varnost starejših - sozvočje razvoja z naravo Slovenija potrebuje spremembe. Socialni Demokrati smo pripravljeni prevzeti odgovornost zanje. Odgovornost za spremembe! SKUPAJ V KORAK ZA BOLJŠI JUTRI Vaš kandidat Janez Vedlin, rojen 16. 8. 1973, živim v Lešju pri Majšperku. Sem diplomirani inženir strojništva, zaposlen v podjetju SMM, d. o. o., v Mariboru kot projektant strojev in avtomatizacije proizvodnih procesov. Problematika v kmetijstvu mi ni tuja, saj od malih nog pomagam na kmetiji staršev, kolikor mi dopušča čas. Sicer pa rad kletarim in prepevam v pevskem zboru. S ponosom nastopam na listi Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke, saj je v preteklosti s svojim poštenim delom veliko pripomogla k soustvarjanju boljšega jutri. Danes stojimo pred novimi izzivi. Razvijamo se v uspešno ekonomijo, za kar smo zaslužni vsi državljani. Izkoristili smo pozitivno ozračje, ki ga je pomagala ustvariti tudi gospodarska davčna reforma, med drugim se z letošnjim letom popolnoma ukinja davek na plače. Od mnogih delavcev je to zahtevalo veliko trdega dela in odrekanja. Dosežki Slovenije ne smejo biti le črke na papirju in nekaj, o čemer se prepirajo politiki. Državljani želimo to čutiti v obliki višjih realnih plač, vzdržnih pokojnin, kvalitetnih zdravstvenih storitev in pravičnih socialnih transferov. Haloške in ostale manj razvite občine že prejemajo 25 % več državnih sredstev, vendar se bo ta delež moral še povečati. Le tako bo možno skupaj z učinkovitim sistemom črpanja evropskih sredstev, s čim manjšim deležem krajanov, pospešiti razvoj na tem območju. Pred nami so gradnje kanalizacij, cestne infrastrukture, ki je bila v preteklosti zanemarjena, ureditev obrtnih con, izgradnje domov za ostarele, vzpostavitev širokopasovnega interneta v prav vsako stanovanje ... Naredimo naslednji korak skupaj - za še boljšo Slovenijo. Vabim Vas na volitve in ... izberite pravega! N Si Nova Sloveni/a Krščanska IJuaska stranka Drage občanke, cenjeni občani občine Videm! Politika v Sloveniji je pred veliko preizkušnjo, saj ljudje v njo vedno bolj izgubljamo zaupanje. Zato je skrajni čas za spremembe! Po mojem mnenju je napočil čas, da na politično prizorišče stopimo novi, s preteklostjo neobremenjeni ljudje, ki se zavedamo, daje politika v svojem bistvu prizadevanje za javno dobro, ne pa zgolj izkoriščanje državnih privilegijev (položajev) in ustvarjanje priložnosti za polnjenje lastnih žepov. Čas je za nove, sveže obraze brez političnih ‘'nahrbtnikov”, ki bodo sposobni preseči sedanje stanje, ko se nekateri zaradi ugodnosti, ki jim jih nudi neučinkovita zakonodaja vedno bolj kopljejo v denarju, večina ljudi (družin) pa zaradi sramotno nizkih mesečnih dohodkov še komaj shaja skozi mesec. Nesramno bogatenje tistih, ki so obogateli s pomočjo države, je namreč dokaz, da se spreminjamo v družbo velikega notranjega razlikovanja, kjer uspeh posameznika ni odvisen zgolj od uspeha njegovega dela in prizadevanj, ampak predvsem od političnih zvez in poznanstev. Nerazumljivo visoke razlike med plačami delavcev in menedžerjev pa kažejo na to, da s poštenim delom v tej državi ne prideš več nikamor. Ker se zavedam, da takšno stanje ne vodi drugam kot v propad, se bom kot poslanec zavzemal za vzpostavitev sistema vodenja države, ki bo imel posluh za temeljne probleme, s katerimi se srečuje naša družba, predvsem pa za vzpostavitev sistema, ki bo povrnil zaupanje ljudi v pravno državo. Območje Dravskega polja in Haloz, kjer živimo, je geografsko zelo razgibano območje, zato so tudi potrebe prebivalcev zelo različne. Kljub tej