Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020    COLOR CMYK stran 1
pe
tk
ov
a
iz
da
ja
Ptuj, petek, 5. junija 2020 Letnik LXXIII  št. 44  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR
Kronika
Slov. Bistrica  S 
»črnim« priklopom 
brezplačno porabil 
35.000 m3 vode 
 Stran 12
V središču
Ptuj  Zgolj 
turistični boni ne 
bodo rešili turizma
 Strani 6 in 7
Podravje
Dornava  Plačilo 
za odvoz smeti bo 
spet višje
 Stran 5
Politika
Ptuj  Manj za 
šport in kulturo, 
več za malo 
gospodarstvo
 Stran 9
Aktualno
Slov. gorice  Pet 
občin po hitrejši 
poti do vodovoda
 Stran 2
SPORED
Ekipa 24ur
Vsak dan poskrbijo za aktualne teme!
Natalija Verboten in Dejan Bojič
Odpovedanih koncertov sploh
ne štejeva več
OTO karaoke
Poučno o umivanju rok!
4. JUNIJ 2020 ŠT. 23
Od 5. 6.
do 11. 6.
2020
TV-spored
Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija 
boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote 
od 27. junija do 29. avgusta!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Več v notranjosti časopisa.
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv
Foto: OM
Štajerska varda nadlegovala lastnika kampa 
Cizar: »V svojem kampu 
se ne počutim več varno!«
 Stran 3
Podravje, Slovenija  Ob državni meji velika vojaška vaja Preskok 2020
Vojaki se urijo tudi v Halozah in na Ormoškem
Če boste te dni v svoji okolici opazili vojaško četo ali oklepnik, se ne ustrašite. Gre za urjenje pripadnikov Slovenske vojske na 
različnih lokacijah ob meji s Hrvaško v okviru vaje Preksok 2020. V Podravju bo vaja na območju Haloz v Zavrču in Rogatcu 
ter v občinah na Ormoškem. Več na strani 2.
Aktualno
Sp. Podravje 
Na vrhu 
po številu 
samomorov 
 Stran 3
Črna kronika
Ptuj  Tomiću 
17 let zapora, 
obramba v 
pritožbo
 Strani 6 in 7
15
Foto: Avtokampi.si
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 2
petek  5. junija 20202 Aktualno
Kdaj in kje se bodo v Podravju 
urili pripadniki Slovenske vojske, 
ne bo znano do zadnjega. „Koor-
dinacija z lokalno skupnostjo glede 
uporabe zemljišč za potrebe vaje 
Preskok 2020 še poteka, zato je 
težko napovedati, kje se bo vaja 
izvajala. Slovenska vojska se bo 
trudila, da bo vsaj 48 ur pred aktiv-
nostmi obvestila lokalno skupnost 
o premikih Slovenske vojske in lo-
kacijah izvedbe vaje,“ so za Štajer-
ski tednik povedali na Ministrstvu 
za obrambo.
Ta čas dnevno v vajo 
vključenih do 450 
vojakov
Vaja Preskok 2020, ki se izvaja v 
koordinaciji s Policijo, se je začela 
konec aprila, končali jo bodo 19. ju-
nija. Vojaške enote se urijo ob južni 
meji, na območjih, ki so se izkazala 
kot ranljiva za nezakonite preho-
de državne meje. To so območja 
v okolici Ilirske Bistrice (primorski 
del), Dolenjska, Haloze in Ormo-
ško. Tretji junijski teden bo v vaji 
sodelovalo največ enot, dnevno bo 
vključenih tudi do 2.070 vojakov. 
„Izvajanje vaj se bo postopno stop-
njevalo glede na velikost taktične 
enote. Med 1. in 12. junijem bo na 
območju Babnega Polja, Snežnika, 
Zabič, Gomanc, Glažute, Bojancev, 
Cerovega Loga, Zavrča, Rogatca in 
Črnomlja potekalo usposabljanje 
čet (četa je taktična enota z oko-
li 80–150 pripadniki). Pripadniki 
Slovenske vojske bodo za potre-
be premikov uporabljali lahka te-
renska vozila, tovorna vozila, lahka 
kolesna oklepna vozila in helikop-
terje. Največ vozil skupaj bo ob po-
nedeljkih in petkih, ko bodo enote 
zapuščale matične vojašnice in se 
vračale vanje. V tem času bo na av-
tocestah tudi do 50 vojaških vozil. 
Do sredine junija dnevno na vaji so-
deluje do 450 pripadnikov Sloven-
ske vojske ter do 50 vozil in zračnih 
plovil: lahka terenska vozila, tovor-
na vozila, lahka kolesna oklepna 
vozila, letala PC9 in helikopterji. 1. 
junija smo v sklopu vaje izvedli tudi 
prelet šestih ameriških vojaških le-
tal v spremstvu treh slovenskih nad 
bolnišnicami in domovi za ostarele, 
s katerim smo obeležili uspešen 
konec epidemije koronavirusa. Z 
akcijo smo se simbolično zahvalili 
zdravstvenim delavcem, pripadni-
kom Civilne zaščite in vsem, ki so 
bili oziroma so vključeni v sistem 
zaščite in reševanja, ter vsem, ki 
so med epidemijo zagotavljali de-
lovanje vseh osnovnih sistemov v 
državi. Letala so Slovenijo preletela 
v dveh ešalonih, med katerima je 
bila milja razmika, in sicer na višini 
približno 1.200 metrov s povpreč-
no hitrostjo 425 km/h. Za posadke 
Slovenske vojske je bil polet ena 
od rednih oblik usposabljanja leta 
v formaciji.“
Na koncu bodo združili 
vse vojaške sile
Vrhunec vaje Preskok 2020 bo 
med 15. in 19. junijem, ko bodo 
združili urjenje vseh sil Slovenske 
vojske: kopenske, letalske, morna-
rice in specialnih sil. V tem obdobju 
bo dnevno v vajo vključenih do 80 
vojaških vozil, zračnih in pomor-
skih plovil ter do 2.070 pripadnikov 
Slovenske vojske. „Z združeno 
vajo bodo sile Slovenske vojske 
pridobile dragocene izkušnje gle-
de vodenja manjših vojaških ope-
racij na ozemlju Slovenije. Urimo 
se, da bomo v vsakem trenutku 
pripravljeni na obrambo države ali 
pomoč državljankam in državlja-
nom v primeru naravnih in drugih 
nesreč,“ so o namenu vaje Preskok 
2020 povedali na obrambnem mi-
nistrstvu. Župan občine Ormož 
Danijel Vrbnjak je dejal, da bo Slo-
venska vojska vajo izvajala tudi na 
območju ormoških občin.
Podravje, Slovenija  Ob državni meji velika vojaška vaja Preskok 2020
Vojaki se urijo tudi v Halozah in na Ormoškem
Če boste te dni v svoji okolici opazili vojaško četo ali oklepnik, se ne ustrašite. Gre za urjenje pripadnikov 
Slovenske vojske na različnih lokacijah ob meji s Hrvaško v okviru vaje Preksok 2020. V Podravju bo vaja 
na območju Haloz v Zavrču in Rogatcu ter v občinah na Ormoškem.
Foto: OM
Vaja Preskok 2020 poteka ob južni meji s Hrvaško, na težko prehodnih zemljiščih, izven vojaških vadišč in strelišč. 
Začeli so jo 24. aprila na Kočevskem, končali jo bodo 19. junija.
Foto: M24
Slovenska vojska Policiji nudi pomoč pri varovanju državne meje od fe-
bruarja 2016. Dnevno je na meji prisotnih do 200 pripadnikov Slovenske 
vojske.
Slovenske gorice  Pet občin v samostojen konzorcij
Kako bo tekla 
obnova vodovodnega 
omrežja v prihodnje
S tem ko so se občine Sveti Andraž, Destrnik, Trnovska vas, 
Cerkvenjak in Sveta Trojica odločile za samostojno pot pri 
obnovi svojega vodovodnega sistema, niso obupale nad 
prvotnim projektom celovite obnove za Spodnje Podravje, le 
postopke želijo pospešiti, pravijo.
»Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ko se kljub dogovorom ni 
naredilo veliko, poleg tega so se postopki zavlačevali, ne želimo 
več tvegati, da bomo ponovno zamudili črpanje prepomembnih 
sredstev,« je v imenu novega konzorcija dejala andraška županja 
Darja Vudler Berlak in pojasnila: »Dejstvo je, da moramo vodovodni 
sistem obnoviti, ne glede na vire fi nanciranja, zato je pomembno, 
da čim prej pridobimo projektno dokumentacijo. To ne pomeni, da 
odstopamo od prvotnega projekta, ampak ga želimo samo pospešiti. 
Svoj sklop bomo tako v najkrajšem možnem času sprojektirali 
samostojno in pridobili gradbeno dovoljenje, enako pričakujemo tudi 
od vseh drugih občin.«
Nismo krivi za razpad sistema
Foto: MZ
Pet slovenjegoriških občin se je odločilo za samostojen sklop obnove vodo-
vodnega sistema.
Pet slovenjegoriških občin bo torej postopek rekonstrukcije 
vodovoda od meje s Ptujem do Sv. Trojice oz. Cerkvenjaka peljalo 
individualno kot svoj sklop, ki je že pripravljen za oddajo, javno 
naročilo pa bo objavljeno najkasneje do 15. junija. Župani so povedali, 
da so že pristopili k pridobivanju katastra zemljišč, obenem pa 
zavrnili vse zavajajoče informacije in manipulacije, češ da obnova 
sistema razpada zaradi njihove odločitve.
»Naša poteza samo pomeni, da bomo oddali svoj sklop, ki se 
lahko kadarkoli priključi k drugim sklopom, ko bo zadeva med 
ostalimi občinami usklajena. Delitev na sklope v bistvu zagovarjamo 
od samega začetka, tudi zakonodaja o javnem naročanju je na 
tem področju jasna. Pri projektiranju bomo v celoti spoštovali in 
upoštevali izdelan IZP-projekt, kar pričakujemo tudi od drugih občin. 
Za zdaj pa gre zgolj za projektiranje, kar pomeni, da smo se z drugimi 
občinami pripravljeni srečati tako pri prijavi projekta za črpanje 
EU-sredstev kakor tudi pri izvedbi,« so še dejali. Pripravljeni so tudi 
sofi nancirati projektiranje drugih povezovalnih vodov in skupnega 
premoženja, a le po vnaprej dogovorjenih in potrjenih deležih, 
medtem ko pri primarnih in sekundarnih vodih ter željah posameznih 
občin ne bodo sodelovali.
Ptuj: zaskrbljeni zaradi 
enostranskih odločitev
V upravi mestne občine (MO) Ptuj so se odzvali na odločitev 
slovenjegoriških občin, da gredo pri projektu obnove vodovodnega 
sistema svojo pot tako: »Občine so odločitev sprejele brez naše 
vednosti, v svojem dopisu pa se ne opredelijo glede fi nanciranja 
projektiranja skupnih delov. Skupna odločitev 12 občin, ki ostajamo 
združene v projektu, je bila, da postopek izbire izvajalca pelje 
MO Ptuj in da – če ne bo jasne zaveze preostalih občin, da bodo 
fi nancirale skupne dele – bomo projektirali le za potrebe občin, 
ki ostajajo podpisnice pogodbe. Idejna zasnova projekta bo 
glede na nesodelovanje določenih občin ustrezno spremenjena. 
Skupni sklop bo infrastruktura (za celoten sistem oz. povezavo 
sistema), sodelujoče občine pa bodo fi nancirale po ključu porabe 
vode. Sekundarni vodi in drugi predlogi občin bodo samostojen 
občinski sklop, ki ga bo fi nancirala vsaka posamezna občina,« so 
med drugim navedli v upravi ptujske mestne občine in med drugim 
dodali: »MO Ptuj je tista, ki si z vsemi ostalimi občinami izjemno 
prizadeva za ohranitev enotnega vodovodnega sistema, kar se 
odraža tudi v očitanih zamudah pri izbiri izvajalca, saj se zaradi 
iskanja kompromisov in prizadevanj za ohranitev enotnega sistema 
nenehno vračamo na izhodiščno točko. Občine zato izražamo veliko 
zaskrbljenost nad tovrstnimi enostranskimi odločitvami občin, saj 
to pomeni neposredno grožnjo enotnosti vodovodnega sistema v 
Spodnjem Podravju.«
Župani bi vojski podelili 
policijska pooblastila
Župani občin ob južni meji ne nasprotujejo, da bi bila 
pripadnikom Slovenske vojske podeljena policijska pooblastila. 
Celo nasprotno – skupina županov obmejnih občin predlog vlade o 
aktivaciji 37. a člena Zakona o obrambi podpira. Na predsednika 
državnega zbora Igorja Zorčiča so pred dobrim mesecem dni 
naslovili pismo podpore. Podpisniki so tudi župani obmejnih 
občin Spodnjega Podravja: Antonija Žumbar (Cirkulane), Danijel 
Vrbnjak (Ormož), Sebastian Toplak (Podlehnik), Branko Marinič 
(Videm), Slavko Pravdič (Zavrč), Anton Butolen (Žetale), Jože 
Kokot (Gorišnica) in Jurij Borko (Središče ob Dravi). Podpisniki so 
prepričani, da bi vojska s pooblastili, ki veljajo za policijsko delo, 
lahko učinkovito pomagala pri omejevanju nezakonitih migracij 
ob meji. Poleg tega, da v državo na nezakonit način prihajajo tujci 
brez verodostojne legitimacije, obstaja tveganje, da prinašajo 
okužbe z nevarnimi boleznimi. Župani, ki so podpisniki pisma 
podpore aktivaciji 37. a člena Zakona o obrambi, so mnenja, da 
bi bila pomoč vojske s policijskimi pooblastili ob meji več kot 
dobrodošla.
Foto: M24
Policija v poostren nadzor
Za poostren nadzor na južni državni meji so se odločili tudi 
v Policiji. Izvajajo ga ta teden, od torka do danes (petka). Na 
tako imenovani balkanski migrantski poti je po navedbah 
Policije več deset tisoč migrantov. „Slovenska policija se 
kot vedno odziva na aktualne varnostne trende in tudi s 
tem poostrenim nadzorom nezakonitim migrantom kot 
tudi organizatorjem nedovoljenih migracij sporočamo, da 
se iskanje nezakonitih poti preko Slovenije ne izplača,“ so 
poudarili možje v modrem.
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020    COLOR CMYK stran 3
petek  5. junija 2020   3Aktualno
Kot je povedal Cizar, se je vse 
skupaj začelo konec februarja, ko 
se je skupaj z ženo odpravil na svo-
je posestvo, da bi očistil gozd. Ob 
prihodu je opazil tri avtomobile na 
sosednji parceli, a se ni dal motiti. 
Lotil se je dela, nakar je do njega 
pristopil uniformirani član samook-
licane Štajerske varde (in neuradno 
desna roka vodje) Vlado Čehič. 
»Stopil je k meni in me kot unifor-
mirana oseba začel spraševati, kdo 
sva in kaj delava tu. Seveda ga je 
moja žena vprašala, kdo ste pa vi. 
Tako je stekel pogovor. Predlagal 
mi je, da bi poleti, ko naj bi izvajali 
tabor, prenočevali v mojem kampu. 
Seveda sem to zavrnil. Si predstav-
ljate; sem želim zvabiti turiste, jim 
nuditi mir, mimo njih pa bi paradi-
rali uniformiranci z orožji?! Povedal 
sem, da je to zasebna parcela in da 
po tej zemlji naj ne hodijo.« 
Opazovali vas bomo ...
Zgodba je dosegla vrhunec ta 
teden. Denis je dregnil v osje gnez-
do, ko je pod eno izmed objav var-
de na družabnem omrežju zapisal, 
da so se nezakonito potikali po nje-
govem zasebnem zemljišču. Taisti 
vardist je nato Denisa očrnil. Zapi-
sal je, da ga bodo opazovali ter ga 
obtožil za domnevnega tihotapca 
ilegalnih migrantov. »Verjamem, 
da imate vse urejeno, le tablo daj-
te ob cesto, da je privat in vas ne 
bomo motili. Bomo pa na daleč 
opazovali, saj ste s tem postali 
osumljen morda 'švercanja' ilegal-
cev,« del spornega posta predoči 
Cizar, ob tem pa dodaja, da so ta 
zapis pripadniki varde v tem času 
že izbrisali. 
Obrnil se je na policijo, kjer so 
opravili zapisnik ter ga napotili na 
civilno tožbo, saj da ni nobenih 
znakov kaznivega dejanja. Že ne-
kaj ur po prijavi je imel zopet obisk 
vardistov, ki so se pripeljali po ces-
ti mimo kampa, kar Cizar dokaže 
s posnetkom. »Prijazno sem jih 
vprašal, če potrebujejo kaj. In dobil 
sem odgovor, da so prišli v kontro-
lo. Vedno se gibljejo v skupinah, jaz 
pa sem tukaj sam. Žalostno je, da 
se v lastnem kampu ne počutim 
varno. Namesto da bi se ukvarjal 
s turizmom, trošim energijo za 
vse to. Že tako sem ob padec do-
hodkov zaradi korone, sedaj pa 
še tole. Moj kamp označujejo kot 
kamp za ilegalce! Dela se mi škoda. 
Z nikomer nisem povezan in želim 
si zgolj miru v svojem kampu brez 
uniformiranih ljudi,« je povedal in 
dodal, da se njihovim obtožbam še 
toliko bolj čudi, saj ob robu kampa 
poteka žičnata ograja, območje pa 
že tako vseskozi nadzirajo policisti 
in vojaki.
Šiško premeteno: 
»Morda je le morda«
Vodja Štajerske varde Andrej Ši-
ško je povedal, da ni šlo za nobeno 
ustrahovanje ali nadlegovanje. Kot 
je dejal, so se pripadniki njegove 
varde gibali v bližini posestva, po 
celotnem območju ob meji, ali 
so prehajali prav po Cizarjevem 
zemljišču pa, da ne vedo, saj ze-
mljišče ni bilo označeno: »Kamp je 
namenjen javnosti, je javen in od-
prt ter kot tak mora imeti dostop. 
Tudi če smo se gibali po tem obmo-
čju, s tem nismo naredili nič neza-
konitega. Če Cizar misli, da gre za 
zasebno zemljišče, pa naj namesti 
tablo! Se je pa Čehič ravno zaradi 
tega, če smo slučajno hodili po 
njegovi zemlji, Cizarju tudi opravi-
čil. Vse te objave na  -omrežju so 
vzete iz konteksta, očitno name-
njene širjenju laži. Nihče ni nikogar 
identifi ciral, niti ustrahoval. Tudi 
kar se tiče teh obtožb o grožnjah; 
ne gre za nobene obtožbe. Bese-
da morda je le morda in ne izraža 
popolne prepričanosti o čem. Po 
nepotrebnem se dela panika in 
vznemirja ljudmi s pol resnicami 
oz. bolje rečeno pol lažmi. Vam 
bom povedal, za kaj gre v ozadju: 
gre za povezave teh ljudi z orga-
nizacijo skrajnih levičarjev Antifa. 
Po neuspelem poskusu blamaže 
varde na italijanski meji so sedaj 
naredili ta incident, ki so ga po treh 
mesecih potegnili iz naftalina.«
Župan Vrbnjak: »Tega 
absolutno ne podpiram, 
a pot čez posestvo je 
javna!«
Župan Danijel Vrbnjak ne pod-
pira aktivnosti varde na turističnih 
točkah: »Naj povem jasno, da ob-
čina z vardo nima nič ter da teh 
aktivnosti absolutno ne podpiram, 
še zlasti pa ne na turističnih toč-
kah, kot je Templarjevo posestvo. 
Takšne aktivnosti tja enostavno ne 
Ormož  Štajerska varda nadlegovala lastnika kampa, Šiško obtožbe zavrača
Cizar: "V svojem kampu se ne počutim varno!"
»Že sedem let se trudim Templarjevo posestvo urediti kot prostor, kjer lahko gostje uživajo v miru, nato pa me vardisti obtožijo, 
da prodajam ilegalce ter da me 'opazujejo'. Zdaj me še obtožujejo, da sem povezan z levimi skrajneži. Z nikomer nisem povezan 
in želim imeti mir v kampu brez uniformiranih ljudi,« je ogorčen gospodar Templarjevega posestva v obmejni vasici Kog v občini 
Ormož Denis Cizar, ki ga je, kot trdi, nadlegovala Šiškova varda.
Foto: Osebni arhiv
Lastnik zasebnega kampa Denis 
Cizar je ogorčen nad obnašanjem 
vardistov.
Med njimi zasledimo tri, ki so 
v določenih kategorijah dosegle 
najvišje oziroma najnižje vrednosti 
v primerjavi z ostalimi. Statistično 
gledano se je občina Trnovska vas 
povzpela na sam vrh glede samo-
morov, saj je bila stopnja umrlji-
vosti zaradi samomora tam 108 na 
100.000 prebivalcev, medtem ko 
je slovensko povprečje 19. Rekord 
navzdol je z najnižjim deležem 
uporabnikov pomoči na domu 
podrla občina Benedikt, v občini 
Zavrč pa so beležili najnižjo stop-
njo bolnišničnih obravnav zaradi 
poškodb v transportnih nezgodah, 
in sicer 0,2 na 1.000 prebivalcev, 
slovensko povprečje pa znaša 1,4.
Stopnja umrljivosti zaradi samo-
mora, kot je razvidno tudi iz prilo-
žene tabele, je res zaskrbljujoča. 
V kar nekaj občinah Spodnjega 
Podravja je bistveno višja od slo-
venskega povprečja, ki je 19 na 
100.000 prebivalcev. Kot že reče-
no, je s stopnjo 108 absolutna re-
korderka Trnovska vas, sledijo pa 
ji Sveta Trojica (73), Žetale (70), 
Cirkulane (58), Podlehnik (45) in 
Markovci (40). 
Zaradi samomora pa je stopnja 
umrljivosti opazno nižja od pov-
prečja v občinah Zavrč (11), Juršinci 
(13), Lenart (13), Starše (14) in Sveti 
Andraž (15).
Še vedno več bolniških 
odsotnosti od 
povprečja
Čeprav se je stanje vendarle 
nekoliko izboljšalo, v spodnjepod-
ravskih občinah še naprej ostaja 
dokaj visoka odsotnost delovno 
aktivnih prebivalcev v primerjavi s 
preostalo Slovenijo, kjer so delavci 
v povprečju na bolniški 16,4 kole-
darskega dneva na leto. 
S 26,7 dneva bolniškega do-
pusta izstopa občina Markovci, 
z 22,5 dneva odsotnosti sta za 
njo občini Juršinci in Žetale, nato 
pa sledijo občine Podlehnik (22), 
Trnovska vas (21,9), Makole (21,5), 
Dornava in Sveti Tomaž (21,4), 
Gorišnica (21) in Destrnik (20,1). Z 
dela so bili najmanj, le 11,8 dneva, 
odsotni v Cerkvenjaku, v primerjavi 
s slovenskim povprečjem pa so bili 
malo na bolniški tudi v Središču ob 
Dravi (13,5), Sveti Trojici (14,1), Le-
nartu (14,9) in na Hajdini (15).
Slovenija, Spodnje Podravje  Kaj je o zdravju ljudi pokazala zadnja raziskava inštituta
Na vrhu po številu samomorov slovenjegoriške in haloške občine 
Po podatkih o zdravju v 212 občinah, ki jih je že peto leto zapored objavil Nacionalni inštitut za zdravje, rezultati v spodnjepodravskih občinah marsikje odstopajo.  
Foto: Wikipedia
Policija 
legitimirala 
uniformirance, 
a kaznivega 
dejanja ni bilo
Tiskovni predstavnik PU 
Maribor Miran Šadl je potrdil, 
da so na območju ormoške 
policijske postaje pred kratkim 
opazili skupino oseb, oblečenih 
v kamuflažna oblačila: »Policija 
vestno in zavzeto, tudi ob pomoči 
Slovenske vojske, izvaja nadzor 
državne meje. V obmejnem 
območju policisti ugotavljajo 
identiteto oseb, ki se nahajajo 
tam. Tako so policisti Policijske 
postaje Ormož tudi 30. maja 
zaznali skupino oseb, ki je hodila 
ob državni meji. Ugotovili so, 
da je 12 oseb, od katerih jih je 
bilo deset oblečenih v oblačila, 
podobna vojaškim, hodilo v bližini 
državne meje. Policisti so o vseh 
ugotovitvah obvestili okrožnega 
državnega tožilca na Ptuju, ki pa 
v opisanem dejanju ni prepoznal 
znakov kaznivega dejanja.«
Foto: Sta/M24
Andrej Šiško
Stopnja umrljivosti zaradi 
samomora v občinah Sp. Podravja
Občina Stopnja 
umrljivosti zaradi 
samomora
Občina Stopnja 
umrljivosti zaradi 
samomora
Benedikt 37 Ormož 18
Cerkvenjak 44 Podlehnik 45 
Cirkulane 58 Ptuj 20 
Destrnik 39 Rače-Fram 21 
Dornava 21 Središče ob Dravi 16 
Gorišnica 20 Starše 14
Hajdina 18 Sveta Trojica 73 
Juršinci 13 Sveti Andraž 15
Kidričevo 26 Sveti Tomaž 17 
Lenart 13 Trnovska vas 108 
Majšperk 28 Videm 25
Makole 16 Zavrč 11
Markovci 40 Žetale 70  
Vir: NIJZ
Foto: Facebook
Templarjevo posestvo je zasebno zemljišče; Šiško od lastnika zahteva, naj ga označi s tablo, da ga vardisti ne bodo (več) prečkali.
sodijo. Pogovarjal sem se s koman-
dirjem PP, ki mi je zatrdil, da so za-
devo obravnavali. Z lastnikom po-
sestva se še nisem pogovoril, zato 
vse dogajanje težko komentiram. 
Če je res prišlo do ustrahovanja, je 
to nesprejemljivo. Je pa pri vsem 
tem treba upoštevati dejstvo, da 
preko njegove parcele poteka jav-
na pot, ki je ne moremo zapreti in 
po kateri se lahko vozi vsakdo.« 
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 4
petek  5. junija 20204 Podravje
Destrnik  V pripravi prometna strategija
Vprašalnik o izboljšanju 
prometa
Tudi na Destrniku sledijo drugim občinam in se lotevajo 
priprave celostne prometne strategije.
Da bo ta kar najbolj zajela mnenja, potrebe in želje prebivalcev, pa 
je občinska uprava k sodelovanju najprej povabila občane, in sicer vse, 
ki so starejši od 12 let, da izpolnijo vprašalnik o prometu in javnih povr-
šinah v občini Destrnik ter tako pripomorejo pri razumevanju potreb 
občanov in pri izboljšanju prometa v občini. V vprašalniku bodo obča-
ni med drugim opisali svoje potovalne navade: kolikokrat in kam potu-
jejo ter na kakšen način, ocenili bodo prometno ureditev na Destrniku 
ter predlagali spremembe oziroma izboljšave.
Celostna prometna strategija je po besedah župana Franca Puk-
šiča strateški dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine, ki 
so povezani s prometom. Z njim bodo sprejeti ukrepi za spremembe 
na področju potovalnih navad, urejanja prometa in javnih površin, za 
zagotovitev optimalnih pogojev za pešce in kolesarje ter posledično 
dvig kakovosti bivanja.  
Foto: SD
Destrničani te dni izpolnjujejo vprašalnik o prometu in javnih površi-
nah v občini.
Občine Cirkulane, Gorišnica in 
Zavrč bodo 180.000 evrov odobre-
nih sredstev vložile v ohranjanje 
dediščine v kombinaciji z razvojem 
turizma. Vrednost celotnega pro-
jekta, ki so ga poimenovali Dedišči-
na za turizem, je sicer blizu 390.000 
evrov. V Cirkulanah bodo v okviru 
projekta urejali park dediščine. 
Uredili bodo tipično staro haloško 
domačijo – hišni del, hlev, gospo-
darsko poslopje, čebelnjak, kmečki 
vrt in brajde. 
V občini Gorišnica bodo pri Do-
minkovi domačiji zgradili manjši 
objekt, namenjen sprejemu obisko-
valcev (recepcija in prodaja lokalnih 
izdelkov ter pridelkov). 
V občini Zavrč pa bodo na temo 
kulturno-etnografske dediščine 
pripravili delavnice, opravili raziska-
vo in izdali strokovno publikacijo. 
V drugem projektu, ki so ga 
poimenovali Turizem Haloze, se 
povezujejo občine Majšperk, Cir-
kulane, Zavrč, Žetale in Podlehnik. 
Vrednost projekta je 177.000 evrov, 
občine bodo za njegovo izvedbo 
prispevale 118 tisočakov. Projekt bo 
namenjen predstavitvi in promociji 
turističnih vsebin ter ponudnikov, 
pa tudi njihovemu povezovanju 
in skupnemu nastopanju na trgu. 
Predvideni so še nabava opreme, 
izobraževanje turističnih vodnikov 
in sommelierjev. 
Tretji projekt je Medgenera-
cijski park, ki ga bodo urejali v 
Podlehniku. Celotna vrednost je 
73.000 evrov, na razpisu odobre-
na sredstva znašajo okoli 50.000 
evrov. Park bo ponujal priložnost 
za druženje in aktivno preživljanje 
prostega časa. V načrtu je tudi, da 
zasadijo avtohtone vinske trte in 
vzpostavijo učno pot z opisom trt 
in vinogradniških opravil. Na občini 
Podlehnik, ki je nosilna partnerica v 
projektu, pričakujejo, da se bodo v 
novem parku srečevali tako doma-
čini kot obiskovalci iz drugih krajev. 
Ob parku namreč že poteka planin-
ska pot, v prihodnje bi uredili še ko-
lesarsko povezavo.
Da bo čutiti praznični duh, so 
po občini razobesili zastave, člani 
društva vinogradnikov so na dan, 
ko goduje sv. Urban, v učnem 
vinogradu zasadili 58 različnih 
vrst vinske trte. „V sodelovanju z 
društvi in vaškimi odbori smo izde-
lali video, ki je objavljen na spletu 
in družbenih omrežjih. Vsem, ki 
živimo s srcem z občino Cirkulane, 
želim, da se še naprej dobro poču-
timo v zelenju haloških gričev, da 
zmoremo moč in vztrajnost, da 
obdelujemo naše griče in utiramo 
pot vsem tistim, ki bodo prihajali 
za nami. Želim, da gledate pozitiv-
no na življenje in ga sprejemate z 
vsemi, tudi manj lepimi stvarmi. 
Pomembni so naši medsebojni od-
nosi. Predvsem pa, da smo odgo-
vorni drug do drugega, varujemo 
svoje zdravje in zdravje drugih. 
Iskreno čestitam vsem ob 13. ob-
činskem prazniku. Ostanite zdravi 
do naslednjega,“ je poudarila žu-
panja občine Cirkulane Antonija 
Žumbar ter izrazila zadovoljstvo, 
da so dobro prestali epidemijo in 
se v občini niso srečali z okužbo 
koronavirusa. 
Foto: Črtomir Goznik
Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar z veseljem pričakuje začetek urejanja etnografskega muzeja na pros-
tem na zemljišču pri cerkvi sv. Katarine (Bložakova domačija).
Cirkulane  Pogovor z županjo ob 13. občinskem prazniku
Letos nekoliko drugačno praznovanje
Če se to pomlad ne bi srečali z epidemijo koronavirusa, bi v Cirkulanah ta konec tedna praznovali 13. občinski praznik. Osrednja slovesnost je bila pred-
videna za 6. junij. A zaradi preventivnih ukrepov, ki so se sprejemali med epidemijo, nekateri med njimi pa so še vedno v veljavi, bodo Cirkulančani 
praznovali nekoliko drugače kot običajno.
Foto: LAS Haloze
Projekti združujejo več področij, v glavnem so usmerjeni v ohranjanje stavbne, kulturne in etnografske dediščine, 
spodbujanje turizma in medgeneracijsko sodelovanje.
Haloze  Potrdili projekte LAS 
Stavijo na turizem
Člani LAS Haloze so na dopisni skupščini v maju potrdili tri projekte, ki bodo fi nancirani s sredstvi evropskega 
sklada za regionalni razvoj in ministrstva za gospodarstvo. Skupna vrednost vseh treh projektov je 640.000 
evrov. Od tega bo sofi nancerski delež EU in MGRT znašal okoli 350 tisočakov.
Urejajo cestne odseke, 
mostove, sanirajo 
plazove … 
Županja je z delom občine za-
dovoljna. Lani so skoraj tretjino 
občinskega proračuna namenili 
za investicije. „Za naložbe je bilo 
porabljenih 622.000 evrov, od 
tega za preplastitev ceste in utrdit-
ev brežine v Gruškovcu 242.000 
evrov. Urejali in asfaltirali smo tudi 
odseke cest na Pohorju, v Slatini, 
Brezovcu in na relaciji Pohorje–Pa-
radiž. V Paradižu smo sanirali tudi 
manjši plaz. „Plazovi v občini pred-
stavljajo velik problem, saj jih ima-
mo evidentiranih več kot 50. Na 
pokopališču smo na vežici zmon-
tirali žaluzije, po celi občini uspo-
sobili hidrante za nujno delovanje 
v primeru intervencij ter zamenjali 
svetilke za javno razsvetljavo z 
varčnejšimi. Na novo smo postali 
lastniki zemljišč ob cerkvi sv. Kata-
rine, ob športnem igrišču in pri sta-
ri večnamenski dvorani. Obnovili 
smo vodovodne napeljave vrtcu in 
kupili novi pomivalni stroj, za šolo 
pa nabavili  računalniško opremo. 
Prav tako smo že fi nancirali do-
ločene projekte, ki so osnova za 
delo v prihodnje. Proračun za letos 
smo oblikovali v višini 2,8 milijona 
evrov. Najpomembnejše naložbe 
bodo obnova ceste in utrditev bre-
žine na relaciji ADK–Brezovec ter 
asfaltiranje cest v Gradiščah (700 
m) in v Cirkulanah (100 m). Višji 
prihodek, ki ga bomo prejeli iz pov-
prečnine, bomo namenili obnovi 
ceste Medribnik–Cirkulane in dve-
ma mostovoma. Če bomo pridobili 
državna sredstva, ki so nam ob-
ljubljena že dve leti, bi sanirali plaz 
v Paradižu, vrednost del se ocenju-
je na 300.000 evrov. Za letos sta v 
načrtu še urejanje pokopališča in 
obnova mostu v Medribniku.“
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020    COLOR CMYK stran 5
petek  5. junija 2020   5Politika
Hajdina  Svetniki brez pripomb na rebalans proračuna
Veliki projekti se 
zamikajo v prihodnje leto
Po nekajmesečnem predahu so svetniki občine Hajdina na maj-
ski seji zavihali rokave in predelali tri pomembne dokumente: 
zaključni račun, rebalans za letos in v javno razpravo dali tudi 
predlog proračuna za naslednje leto. 
Glede na lani sprejeti proračun se z rebalansom prihodki zmanjšujejo za 
okrog 106.000 evrov, odhodki pa bodo nižji za 135.6 00 evrov, sicer pa je 
proračuna uravnotežen pri dobrih petih milijonih evrov.
Kljub dodatno zagotovljeni povprečnini iz državnega proračuna, pa 
bodo na Hajdini zaradi pomanjkanja evropskih sredstev iz razpisov kar ne-
kaj projektov morali prenesti v naslednje leto. Gre predvsem za kolesarske 
poti in gradnjo kanalizacijskega sistema, vrednega milijon evrov, za kate-
rega sicer že imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje: »Na dopise, ki smo 
jih dali lani septembra, smo šele aprila letos dobili odgovore, kaj moramo 
dodatno dostaviti. Prepričan sem, da bomo letos začeli, a očitno se admini-
stracije ne bomo enostavno rešili,« je pojasnil župan Stanko Glažar. Ker še 
vedno nimajo soglasja kulturovarstvenikov, se bo zamaknila tudi gradnja 
hodnika za pešce na Zg. Hajdini 
Foto: DK 
Hajdinski svetniki se o večini zadev uskladijo že pred samo sejo na odborih, 
očitno tudi okrog odprtih vprašanj, saj večjih dilem ali razprav na sejah ni. 
Napačen izračun razjezil občane
Čeprav smo aprila poročali, da se bo komunalni prispevek 
na Hajdini podražil za kar 40 %, se je izkazalo, da bo podražitev 
občutno nižja. Pripravljavci gradiva so se namreč zmotili in v 
tabele vnesli napačne podatke!
Zato so ponovno predstavili pravilen primerjalni izračun 
višine komunalnega prispevka starega in novega odloka. 
Komunalni prispevek za enostanovanjski objekt z bruto 
tlorisno površino 200 m2 na gradbeni parceli 500 m2 bo po 
pravilnem izračunu znašal (le) 389 evrov, kar predstavlja 13,2 
% podražitev.
Cena za uporabnika storitve 
pomoč družini na domu znaša ob 
delovnikih 4,72 evra na uro, ob 
nedeljah 5,9 evra ter ob praznikih 
6,14 evra na uro. Razliko do polne 
cene storitve bo Občina Majšperk 
pokrivala iz sredstev občinskega 
proračuna v deležu 68,71 %. 
V podjetju sta za opravljanje teh 
storitev zaposlena ena oskrboval-
ka in strokovni delavec, obraza 
sta nova, čeprav je prvotno Žun-
kovič napovedoval, da bo zaposlil 
delavki, ki sta to storitev opravljali 
za Center za socialno delo Spodnje 
Podravje. »Žal nam ni uspelo skle-
niti dogovora. Kljub temu zagota-
vljam, da sta zaposleni osebi uspo-
sobljeni za to delo in da bo nivo 
storitve ostal enak,« je dejal Žun-
kovič. Podjetje Demo si prizadeva 
tudi, da bi na Bregu pri Majšperku 
v prostorih nekdanjega Mercator-
ja uredil dnevno varstvo starejših. 
»Prostori so urejeni, niso pa še 
opremljeni, saj še vedno nimamo 
zelene luči pristojnih. Z ministrstva 
so sporočili le, da komisija v času 
epidemije ni mogla zasedati,« je 
pojasnil.
Cena ene ure enaka 
dnevni oskrbi v domu 
upokojencev
O spremembah na področju za-
gotavljanja storitve pomoč družini 
na domu vse glasneje razmišljajo 
tudi v Kidričevem. Temu botrujejo 
vedno višje cene, ki so, po bese-
dah svetnika Bogdana Potočnika, 
zrastle preko vseh meja. »Cena je 
enaka enodnevni oskrbi v domu 
upokojencev,« je opozoril. In res 
ekonomska cena ure ob delovni-
kih je le za 11 centov nižja od cene 
dnevne oskrbe (storitev 1) v dvop-
osteljni sobi v Domu upokojencev 
dr. Jožeta Potrča Poljčane oziroma 
za 1,5 evra nižja od cene dnevne 
oskrbe (storitev 1) v dvoposteljni 
sobi v enoti Kidričevo ptujskega 
doma upokojencev. »Zato je pred-
Majšperk, Kidričevo  Cene storitve pomoči na domu 
Majšperk z novim koncesionarjem, 
v Kidričevem napovedujejo spremembe
Na območju Majšperka je z junijem storitev pomoči družini na domu začelo izvajati podjetje Demo, Stojana 
Žunkoviča s Ptujske Gore. Novosti sta vsaj dve, drugi izvajalec storitve in nižja cena. O spremembah razmišljajo 
tudi v Kidričevem. 
Foto: Dreamstime/M24
Za odpadke v Dornavi skrbi 
podjetje Javne službe Ptuj. Vilibald 
Šabeder iz omenjenega podjetja je 
zbranim svetnikom najprej pojasnil 
razloge za dvig cene ravnanja z od-
padki: „Zadnja sprememba cen se 
je zgodila v letu 2018. Znaten vpliv 
na cene je imel dvig minimalne 
plače, ki se je iz leta 2018 do 2020 
povišala za 10,4 %, pa tudi prevzem 
odpadkov, ki jih moramo predajati 
v nadaljnjo obdelavo.« Za mešane 
komunalne odpadke bo podra-
žitev znašala skoraj dva evra na 
120-litrsko posodo, ki je najpogo-
stejša posoda v občini.
„Zakaj plačujemo 
več, če bolj pridno 
ločujemo?“
Svetniki so Šabederovim poja-
snilom prisluhnili, a je bilo nato sli-
šati kar precej pomislekov. Kot prvi 
se je oglasil svetnik Dominik Kuko-
vec: „Ali se ločevanje odpadkov v 
občini iz leta v leto niža?“ Šabeder 
je odgovoril, da ljudje na splošno, 
tudi v občini Dornava, bolj ločujejo 
kot v preteklosti. Nato pa je Kuko-
vec opozoril na nesmisel: „Pred 
Gajkami je en velik pano z napisom 
'Ločuj in zmanjšuj račun!'. Če naši 
prebivalci bolj ločujejo, menim, da 
bi morali cene znižati! Sploh pa se 
je v zadnjem času zelo znižala cena 
nafte. Sedaj pa, namesto da bi se 
tudi cena ravnanja z odpadki zniža-
la, se pogovarjamo o dvigu!«
Cena ravnanja z 
odpadki se bo le 
zviševala
»Nafta se je v zadnjih dveh me-
secih res pocenila, vendar je ela-
borat z novimi cenami narejen na 
podlagi lanskega leta in lanskih 
količin,“ je pojasnil Šabeder in opo-
zoril, da jim podjetje Javne službe 
nudi še številne druge storitve, 
od odvoza kosovnih odpadkov, 
upravljanja z zbirnim centrom, 
odvoza odpadkov v vrečah ... »Me-
nim, da je težko pričakovati, da bo 
v prihodnje cena ravnanja z odpad-
ki nižja. Cena se bo povečevala, ker 
nam je Evropa predpisala nekatere 
direktive, ki jih moramo spoštova-
ti. Verjemite pa, da v CERO Gajke 
delamo vse, da nekatere procese 
podredimo ekonomskim zahte-
vam.“
Novost pa bo tudi obračunava-
nje storitve ravnanja z odpadki za 
vikende; vikendaši bodo morali 
plačevati pavšal 2,68 evra meseč-
no.