raznolikosti pa smo si lahko enotni v dejstvu, da smo največji kapital našega okraja podjetni, marljivi in delovni ljudje, ki se preživljamo predvsem s kmetijstvom, storitveno dejavnostjo, živilsko predelovalno in metalurško industrijo. Zato je za nas ključnega pomena, da država vodi takšno politiko, ki bo pospeševala investicije v te dejavnosti. Ne pa, da morebitne nove investitorje, ki bi želeli vlagati v naš okraj, zaradi okorele strategije prostorskega planiranja in zamudnih birokratskih postopkov odvrača od teh odločitev. Zaradi bogatih naravnih danosti in pestre kulturne dediščine je potrebno pospešiti tudi vlaganje v izgradnjo in razvoj kakovostne turistične infrastrukture. Skozi naš okraj namreč potekajo močne tranzitne poti, zato bi se ob boljši ponudbi marsikateri potnik v naših krajih raje zadržal dlje od morebitnega postanka na bencinski postaji. V zadnjem času smo pogosto priča dogodkom, ko parcialni interesi (bogatih) posameznikov prevladajo nad javnim interesom občanov. Nesprejemljivo je, da ljudje to plačujemo z zdravjem, trpi pa tudi kvaliteta bivanja v naših krajih. Zato si bom kot poslanec prizadeval, da vsem starostnim skupinam ustvarimo in ohranimo pogoje za normalno življenje ter obenem omejimo izseljevanje v infrastrukturno bolj razvita in posledično za vsakodnevno življenje prijaznejša središča. Ker bližina avtoceste pomeni odlično priložnost za razvoj okoliških občin, se bom v državnem zboru zavzemal za čimprejšnjo izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica - Gruškovje in ustreznega števila navezovalnih cest na avtocesto. Na ta način se bodo prebivalcem odročnejših zaselkov izboljšale tudi zaposlitvene zmožnosti in dostopnost do storitev večjih središč. Kljub temu, da gradnja razvojnih prometnih osi pomeni odlično priložnost za okoliške občine, pa bodo le-te brez kvalitetnih projektov težko privabile investitorje, zato si bom tudi prizadeval, da država s spodbudami in projekti ustvari pogoje za trajnostni razvoj kmetijstva in podjetništva. Skratka vse to so problemi, ki kar kličejo, da se jih nekdo na ustrezen način loti. Tisti, ki me poznate, veste, da nikoli nisem obljubljal nekaj, česar nisem bil sposoben izpeljati, zato mi lahko zaupate, da bom v primeru izvolitve za poslanca vse svoje sposobnosti in znanje podredil enemu cilju, to je izboljšanju življenjskih razmer v našem okraju. Verjemite mi, da glas zame pomeni tudi naložbo v hitrejši razvoj občine Videm. Vse ostale podatke o meni in o poteku predvolilnih aktivnosti najdete na moji spletni strani www.antonhabjanic.si. V pričakovanju Vaše podpore Vas lepo pozdravljam! dr. Anton Habjanič SVOBODNA DEMOKRATIČNA DRUŽBA IN BLAGINJA ZA VSE SDS Branko Marinič, rojen 28. januarja 1956 na Janškem Vrhu v Halozah. Srednjo prometno šolo železniške smeri je obiskoval v Mariboru, šolanje pa nadaljeval v Ljubljani, smer prometna logistika. Zaposlen je bil na Železniški postaji Ptuj v prometno izvršilni službi, nato pa je nastopil z delom državnega uslužbenca - interni revizor prometa in transporta severovzhodne regije. Sledilo je delo samostojnega prodajnega predstavnika potniškega prometa, nadaljnja štiri leta pa je v enoti Maribor opravljal delo vodje prodaje in proizvodnje v potniškem prometu. Aktiven je bil tudi v vodstvu narodne zaščite v času vojaške agresije na Slovenijo leta 1991 in si s tem pridobil status vojnega veterana. Sedaj opravlja funkcijo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, za katero je bil izvoljen leta 2004. Je poročen in je oče dveh hčera, z družino pa živi v Pobrežju, v Vidmu pri