„Ali se z odpadki ne da 
kaj zaslužiti?“
Debata je nanesla tudi na vpra-
šanje prodaje surovin. Mateja Zor-
ka je zanimalo: „Ali prav ti odpadki, 
ki so zbrani ločeno, ne predstavlja-
jo surovine, ki jo prodate naprej 
in se s tem da tudi kaj zaslužiti, ali 
imate s tem samo stroške?“
Šabeder pa se je pri tem vpra-
šanju omejil na vsebino rumene 
vreče in pojasnil: „Gre za odpadno 
embalažo, ki je last družb za emba-
lažo in ne last izvajalcev te javno 
gospodarske službe. Ko neko pod-
jetje da na trg proizvod v embalaži, 
so proizvajalci družbi dolžni pla-
čati, da bo to embalažo umaknila 
iz prostora. Mi smo to embalažo 
le dolžni zbrati in jo brezplačno 
predati eni izmed šestih družb v 
Sloveniji, ki prevzema to embala-
žo. Javne službe Ptuj tukaj nimajo 
nobenega pozitivnega fi nančnega 
učinka.“
Dejstvo pa je, da izvajalci javnih 
služb lahko prodajo le del kar-
tonskih embalažnih odpadkov in s 
tem ustvarijo prihodek, ki pa nikjer 
ne prekaša stroškov pri ravnanju s 
tovrstnimi odpadki. 
Dornava  Ravnanje z odpadki ne bo nikoli cenejše, le dražilo se bo
Plačilo za smeti bo spet višje
Svetniki so na majski seji sprejeli nove, višje cene ravnanja z odpadki, vendar so v razpravi izrazili ve-
liko dvomov v upravičenost dvigovanja cene.
Foto: KG 
Vilibald Šabeder
Koncesionar v Majšperku 
za skoraj 6 evrov cenejši od CSD 
Spodnje Podravje
Višina ure Demo CSD Spodnje Podravje
Ob delovnikih 15,10 € 19,82 €
V nedeljo 18,87 € 24,37 €
Na praznik 19,63 € 25,51 €
Vir:
log odbora za družbene dejavno-
sti, da se objavi nov razpis za izbiro 
izvajalca te storitve,« je še dejal 
Potočnik. 
Do morebitne izbire novega iz-
vajalca pa bodo veljale potrjene 
višje cene Centra za socialno delo. 
Ob tem velja še izpostaviti, da je 
odbor za družbene dejavnosti 
predlagal, da bi se sofi nancerski 
delež občine iz zakonskih 50 od-
stotkov povišal na 65 odstotkov, 
a so svetniki ta predlog zavrnili 
in podprli županovega oziroma 
občinskega (s 13 za, 4 proti), kar 
pomeni, da bodo občani in občina 
še naprej prispevali enako, to je ob 
delavnikih 9,91 evra na uro; v nede-
ljo 12,18 evra ter na praznik 12,75 
evra na uro.
Cena za mešane komunalne 
odpadke v evrih
Velikost posode Stara cena Nova cena Podražitev
80 litrov 7,27 8,04 0,77
120 litrov 10,9 12,06 1,97
240 litrov 21,81 24,12 2,31
Vir: 
Foto: KG 
Matej Zorko
Več denarja za igrala, krožišče, ceste, umetno 
travo, subvencije mladim ...
Več sredstev pa bodo po sprejetem rebalansu namenili za igrala, opre-
mo za vaška središča in za vzdrževanje lokalnih cest, kjer jim je nekaj denar-
ja ostalo zaradi mile zime. Izvedli bodo tudi preureditev trikrakega križišča 
na Zg. Hajdini v krožišče. Povečali so še delež sredstev za subvencije komu-
nalnih prispevkov za mlade in mlade družine (s 7.000 na 20.000 evrov). Ne-
kaj denarja namenjajo še za postavitev ograje in videonadzora pri zbirnem 
centru za odpadke, več denarja bo šlo še za ureditev okolice nogometnega 
igrišča z umetno travo. 
Kar se tiče turističnih projektov, vključujejo nekaj LAS projektov v prora-
čun, ne bodo pa potrebovali sredstev za ureditev Mariničeve domačije, saj 
ni bilo razpisa, ki bi jim zagotovil za izvedbo potreben dodatni denar. 
Svetniki na rebalans proračuna za letos niso imeli nobene pripombe, niti 
amandmaja. Sprejet je bil soglasno, enako pa tudi predlog proračuna za 
leto 2021. 
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 6
petek  5. junija 20206 V središču
predstavljajo manj kot 10 % vseh nočitev. 
Pa še to je v veliki meri odvisno od festi-
valov in dogodkov v mestu, ki pa jih le-
tos ne bo ali pa bodo v omejenem obse-
gu. Četudi bi s pomočjo bonov za 100 in 
več odstotkov povečali število domačih 
gostov, še ne bi dosegli meje ekonom-
ske sprejemljivosti za pokritje stroškov 
poslovanja. To lahko dosežemo le v 
primeru odprtja mednarodnih meja z 
državami severno in severovzhodno od 
nas.« Zraven tega ukrepa bi država po 
mnenju Vesenjaka morala tudi v prihod-
nje nuditi subvencije za čakanje na delo 
in sofi nanciranje »hladnega« pogona, ko 
so bili objekti zaprti. Če navedenih ukre-
pov ne bo, se bo po napovedih sogo-
vornika jeseni kar polovica turističnega 
gospodarstva znašla v velikih težavah. 
V Termah Ptuj ukrep uvedbe turis-
tičnih vavčerjev ocenjujejo kot dober, 
saj spodbudil povpraševanje na doma-
čem trgu. A tudi njim se bo konkretno 
poznalo pomanjkanje tujih gostov. »Po 
informacijah Slovenske turistične orga-
nizacije (STO), različnih študijah in ana-
Sredi noči 26. maja 2018 se je pri 
Tomićevih na Krčevini pri Vurber-
gu odvijala drama kot v kakšnem 
ameriškem akcijskem fi lmu. Štirje 
mladeniči – Kristijan Pfajfer, Eno 
Mlakar, Žan Kreslin in Sašo Vido-
vič – so iskali Žana Tomića. Prišli 
naj bi ga nekaj opozorit. Agresivno 
so se lotili na dvorišču parkiranega 
avtomobila, tolkli po njem, prere-
zali pnevmatike, razbijali, nato so 
poskušali vdreti v hišo, udrihali po 
polknih in vratih, zlomili šipo na 
oknu, skozi razbito okno grozili z 
nožem … Žanov oče Janko Tomić, 
ki je spal nadstropje višje, je pogra-
bil pištolo in streljal. Napadalci so 
se ustrašili in planili v beg. A naboji 
iz Tomićeve pištole so dva mlade-
niča zadeli. Za Žana Kreslina so 
bile strelne rane usodne, Kristijana 
Pfajferja so naboji oplazili in hudo 
poškodovali. Okrožno državno 
tožilstvo na Ptuju je presodilo, da 
Vrednost vavčerja za polnoletne 
državljane bo 200 evrov, za otroke 
50 evrov. Celotno vrednost bo tre-
ba izkoristiti naenkrat, veljali bodo 
do konca leta 2020,a le za nočitev 
oz. za nočitev z zajtrkom. Delavci v 
turizmu sicer to idejo pozdravljajo, 
a glede na izpad, ki so ga deležni, je 
to le eden izmed majhnih korakov 
v smeri normalizacije stanja v slo-
venskem turizmu.
Če ni tujih gostov, 
izpada ne morejo 
nadomestiti
Iva Koželj iz hostla Sonce na 
Ptuju poudarja, da je bilo ključno, 
da se je vlada lotila iskanja načinov, 
kako pomagati turizmu, a meni, da 
boni ne bodo enakomerna pomoč 
vsem ponudnikom in regijam: 
»Dejstvo je, da bodo največ od 
tega imele destinacije, ki so bile 
tudi doslej obljudene: primorska 
mesta, Ljubljana, Bled in Bohinj. 
Država bi morda lahko razmišljala 
o tem, kako v vseh regijah spod-
buditi razvoj turizma in bi bone de-
nimo Dolenjcem razdelili za obisk 
Štajerske ter obratno. Vsekakor 
pa idejo, da se na ta način pomaga 
turizmu, pozdravljamo. Izpad, ki 
smo ga deležni v zadnjih mesecih, 
je pravzaprav stoodstoten in zelo 
težko ga bo nadomestiti.«
Peter Vesenjak, lastnik hotela 
Mitra v centru Ptuja, je moral za-
radi epidemije koronavirusa na 
zavod za zaposlovanje dati vseh 11 
zaposlenih. Kljub ukrepom, ki jih je 
kasneje sprejela država, meni, da 
se je z vidika socialne varnosti pod-
jetja in zaposlenih odločil pravilno. 
Glede na dejstvo, da ostajajo meje 
zaprte in da prav tujci predstavljajo 
veliko večino njihovih gostov, os-
tajajo zaprti. Turistični boni tudi za 
hotele, ki so del mestnih destinacij, 
kot je Mitra, niso rešitev: »Nam žal 
ne bodo pomagali. Odprtje hotela 
pri nas je smiselno ob vsaj 40 % za-
sedenosti. Slovenski gostje pri nas 
Ptuj, Krčevina pri Vurbergu  Sodišče Janku Tomiću naložilo zaporno kazen, obr
Sodba, ki razdvaja javnost: za uboj i
Petčlanski senat okrožnega sodišča na Ptuju je ta teden Janka Tomića obsodil za štiri očitana kazni
in šest mesecev. 
Slovenija, Podravje  Mestne destinacije bodo kljub počitniškim bonim imele ogromne
Turistični vavčerji so le ena izmed reši
Na dopust po Sloveniji s turističnim vavčerjem (bonom) se boste predvidoma lahko odpravili konec junija
da bodo največ koristi od njih imeli obmorski kraji in prestolnica. Obenem pa poudarjajo, da brez odprtja
Foto: M24
Turistični vavčerji so korak v pravo smer, a kot pravijo ponudniki, le eden izmed 
mnogih potrebnih, da se turizem ohrani pri življenju.
Ormož, Videm  Obisk ministra za infrastrukturo
Pogovori tudi o cesti 
Ptuj–Ormož 
Na delovnem obisku v Spodnjem Podravju se danes, v petek, 
mudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Najprej bo 
obiskal občino Ormož in nato še občino Videm.
V Ormožu se bo srečal z župani občin ob trasi bodoče nove regio-
nalne ceste od Ormoža do Ptuja oziroma Hajdine (nekdanja hitra ces-
ta Ptuj–Ormož). Beseda bo o gradnji te za regijo pomembne cestne 
povezave, ki je politiki zaradi različnih interesov, od političnih, pa tudi 
ekonomskih oziroma kapitalskih, v več kot 20 letih ni uspelo spraviti 
niti na papir, kaj šele v izvedbo. Tokratni gostitelj sestanka, na kate-
rem bodo ponovno govorili o načrtih v zvezi s to cesto, bo ormoški 
župan Danijel Vrbnjak.
Drugi del obiska bo potekal v občini Videm. Gostitelj delovnega sre-
čanja okoliških županov in ministra bo župan Branko Marinič. »Govo-
rili bomo o državni cestni infrastrukturi na območju Haloz, pričakujem 
tudi kakšno besedo ali dve na temo gradnje nove cestne povezave od 
Ormoža mimo Ptuja,« je pred srečanjem povedal Marinič. Dodal je, da 
bo ministru in njegovi ekipi predstavil problematiko državne ceste od 
Tržca skozi Leskovec do mejnega prehoda s Hrvaško, ki je med polet-
no turistično sezono zelo obremenjena. Občina Videm si prizadeva, 
da bi za zagotavljanje višje stopnje prometne varnosti država ob cesti 
zgradila pločnike ter javno razsvetljavo.
Kaj zanima župane in kaj bodo predlagali
Foto: MZ
Minister Jernej Vrtovec se bo z župani med drugim pogovarjal o pobudah 
in vprašanjih urejanja državne cestne infrastrukture na območju Haloz.
Županja občine Majšperk Darinka Fakin je dejala, da od ministra pri-
čakujejo pojasnila, kako je z načrti za gradnjo pločnikov v Stopercah in 
na relaciji Vrhe–Ptujska Gora, dolgoročno pa se zavzemajo še za grad-
njo pločnika skozi naselje Preša. Župan Podlehnika Sebastian Toplak 
ima pripravljenih 20 vprašanj po različnih sklopih. Med najpomemb-
nejšimi je vprašanje MMP Gruškovje, ki je na avtocesti in je za lokalno 
prebivalstvo v veliki meri nedostopen. Prizadevanja tečejo v smeri, da 
bi lahko prehod prečkali vsaj kolesarji. Nekaj Toplakovih vprašanj se 
nanaša na ureditev vzporedne cestne infrastrukture, ki so jo gradili 
sočasno z avtocesto. Stanje na MMP Gruškovje, kjer je prehod držav-
ne meje možen samo po avtocesti, je žulj, na katerega opozarjajo 
tudi v občini Žetale. »Cesta za vzporedni mejni prehod se v Gruškovju 
dobesedno konča v zraku. Vprašanje prehajanja državne meje izven 
sistema avtoceste zahteva rešitev. Na obnovljeni cesti Kozminci–Že-
tale–Rogatec na ureditev čakajo dva mostova, pa tudi avtobusna po-
stajališča,« je o vsebinah, ki jih bo predstavil ministru, navedel župan 
občine Žetale Anton Butolen.
Hotel Mitra bo svoja vrata odprl sredi junija
Obsojeni Janko Tomić (čisto na desni) v spremstvu pravosodnih policistov na odhodu iz
Foto: STA/M24
Minister Jernej Vrtovec
Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je poudarila, da bi bilo 
pri njih na državni cesti najprej nujno prebarvati ograjo čez Dravo na 
Borlu. Prizadeva si, da bi cesto od Medribnika čez Okič do Leskovca ka-
tegorizirali kot državno, ministru bo zastavila vprašanja glede urejanja 
avtobusnih postajališč in pločnikov ob državni cesti Dolane–Medrib-
nik. Župana Zavrča Slavka Pravdiča zanimajo štiri točke: hitra cesta 
Ptuj–Ormož, most čez Dravo med Zavrčem in Forminom, avtobusna 
postajališča na državni cesti od Zavrča do mejnega prehoda Drenovec 
ter obnova regionalne ceste med Borlom in Zavrčem.
Sestanka se bo udeležil tudi župan občine Kidričevo Anton Lesko-
var, saj DRSI v prihodnje na območju kidričevske občine načrtuje veli-
ke infrastrukturne posege. Med drugim gradnjo obvoznice in obnovo 
glavne ceste od Hajdine do Slovenske Bistrice. Župan Leskovar bo mi-
nistru predlagal, da bi država uredila cestno povezavo do bodočega 
športno-rekreacijskega centra Green Lake (ŠRC Pleterje).
Krvavitve pljuč 
in vene
Pokojnemu Žanu Kreslinu so 
streli poškodovali pljuča, zaradi 
poškodb je prišlo do notranjih 
krvavitev. Zunanje krvavitve so 
bile posledica poškodovanih ven. 
Kristijana Pfajferja so naboji 
zadeli v nogo, lopatico in ključnico. 
Oba sta strelne rane zadobila 
iz hrbtne strani. Trije preživeli 
napadalci iz obračuna tiste usodne 
noči so povedali, da naj bi bilo 
streljanje zelo intenzivno, naboji 
naj bi jim švigali mimo glav in se 
odbijali od asfaltne ceste, zaradi 
česar se je tudi iskrilo. 
Foto: MZ
»Kakšno družbo ustvarjamo? 
Vprašajmo se, kakšno sporočilo 
s takšno določitvijo daje sodišče. 
Napadalci, agresorji, pravnomočno 
obsojeni za krvne delikte, prosto in 
mirno hodijo naokrog, človek, ki je 
branil svojega sina, pa je obsojen,« 
je poudaril Tomićev zagovornik Da-
mijan Donko.
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 7
petek  5. junija 2020   7V središču
je Tomić, medtem ko je streljal na 
napadalce, prekoračil silobran. Ob-
tožili so ga uboja in treh poskusov 
uboja. Petčlanski sodni senat je po 
dobrem letu sojenja ta teden Tomi-
ča obsodil na 17 let in šest mesecev 
zapora. 
Obramba: 
»Sodba ne vzdrži«
Sodba še ni pravnomočna, ob-
ramba je že napovedala pritož-
bo. »Odločitev na prvi stopnji ne 
pomeni dokončne odločitve. Ob-
ramba je trdno prepričana, da je 
sodba nepravilna, nezakonita. V 
očitanem kaznivem dejanju ni za-
znati protipravnosti, elementi si-
lobrana so podani. Gre za doslej še 
neobsojenega človeka, ki je zgolj 
branil sinovo življenje, in to sredi 
noči. Psihiatrična in psihološka st-
roka sta potrdili, da je bil obdolženi 
močno prestrašen in v afektu. Ko 
ti sredi noči štirje zamaskirani in 
oboroženi ljudje napadejo sina, se 
pač marsikomu postavlja vprašan-
je, kaj bi v konkretnem primeru 
naredil,« je povedal Tomićev za-
govornik Damijan Donko ter dodal 
nekaj pomislekov v zvezi s sojen-
jem. »Menimo, da potek sojenja 
in vodenje dokaznega postopka, 
ko so zavrnili vsaj pet dokaznih 
predlogov obrambe, predvsem 
izvedenca okulista, saj je obdolže-
ni kratkoviden, streljal pa je brez 
očal. Tudi rekonstrukcija ni bila 
opravljena, ogled kraja dogodka je 
bil po našem mnenju opravljen po-
manjkljivo, sodišče je zavrnilo tudi 
izdelavo mnenja izvedenca foren-
zičnega psihologa.«
»Zavedal se je, 
da strelja«
Predsednik petčlanskega sodne-
ga senata, sodnik Marjan Strelec, 
je v obrazložitvi sodbe poudaril, da 
je Tomić streljal v afektu in branil 
svojega sina in dom, a se je zavedal 
svojega dejanja. »Zavedal se je, da 
strelja. Streljal je še po tem, ko je 
bila nevarnost mimo in so se napa-
dalci umikali ter bežali proti avto-
mobilu. Streljal je za njimi, v smeri, 
ramba napoveduje pritožbo
in tri poskuse uboja bo sedel 17 let
iva dejanja: uboj in tri poskuse uboja. Če bo sodba, ki ni pravnomočna, vzdržala, bo za zapahi 17 let 
e težave
itev turizma; ključno je odprtje meja
a. Ponudniki na Ptujskem pa ugotavljajo, da jim bodo vavčerji bolj malo pomagali. Predvidevajo namreč, 
a meja in obiska tujih gostov velikemu delu slovenskega turizma grozi propad.
Zavod za turizem Ptuj: 
trudili se bodo privabiti 
čim več domačih 
turistov
Kampanja Zavoda za turizem 
Ptuj, s katero bodo skušali čim več 
domačih gostov privabiti na Ptuj, 
se je že začela. Poimenovali so jo 
Ptuj je naj. V sodelovanju s STO so 
začeli tudi novo promocijsko kam-
panjo Zdaj je čas, Moja Slovenija. 
Direktorica Zavoda za turizem Ptuj 
Tanja Srečkovič Bolšec meni, da 
vavčerji sicer ne morejo rešiti ptuj-
skega turizma, lahko pa nekoliko 
pomagajo. Kot pravi, se bodo sku-
paj s ponudniki potrudili pripraviti 
čim bolj pestro ponudbo in doseči, 
da se čim večji delež bonov unovči 
prav na našem koncu. V prvi fazi 
bodo preko atraktivnih kratkih 
video in fotografskih vsebin nago-
varjali Slovence za obisk najstarej-
šega slovenskega mesta: »Izposta-
vili bomo predvsem znamenitosti 
in muzejske artefakte, širok nabor 
športnih aktivnosti s ptujskim je-
zerom vred, ter že tradicionalno 
gostoljubnost.« Osredotočili se 
bodo tudi na pestro vinarsko po-
nudbo. »Pripravljamo vodenje ob 
sončnem zahodu, z možnostjo 
večerje, pa družinska ali vinska 
vodenja itn. Dodatno bomo pro-
movirali tudi kolesarske in pohod-
niške izlete.« Pri vsem tem bodo 
vključevali lokalne ponudnike. Nu-
dili bodo turistična vodenja na ladji 
Čigra, pa zasebne vožnje po Dravi 
z možnostjo kosila. Vse to bodo 
ponujali preko spletne strani, k 
sodelovanju pa bodo povabili tudi 
gostince, ki bodo lahko pripravili 
piknik košarice. Pri vsem tem pri-
čakujejo tudi angažma samih po-
nudnikov. 
Foto: MZ
 »Pričakovali smo takšno odločitev 
sodišča. Ni šlo za silobran, zagotovo 
ne. Ključno je to, da je streljal v njih, 
ko so bežali,« je po izreku sodbe po-
vedala tožilka Klementina Prejac.
Težave v turizmu bodo 
kulminirale jeseni
V hotelu Mitra bodo v teh dneh odprli kavarno, Mitrov vrt 
in Osterbergerovo klet za dnevne obiskovalce in domačine, je 
povedal direktor Peter Vesenjak in dodal: “Hotelskega dela 
ne bomo odprli, vse dokler ne bodo odprte meje in sproščena 
mednarodna potovanja, vsaj z Avstrijo, Nemčijo, Poljsko, 
Češko in Madžarsko ter Hrvaško. Ob morebitnem drugem valu 
epidemije pa obstaja velika verjetnost, da turisti pri nas ne bodo 
prenočevali vse do pomladi leta 2021.”
„Za preživetje turistične panoge so poleg turističnih vavčerjev 
potrebni tudi drugi ukrepi. Mestne destinacije, touring 
destinacije, med katere sodijo večja mesta, tudi Ptuj, pa bodo 
imele velike težave. Po moji oceni bo ogroženih več kot 50 % 
turističnih ponudnikov. Več kot polovica turističnih ponudnikov 
se bo znašla v velikih in nepremostljivih težavah. Te bodo začele 
kulminirati od poletja naprej. Nekaj prometa bomo ustvarili z 
domačimi gosti, upamo sicer tudi na promet z mednarodnimi 
gosti, kar pa je še močno vprašljivo. Od jeseni letos do januarja 
2021 pa je po moji oceni v turistični panogi pričakovati kolaps, 
če ne bo drugih ukrepov za spodbujanje turizma,“ poudarja 
Vesenjak, ki je tudi prepričan, da bi turističnim ponudnikom pri 
premagovanju zdajšnjih težav v določeni meri morala pomagati 
tudi lokalna skupnost. 
Foto: Črtomir Goznik
Sobe ostajajo zaprte.
Foto: Črtomir Goznik
a 
Foto: MZ
z sodišča.
litikah se za turistično panogo napove-
duje do 70-odstotni upad prometa do 
konca leta. Po javnomnenjskih raziska-
vah naj bi se potrošniki odločali za po-
čitnice nazadnje, prednost bo imela vsa 
ostala bolj nujna potrošnja. Letališča so 
še zaprta, naši tuji poslovni partnerji od-
povedujejo rezervacije za letošnje leto 
oz. jih prestavljajo na naslednje leto in 
agencije napovedujejo močno zmanj-
šanje prometa.« V skupini Sava Hotels 
& Resorts tuji gostje predstavljajo polo-
vico vseh gostov, zato je tudi zanje od-
prtje meja in letališč ključnega pomena. 
Foto: ČG 
Direktorica Zavoda za turizem Ptuj 
Tanja Srečkovič Bolšec
Nevidna meja 
med silobranom in napadom
Tomićeva obsodba v javnosti precej odmeva. Kljub 
temu da ga je sodišče spoznalo za krivega in mu dosodilo 
sorazmerno visoko zaporno kazen, ljudje njegovega 
dejanja večinoma ne obsojajo. Resda je slišati marsikaj o 
čudnih ozadjih te zgodbe, zakaj so štirje zamaskirani ter z 
noži in kiji opremljeni napadalci sploh prišli na dvorišče, 
grozili in razbijali, a ljudje Tomiću večinoma stopajo v 
bran: bilo je sredi noči, človek se je prebudil med spanjem, 
bil zmeden, prestrašen, reagiral v afektu, streljal brez 
očal in najpomembnejše – branil svojega sina. Skoraj ni 
človeka, ki ne bi dejal, da je Tomić, ko je zaščitil otroka, 
storil absolutno prav in da bi verjetno vsak reagiral 
enako. 
A ker je za napadalci streljal, ko so ti z dvorišča zbežali 
in po cesti tekli proti avtu, ter pri tem enega od štirih 
nasilnih mladeničev smrtno ranil, drugega so naboji 
oplazili in poškodovali, so organi pregona ocenili, da 
več ni šlo za silobran. Streljal je za njimi, oba je zadel v 
zadnjo, hrbtno stran telesa. To dejstvo je bilo verjetno 
eno najpomembnejših, ki je pretehtalo pri odločitvi 
sodišča. Druga dilema, ki jo je vredno poudariti, pa je, 
kakšno bi bilo sporočilo sodišča, če bi Tomića, ki je streljal 
in mladeniču vzel življenje, oprostili krivde. Potem bi 
družbi sporočili, da lahko streljamo in ubijamo, pa za to 
ne nosimo odgovornosti … Primer, s katerim se je tokrat 
ukvarjalo ptujsko sodišče, še zdaleč ni bil enostaven.
K
o
m
e
n
ti
ra
m
o
Mačeha pokojnega: 
»Pravici je zadoščeno«
Sojenje je ves čas spremljala Karmen Varga, mačeha po-
kojnega Žana Kreslina. Po izreku sodbe je povedala, da je 
po njenem mnenju odločitev sodišča pravilna in je pravici 
zadoščeno. »Žana več ni, nič nam ga ne more vrniti, smo pa 
zadovoljni, da se je sodišče odločilo, kot se je.« Vargova meni, 
da se bo Tomić na odločitev sodišča najverjetneje pritožil.
kamor so tekli. Zato ne moremo tr-
diti, da je šlo za silobran. Kot olajše-
valne okoliščine smo obdolženemu 
priznali dosedanjo nekaznovanost 
za kazniva dejanja zoper življenje 
in telo, v dotičnem primeru ni bil 
agresor, dogajanje je bilo ponoči. 
Oteževalnih okoliščin sodišče pri 
obtoženem ni zasledilo. Nekatere 
dokazne predloge obrambe smo 
zavrnili, ker smo menili, da je dejan-
sko stanje razčiščeno.«
Stroške sojenja bo kril proračun, 
razen plačila Tomićevih dveh od-
vetnikov. Sodnik Strelec je svojce 
pokojnega Žana Kreslina in poško-
dovanega v streljanju Kristijana 
Pfajferja napotil na zasebno tožbo, 
s katero naj uveljavljata odškodni-
no. 
A Pfajfer, ki je spremljal razgla-
sitev sodbe, je pripomnil: »Kaj mu 
naj vzamem? Vsrane gate?«
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 8
petek  5. junija 20208 Podeželje
Da so kljub omejitvi gibanja in 
druženja ostali v stiku s kmetoval-
ci, so namreč v javni službi kmetij-
skega svetovanja pripravili digital-
na svetovanja; posneli so videopo-
snetke, ki si jih lahko ogledajo na 
kmetijah, nasvete pa nato koristno 
uporabijo pri kmetovanju.
»Poskusili smo in bili nad od-
zivom prijetno presenečeni, saj 
smo praktično za vse posnetke, ki 
smo jih pripravili, beležili kar veli-
ko število ogledov,« je zadovoljen 
Peter Pribožič, vodja svetovalne 
službe. Tako so na primer organi-
zirali farminar – spletni seminar, 
na katerem so predstavili trosil-
nik z uporabo GPS-naprave, ki je 
dosegel 370 ogledov, farminar o 
prezimnih posevkih in tri videopo-
snetke o dognojevanju žit, ki si 
jih je ogledalo več tisoč ljudi. Oba 
videoposnetka o namakanju po-
vršin sta beležila po sto ogledov, 
380 ljudi se je zanimalo za online 
nasvete o spomladanskih delih v 
vinogradu, videoposnetek o zaš-
čiti koruze pred pleveli pa je imel 
225 ogledov. 
»Čeprav gre za novi način ko-
munikacije in svetovanja, nam je 
na zavodu jasno, da se mu mora-
mo tudi v prihodnje bolj posvetiti. 
Zaradi pozitivnih reakcij bomo z 
digitalnimi nasveti nadaljevali in 
jih izpopolnjevali, naše svetovalno 
delo prilagodili novim razmeram 
in sodobni digitalizaciji, seveda pa 
se moramo zanjo tudi ustrezno 
usposobiti. S kolegi kmetijskimi 
svetovalci, ki so specialisti za po-
samezna področja kmetovanja, že 
pripravljamo načrt, kako čim več 
praktičnih vsebin čim enostavneje 
predstaviti v obliki videoposnet-
kov. Trenutno je v izdelavi posne-
tek o tem, kako naredimo jogurt.«
Čeprav je letošnja prireditev 
Dobrote slovenskih kmetij, kot je 
znano, odpovedana v obliki, kot 
smo je vajeni, saj ne bo razstave, 
pa ocenjevanje dobrot poteka ne-
moteno. Pribožič, ki je tudi pred-
sednik organizacijskega odbora 
te tradicionalne prireditve, ki na 
Ptuju poteka že 31 let, pravi, da 
zaključujejo z ocenjevanjem mleč-
nih in mesnih izdelkov, na vrsto pa 
čakajo še krušni izdelki, čaji in med. 
Računajo, da bodo vse izdelke oce-
nili do 15. junija. 
»Hkrati z ocenjevanjem jih tudi 
galerijsko fotografi ramo, da jih 
bomo namesto na klasični razsta-
vi lahko dostojno prikazali v digi-
talni obliki. Mestni občini Ptuj pa 
smo predlagali, da bi se kmetije s 
svojimi izdelki lahko predstavile 
na ptujski tržnici prvi vikend v sep-
tembru.«  
Sodelujoči v popisu starih sort 
v anketni list vpiše, v katero sku-
pino kmetijskih rastlin spada »nje-
gova«, torej ali gre za vrtnino, 
poljščino, krmno rastlino, sadno 
vrsto, vinsko trto ali za zelišča in 
dišavnice. Zapiše tudi ime stare 
domače sorte in vnese podatek, 
koliko let to sorto že prideluje ozi-
roma kdaj jo je posadil, na koncu 
pa doda še uporabo sorte: pove 
torej, ali jo uporablja samo na 
kmetiji, jo izmenjuje s sosedi, pro-
daja na lokalni tržnici …
Poleg kmetijskega inštituta in 
ljubljanske biotehniške fakultete 
v projektu sodelujejo še Inštitut 
za hmeljarstvo in pivovarstvo Slo-
venije, Fakulteta za kmetijstvo in 
biosistemske vede Maribor ter 
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slo-
venije, z zbranimi podatki pa bodo 
lahko pripravili načine ohranjanja 
starih domačih sort in njihovo na-
daljnjo uporabo na slovenskih tleh 
ter hkrati sedanjim in prihodnjim 
rodovom zagotovili večjo raznoli-
kost v rastlinski pridelavi. 
Anketo, s katero si želijo prido-
biti čim več informacij »s terena«, 
izvajajo v okviru projektne naloge 
z naslovom Pregled, inventari-
zacija in monitoring rastlinskih 
genskih virov, ki so pomembni 
za prehrano in kmetijstvo in se 
ohranjajo in situ na kmetijskih 
gospodarstvih, ki jo sofi nancira 
evropski kmetijski sklad za razvoj 
podeželja. Avtohtone domače 
sorte so narodov zaklad in najdra-
gocenejši vir vsake genske ban-
ke, je prepričana dr. Jelka Šuštar 
Vozlič, strokovno-tehnična ko-
ordinatorica Javne službe nalog 
rastlinske genske banke. S svojo 
genetsko raznolikostjo in prila-
godljivostjo danim talnim in pod-
nebnim razmeram namreč pred-
stavljajo neprecenljivo podlago za 
žlahtnjenje novih sort. 
Foto: SD
Če doma gojite stare domače rastlinske sorte, lahko podatke posredujete kmetijskemu inštitutu in tako sodelujete 
v njihovem projektu.
Slovenija  Sodelujte v popisu starih sort kmetijskih rastlin
Skriti zakladi naših kmetij
Kmetijski inštitut Slovenije in ljubljanska biotehniška fakulteta vabita vse, ki doma gojijo katerokoli staro do-
mačo rastlinsko sorto, da jim posredujejo podatke.
Ptuj  Ogledi najstarejše vinske kleti 
Ptujska klet odprla vrata
Po koncu epidemije v Ptujski kleti ponovno zbirajo naročila 
in sprejemajo obiskovalce.
Kot je povedal direktor Tine Kek, so namreč ogledi in degustacije v 
vinski Ptujski kleti ponovno možni, vendar ob upoštevanju priporočil 
Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predvsem ohranjanja varne 
razdalje. »Naročila za obiske potekajo po ustaljeni poti, sprejeli pa 
smo tudi že nekaj rezervacij za junij. Naj ob tej priložnosti povabim 
vse na ogled naše vinske kleti in degustacijo odličnih vin.«
Ptujska klet gotovo sodi med velike znamenitosti Ptuja, ki se poleg 
naziva najstarejše slovensko mesto ponaša tudi z najstarejšo vinsko 
kletjo na Slovenskem, ta pa obenem velja še za najbolj odlikovano 
slovensko vinsko klet. Kot je znano, je Ptujska klet danes del Skupine 
Perutnine Ptuj, ki vina ponuja pod blagovnimi znamkami Pullus, Halo-
žan, Pinky Chick in Petovia, v kleti pa je shranjeno tudi najstarejše vino 
na Slovenskem, in sicer zlata trta iz leta 1917.  
Foto: ČG
Slovenija  Digitalizacija podeželja
Kakovost življenja v vasi
Kljub aktualnemu procesu urbanizacije naše podeželje osta-
ja precej poseljeno, zato je treba narediti vse, da bo ostalo 
privlačno za življenje še naprej.
Tako je prepričan tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki je po-
budnik za vzpostavitev Pakta za Pametne vasi v okviru Evropskega 
sklada za regionalni razvoj. Na temo Pametnih vasi v Sloveniji je v zad-
njih treh letih organiziral že več okroglih miz s primeri dobre prakse 
pri nas. Zadnja, o Pametnih vaseh v Slovenskih goricah, ki bi morala 
biti konec marca, pa je bila zaradi epidemije covid-19 do nadaljnjega 
odpovedana. 
»Kakovost življenja na podeželju, takšna, ki jo lahko primerjamo s 
kakovostjo bivanja v mestih, je nujna za ohranjanje poseljenosti slo-
venskega in evropskega podeželja. Samo na ta način se bo na pode-
želju zmanjšal razvojni zaostanek za mesti, hkrati pa se bodo vsaj upo-
časnile, če ne že ustavile notranje migracije v Evropski uniji, torej se 
visoko izobraženi mladi ljudje ne bodo več toliko selili iz manj razvitih 
regij oziroma držav v razvitejše dele Unije.«
Po vzoru Pametnih mest
Projekt Pametne vasi išče odgovor na dva pojava sodobne družbe, 
in sicer na digitalizacijo in urbanizacijo. Mesta so privlačna za življe-
nje, saj so vsa z vsaj 90-odstotno opremljenostjo s širokopasovnim 
internetom še enkrat bolje opremljena kot podeželje, storitve so v 
bližini, prav tako trgovine, tudi dobre mobilne povezave in prevozna 
sredstva so zagotovljena. Zato bo v letu 2050 po mnenju demografov 
kar 75 do 80 % evropskega prebivalstva naseljenega v velikih mestih. 
Zadnja desetletja se tudi v Sloveniji izseljevanje s podeželja v mesta 
nadaljuje, na podeželju ostajajo večinoma starejši ljudje, kmetovanje 
na manjših kmetijah pa se praviloma opušča. Ta trend ne bo pojenjal, 
če se kakovost življenja na podeželju ne bo vsaj približala kakovosti 
življenja v mestih. Glavni namen evropske pobude in koncepta Pame-
tne vasi je torej zmanjšati razlike v razvoju mest in podeželja s preno-
som že uveljavljenega koncepta Pametnih mest na podeželje. 
Z uporabo sodobnih tehnologij in konceptov bi zajezili izginjanje 
delovnih mest na podeželju in ustvarili nova, ki bi ljudem omogočala 
prihodke, primerljive tistim v mestih. Kajti podeželsko življenje, kot 
pravi Bogovič, še zdaleč ni samo kmetovanje. Projekt bo v prihodnji 
evropski fi nančni perspektivi deležen fi nančne podpore, sprejet je bil 
Bogovičev predlog, da se za predpripravo na projekt nameni 3,3 mili-
jona evrov.  
Foto: SD
Dostop do interneta je eden ključnih elementov za dosego kakovostnega 
življenja na podeželju.
Ptuj  Delo svetovalne službe KGZS se seli tudi v digitalni svet
Videoposnetki z nasveti o kmetovanju
V času epidemije, ko so bila vrata ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda za člane zaprta, je svetovalna služ-
ba prilagodila svoje delo.
Genska banka že 
več kot 120 let
Začetki genske banke 
segajo v čas ustanovitve 
kmetijskega inštituta, torej 
več kot 120 let nazaj, ko so 
bile v raziskovalni program 
vključene za slovensko 
kmetijstvo pomembne 
rastline, kot so trave in 
detelje, krompir, nekatere 
vrtnine, sadne vrste in vinska 
trta. Morfološke in fiziološke 
lastnosti avtohtonih rastlin in 
populacij so začeli preučevati 
pred drugo svetovno vojno, po 
njej pa so avtohtone rastline 
zbirali predvsem za potrebe 
žlahtnjenja, vendar se večina 
takrat zbranih genskih virov ni 
ohranila zaradi nepravilnega 
hranjenja. Sistematično 
zbiranje slovenskih avtohtonih 
genskih virov kmetijskih 
rastlin se je začelo leta 1989 v 
okviru projekta Banka biljnih 
gena Jugoslavije in se do 
konca leta 2017 nadaljevalo v 
okviru programa Slovenska 
rastlinska genska banka. 
Genska banka na Kmetijskem 
inštitutu Slovenije je največja 
med štirimi genskimi bankami, 
od leta 2018 pa deluje v okviru 
Javne službe nalog rastlinske 
genske banke (JSRGB), ki zbira, 
vrednoti in hrani genske vire 
kmetijskih rastlin.
Foto: SD
Zaradi epidemije so ptujski kmetijski svetovalci klasične seminarje zamenjali za farminarje.
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020    COLOR CMYK stran 9
petek  5. junija 2020   9Politika
Rebalans je bil potreben pred-
vsem zaradi epidemije, ki je spre-
menila prioritete in razvrstitev 
sredstev po določenih postavkah. 
Pri 36,3-milijonskem proračunu 
bodo leto predvidoma zaključili s 
primanjkljajem v višini 5,5 milijona 
evrov. Ugodno pa je na občinski 
proračun vplivalo povišanje pov-
prečnin. Gre za dodatnih 739.000 
evrov, zaradi tega se bo občina 
zadolžila manj. Čeprav bodo prejeli 
več sredstev tudi za plačilo vrtcev 
zaradi zaprtja (276.000 evrov), pa 
se to naj ne bi poznalo, saj ne gre 
za realno povečanje prihodkov. 
Nižji prihodki iz 
komunalnega 
prispevka, turistične 
takse …
Najbolj občutno se bo občini 
poznalo znižanje prihodkov od ko-
munalnega prispevka; kar za četr-
tino glede na sprejeti proračun. Ti 
bodo manjši za kar 175.000 evrov 
in bodo skupaj znašali nekaj več 
kot pol milijona evrov. To je pos-
ledica zamika zapadlih obveznosti 
vsem zavezancem. Tudi prihodek 
iz naslova turistične takse bo pre-
cej nižji, s 149.000 evrov se znižuje 
na 30.000 evrov, kar predstavlja 
kar 83-odstotno znižanje v primer-
javi s sprejetim proračunom. Manj 
se bo v občinski proračun steklo 
tudi iz naslova najemnin; okrog 
36.000 evrov. 
Odhodki: prenašanje z 
ene na drugo postavko
Zaradi ukrepov, povezanih z epi-
demijo, se znižujejo tudi nekateri 
odhodki. Gre za dotacije klubom in 
društvom v višini 85.000 evrov, še 
vedno pa ostaja večina tega denar 
namenjena športu, saj ga prena-
šajo na investicije v športno infra-
strukturo. Realno znižanje na po-
dročju športa znaša 25.000 evrov, 
enako na področju kulture. 
Prav ta denar občina namenja 
za pomoč malemu gospodarstvu. 
Kot je povedala županja Nuška 
Gajšek, gre za solidarnost do go-
spodarstva, ki je v tej krizi utrpelo 
velike posledice: »Različna društva 
in klubi zaradi omejitev niso smeli 
delovati, tudi zdaj to počnejo v 
zmanjšanem obsegu. Skupaj smo 
ocenili, da ta rez ne bo povzročil 
velikih težav. Upamo pa, da si bo 
gospodarstvo hitro opomoglo in 
vrnilo to solidarnost v obliki spon-
zorstev in donatorstev. Seveda pa 
vseh problemov gospodarstva ob-
čina ne more reševati.« 
Dodatna sredstva občina zago-
tavlja tudi za nujno sanacijo fasade 
na stavbi upravne enote, nekaj več 
kot 15.000 evrov. 75.000 evrov več 
namenjajo za pripravo strokovnih 
podlag za prostorske akte, kar je 
62-odstotno povišanje glede na 
sprejeti proračun. Tudi denarja za 
oskrbnine v socialnovarstvenih 
zavodih bo treba zagotoviti približ-
no 51.000 evrov več, skupaj znaša 
ta postavka okrog 426.000 evrov. 
Čeprav so proračun zdaj precej 
prevetrili, županja pred koncem 
leta pričakuje še en rebalans, pri 
čemer upa, da bo čim manj spre-
memb na račun investicij. Te te-
čejo po planu: obnova Osnovne 
šole Mladika, urejanje cestne in-
frastrukture, priprava načrtov za 
obnovo objekta Stare steklarske 
delavnice in arheološkega razsta-
višča na območju Žitnice.
Foto: ČG
Rebalans sta predstavila županja MO Ptuj Nuška Gajšek in glavni občinski fi nančnik Benjamin Panikvar.
Ptuj  Kako je epidemija posegla v občinski proračun
Manj za šport in kulturo, več za malo gospodarstvo
Po rebalansu je proračun Mestne občine Ptuj višji za nekaj več kot 618.000 evrov in znaša 36,3 milijona evrov. Prilagoditev novim razmeram, ki so nastale zaradi epide-
mije, se pozna tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Na novo so dodali postavko pomoč malemu gospodarstvu. Na njej je 50.000 evrov, ki so jih prenesli iz kulture 
in športa. Zaradi povišanja povprečnin pa se bo občina zadolžila za 4,5 milijona evrov, kar je milijon manj od sprejetega proračuna.