Ptuju. Takrat je stopil na pot, ki je zahtevala odgovorne, preudarne korake. Sebi in volivkam ter volivcem seje zavezal, da bodo skupaj ustvarili spremembe. » Vloženega je bilo veliko truda, potrkati je bilo treba na mnoga vrata, želje podkrepiti z močnimi argumenti. In s skupnimi močni nam je uspelo. Podeželje se razvija bolj kot kadarkoli prej in skupaj lahko pokažemo, kako ponosni smo, da živimo v teh krajih. Pred nami je še veliko projektov in ciljev, ki jih je potrebno uresničiti, da bomo še bolj prepoznavni. Treba je smelo zreti v prihodnost, saj nas čakajo novi izzivi. Pred štirimi leti smo skupaj stopili na novo pot. Sedaj smo na pravi poti, zato po tej poti nadaljujmo skupaj.« Branko Marinič Vaš kandidat za še en mandat VOLILNI PROGRAM: Na naši skupni poti bomo sledili naslednjim ciljem: - vlaganje v ljudi, - povečevanje gospodarske rasti, - skrb za pravičnejšo razdelitev ustvarjenega, - zagotavljanje čistega in zdravega okolja. Mag. Silvestra Klemenčič, prof. (14) = ZARES PRAVA IZBIRA ...da bosta tudi haloški otrok in otrok Dravskega polja imela ZARES možnosti... • Obljubljam le delo in trud. • Verjamem, daje mogoče sistemsko in dolgoročno urediti zadeve za dostojno življenje prav vsakega - TUDI ZATE. • Vem, da se moramo najprej soočiti z revščino in to ustrezno nujno rešiti. • Zdravstvena politika mora biti v ospredju. • Pripravljena sem prevzeti odgovornost. • Odločena sem ravnati demokratično. • Kidričevo je moj prvi, Haloze pa so moj drugi dom! IZKORISTIMO POGOJE, KI NAM JIH NUDI NARAVA, a je ne zlorabimo! Ni mi mar za dobrine, najsrečnejša sem, ko pomagam ljudem - to je največ, kar lahko naredim. Samo z nesebičnostjo postaneš človek - ZATO SEM V POLITIKI! da bodo socialne podpore pravično razdeljene; da bo kultura dialoga na mestu; da bosta stroka in civilna družba upoštevani; da bo uresničena ustavna določba o popolnoma brezplačni obvezni osnovni šoli; da bo v vrtcu prostor za vsakega otroka; da bodo zdravstvene storitve dostopne vsem; da bo politika pomoči na domu pred politiko domov upokojencev; da bo znanje imelo svoje mesto; da bodo mladi in otroci vami, da ne bo vprašanj rodnosti, stanovanj, zaposlitev ...; da bodo ženske zastopane v parlamentu; da nihče ne bo lačen; da bo povrnjen srednji sloj! DA BO TUDI TVOJA ZGODBA SLIŠANA! Demokratična stranka upokojencev Slovenije, občinski odbor Videm, se zelo intenzivno pripravlja na bližnje parlamentarne volitve. Pred volitvami bomo izvedli še predvolilno srečanje vseh članic in članov stranke na družabnem srečanju, kjer se bo spet predstavil kandidat stranke za poslanca, Srečko Lah iz Pongrc, član in predsednik odbora stranke DeSUS v Kidričevem. Upamo in želimo si, da bi dobil čim več glasov naših volivcev in da bo s svojo morebitno izvolitvijo oziroma pridobljenimi glasovi zagotovil, da bo stranka DeSUS še vedno parlamentarna stranka in da bodo stranka oziroma njeni poslanci zagovarjali in se borili za pravice vseh državljanov, predvsem pa za slovenske upokojence. KAJ ŽELI KOT POSLANEC DOSEČI? Ker kandidira na delu Dravskega polja in manj razvitih Haloz, si bo s svojo veliko voljo prizadeval za: - enakomernejši regionalni razvoj našega podeželja, - boljše razmere v kmetijstvu, - hitrejši gospodarski in družbeni razvoj našega območja, - ohranitev delovnih mest in zaposlitev, predvsem mladih, - hitrejšo izgradnjo in posodobitev prometne infrastrukture in zaščito podtalnice - izgradnjo kanalizacije, ohranitev javnega zdravstva in nege na domu, - izboljšanje socialnega stanja starejše generacije, izgradnjo neprofitnih stanovanj in domov za starejše. KDO