Foto: Dreamstime/M24
Letos za tržnico 1,1 milijona, za 
poroštvo Bistri pa 150.000 evrov
V rebalansu pa je tudi dodatni denar za ureditev mestne tržnice; 
158.000 evrov, kar pomeni skoraj desetodstotno povečanje. Občina bo 
tako letos skupaj za to investicijo namenila 1,1 milijona evrov. Prav 
zaradi te postavke je Štefan Čelan dejal, da »nima srca glasovati za 
sprejetje rebalansa«.
Na drugi strani pa je imel Milan Klemenc zadržke zaradi dejstva, 
da občina daje 150.000 evrov poroštva ZRS Bistra Ptuj, katere 
direktor je prav Čelan. »Na februarski seji smo dajali soglasje za 
Bistro, zdaj pa poroštvo. S tem šibimo MO Ptuj z zadolževanjem. 
Hočemo se razbremeniti dolga, po drugi strani pa si ga nalagamo 
zraven,« je to argumentiral Klemenc. Zmotilo ga je tudi, da občina 
za zunanjo ureditev dominikanca namenja 373 tisočakov: »Na drugi 
strani pa 306.000 evrov ne moremo zagotoviti za nujno potrebno 
sanacijo strehe OŠ Olge Meglič.«
Poroštvo za Bistro je sporno tudi za Andreja Vindiša, ki bi 
raje videl več denarja za podjetnike. Čelan se seveda z njunima 
pomislekoma ni strinjal.
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 10
petek  5. junija 2020Podravje10
V Društvu deklet in žena se vrsto 
let lotevajo različnih aktivnosti z 
namenom ohranjanja podežel-
ske tradicije. „Delujemo že 10 let 
na 30 let podlage,“ se je pošalila 
predsednica društva Janja Golob. 
Pred sedmimi leti je društvo na 
občinskem zemljišču v Zlatoličju 
uredilo zeliščni vrt v prav posebni 
obliki in simboliki. „Zeliščni vrt je 
postavljen v obliki sonca. Osrednja 
greda v obliki kroga je kot osrednji 
del sonca in predstavlja občino kot 
celoto. Od tam kot žarki veje osem 
gred, ki predstavljajo osem vasi 
naše občine. Vsaka vas ima tudi 
svojo gredico, za katero pa potem 
skrbijo članice društva, ki prihajajo 
iz dotične vasi,“ je pojasnila Golo-
bova. V društvu namreč delujejo 
ženske iz celotne občine, delo na 
zeliščnem vrtu pa tako simbolizira 
zedinjenost občanov v občini.
Dolgo so čakale, da so 
lahko začele
Dela na zeliščnem vrtu pona-
vadi začnejo že zgodaj spomladi. 
Delovne akcije izvajajo vsak prvi 
ponedeljek, a so letos morale po-
čakati. „Saj smo izmenično hodile 
na vrt in kaj postorile, ampak ni 
bilo enako,“ je povedala Golobo-
va, ki priznava: „Ena izmed najlep-
ših stvari, ki spadajo zraven, je prav 
druženje.“ 
Po dolgem času se je tako sre-
čalo enajst članic, da uredijo vrt, 
ga rešijo plevela, zalijejo in še kaj 
posadijo. Beseda je ob delu živah-
no tekla, dišala sta meta in timijan, 
poleg pisanih cvetov pa so se zale-
sketale tudi sočne rdeče jagode. 
„Ponosne smo na naš zeliščni vrt, 
tukaj tudi organiziramo dogodke. 
Lansko leto smo tu gostile tekmo-
vanje v košnji na stari način, prav 
tako smo sem pripeljale na ogled 
pobrateno društvo iz Bosne in Her-
cegovine. Za letos pa še čakamo, 
kaj vse bo sploh mogoče organi-
zirati,“ je zaključila Golobova in 
poprijela za vrtno orodje.
Turistično društvo Podlehnik 
pod vodstvom Milana Vidoviča si 
prizadeva, da bi domačini, torej 
prebivalci Spodnjega Podravja, in 
tudi obiskovalci od drugod spreg-
ledali in uvideli lepoto v naših Ha-
lozah, v naših Haložanih. Tako so 
nemudoma s koncem razglašene 
epidemije odprli vrata viničarskega 
muzeja na Gorci, odprli degustacij-
sko klet, najprej članom društva, 
sedaj pa tudi vsem drugim. O pok-
rajini so govorili z zanosom, žarom 
v očeh, priznali, da je delo težaško, 
zahteva obilo časa in predvsem 
volje, a vsaj slednje jim ne manjka. 
Za Haloze, kjer so v času Avstro-
-Ogrske pridelovali vino zgolj za 
cesarski Dunaj in ki so nato doži-
vele pravcati eksodus, si želijo več, 
boljše, zato so se povezali tudi z 
občino. 
Delo še zdaleč ni 
končano
Uredili so muzej(ček), haloški 
studenec, učno pot ter vdahnili 
življenje viničariji. Delo še zdaleč 
ni zaključeno, ni popolno, tega se 
zavedajo tudi sami. Tako v okviru 
projekta Življenje viničarjev nekoč 
načrtujejo dopolnitev razstavnih 
eksponatov v viničariji in postavi-
tev fotografske zbirke Haložani, 
Prešernovega nagrajenca Stojana 
Kerblerja. Nadalje je bila Občina 
Podlehnik z občinami Majšperk, 
Žetale, Cirkulane in Zavrč uspešna 
na razpisu Las Haloze s projektom 
Turizem Haloze. »Projekt je vreden 
180.000 evrov in z njim bomo pri-
dobili reklamni material, ki nam ga 
sedaj manjka, izvajali bomo izobra-
ževanja za vodnike in sommelierje 
ter številne druge aktivnosti,« je 
napovedal župan Sebastian Toplak. 
Letos spomladi so uradno prevzeli 
cepič potomke najstarejše trte, ki 
sedaj raste pri viničariji, vključuje-
jo se še v projekt Terra klopotec, v 
projekt Drava so prijavili električna 
kolesa. Seveda pa si prvi mož obči-
ne želi, da bi v občini pogum zbrali 
še drugi in zagotovili nočitvene ter 
gostinske kapacitete.
Da niso le Goriška brda tista, ki 
zanimajo dobrih okusov in pog-
ledov željne turiste, temveč tudi 
Haloze, dokazuje lanski obisk. »Ve-
liko članov nas je, ampak smo bili 
konec naše prve sezone, ki smo jo 
zaključili lani novembra, resnično 
izmučeni. Gostili smo obiskovalce 
iz Slovenije in tudi tujine. Nihče ni 
odšel razočaran, nasprotno, dobro 
pogoščen in razpoložen,« se je po-
hvalil predsednik društva. In tudi 
letos se nadejajo dobrega obiska 
kljub epidemiji, ki jim je odprtje za-
maknila za en mesec. 
Odslej bodo vsak konec tedna, 
od petka do nedelje, na Gorci 70 
sprejemali popotnike od 16. pa vse 
do 21. ure. »Veseli bomo vsakega 
gosta, ne glede na državljanstvo. 
Želimo pa si, da bi nas v večji meri 
obiskali domačini, da popijemo 
kakšen kozarček vina in da obudi-
mo spomine na preteklost, na živ-
ljenje viničarjev nekoč.«
Foto: MV
Nasmejani in vedno dobro razpoloženi člani TD Podlehnik pred viničarskim muzejem na Gorci 70, v katerem so 
vinska klet, muzejski del ter multimedijsko opremljen prostor.
Podlehnik  Viničarski muzej na Gorci ponovno odprl vrata
Nihče ni odšel razočaran ...
Zapeljive vrste vinske trte, ki se vijejo po neživljenjskih strminah, razgledi, ki segajo vse do avstrijskih vršacev 
na eni strani, se sprehajajo po ravnini ptujskega polja na drugi in haloških gričev na tretji strani, a kar je naj-
pomembneje – človeška toplina, iskren nasmeh, prijaznost in domačnost Haložanov. Ne, tega se na da opisati, 
to je treba doživeti. 
Foto:KG
Središče ob Dravi  Brezplačni prevozi spet na voljo
Največkrat vozijo 
k zdravniku
V približno letu dni, odkar so v občini Središče ob Dravi kot 
prvi na Ormoškem zagnali brezplačen prevoz za starejše 
pri njihovih opravkih, ki jih najbolj potrebujejo, so šoferji 
prostovoljci opravili že precej voženj. Storitev s plemeni-
tim namenom je dobro zaživela, zadovoljno prikimavajo na 
tamkajšnji občini.
Po tem, ko v času epidemije voženj z občinskim kombijem praktič-
no niso izvajali (najnujnejše storitve, kot je dostava zdravil, so v tem 
času izvajali z osebnimi avtomobili), so brezplačni prevozi za starejše 
zopet v polnem teku. V prvih dneh opažajo manj povpraševanja kot 
običajno, ko so skorajda vozili že vsakodnevno. Prejšnji teden so po 
opravkih odpeljali zgolj eno občanko, ki je potrebovala prevoz do 
zdravnika. »Na splošno lahko rečem, da se je storitev med občani dob-
ro prijela. Zadovoljni so tako uporabniki kot prostovoljci, ki jih je preko 
deset in res srčno radi opravljajo to delo. Vsekakor gre za dobrodošlo 
potezo, veljalo pa bi razmisliti še o kakšnem projektu, kjer bi se našli 
tako starejši kot mladi, kajti še zlasti v času korone je bilo opazno, 
kako pomembno je povezovanje,« je povedala direktorica občinske 
uprave Jelka Zidarič Trstenjak in dodala, da so starejši veseli pomoči.
Uslugo brezplačnega prevoza starejših v občini ponujajo že prib-
ližno leto dni, namenjena pa je predvsem tistim, ki živijo sami, nimajo 
avtomobila ali vozniškega izpita oz. nimajo možnosti za prevoz v dru-
žini. Šoferji prostovoljci prevoze opravljajo predvsem po domači obči-
ni in tudi na območju sosednje, ormoške občine. Uporabnike pridejo 
iskat tja, kjer se dogovorijo, navadno na dom, in jih potem odpeljejo 
po različnih opravkih: največkrat k zdravniku, lekarno ter po nakupih v 
trgovine. Na tak način starostnikom pomagajo, da ostanejo vključeni 
v družbo. Pri vsem tem pa ne rešujejo le problema prevoza, temveč 
tudi spremstva in druženja.
Dodajmo, da je za lažjo organizacijo obvezno prevoz najaviti s kli-
cem v tajništvo občine, in sicer dva dni pred predvidenim prevozom.
Foto: MH
Starše  Med obvezno opremo ni bilo mask, pač pa ...
„Motika, grablje in rokavice“
V teh dneh društva po občinah končno lahko začenjajo številne aktivnosti. V Star-
šah so se med prvimi organizirale članice Društva Ajda Starše v delovni akciji na 
zeliščnem vrtu. 
ZAHVALA
V obdobju epidemije covid-19 so se na nas spomnili številni 
donatorji. Z namenom, da bi stanovalcem in zaposlenim 
polepšali dni ter zagotovili varnost, so nam darovali napitke, 
Na stanovalce so se spomnili tudi glasbeniki in izvedli 
v izolaciji in se uspešno varovali pred vnosom virusa. 
Donatorjem HVALA in ostanite zdravi.
Stanovalci in zaposleni Doma upokojencev Ptuj
Volkmerjeva cesta 10, 2550 Ptuj | tel: 02 780 73 00 | e-mail: info@domptuj.si
Foto: MV
Predsednik TD Podlehnik in vino-
gradnik z 2.000 trtami Milan Vi-
dovič
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 11
petek  5. junija 2020 Politika in zdravstvo   11
Zadnje seje občinskega sveta, 
ki je v zaščitnih maskah poteka-
la v prostorih veroučne učilnice 
Kulturnega centra Juršinci, sta se 
udeležili tako direktorica ptujske-
ga zdravstvenega doma Metka Pe-
tek Uhan kot Hachemova, ki sta se 
občanom zahvalili za spoštovanje 
ukrepov za zajezitev novega koro-
navirusa, obenem zadovoljni, da v 
domu upokojencev niso zabeležili 
nobenega primera okužbe. 
Ambulanta je bila kljub drugač-
nim govoricam ves čas odprta, 
le način dela in sprejemanja paci-
entov je drugačen kot povsod po 
državi, kar pomeni, da se je treba 
za sprejem naročiti po telefonu, 
saj imajo v ambulanto do preklica 
vstop samo naročeni pacienti. 
Svetniki v neprijetnem 
položaju
Robert Horvat pa je vprašal, za-
kaj v času odsotnosti zdravnice ni 
bilo zagotovljeno nadomeščanje v 
ambulanti, ampak so morali paci-
enti pomoč poiskati pri zdravnikih 
v Trnovski vasi, Dornavi ali na Ptuju. 
»Decembra ste nam namreč zatrdi-
li, da bo v naši ambulanti zmeraj na 
voljo zdravnik, tudi če Hachemove 
ne bo, kot se je zgodilo nedavno.« 
Nadomestnega zdravnika v Juršin-
ce ne more poslati, ker ga nima, 
je pojasnila Petek Uhanova: »Žal 
nimamo rezervnih zdravnikov, 
dve sta na porodniškem, ena na 
dolgotrajnem bolniškem dopustu, 
imamo še dva specializanta, ki pa 
morata 'krožiti', da si pridobita iz-
kušnje. Tudi vaša zdravnica je bila 
na bolniškem dopustu, pri tem se 
ne da pomagati.« 
Pojasnil je, da sploh ne gre za 
vprašanje pravice do koriščenja 
bolniškega ali letnega dopusta, ki 
je nedvoumna, gre za drugačna 
zagotovila, ki jih je direktorica dala 
občinskim svetnikom. »Kar ste na 
zadnji seji obljubili nam, smo nato 
svetniki prenesli občanom. In zdaj 
smo v neprijetnem položaju, saj je 
izpadlo, kakor da jim nismo govo-
rili resnice,« je še povedal Robert 
Horvat. 
Z njim se je strinjal tudi Donald 
Rus, ki ga je še zanimalo, ali lahko 
na nadomeščanje v juršinski ambu-
lanti računajo, ko se bo omenjena 
zdravniška ekipa spet vrnila na 
delo; to možnost je Petek Uhano-
va potrdila, a le v primeru »viškov 
zdravnikov, ki pa jih bo treba tudi 
dodatno plačati«. 
Ambulanta 
z dodatnimi prostori
Ker so se domovi upokojencev v 
času koronakrize pokazali kot naj-
bolj nevarna žarišča epidemije, je 
odpadel prvotni načrt, da bo Ami-
ra Hachem trikrat na teden delala 
še v juršinski enoti doma upoko-
jencev. Nova pravila zdravstvene 
stroke so namreč takšna, da en 
zdravnik iz preventivnih razlogov 
ne more hkrati delati v splošni 
ambulanti in ambulanti doma 
upokojencev. Poleg tega ima Ha-
chemova že zdaj več kot 1.000 pa-
cientov, in to v zelo kratkem času, 
kar pomeni, da je ob ambulanti za 
odvisnike, v kateri še dela, polno 
zasedena.
Zdravstveni dom Ptuj je od 
januarja najemnik ambulantnih 
prostorov, Petek Uhanova pa je z 
Občino Juršinci podpisala še aneks 
k pogodbi, in sicer za najem slabih 
35 m2 dodatnih prostorov po 50 
evrov na mesec. »Gre za tri manj-
še sosednje prostore ambulante v 
prvem nadstropju stavbe. Če bi jih 
hoteli oddati v najem drugemu na-
jemniku, bi morali najprej razdeliti 
stroške ogrevanja, vode in elektri-
ke, zaradi česar bi bila potrebna 
ločitev števcev. Po pridobljenih in-
formacijah bi nas to stalo najmanj 
5.000 evrov, zato se nam ni zdela 
smiselno in smo prostore ponudi-
li ZD Ptuj,« je pojasnil župan Alojz 
Kaučič.
Gromozanska luknja, ki žalostno 
zeva pred ptujsko bolnišnico in 
čaka, da se stroji poženejo, je prav-
zaprav edino, kar širšo javnost še 
opominja, da se je ta projekt začel. 
In kot že ničkolikokrat doslej po-
novno ustavil. Zaključek arheolo-
ških izkopavanj je napovedal, da bi 
bilo spomladi letos možno začeti 
gradnjo. Pa se je spet pojavila nova 
oz. stara ovira: premalo zagotov-
ljenega denarja.
Zadnji zaplet okrog namestitve 
starostnikov iz Ljutomera je pod 
vprašaj postavil dobre namene 
številnih akterjev v tej zgodbi. Po-
sledično so govorice, da na Ptuju 
urgentnega centra sploh ne bo, 
vedno glasnejše. Na vprašanja, v 
kateri fazi je projekt izgradnje, kdaj 
naj bi se dela začela in ali drži, da 
je investicija pod vprašajem, so z 
Ministrstva za zdravje odgovorili le 
s splošno znanimi dejstvi o fi nanč-
ni konstrukciji; po zadnji novelaciji 
je ocenjena vrednost projekta (z 
DDV) 5,68 milijona evrov, ptujska 
bolnišnica naj bi prispevala 0,51 
milijona evrov, lokalna skupnost 
0,3 milijona evrov, donacije gospo-
darstvenikov 0,32 milijona evrov 
in zdravstveno ministrstvo 4,55 
milijona evrov. Druge aktivnosti 
pa, kot so sporočili, »na projektu 
zaradi epidemije covid-19 niso bile 
izvedene.«
Že Šabeder 
je denar zgolj 
obljubil 
Zapleta se torej pri zagotavlja-
nju dodatnega denarja za začetek 
izvedbe projekta. In to preden je 
dejansko sploh bil objavljen razpis 
za izbiro izvajalca, ki bo edini rele-
vanten kazalnik, koliko sredstev 
res potrebujejo. Že pred tem se je 
namreč izkazalo, da ocene, ki so jih 
imeli, še zdaleč niso (bile) zaneslji-
ve. 
Urgentni center naj bi bil v tem 
trenutku toliko pomembnejši zara-
di ohranitve statusa bolnišnice, po-
sebej v časih, ko država razmišlja 
o urejanju negovalnih bolnišnic. 
Špekulacije, da bi bila na seznamu 
za spremembo prav SB Ptuj, so na 
zdravstvenem ministrstvu zavrnili: 
»Minister Gantar je na novinarski 
konferenci povedal, da se ne načr-
tuje, da bi ptujska bolnišnica posta-
la negovalna bolnišnica.« 
Ptuj, Podravje  Še ena obljuba še enega zdravstvenega ministra ...
Gantar: »Ptujska bolnišnica se ne bo preoblikovala v negovalno!«
Po zapletu z načrtovano selitvijo starostnikov iz Ljutomera v ptujsko bolnišnico so se pojavila glasna namigovanja, da je namen izkrivljanja dejstev pri tem dogodku prav-
zaprav vplivanje na status in pomen Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Izjave vplivnih posameznikov, da na tem koncu države potrebujemo negovalno bolnišnico, 
so špekulacije le še podkrepile. Pomeni to začetek konca načrtov za izgradnjo urgentnega centra in spremembo statusa ptujske bolnišnice v negovalno?
Foto: ČG 
Edino, kar javnost še opominja, da se je projekt izgradnje urgentnega cen-
tra začel, je gromozanska luknja pred bolnišnico. 
Juršinci  Ptujski zdravstveni dom nima dovolj zdravnikov za nadomeščanja
K nadomestnemu zdravniku še vedno drugam
Juršinčani so bili nemalo zaskrbljeni, da bodo po odhodu Lasbaherja ostali brez svojega »občinskega« zdravnika. To se na srečo ni zgodilo, saj je ambulanto prevzel ptujski 
zdravstveni dom, v njej pa dela specialistka družinske medicine Amira Hachem, ki so jo pacienti odlično sprejeli.
Foto: SD
Amira Hachem in Metka Petek Uhan sta juršinskim svetnikom predstavili delovanje nove zdravstvene ambulante.
Lekarna je slabo 
založena
Svetniki, ki so se strinjali, da se 
koncesijski zobozdravnici Sandri 
Janžekovič za čas epidemije 
odpiše plačilo najemnine, so 
opozorili še na slabo založenost 
lekarne, saj je treba številna 
zdravila naročiti in nanje čakati. 
Župan Kaučič je obljubil, da 
se bo pogovoril z lastnico Tadejo 
Tobias Klemar: »Ker smo majhna 
občina, smo lahko srečni, da 
lekarno sploh imamo, mnoge je 
nimajo. Ko bomo imeli večji dom 
upokojencev, pa se bo morda 
založenost lekarne izboljšala, saj 
bo tudi povpraševanje večje.«
Foto: Dreamstime/M24
Šest ministrov že obljubilo urgentni center, od obljub doslej le luknja
V času od osamosvojitve se je v Sloveniji zamenjalo 18 ministrov za zdravje. Le redki so „oddelali“ cel mandat. Tomaž Gantar, sedanji minister, je bil na tej funkciji leto in 10 mesecev; od februarja 2012 do de-
cembra 2013. Odstopil je, tik preden je bila prvič pripravljena projektna dokumentacija za UC Ptuj. Sledile so mnoge spremembe tega dokumenta, enako intenzivno kot načrti pa so se menjevali tudi odločevalci.
Leta 2014 je nekaj mesecev ministrstvo za zdravje vodila Alenka Bratušek, a je nato vajeti zdravstvenega resorja predala Milojki Kolar Celarc. Po Kolar Celarčevi je bil pol leta zdravstveni minister Samo Fakin, 
nato je to delo začasno, le en teden, opravljal Marjan Šarec, sicer takratni predsednik Vlade RS. Marca 2019 je bil imenovan Ptujčan Aleš Šabeder. Marca letos pa se je po več kot šestih letih, odkar je odstopil, 
vrnil Gantar. Od leta 2014, ko je bila torej prvič pripravljena projektna dokumentacija za izgradnjo ptujskega urgentnega centra, se je na ministrstvu za zdravje zamenjalo šest ministrov.