JE SREČKO LAH? Rojenje bil leta 1951 v kmečki družini v Pon-grcah. V družini so bili štirje otroci, Srečko ima sestro dvojčico. Že od rojstva je Srečko invalid. Pri 11. letih j e bil operiran, od takrat lahko hodi z berglo. Osnovno šolo je obiskoval v Cirkovcah. Po končani šoli se je vpisal v Srednjo tehnično šolo v Mariboru in jo uspešno končal. Pozneje seje zaposlil najprej v Ormožu, nato v Primatu v Mariboru, kjer je pozneje prevzel vodstvo servisiranja viličarjev. V tej organizaciji je bil tudi predsednik sindikata. Upokojil se je leta 1993. Od leta 1994 je član DU Cirkovce, kjer je bil tudi podpredsednik društva. Leta 2000 seje ustanovil občinski odbor DeSUS v Kidričevem in Srečko je postal prvi predsednik stranke, to funkcijo pa opravlja še danes. Že drugi mandat je tudi svetnik v občini Kidričevo. Enajst let je pa tudi vodja strojnega krožka Dravsko polje. Spoštovane volivke, spoštovani volivci! Naš kandidat za poslanca stranke DeSUS, v našem volilnem okraju, Srečko Lah, ima dovolj znanja in volje, da omenjeni in zastavljeni program tudi izpelje. Potrebuje samo še naše zaupanje in naš - vaš glas. Vodstvo stranke DeSUS Videm vabi vse volivce, da se 21. septembra polnoštevilno udeležijo volitev in glasujejo za stranko in našega kandidata Srečka Laha. DeSUS Videm Spoštovane volivke in volivci! Nagovoriti volivca, da ti da svoj glas, je pravzaprav najtežje. Kako ga prepričati z argumenti? Kaj povedati? Pomembno se mi zdi predvsem to, da smo vsi kandidati v svojih obljubah iskreni. V mesecu, ki je pred nami, boste slišali veliko obljub. Kako potem izmed vse te množice poslanskih kandidatov izbrati enega in edinega in mu podariti svoj glas? Moj odgovor je preprost. Izberite tistega, ki je vaše okolje s svojim delom že obogatil. Tistega, ki je dane obljube izpolnil in tudi pojasnil zakaj mu nekaterih ni uspelo izpolniti. Izberite kandidata, za katerega veste, da bo delal v prid ljudem in upošteval njihove želje. Po temeljitem razmisleku sem se tudi sam odločil, da kandidiram za poslanca v Državnem zboru, saj verjamem, da lahko glede na moje dosedanje delovne izkušnje pripomorem k še hitrejšemu razvoju občin 11. volilnega okraja. V prihodnje bo zagotovo potrebno postoriti še veliko, da bomo vsi zadovoljni z okoljem, v katerem živimo. Zato sem odločen svoje dosedanje delo še nadgraditi in ga usmeriti v to, da bodo vsi imeli zagotovljene osnovne pogoje za življenje in delo - vse od primerne infrastrukture do ustvarjanja novih delovnih mest. Morali bomo pospešiti gospodarsko rast, z ustreznimi ukrepi poskrbeti, da si bodo mladi lahko ustvarili družine in s pomočjo subvencij in ugodnih kreditov kupili stanovanja. Socialna politika mora temeljiti na medgeneracijskem sožitju in medčloveški solidarnosti, potrebno bo poskrbeti za ostarele v domačem okolju, prilagoditi izobraževalne programe potrebam gospodarstva, izboljšati položaj delavca, vsem sedaj še delovno aktivnim- ' prebivalcem pa zagotoviti ustrezne pokojnine. Področij, na katera bo potrebmrposeči, je še veliko. Tu jih je zapisanih le peščica in zavedam se, da bo delo v parlamentu vse prej kot lahko. Star pregovor pravi nekako takole; pot se začne s prvim korakom. vas, da jo prehodimo skupaj. Vabim vas l/*'/ DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2008 V akciji »Uredimo naše podeželje« izbrali najlepše V občini Videm smo tudi letos izvedli ocenjevanje domov z naslovom »Uredimo naše podeželje 2008«. Tako kot vsako leto je komisija tudi v letošnjem letu obiskala samo tiste domove, kmetije in objekte, ki so se prijavili na razpis, objavljen v občinskem glasilu Naš glas, ali so jih k temu spodbudili po KS. Nagrajenci so se srečali na tradicionalnem kmečkem prazniku v Leskovcu. Komisija v sestavi: Terezija Meško, KGZ Ptuj, koordinatorka svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji za Podravje - predsednica, člani: Srečko Svenšek, svetnik občine Videm, Lenka Kranjc - TD Leskovec, Jože Murko in Slavica Strelec iz ptujske svetovalne službe, si je sončnega poletnega dne ogledala vse prijavljene objekte in izbrala ter najboljše nagradila. Priznanja so bila podeljena na letošnjem tradicionalnem kmečkem prazniku v Leskovcu, kjer so vsakoletni podelitvi dodali še kulinarično razstavo in šaljive kmečke igre, izbranim nagrajencem najbolj urejenih domov pa so čestitali predsednica komisije Terezija Meško, župan Friderik Bračič in predsednica TD Klopotec Leskovec v Halozah Ida Vindiš Belšak. NAJLEPŠI, NAJBOLJ UREJENI DOMOVI 2008 Priznanje za najlepše urejen dom v letu 2008 sta prejela Sonja in Srečko Zavec iz Trdobojcev 22, 2. mesto in priznanje sta prejela Marinka in Franc Narat iz Trnovca 22, 3. mesto pa sta osvojila Zlatka in Srečko Zagoranski iz Lancove vasi 65 b. Vaški dom v Lancovi vasi je bil letos izbran za naj lepše urejen objekt skupne rabe, družina Vidovič iz Velike Varnice je prejela priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine, kmetija Murko iz Sel pa posebno priznanje za najbolj urejeno kmetijo v občini Videm. TM Foto: Jože Murko, KGZ Ptuj Stran 43_____ Marinka in Franc Narat iz Trnovca sta za urejenost osvojila 2. mesto. Murkova kmetija na Selih je dobila posebno priznanje za urejenost. Komisija, ki je tudi letos izbrala najlepše in najbolj urejene domove v videmski občini. ___Stran 44 Dekleta in žene iz Lancove vasi ohranjajo ljudski običaj - pletenje verig iz »žingerla« Nekatere članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas, pridružile pa so se jim še ostale spretne ženske roke, so se v tednu pred Aninim žegnanjem na Selih zbrale ob posebnem ljudskem običaju. Že dolga leta namreč v Lancovi vasi ohranjajo tradicijo in pletejo gir-lande oz. verige iz žingerla (lat. VINKA tninor). Že po tradiciji so se tudi tokrat zbirale pri Tiliki Jurgec, kjer so imele tri večere zapored »delovno druženje«. Pletle so namreč verige, s katerimi so nato okrasili podružnično cerkev sv. Družine na Selih, kije bila na žegnanjski dan, pa še tudi nedeljo kasneje, lepo in svečano okrašena. Pletenega zelenja pa je bilo toliko, da so z njim okrasili tudi kip Marije Kraljice miru pred cerkvijo. Predsednica društva Katica Krajnc, ki skrbno beleži vsa dela in dogodke v društvu, nam je ob tem povedala, da so za okrasitev cerkve na Selih tokrat spletle cca 120 metrov zelenih verig, za kar so porabile 720 metrov vrvice. Hkrati pa dodala: »Pletenje verig je lep običaj, ki ga žene in dekleta v Lancovi vasi z veseljem negujemo. Nekateri sicer pletejo verige iz bršljana na trak, me pa že po tradiciji iz žingerla, kar je sicer težje in bolj zahtevno opravilo. Najprej je potrebno iti v gozd, nabrati material in ga lepo očistiti, pri tem so nam pomagali tudi selski mladinci, nato pa naredimo šopke iz 3 do 5 listov, ki se potem nalagajo in vežejo na debelo vrvico. Spletanje na videz ni težko delo, vendar zahteva kar nekaj spretnosti in potrpežljivosti.« Naj dodamo, da so Lancovljanke z žin-gerlovimi verigami poskrbele tudi za okrasitev cerkve ob farnem žegnanju v Vidmu. Prav gotovo pa so takšni večeri tudi odlična oblika druženja na vasi. Besedilo in foto: Petra Krajnc Pletenje verig zahteva spretne prste in veliko potrpežljivosti ...