Skupno vsem njim je, da so Ptuju obljubili izvedbo investicije izgradnje urgentnega centra. Zdaj ima vajeti v rokah Gantar, ki bo odločil, ali bo ptujska bolnišnica v razvoju nazadovala ali napredovala.
Foto: Sta/M24
Alenka Bratušek
Foto: Sta/M24
Milojka Kolar Celarc
Foto: Sta/M24
 Samo Fakin
Foto: Sta/M24
Marjan Šarec
Foto: Sta/M24
Aleš Šabeder
Foto: Sta/M24
Tomaž Gantar
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 12
Opazovanje kolesarjev, ki so ga 
pred tremi leti izvedli na Agenciji 
za varnost prometa, je pokazalo, 
da skoraj tri četrtine kolesarjev 
krši prometna pravila, resnejše 
prekrške pa napravi približno 25 % 
kolesarjev. Med najpogostejšimi 
kršitvami so neustrezno prečkanje 
cestišča, vožnja v nasprotni smeri 
ter vožnja v rdečo luč na semafor-
ju, tudi ogrožanje pešcev z vožnjo 
po pločniku ter uporaba mobilne-
ga telefona med vožnjo kolesa.
V letošnjih prvih štirih mesecih 
na agenciji beležijo boljše stanje 
varnosti kolesarjev. Do vključno 
23. aprila letos so bili kolesarji ude-
leženi v 191 prometnih nesrečah, 
kar je petina manj kot v lanskem 
primerjalnem obdobju. Zmanjša-
nje beležijo tudi pri hudo telesno 
poškodovanih, ki jih je bilo letos 
26, lani pa 42 (–38 %) in pri lažje 
telesno poškodovanih, ki jih je bilo 
letos 135, lani v enakem obdobju 
pa 165 (–18 %). Tudi število umrlih 
je letos manjše, saj sta do 23. apri-
la umrla dva kolesarja, v lanskem 
primerljivem obdobju pa štirje. 
Letos je 16 od 26 hudo telesno po-
škodovanih kolesarjev v prometni 
nesreči uporabljalo zaščitno čela-
do (62 %), pri umrlih kolesarjih jo je 
en kolesar uporabljal, drugi pa ne. 
Od skupaj 191 prometnih nesreč 
so jih kolesarji sami povzročili 123 
oziroma 64 %. Od dveh umrlih ko-
lesarjev je bil en povzročitelj pro-
metne nesreče, drugi pa ne. Od 26 
hudo telesno poškodovanih jih je 
več kot tri četrtine (20 kolesarjev, 
oziroma 77 %) samih povzročilo 
prometno nesrečo.
Neprilagojena hitrost 
poglavitni vzrok nesreč
Najpogostejši vzrok za prome-
tne nesreče, ki so jih letos povzro-
čili kolesarji, je neprilagojena 
hitrost, saj je bila v kar 42 % vzrok 
prometne nesreče. Pri prome-
tnih nesrečah s hudimi telesnimi 
poškodbami ali smrtjo je delež še 
višji, saj je neprilagojena hitrost 
vzrok za kar 57 % takšnih nesreč. To 
pomeni, da kolesarji v teh primerih 
niso vozili nad določeno omejitvi-
jo, ampak da hitrosti vožnje niso 
Komunala Slovenska Bistrica 
že nekaj časa ugotavlja povišane 
nedovoljene odjeme pitne vode 
iz vodovodnega sistema. Tako so 
v marcu in aprilu fi zično pregledali 
celoten sistem, vendar pa pri pre-
gledu niso zaznali puščanj vode. 
»Ker pa nam trenutne tehnične 
možnosti omogočajo natančnejše 
preglede individualnih priključkov 
in spremljanje pretokov na posa-
meznih odcepih do vodomernih 
jaškov, smo se posvetili iskanju 
mikrolokacij,« so pojasnili. 
Tako so 25. maja začeli izkopava-
ti individualne vodovodne priključ-
ke in ugotovili, da je eden izmed 
uporabnikov nedovoljeno položil 
dodatno cev, ki je mimo priključka 
omogočala dotoke vode za objek-
te na območju. »Tako izveden od-
jem vode je povzročal letno okrog 
35.000 m3 izgub vode na vodo-
petek  5. junija 2020Kronika12
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
restavracija pomaranca
Danes bo spremenljivo do pretežno 
oblačno, pojavljale se bodo krajev-
ne padavine, predvsem plohe in 
nevihte. Še bo vetrovno. Najvišje 
dnevne temperature bodo od 15 
do 22 °C. V soboto in nedeljo bo 
ob morju in v vzhodni Sloveniji do-
kaj sončno. Drugod bo spremenlji-
vo do pretežno oblačno, predvsem 
v hribovitem svetu zahodne Slove-
nije bodo krajevne padavine.
Foto: Komunala Slovenska Bistrica
Slovenija, Podravje  Skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila
Kolesarji povzročili več kot polovico nesreč
Delež števila kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje. Z vedno večjim številom kolesarjev, ki že tako 
spadajo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, pa narašča tudi njihova ogroženost. Mnogokrat jih 
spregledajo vozniki motornih vozil, za več kot polovico nesreč pa so krivi kolesarji sami. 
Slovenska Bistrica  V Komunali zgroženi zaradi neverjetne kraje vode
S »črnim« priklopom brezplačno porabil 35.000 m3 vode 
V Komunali Slovenska Bistrica so odkrili krivca za 35.000 kubičnih metrov »izgubljene« pitne vode v sistemu. »Pogled na to dejanje in izvedbo je resnično vreden 
prezira tistega, ki si je dovolil poseg na infrastrukturo v taki meri, da je ogrožal zdravje ljudi okoli sebe,« so sporočili iz Komunale. 
Štiričlanska družina v enem 
mesecu porabi povprečno 14,3 m3
vode, to je 172 m3 vode letno. 
Komunala Slovenska Bistrica je 
izračunala, da je po nelegalnem 
priključku letno preteklo 35.000 
m3 vode, to je količina, ki zadošča 
potrebam 200 družin.
Foto: M24
vodnem sistemu,« so izračunali in 
dodali: »Dejanje naklepa znižanja 
standarda oskrbe s pitno vodo v 
vodovodnem sistemu odraža skrb 
vzbujajoče stanje zavesti ljudi v 
naši družbi, v naši neposredni bli-
žini.«
To ni osamljen primer
Ob tem pa ugotavljajo, da to 
ni osamljen primer. »V prihodnje 
bomo nelegalnim odjemom pitne 
vode iz vodovodnega sistema v 
sodelovanju s pristojnimi inšpek-
cijskimi službami posvečali še več 
pozornosti, volje, energije in en-
tuziazma vsi zaposleni, saj bomo 
le tako lahko vodovodni sistem 
vzdrževali v skladu s standardi, ki 
bodo uporabnikom zagotavljali 
varno oskrbo s pitno vodo in zau-
panje v njegovo delovanje.«
Tudi kolesarji pogosto pod 
vplivom alkohola
V prvih treh mesecih letošnjega leta so policisti pri kolesarjih ugotovili 
899 kršitev oz. za 11 % manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, ko je bilo 
kršitev 1.007. Med najpogostejšimi kršitvami so neuporaba luči (180 oziroma 
20 %), nepravilna stran oziroma smer vožnje (176 oziroma 20 %), uporaba 
mobilnega telefona (139 oziroma 15 %) ter vožnja pod vplivom alkohola (120 
oziroma 13 %). V kategorijo slednjih se uvršča tudi 54-letnik, ki so ga pred 
dnevi ustavili ptujski policisti in mu odredili preizkus alkoholiziranost, ta 
je pokazal kar trikrat preseženo dovoljeno vrednost. Merilna napravica je 
pokazala 0,74 mg/l.
Foto: M24
Foto: PU Maribor
V letošnjih prvih štirih mesecih na 
Agenciji za varnost prometa beleži-
jo boljše stanje varnosti kolesarjev 
kot v preteklem letu.
prilagodili svojim sposobnostim, 
razmeram v prometu, vremenu ali 
cestišču, so pojasnili na Agenciji za 
varnost prometa. 
Letos je bilo med hudo telesno 
poškodovanimi največ starih 65 let 
in več (7 kolesarjev), sledi staro-
stna skupina od 35 do 44 (6 kole-
sarjev) ter 45 do 54 let (6 kolesar-
jev). Umrla kolesarja sta bila stara 
35 in 46 let, oba sta bila moška. 
Med otroki na srečo ne beležijo 
smrtnih žrtev, mladoletnih hudo 
poškodovanih kolesarjev je bilo 
pet – vsi so bili povzročitelji in vsi 
so imeli zaščitno čelado. Kar 22 (79 
%) od 28 hudo telesno poškodova-
nih in umrlih kolesarjev se je pone-
srečilo v naselju.
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020    COLOR CMYK stran 13
petek  5. junija 2020 Kultura   13
Ste že brali / Rosie Walsh:
Moški, ki ni poklical
Le zakaj ne pokliče, se boste bralke (in potencial-
ni bralci tudi, čeprav gre za 'ženski' roman) najbrž 
spraševali tam nekje do zadnje četrtine knjige bri-
tanske pisateljice Rosie Walsh, ko pa se je celotno 
začetno dogajanje zdelo skoraj idealno. Ljubezen na 
prvi pogled. Kot tisto, ko je Romeo spoznal Julijo.
Pisateljica Rosie Walsh je svojo 
pot med 'slavne' začela z delom na 
televiziji in v gledališču, urednica 
neke ugledne angleške založbe pa 
je opazila njen duhoviti slog pisa-
nja na spletu, kjer je Walsheva ob-
javljala zabavne zapise o svojih ne-
posrečenih zmenkih (glede na to, 
da je rojena leta 1998, najbrž še kar 
piše o svojih zmenkih ...). In 'rodi-
la' se je pisateljica Lucy Robinson; 
pod tem psevdonimom je namreč 
Walsheva objavila svoje prve štiri 
ljubezenske romane. 'Moški, ki 
ni poklical' je njen peti roman in 
podpisala ga je s pravim imenom. Kar najbrž pomeni, da se ga ne 
sramuje in svojega najnovejšega romanesknega otroka (izšel je leta 
2018) ponosno predstavlja javnosti s svojim pravim imenom. Ro-
man so še pred izidom razglasili za ljubezensko zgodbo leta, kar je 
seveda ne preveč originalna marketinška poteza, ampak prepričan 
sem, da se bo (oziroma se je že, saj je roman na Slovenskem že od 
lanskega leta) avtorica tudi slovenskim bralcem prikupila.
Še ena zanimivost: v Ameriki (kjer sicer govorijo enak jezik kot 
v Veliki Britaniji, le z nekaterimi posebnostmi) so naslov romana 
'Moški, ki ni poklical'prevedli v: 'Izginil kot duh' (Ghosted). Oči-
tno so tam čez bolj za skrivnostne sile vesolja kot za navadnega 
moškega, ki ženske pač ni več poklical.
Vsebino tega romana je zelo neprijetno predstavljati, kajti bral-
kam/bralcem ne želim, še preden se lotijo branja, povedati razpleta, 
saj bo prav zaradi tega branje še večji užitek. Kot je to povedala še 
ena pisateljica ljubezenskih romanov Jill Mansell (in kot je zapisa-
no za zadnji platnici): »Še nikoli me ni med branjem tako mikalo, 
da bi preskočila na zadnjo stran – konec me je bilo od radovednos-
ti, zakaj ni poklical. In konec … konec me je potem sesul. Te knjige 
preprosto ne moreš nehati brati in priporočam jo čisto čisto vsem.«
Dobro – če se že izogibam koncu, pa vam lahko predstavim sim-
patičen začetek z zapletom in malce nadaljevanja. Sarah, ženska 
tam proti štiridesetim (malce manj, da ne bomo koga prizadeli), je 
uspešna podjetnica v Ameriki, sicer pa je rojena v Angliji. Nekoč 
ob obisku svojega rojstnega kraja na angleškem podeželju spozna 
Eddieja, le nekaj let starejšega od nje. Sarah je pravkar končala za-
konsko zvezo, Eddie pa je samski. Že na prvi pogled, ob prvem 
srečanju, ko na sprehodu naletita drug na drugega, se zaljubita. 
Kot pravi misel, navedena na prvi strani romana: »Morda se lahko 
zaljubimo le takrat, ko ne vemo dobro, v koga smo se zaljubili. Ala-
in de Botton: Eseji o ljubezni.« In drug z drugim preživita sedem 
nepozabnih dni (in noči, seveda). Potem je moral Eddie na neki že 
davno prej načrtovani izlet s kolegi, a je Sarah obljubil: 'Poklical 
te bom.' Ampak kot nam izda naslov romana: ni je poklical. Ne 
drugi dan z letališča tik pred odhodom, ne tisti teden, preživet s 
kolegi, ne po vrnitvi z izleta … Pač ni poklical. Zakaj? ZAKAJ??? 
Sarah je obupana, saj je v Eddieju videla človeka, s katerim bi lahko 
začela novo, uspešnejše poglavje svojega življenja. Enako pa je njej 
zagotavljal Eddie.
Zakaj je torej ni poklical? Nikar ne podlezite skušnjavi in NE 
POGLEJTE na konec romana, pač pa razplet odkrivajte stran za 
stranjo, poglavje za poglavjem. In ko pridete na konec, vam ne bo 
žal, da ste vztrajali korak za korakom … Saj veste: ni pomemben 
le cilj, pomembna je tudi pot. In želim vam, da vseh 354 korakov/
strani preživite s čistim užitkom!
Marsikomu se zato porajajo 
vprašanja: ali si mesto to sploh 
lahko privošči, bo zaradi tega manj 
(ali več) infrastrukturnih investicij, 
kakšne so naše prioritete in kaj 
bomo pridobili s tem naslovom. 
Sodeč po prijavni knjigi bo ta pro-
jekt z vidika poslovanja težak 21,7 
milijona evrov, pri tem so planirana 
tudi sredstva drugih občin v regiji, 
s čimer te še niso seznanjene ...
Na razpis za naziv Evropske pre-
stolnice kulture za leto 2025 (EPK) 
se je prijavilo šest slovenskih mest, 
od tega so se štiri (Ljubljana, Nova 
Gorica, Piran in Ptuj) uvrstila v dru-
gi krog. Vse kandidatke imajo do 
jeseni čas, da dopolnijo svoje pri-
jave, končni izbor pa bo opravljen 
decembra letos. Zraven sloven-
skega bo izbrano še eno nemško 
mesto, postopek izbire poteka 
sočasno z našim. 
Edino slovensko mesto, ki je 
doslej nosilo naslov EPK, je Mari-
bor, ki je projekt leta 2012 izvedel 
s petimi partnerskimi mesti. Med 
drugim s Ptujem. A tokrat so za-
deve precej drugačne, saj je ptu-
jska občina podala samostojno 
prijavo, s podporo ostalih občin v 
Spodnjem Podravju. Ena primarnih 
nalog naj bi namreč bila povezati 
regijo. 
Račun brez krčmarja
Kot je pred letom dni županom 
Spodnjega Podravja zatrjeval Aleš 
Šteger, vodja programskega sve-
ta za pripravo kandidature EPK 
za Ptuj, ta naziv ne pomeni samo 
veliko dela in porabljenega časa, 
pač pa je tudi izjemna priložnost 
za celotno regijo, ki mesto sprem-
lja. Ob tem je dodal, da je kulturno 
dogajanje le vrh ledene gore, saj 
da gre za poimenovanje kulture 
kot načina življenja, kar bi se mo-
ralo odraziti v turizmu, investicijah, 
ekologiji ...
Mesto, ki bo izbrano, si sicer lah-
ko od tega projekta obeta veliko 
koristi, kar je nesporno, dejstvo 
pa je, da so tudi apetiti, potrebe in 
želje velike. Sredstva, potrebna za 
izvedbo, pa so še vedno negotova. 
Razdelitev fi nančne konstrukci-
je  je opredeljena v prijavni knjigi. 
Jasno je, da so to pričakovanja in 
ne sredstva, za katera bi že imeli 
sklepe. Če-jev je namreč še ved-
no veliko. A če se orientiramo po 
prijavni knjigi oz. načrtih iz nje, bi 
Ptuj  Finančna kulisa in visokoleteči načrti kulturnikov
Si Ptuj sploh lahko privošči EPK
Čeprav načelna politična podpora o kandidaturi Ptuja za projekt Evropske prestolnice kulture 2025 ostaja, je dejstvo, da 
je v ozadju slišati številne pomisleke, ki jih posamezniki bodisi ne želijo bodisi ne upajo javno izraziti. Ti se v prvi vrsti 
nanašajo na fi nančno konstrukcijo projekta, za katerega bi občina do leta 2027 morala zagotoviti več kot 5,8 milijona 
evrov le za programski del, plače, trženje ... 
Foto: ČG 
Županja MO Ptuj Nuška Gajšek: »EPK je sinonim za razvoj in napredek, a žal smo povsod odvisni od sredstev. 
Začetno navdušenje je zato zakrila senca dvoma in vrsta upravičenih pomislekov.«
Prihodki iz javnega sektorja 
po prijavni knjigi:
Ministrstvo za kulturo 10 milijonov evrov 46,00 %
Mesto   5,9 milijona evra 27,00 %
EU   1,6 milijona evrov 7,30 %
Drugo   4,3 milijona evrov 19,7 %
Skupaj 21,8 milijona evrov 100,00 %
Vir: 
Županja: EPK izjemna priložnost, 
a tudi izjemen fi nančni izziv 
Za mnenje o tem, ali si Ptuj sploh lahko „privošči“ naziv 
EPK 2025, smo prosili tudi ptujsko županjo Nuško Gajšek. 
Projekt v prvi vrsti dojema kot državni in ne le lokalni, zato 
bi po njenem mnenju morala glavnino sredstev zagotoviti 
država: „Vemo, kakšno je finančno stanje občin, tudi naša 
ni izjema, proračunskih rezerv ni, zato je finančni vidik te, 
sicer izjemne priložnosti za Ptuj, velik izziv. Pričakujemo, da 
se bo ministrstvo za kulturo čim prej opredelilo glede tega, 
kolikšen bo delež financiranja z njihove strani in kaj bodo 
financirali.«
Eno so namreč v prijavni knjigi zapisani finančni okviri, 
drugo pa sredstva, ki jih bo občina lahko namenila. Ta so, 
poudarja Gajškova, odvisna od številnih dejavnikov, vezanih 
na vsakoletni proračun, ostale prioritete ter glede na realne 
zmožnosti.
V primeru izbora Ptuja za EPK 2025 bo po mnenju županje 
treba nemudoma pristopiti k usklajevanju postopkov 
financiranja s pristojnimi državnimi organi in uvesti 
postopke zagotavljanja sredstev za investicijske projekte, 
med katerimi sama kot prioritete vidi arheologijo.
Foto: Dreamstime/M24
Načrti na področju investicij: 
so te želje uresničljive?
Načrti na investicijskem področju so težki približno 34 
milijonov evrov. Od tega naj bi skoraj polovico prispevala EU, 
Vlada RS preko zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere 
nujne programe v kulturi 13 milijonov ali 38 % vseh investicijskih 
sredstev. Gre za investicije, ki bi se zgradile kot nova kulturna 
infrastruktura in bi se leta 2025 že uporabljale. Seveda so vse 
to le plani, zajeti po ptujski prijavni knjigi. Po teh se načrtuje 
izvedba devetih ključnih projektov: arheološki park Panorama 
(1,5 milijona evrov), arheološko razstavišče (štiri milijone evrov), 
Žitnica (šest milijonov evrov), koncertna dvorana in glasbena šola 
(prav tako šest milijonov evrov), Stara steklarska (3,6 milijona), za 
ureditev Galerije mesta Ptuj in podobe Mestnega gledališča Ptuj 
pa planirajo nekaj več kot milijon evrov za posamezni projekt. 
Največ sredstev pa bi namenili za III. fazo dominikanskega 
samostana, kar deset milijonov evrov.  
Gre za projekte, ki so sicer potrebni, a niso neposredno vezani 
ali pogojeni z izvedbo EPK. Sicer pa je po zadnji seji mestnega 
sveta okrog priprave kandidature še veliko odprtih vprašanj.
zajeten delež denarja iz proračuna 
morala zagotoviti tudi ptujska ob-
čina. Do leta 2025 kar 5,2 milijona 
evrov. Za kritje vseh odhodkov iz 
poslovanja bi občina do leta 2027 
morala zagotoviti več kot 5,8 mili-
jona evrov. 
Bodo prispevale tudi 
sosednje občine?
Računajo pa pripravljavci pro-
jekta tudi na sredstva preostalih 
19 spodnjepodravskih občin. Te 
naj bi skupaj prispevale 1,9 milijona 
evrov. Država naj bi po njihovih pri-
čakovanjih za ta projekt izbranemu 
mestu za poslovanje namenila ok-
rog deset milijonov evrov. K temu 
je treba prišteti še razpise in nagra-
de EU, skupni operativni proračun 
bi skupaj znašal 21,7 milijona evrov. 
Od tega bi za program šlo skoraj 
12 milijonov, nekaj manj kot štiri za 
trženje in promocijo, 4,3 milijona 
evrov za plače in druge stroške 
upravljanja, 1,5 milijona evrov pa so 
nepredvideni odhodki. Nekaj več 
kot polovica sredstev, približno 55 
%, bi bila po tej razdelitvi iz prijavne 
knjige namenjena za program. 
Evropska prestolnica kulture 
je nedvomno projekt, ki bi regiji 
v primeru uspeha prinesel veliko 
koristi, a tudi potreben vložek oči-
tno ni zanemarljiv. Malo je tistih, 
ki so proti, veliko pa tistih, ki se 
sprašujejo, ali si Ptuj dejansko to 
lahko privošči in ali bo koncert več 
pomenil infrastrukturni projekt 
(cesto) manj. Prioritete se seveda 
razlikujejo od posameznika do po-
sameznika. 
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 14
žlico medu. Nanesite na obraz in 
pustite delovati 15 minut. Koža 
bo sijoča, pore se bodo odmašile, 
madežev ne bo več, brazgotine pa 
bodo manj vidne. Mešanica je lah-
ko tudi piling, a previdno!
Prhljaj
Rešuje tudi težave s prhljajem. 
Če se ga želite znebiti, zmešajte 
dva zdrobljena aspirina s šampo-
nom (količina, kot jo po navadi 
daste na lase) in si umijte lase.
Odstranjuje 
odmrle celice
Odličen je pri odstranjevanju od-
mrle kože z obraza, čiščenju nečis-
toč in odmaševanju por. Zdrobljen 
aspirin zmešajte z vodo, nanesite 
na obraz in pustite delovati nekaj 
minut. Če imate občutljivo kožo, 
mešanico uporabljajte izjemno 
previdno, da ne draži kože.
petek  5. junija 2020Zdravstveni globus14
Ker ima protivnetne lastnosti, je 
aspirin odličen v boju proti aknam. 
Zdrobite dva do tri aspirine in jih 
zmešajte z limoninim sokom. Na-
nesite mešanico na problematič-
no kožo in pustite delovati nekaj 
minut. Če boste to počeli v toplej-
ših, sončnih dneh, se izogibajte 
soncu.
Piki žuželk
Pomaga tudi pri pikih raznih in-
sektov. Zmanjša oteklino in pomir-
ja srbenje zaradi pika. Vse, kar mo-
rate storiti, je, da aspirin raztopite 
v vodi in raztopino namažete na 
mesto pika. Pustite delovati nekaj 
minut.
Beli kožo
Vsebuje sestavino, ki se upo-
rablja za beljenje in čiščenje kože. 
Sedem zdrobljenih aspirinov zme-
šajte s tremi žlicami jogurta in eno 
Foto: Dreamstime/M24
Miti in resnice
Verjetno ste že slišali, da naj bi aspirin ne le ščitil pred možgansko 
kapjo in srčnim napadom, ampak tudi pred vsemi oblikami raka. 
Britanska študija, objavljena v zdravstveni reviji The Lancet, 
je ena izmed mnogih, ki naj bi pokazale, da majhna dnevna 
mera aspirina pomembno zmanjšuje tveganje za smrt zaradi 
najrazličnejših oblik raka. Celo številni zdravniki priporočajo 
redno uporabo aspirina za zmanjšanje tveganja za infarkt in 
kapi, ki so posledica strdkov, ter za preprečevanje drugih težav, 
povezanih s krvnim obtokom. 
Vendar pa vsekakor premislite in se o jemanju zdravila prej 
pogovorite s svojim zdravnikom, saj vam lahko tudi škodi. 
Povzroči lahko notranje krvavitve, še posebej pri starejših ljudeh 
in osebah z želodčnimi težavami. Dokazi, da aspirin deluje proti 
infarktu, sicer obstajajo, vendar mnogi zdravniki in bolniki niso 
pripravljeni upoštevati priporočil zaradi nevarnosti notranjih 
krvavitev, kar je sicer redek, vendar lahko usoden zaplet.
Pomagajmo si
Celi žulje in pike žuželk, pomaga pri prhljaju
Aspirin ne pomaga samo pri glavobolu, zbijanju vročine in ostalih zdravstvenih težavah, ampak ima precej širši 
razpon učinkov. Na nekatere ne bi niti pomislili.
Zmehča mehurje na 
nogah, ki so nastali 
zaradi žuljev
Prav tako odstrani odmrle ko-
žne celice. Zdrobite sedem aspi-
rinov in jim dodajte pol žlice limo-
ninega soka. Ta mešanica bo videti 
kot nekakšno testo. Nanesite na 
noge in pokrijte s toplo krpo. Pus-
tite delovati deset minut. Nato ob-
močje podrgnite s pripomočkom 
za odstranjevanje trde kože.
Lepi lasje
Aspirin pomaga tudi lasem. Raz-
topite deset aspirinov v skodelici 
tople vode. Nanesite na lase in 
pustite delovati okoli 15 minut, 
nato sperite s toplo vodo. Lasje 
bodo zdravi in sijoči.
Podobno raziskavo so opravili 
še na 300 bolnikih v dveh ambu-
lantah družinske medicine in tudi 
tako ugotovili, da 12 % anketirancev 
izpolnjuje merila vprašalnika, kar 
se ujema z nekaterimi raziskavami 
v ZDA in drugih evropskih državah. 
Kaj povzroča nastanek 
sindroma nemirnih nog
Sindrom nemirnih nog je posledi-
ca pomanjkanja dopamina – prena-
šalca v centralnem živčevju. Obsta-
ja možnost genske nagnjenosti, 
tako da je danes znanih že več kro-
mosomov, preko katerih se bole-
zen deduje. Sindrom nemirnih nog 
je lahko tudi posledica slabokrv-
nosti – pomanjkanja železa, folatov 
in vitamina B12 v telesu, presnovnih 
bolezni, npr. odpovedi ledvic, Par-
kinsonove bolezni, varikoznega sin-
droma (razširjenost ven spodnjih 
udov) ali uporabe nekaterih zdravil, 
npr. nevroleptikov in antiderpresi-
vov. Bolezen se zaradi presnovnih 
vzrokov poslabša v nosečnosti; 
zlasti v zadnjem trimesečju, in se 
lahko odraža v zelo hudi obliki, ven-
dar težave po porodu izzvenijo.
Kako se sindrom 
nemirnih nog kaže
Glavni simptom so nehoteni gibi 
nog. Ti gibi se začnejo kot iztegova-
nje palca na nogi, ki se nadaljuje s 
krčenjem gležnja, v hujših primerih 
pa celo kolena in kolka, kar bolni-
kov partner opisuje, kot bi bolnik 
»vozil kolo«. Ti gibi so praviloma 
nezavedni, vendar se lahko bolnik 
za kratek čas zbudi. Zaradi motenj 
spanca so bolniki neprespani in 
utrujeni. Bolniki poročajo tudi o 
neprijetnih občutkih predvsem v 
mečih, stegnih in stopalih, ki jih 
opisujejo kot mravljinčenje, o bole-
čini, tiščanju, vročini, trganju, zba-
danju, pekočem občutku v nogah. 
Te težave se pojavijo tudi, če mora 
bolnik dolgo mirovati, npr. med 
vožnjo z avtom ali letalom, a tudi v 
kinu ali v gledališču.
Ali in kako lahko 
nastanek sindroma 
nemirnih nog preprečite
Bolezni ni mogoče preprečiti.
Literatura : Publikacija združenja družinskih 
zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike
Metka Petek Uhan, 
dr. med., spec. družinske 
medicine, ZD Ptuj
Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj 
Sindrom nemirnih nog – 1. del
V Sloveniji so do zdaj opravili dve epidemiološki raziskavi, s katerima so skušali ugoto-
viti razširjenost sindroma nemirnih nog pri nas. Z metodo anketiranja s trenutno veljav-
nim diagnostičnim vprašalnikom so med 600 bolniki, pregledanimi v nevrološki ambu-
lanti, prišli do sklepa, da 12 % anketirancev ustreza diagnostičnim merilom vprašalnika. 
Foto: Dreamstime/M24
Ob tem je zagotovil, da bodo v 
čim krajšem času poskušali izbolj-
šati razmere v domovih za starej-
še in zagotoviti negovalne enote 
z večjim številom zdravstvenih 
delavcev.
Napovedal je, da bodo še 
naprej intenzivno testirali vse, ki 
bodo imeli znake respiratorne 
okužbe. Prav tako bodo še naprej 
prilagajali zdravstveni sistem za 
morebitno povečanje števila oku-
ženih in tako poskušali doseči, da 
tudi v primeru ponovitve bolezni 
ukrepi ne bodo tako strogi, pred-
vsem pa, da ne bodo tako hude 
gospodarske posledice.
»Od razmer, ki jih bomo ves 
čas spremljali, bo odvisno, kate-
re ukrepe bomo v nadaljevanju 
še sproščali. Predvsem pa potre-
bujemo to vmesno obdobje za 
pripravo načrtov za morebitno 
ponovitev epidemije in za pripra-
vo najranljivejših sistemov, kot so 
zdravstveni sistem in domovi za 
starejše občane,« je dejal Gantar.
Okuženost z novim koronaviru-
som v domovih za starejše je bila 
sicer le 1,7-odstotna, a bolezni 
vsem bolnikom ni uspelo pre-
magati, je dejal Gantar. To jim je 
tudi v poduk in obvezo, da bodo v 
sodelovanju s pristojnim ministr-
stvom za delo, družino, socialne 
zadeve in enake možnosti raz-
mere v domovih skušali izboljšati 
v čim krajšem času, tudi z višjimi 
kadrovskimi standardi.
»Storil bom vse, da bi nam do 
morebitnega drugega vala uspelo 
zagotoviti vsaj kakšno negovalno 
bolnišnico,« je dejal minister. Po 
njegovi oceni bi jih potrebovali že 
pred časom in ne samo zaradi epi-
demije novega koronavirusa. K 
aktivnostim za odprtje negovalne 
bolnišnice, ki bi bila pripravljena 
za naslednji val epidemije, so poz-
vali tudi v Združenju invalidov – 
Forumu Slovenije in Slovenskem 
združenju za pomoč pri demenci.
Niso mišljene 
bolnišnice, 
ampak domovi 
z več zdravstvenimi 
delavci
Gantar sicer meni, da negoval-
ne bolnišnice morda niso najboljši 
izraz. »Ne gre za bolnišnice, am-
pak za domove oziroma institu-
cije, kjer bo bistveno višji delež in 
drugačen standard pri zagotavlja-
nju zdravstvene nege,« je dejal. 
Po njegovih besedah gre torej 
za nekakšne negovalne enote z 
večjim številom zdravstvenih de-
lavcev in podpornih služb. V drža-
vi obstaja nekaj lokacij, ki bi jih 
lahko uporabili, med težavami pa 
Gantar vidi predvsem zagotavlja-
nje dovolj velikega števila zdra-
vstvenih delavcev in ustreznega 
fi nanciranja za ta namen.
Minister je še zatrdil, da se na 
ministrstvu ne pogovarjajo o kr-
čenju košarice pravic v zdravstvu. 
Bo pa po njegovih besedah treba 
jeseni ponovno oceniti fi nanč-
no situacijo, ko bo jasno, koliko 
manjši bo priliv v blagajno Zavoda 
za zdravstveno zavarovanje Slo-
venije.
Foto: sta/M24
Tedenski mikroskop
Gantar za čimprejšnjo 
zagotovitev negovalnih enot
Minister za zdravje Tomaž Gantar je opozoril, da konec epidemije v Sloveniji še ne pomeni, 
da smo lahko v nadaljevanju brezskrbni, ampak nas čaka nekoliko drugačen način življenja. 
Zaščitne maske vedno s seboj
Zaščitno masko je še vedno treba nositi v zaprtih pro-
storih, kjer ni mogoče zagotavljati dovolj velike medoseb-
ne razdalje, v javnih prevoznih sredstvih, za osebe z znaki 
respiratornega obolenja, zdravstvene delavce ter zaposlene 
in obiskovalce v zdravstvenih in socialno-varstvenih zavo-
dih. »Uporaba je še kar široka in mislim, da lahko na ta na-
čin bistveno zmanjšamo možnosti drugega vala epidemije,« 
je prepričan Gantar.
Vladni govorec Jelko Kacin pa je dodal, da lahko pri 
gospodarski dejavnosti lastnik oz. upravitelj ob preveli-
ki gneči od strank zahteva, da si nadenejo maske. »Naša 
nova realnost je, da mora imeti vsak pri sebi masko,« je še 
pripomnil.
Kako pogost je sindrom 
nemirnih nog
Tuji podatki kažejo, da je pogostost sindroma nemirnih nog 
med 3 in 10 %. V zadnji evropski raziskavi iz leta 2002, ki je 
zajela skoraj 19.000 ljudi, so raziskovalci ugotovili, da ima to 
težavo 5,5 % odraslih. Sindrom nemirnih nog se lahko poja-
vi že v otroštvu, vendar so takšni primeri redki. Pogosteje se 
pojavi pri odraslih, največ v starosti od 50 do 60 let. Bolj pri-
zadete so ženske, predvsem tiste, ki so večkrat rodile. Vzrok 
za to ni znan. Pri več kot polovici bolnikov gre za družinsko 
obremenjenost.
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020    COLOR CMYK stran 15
petek  5. junija 2020 Za kratek čas   15
Potrudite se, da boste spali dovolj časa v 
mirnem, prezračenem in temnem prostoru. 
V posteljo z zračno in udobno posteljnino 
odhajajte vedno ob isti uri in se vsak dan ob 
isti uri tudi zbujajte, tudi ob vikendih. Tako 
boste v svoje življenje vnesli nekaj spalne 
rutine, vstajanje bo lažje in tudi utrujeni 
ne boste več. Lahko si privoščite tudi krajši 
popoldanski dremež, vendar nikar za več 
kot 45 minut, sicer vas bo popoldansko 
dremanje le še bolj uspavalo, zvečer pa 
kljub utrujenosti ne boste mogli zaspati. 
Zvečer, vsaj pet ur pred spanjem, se tudi 
izogibajte težki hrani, alkoholu, cigaretam 
in kofeinom (vsebujejo ga tudi pravi čaj, 
čokolada in poživljajoče pijače). Tudi tele-
sna vadba naj ne poteka zvečer oziroma tik 
pred spanjem. 
SAVART, Felix - francoski fizik, znan po Biot-Savartovem zakonu, TSEBE, David - nekdanji južnoafriški maratonec,  
ZAKLADA - dodatni zaboj za povečanje panjske prostornine
Vaš najdražji ne bo niti 
približno prepričljiv in to mu 
boste tudi povedali. Vsekakor 
boste opazili, da je v zadevi še 
precej nov ter temu ustrezno 
tudi okoren in nesproščen. Ko 
mu boste povedali nekaj svojih 
zvijač, se bo tudi on odzval 
samozavestno.
V dnevih, ki prihajajo, vas bo 
še posebno nosila ljubezen. To 
bo čudovit občutek breztežnosti 
in vsekakor se ga ne smete 
braniti. Ugotovili boste, da je 
vaše življenje lepo, srečno, da 
pravzaprav nočete, da bi se 
spremenilo.
Čas neusmiljeno teče naprej. 
V dneh, ki prihajajo, se boste 
precej ukvarjali z minljivostjo 
življenja. Med vso naglico se 
boste ustavili in si vzeli končno 
čas tudi za premislek. Drugega, 
kot da se sprijaznite s tem, vam 
žal ne preostane.
Pred vami so veseli dnevi, 
saj se boste smejali, ne da bi 
sploh vedeli, čemu. Takšni lepi 
in veseli dnevi bodo trajali. 
Nekateri vas bodo sicer malo 
čudno in postrani gledali, a se 
sploh ne ozirajte na njih.
V službi boste imeli težek 
teden, očitki na vaš račun bodo 
neutemeljeni. Najbolje bo, da 
se s tem sploh ne ukvarjate. Ko 
bodo videli, da ni odziva, vas 
bodo pustili pri miru. V tem 
primeru bi bilo nesmiselno 
vztrajati.
Spoznali boste, da sta 
prijateljstvo in ljubezen 
osnovni človekovi potrebi, ki ju 
ne vidi samo, če je v napačnem 
življenjskem obdobju, zato vas 
bo sporočilo, ki vas bo doseglo v 
tem tednu, prijetno presenetilo 
in bo pomenilo preobrat v 
vašem življenju.
Veliko razmišljate o prekinitvi 
ljubezenske zveze, ki je že dalj 
časa negotova, polna dvomov in 
zamer. Resnično obstaja veliko 
možnosti za obstoj zveze, samo 
morala bosta spremeniti tako 
mišljenje kot vedenje.
Zelo pozabljivi boste. Najbližji 
vam te dni ne bodo zaupali, 
saj vam bo vsaka beseda v 
hipu izpuhtela iz glave. Imate 
pač takšno obdobje, zato se ne 
sekirajte in se ne vznemirjate, 
ker, roko na srce, tudi ne bodo 
povedali česa zelo zanimivega.
Znašli se boste v krogu, kjer bo 
vzdušje sila prijetno. Počutili se 
boste, kakor da tega kraja doslej 
še niste odkrili. Ko človek najde 
nekaj čudovitega povsem blizu 
sebe, se sprašuje in čudi, kako 
da tega ni že prej opazil.
Prijatelj vam bo pokazal 
nekaj, kar vas bo v trenutku 
nostalgično poneslo v preteklost. 
Uživali boste v stvareh, ob 
katerih ste nekoč že uživali, 
a hkrati ne boste obžalovali 
svojega življenja v sedanjosti.
Napočil bo čas za spremembe. 
Nikar naj vas ne bo strah. 
Pogumno naredite odločilen 
korak in čez čas boste zelo 
ponosni na svojo veliko 
odločitev. Na začetku je še vse 
megleno, potem pa postaja 
čedalje bolj jasno.
Nekdo bo zelo mislil na vas, 
tako da se vam bo izdatno 
kolcalo. Vsekakor boste 
zamudili vznemirljiv odnos, če 
s tem človekom ne boste začeli 
kmalu komunicirati. Priznajte 
si, da boste obžalovali, če tole 
priložnost izpustite.
BIK
(21. 4. – 20. 5.)
OVEN
(21. 3. – 20. 4.)
DVOJČKA
(21. 5. – 20. 6.)
RAK
(21. 6. – 22. 7.)
LEV
(23. 7. – 22. 8.)
DEVICA
(23. 8. – 22. 9.)
TEHTNICA
(23. 9. – 23. 10.)
ŠKORPIJON
(24. 10. – 22. 11.)
STRELEC
(23. 11. – 21. 12.)
KOZOROG
(22. 12. – 20. 1.)
VODNAR
(21. 1. – 18. 2.)
RIBI
(19. 2. – 20. 3.)
Tedenski horoskop do 12. junija
Ena sama bolha lahko v enem 
dnevu ugrizne tudi do 350-krat, 
kar povzroča nenehno srbenje 
in praskanje, to pa je tudi najbolj 
očiten znak bolhavosti pri živalih. 
Kot že omenjeno, bolhe prenašajo 
trakuljo in bolezni, kot so alergij-
ski dermatitis, mišji tifus in kuga. 
Strokovnjaki pri tem opozarjajo, 
da lahko poleg navedenega bolhe 
pri manjših živalih povzročajo celo 
anemije. 
Tudi če ne vidite odrasle živali 
pri pregledu sklepnih mest, vratu 
in predelov, ki so toplejši, je najbolj 
očiten znak za bolhavost nenehno 
praskanje oziroma srbenje. Pojavi-
jo se tudi rdeči izpuščaji ali bulice, 
ki se po navadi pojavijo zgolj na 
določenih mestih, a se začnejo 
sčasoma širiti. V številnih primerih 
pa praskanje pri živalih privede do 
sekundarnih infekcij kože, zaradi 
česar je nevarnost za okužbe še 
večja. Ugriz bolhe lahko povzroči 
tudi alergijsko reakcijo pri ljudeh, 
ki jo prepoznamo kot koprivnico. 
Še preden se boste lotili uni-
čevanja bolh v preprogi, najprej 
odstranite izvor in poskrbite za 
primerno zaščito hišnih ljubljenčk-
ov. Pri odstranjevanju bolh boste 
potrebovali precej potrpljenja. Ve-
deti je treba, da so bolhe postale 
odporne na številne komercialne 
izdelke, zato je treba postopek 
opravljati večkrat. Začnite z moč-
nim presesavanjem tal, preprog 
in oblazinjenega pohištva. Vibra-
cije, ki jih povzroča sesanje, dajejo 
bolham znak, da prihaja vir hrane. 
Tako boste na najbolj eleganten 
način odstranili skoraj levji delež 
te nadloge. Preprogo nato popr-
šite s sredstvom proti bolham in 
pustite delovati toliko časa, kot je 
navedeno na embalaži. Nato pre-
progo še enkrat posesajte, najbo-
lje z mokrim sesanjem. 
Slovenija  S toplimi dnevi prihajajo bolhe
Srbeč ugriz lahko prinese bolezni
Topli dnevi so poskrbeli tudi za ljubezen pri živalih, posledično pa za prva legla mladičev, s katerimi po na-
vadi pridejo nadležni krvosesi, predvsem bolhe. Bolhe niso samo nadležen krvoses, ki napada mačke, pse ter 
občasno ljudi in ki povzročajo zgolj srbečico, temveč prenašajo tudi različne bolezni. 
Foto: M24
Proti bolham tudi na naraven način
Če v svoj dom ne želite vnašati pesticidov, se lahko proti 
bolham borite tudi po naravni poti. Strokovnjaki svetujejo, 
da prostor, v katerem se hišni ljubljenček po navadi zadržuje, 
posujete z diatomejsko zemljo. Ta bo pobila bolhe, za ljudi pa 
je neškodljiva. Še eno prav tako uspešno sredstvo za pobijanje 
bolh je kuhinjska sol, ki jo prav tako potresete po prostoru in 
nato posesate. V odlično pomoč bo tudi sivkino olje, ki bo bolhe 
pregnalo iz prostora, zato ga kanite nekaj na ležišče hišnega 
ljubljenčka ali na preprogo, rob sedežne garniture …
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 16
petek  5. junija 2020Poslovna in druga sporočila16
• datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri
•
•
•
•
(6. – 11. 10. 2020)
Vabljeni na
AKCIJSKA CENA: samo 
339,00 EUR po osebi
Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj 
in turistične agencije ATP
POSTATI NAROČNIK 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 
SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski 
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in 
obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na 
slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika 
pa velja nižja cena, 15,00 EUR.
Vabljeni – uživajte poletje z nami!
Simonov zaliv
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste,
 ki se boste 
od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers
ki tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali 
vse poletne sobote (od 27. 6.  do 29. 8. 20
20).
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na 
morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v 
soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem 
zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji 
Radia-Tednika Ptuj.
Informacije in rezervacije: 
Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 17
njimi sedmimi doseženimi zadetki 
najboljši aktivni strelec Aluminija. 
„Vrnitev na igrišča nas vse 
skupaj navdaja s srečo, zato že z 
nestrpnostjo čakamo na začetni 
znak sodnika Damirja Skomina, da 
začnemo tekmo z Muro. Tradici-
ja je na naši strani, a se vsi skupaj 
zavedamo, da je to nekakšen nov 
začetek in da so karte na novo pre-
mešane – na nek način gre za zače-
tek novega prvenstva. Zelo resno 
se pripravljamo na petkovo tek-
mo, saj je start zelo pomemben,“ 
je povedal Ante Živković, ki je imel 
najboljše strelsko obdobje med 14. 
in 22. krogom, ko je na devetih tek-
mah zabil šest zadetkov, od tega 
dva v Murski Soboti pri zmagi Alu-
minija 2:4: „Te tekme se rad spom-
nim zaradi pomembnosti in števila 
gledalcev, ki jo je spremljalo. Moje 
igralno mesto je v napadu, kjer je 
v opisu nalog in zadolžitev tudi do-
seganje zadetkov. Na prijateljskih 
tekmah sedaj nisem zadel v polno, 
čeprav se vedno trudim po najbolj-
ših močeh. Upam, da se mi bo to 
vrnilo v prvenstvu!“
Skrivnostna Mura
Mura je domala od samega za-
četka sezone stacionirana v zgor-
njem delu lestvice, kar je za novin-
ca v ligi prej izjema kot pravilo. A 
Mura seveda ni navaden novinec, 
s svojo zvesto armado navijačev je 
eden največjih magnetov sloven-
ske 1. lige.
V Murski Soboti so v zadnjem 
tednu naredili nekoliko nenava-
dno potezo, saj so se odrekli uslug 
štirih igralcev. Deanu Šafariću in 
Andriju Bubnjaru je potekla po-
godba, s Fejsalom Mulićem in Ale-
ksandrom Bogdanovićem pa so se 
dogovorili za predčasno prekini-
tev. Bubnjar in Mulić sta bila pred 
dobrim tednom še strelca za Muro 
na prijateljski tekmi z Rudarjem …
Jože Mohorič
In vendarle se začenja! Nadalje-
vanje sezone v 1. ligi namreč, kjer 
so bo deset prvoligašev borilo za 
naslov prvaka, mesta v evropskih 
tekmovanjih ter nekateri tudi za 
obstanek. Večina strokovnjakov 
opozarja, da se iz vidika forme 
klubov v bistvu začenja „nova se-
zona“, čeprav imajo klubi vseeno 
različna izhodišča, takšna, kot so si 
jih priborili pred koronakrizo.
Kidričani začenjajo z izredno 
ugodnega položaja, ki so si ga z 
odličnimi predstavami priborili 
predvsem v jesenskem delu se-
zone. Z najboljšo obrambo lige 
so povprečno prejeli manj kot za-
detek na tekmo, tudi napad pa ni 
veliko zaostajal za najboljšimi v ligi.
Pred petkovim srečanjem z 
Muro ima trener Aluminija Slobo-
dan Grubor nekaj skrbi, v prvi vrsti 
pri tem mislimo na poškodbo Niko-
la Leka in izostanek Mihaela Klepa-
ča (na zadnji tekmi z Domžalami je 
prejel rdeči karton, zato nima pra-
vice nastopa, op. a.).
Slobodan Grubor: 
»Na igrišče gremo 
vedno z željo po zmagi«
Kako pripravljeni pričakujete 
nadaljevanje sezone?
S. Grubor: „Kratke priprave 
smo izkoristili na najboljši mogoči 
način, ekipa je dobro pripravljena. 
Kazalniki fi zične pripravljenosti so 
dobri, na nivoju pred prekinitvijo. 
Na tekmi z Domžalčani je manjkalo 
nekaj svežine, a smo v tem tednu 
naredili vse, da bi izboljšali tudi naj-
manjše podrobnosti. Komaj čaka-
mo, da se začne zares.“
Na dveh zadnjih prijateljskih 
tekmah niste dosegli zadetka: vas 
to skrbi?
S. Grubor: „Ne, saj so prija-
teljske tekme namenjene tudi 
številnim drugim stvarem, v prvi 
vrsti je to trening. Poskušali smo 
nekatere novosti, videli smo veliko 
pozitivnih stvari. Ena od njih je ta, 
da smo imeli kar nekaj priložnosti, 
kar je prav tako pomembna stvar, 
realizacija pa bo tudi prišla.“
Slaba novica za vas je, da se je 
poškodoval Leko, dobri pa, da se 
je po poškodbi vrnil Horvat, ekipi 
pa se je pridružil tudi Muminović.
S. Grubor: „Poškodba je pov-
sem nepričakovana, saj je Leko 
eden naših fi zično najboljše prip-
ravljenih igralcev. Prav zaradi tega 
ne čudi, da je najboljši strelec eki-
pe. Zgodila se je poškodba, a gle-
damo pozitivno naprej in si želimo, 
da se čim prej vrne na igrišče. 
Se je pa vrnil Horvat, ki je od 
prvega dne skupnih priprav nor-
malno treniral z nami in nam bo 
zagotovo veliko pomagal. Tukaj 
je tudi Muminović, ki se je resda 
pozno priključil ekipi, a je fi zično 
dobro pripravljen. Oba nam bosta 
prišla še kako prav.“
Motivacija bo v petek zagotovo 
na visokem nivoju, Mura je zani-
miv tekmec.
S. Grubor: „O motivaciji sploh ni 
treba govoriti! Naša ekipa ne samo 
proti Muri, ampak proti vsakemu 
tekmecu, gre na igrišče z željo po 
zmagi. Tudi v petek bo tako! Oboji 
se dobro poznamo, imamo kako-
vostni zasedbi, zato je mogoče pri-
čakovati dobro tekmo.“
Matija Kovačić: 
»Čas za novo 
dokazovanje«
Vratar Matija Kovačić je pred 
dnevi z Aluminijem sklenil novo 
enoletno pogodbo. „Zahvalil bi se 
vsem v klubu, tudi strokovnemu 
vodstvu, ki verjame vame. Upam, 
da bom upravičil to zaupanje in da 
bom Aluminiju na igrišču pomagal 
do čim boljših rezultatov,“ je dejal 
o tem.
Nato se je obrnil k nadaljeva-
nju sezone. „Končno se začenjajo 
tekme! Za nami je precej dolgo ob-
dobje brez uradnih tekem, zato pa 
smo toliko bolj motivirani in željni 
nadaljevanja sezone. Brez gledal-
cev bo zagotovo nekoliko čudno, 
a na to se bomo navadili, saj pri 
tem ni izjem,“ je dejal Kovačić in 
se nato dotaknil tekme z Muro: 
„Povsem smo skoncentrirani na 
petkovo tekmo, na kateri želimo 
prikazati maksimum, kaj nam bo to 
prineslo, pa bomo videli. Upamo 
na zmago, nato pa se bomo osre-
dotočali na naslednjo preizkušnjo 
z istim tekmecem, pokalno v to-
rek. Za zdaj imamo z Muro dober 
izkupiček v tej sezoni, a to je le 
statistični podatek, petkova tekma 
bo nova zgodba, treba se bo znova 
dokazati. Je pa zagotovo lep obču-
tek, da smo visoko na lestvici, da 
se borimo za vrh, da smo v polfi na-
lu pokala.“
Ante Živković: »V 
opisu mojih nalog 
in zadolžitev je tudi 
doseganje zadetkov«
Ob izostanku Leka (9) in Klepa-
ča (8) je Ante Živković z doseda-
Atletika
Mladi ptujski atleti uspešno 
prebili tekmovalni led
Stran 19
Nogomet
V 2. ligo s popotnico 13 zmag 
in dveh remijev
Stran 19
Na vrhu doslej tri ekipe 
Do prekinitve prvenstva je največ časa na vodilnem položaju 
preživela Olimpija, kar 20 krogov. Na vrhu lestvice sta bila še Alu-
minij (po 1., 6. 7. in 8. krogu) ter po 12. krogu še Maribor.
Potem ko je bila ob omenjenih praktično ves čas med najboljšo 
četverico še Mura, pa so skozi sezono napredovali Celjani. Ti so po 
slabšem začetku, ko so padli tudi na osmo mesto, nato dvigali in 
držali formo ter prekinitev dočakali na drugem mestu.
Na spodnjem koncu lestvice je izstopa velenjski Rudar, ki je na 
zadnjem mestu vse od 6. kroga. Kot dosedanje razočaranje sezo-
ne velja izpostaviti Domžale, ki so kljub precej višjim ciljem predza-
dnje. Ekipe od 6. do 9. mesta so izjemno izenačene, ločijo jih le štiri 
točke. Prepad do zadnjega Rudarja je velikih 16 točk, razlika med 
spodnjim in zgornjim delom lestvice pa je tudi znatna, saj Tabor na 
šestem mestu za Muro na petem zaostaja za devet točk. 
Rokomet
Tik pred združitvijo z Veliko 
Nedeljo
Stran 18
Tenis
Močna zasedba, velik ptujski 
pridih
Stran 18
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
1. SNL, 26. krog: Aluminij 
– Mura, v petek, 5. 6., 
ob 19.00 v Kidričevem 
(brez gledalcev) – 
prenos na Planet TV.
Dosedanji medsebojni 
tekmi v sezoni:
8. krog: Aluminij – Mura 2:0 
(1:0); strelca: Vrbanec, Maru-
ško – ag.;
17. krog: Mura – Alumi-
nij 2:4 (2:2); strelci: Maroša, 
Bobičanec; Klepač, Živković 
2, Leko.
1. SNL
1. OLIMPIJA LJUBLJANA 25 15 5 5 52:29 50
2. CELJE 25 12 9 4 53:25 45
3. ALUMINIJ 25 13 6 6 44:24 45
4. MARIBOR 25 12 7 6 41:26 43
5. MURA 25 9 11 5 37:30 38
6. CB24 TABOR SEŽANA 25 8 5 12 29:37 29
7. BRAVO 25 7 7 11 31:43 28
8. TRIGLAV KRANJ 25 8 3 14 32:59 27
9. DOMŽALE 25 7 5 13 34:47 26
10. RUDAR VELENJE 25 0 10 15 23:56 10
Razpored 26. kroga:
Aluminij – Mura, v petek, 5. 6., ob 19.00 (prenos na Planet)
Celje – Rudar Velenje, v petek, 5. 6., ob 21.00 (Planet 2)
CB24 Tabor Sežana – Olimpija, v soboto, 6. 6., ob 18.00 (Planet)
Bravo – Triglav, v nedeljo, 7. 6., ob 18.00 (Planet 2)
Domžale – Maribor, v nedeljo, 7. 6., ob 20.30 (TV SLO 2)
Nogomet  NK Aluminij, 1. SNL
Uspešen štart bi bil 
izjemnega pomena
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Mure so se v letošnji sezoni doslej pomerili dvakrat, obakrat so slavili šumarji. Lahko takšen niz zadržijo tudi v 
petek?
Odgovor Nogometnega kluba Aluminij
V petek, 29. maja 2020, je bil na 17. strani Štajerskega tednika 
objavljen članek z naslovom: »Kapetan odhaja v manj kot uro od-
daljeno mesto?« Iz nogometnega kluba Aluminij Kidričevo sporo-
čamo, da je v omenjenem članku prišlo do nesporazuma, saj na-
vedbe v celoti ne držijo.
Pogovori s kapetanom Aluminija Maticem Vrbancem so se za-
čeli že v septembru 2019, tako direktor kluba Borut Arlič kot pred-
sednik kluba Marko Drobnič sta se z Maticem Vrbancem sestala 
večkrat in poskušala narediti vse, da kapetan rdeče-belih ostane 
v Kidričevem. Nogometni klub Aluminij je s kapetanom skušal 
doseči konsenz glede podaljšanja pogodbe, a so bile razlike med 
željami Matica Vrbanca in upravo kluba prevelike, zato ni prišlo do 
dogovora o podaljšanju pogodbe.
NK Aluminij
Štajerski TEDNIK petek, 5  6. 2020     COLOR CMYK stran 18
Kot kaže v zadnjih dneh, 
bo kmalu vse nared, da se 
združita Jeruzalem Ormož 
in Velika Nedelja. Članek, 
ki ga berete, je nastal pred 
pomembnim četrtkovim 
sestankom vodstva obeh 
klubov. 
„Za zdaj v Ormožu razmišljamo 
v smeri, da bomo imeli pri Veliki 
Nedelji drugo člansko ekipo, ki jo 
bodo sestavljali nekateri članski in 
mladinski igralci Jeruzalema Ormo-
ža ter rokometaši Velike Nedelje, ki 
so ob izgubi članske ekipe pri Veliki 
Nedelji igrali po drugih bližnjih klu-
bih. Za naše mlade igralce, ki tre-
nutno še ne dobivajo dovolj velike 
minutaže v 1. A-ligi, bo igranje v 2. 
članski rokometni ligi pomembna 
odskočna deska za napredovanje 
k prvi članski ekipi Jeruzalema. 
Želja tako ormoškega kot veliko-
nedeljskega kluba pa je, da se v 
čim krajšem času z drugo ekipo 
uvrstimo v 1. B-ligo. Igralci mlajših 
selekcij bodo še naprej igrali v svo-
jih klubih, združevanje v eno samo 
selekcijo se bo po dogovoru med 
kluboma začelo šele pri selekciji 
kadetov,“ nam je najnovejšo novi-
co zaupal Mladen Grabovac.
Pestro v juniju
Zaradi epidemije koronavirusa 
je bilo prvenstvo v NLB 1. A-ligi 
predčasno prekinjeno. Po sogla-
sni odločitvi vseh klubov glede 
prekinitve prvenstva so obveljale 
trenutne uvrstitve. Rokometaši iz 
Ormoža so sezono 2019/20 končali 
na 6. mestu. 
„Z doseženim mestom smo se-
veda zelo zadovoljni, a ostaja gre-
nak priokus, saj nam je epidemija 
preprečila nastop v Ligi za prvaka. 
Žal nam tako še deseto leto za-
povrstjo ni uspelo na Hardek pripe-
ljati Lige za prvaka in v goste naj-
boljših petih ekip v državi. Na petih 
domačih tekmah bi naša trdnjava 
pokala po šivih, tudi za točilnim 
pultom bi nekaj zaslužili in na pod-
lagi tega zaslužka bi bistveno lažje 
preživeli in končali sezono 2019/20. 
Seveda pa smo zelo veseli, da smo 
se po več kot 70 dneh 25. maja zno-
va vrnili v trenažni proces. Članska 
ekipa bo v juniju trenirala trikrat 
tedensko, nato pa odšla na kratke 
počitnice,“ je še ne končano sezo-
no pokomentiral športni direktor 
Mladen Grabovac.
Sestavljanje igralskega mozaika 
članske ekipe gre počasi h koncu 
in v klubu so zadovoljni s tem, s 
kakšno ekipo bodo krenili v sezo-
no 2020/21. Znova bo to mešanica 
izkušenih „prvoligaških mačkov“ 
ter mladih talentiranih igralcev iz 
domače rokometne šole. Na Har-
deku trenirajo tudi vse preostale 
mlajše selekcije od mladincev do 
mlajših dečkov, s ponedeljkom, 8. 
junija, se v dvorano vračajo tudi 
mini rokometaši. Udeležba na tre-
ningih je nad pričakovanji, kar je 
dokaz, da so si mladi po dolgem 
premoru zaželeli rokomet. Trenin-
gi za vse selekcije bodo potekali do 
konca junija.
Klub tudi soorganizator 
orientacijskega kviza
Čas korone je zaznamoval tudi 
športnike in večino njihovih aktiv-
nosti. Novo življenje po korona 
virusu prinaša tudi nove dogodke, 
enega izmed njih bodo s skupnimi 
močmi v petek, 19. junija, ob 17. uri 
v Športnem parku Mestna graba 
izvedli Rokometni klub Jeruzalem, 
Športna šola Dada Damjana Raj-
ha, Mladinski center Ormož, KTV 
Ormož in sestavljavec vprašanj za 
kviz Timon Grabovac. Gre za ori-
entacijski kviz, ki je ena izmed za-
nimivih novosti v domačem okolju. 
Organizatorji upajo na lepo vreme 
in dober odziv društev, klubov ter 
drugih organizacij v Ormožu in tudi 
širše. Čaka nas torej še en pester 
dogodek v našem malem mestu 
Ormož.
Uroš Krstič
Na pokalu Mima tudi dres Lionela 
Messija in Luke Dončića
V sklopu teniškega turnirja za pokal Mime Jaušo-
vec bo potekala tudi dobrodelna dražba. Na voljo 
sta podpisana dresa Lionela Messija in Luke Don-
čića ter loparji Aljaža Bedeneta, Polone Hercog in 
Mime Jaušovec iz leta 1974.
Dražba artiklov se je začela na elektronskem 
naslovu info@pokalmima.com in bo trajala do 10. 
junija. Izklicni ceni za dresa sta 3.000 evrov, lopar 
Mime Jaušovec iz Wimbledona 1974 je v štartu 
vreden 2.000 evrov, loparja najboljših slovenskih 
igralcev pa sta po 1.000 evrov. Zbrana sredstva od 
prodaje bodo šla v Fundacijo Mime Jaušovec za 
podporo in pomoč mladim športnim upom.
V mladinski konkurenci je bil prvi 
turnir izveden na Ptuju, kjer se je 
zbralo 18 mladincev. Prvi nosilec je 
bil Maj Premzl (ŽTK Maribor), do-
mači klub pa sta predstavljala Tilen 
Kovač in Vid Buzeti. 
Že v 1. krogu je moral na igrišče 
Vid Buzeti, ki se je pomeril z enim 
najboljših mladih slovenskih igral-
cev Maticem Križnikom (TK Centre 
court, letnik 2005). Slednji je bil 
uspešnejši v dveh nizih – 4:6, 1:6. 
Igra žreba je poskrbela, da se je 
Križnik v 2. krogu srečal še z dru-
gim domačinom, Tilnom Kovačem. 
Izid je bil identičen, znova v korist 
Ljubljančana – 4:6, 1:6. 
Križnik se je na koncu prebil vse 
do fi nala, kjer pa ga je vendarle 
ustavil 1. nosilec, leto starejši Maj 
Premzl. Po preobratu je Maribor-
čan slavil z rezultatom 5:7, 6:4, 6:1. 
Članski turnir v 
Radomljah
Na prvem turnirju po koronak-
rizi so se člani in članice merili v 
Radomljah, kjer je nastopil tudi 
Blaž Kavčič. Ta je upravičil status 
prvega nosilca in je osvojil turnir, 
podobno kot Nastja Kolar med 
dekleti. 
Ptujčani niso imeli veliko us-
peha: iz kvalifi kacij sta se v glavni 
žreb prebila Žiga Kovačič in Ma-
tevž Krajnc, Blaž Vidovič pa je iz-
gubil proti 1. nosilcu kvalifi kacij. V 
glavnem turnirju se je prvima dve-
ma pridružil Toni Hazdovac, nobe-
nemu pa ni uspelo vpisati zmage. 
Pri dekletih je iz ptujskega kluba 
nastopila Nina Pliberšek (letnik 
2003), ki je bila uspešna v kvalifi ka-
cijah (ugnala je nekdanjo klubsko 
kolegico, sedaj pa članico ŽTK Ma-
ribor Niko Strašek). V glavnem tur-
nirju najboljših 16 igralk je naletela 
na 11. igralko iz članske lestvice TZS 
Noko Jurič (ŽTK Maribor), ki je bila 
boljša v dveh nizih (4:6, 4:6). 
JM
Pokal Mime Jaušovec, ki bo od 
sobote do ponedeljka potekal v 
Lukovici – žal brez gledalcev, a s 
TV-prenosom na prvem programu 
Sportkluba – bo prvič v zgodovini 
na enem mestu zbral vse najboljše 
slovenske igralce in igralke. Zaradi 
poškodbe bo manjkala le Katarina 
Srebotnik.
Udeleženci bodo razdeljeni v 
dve skupini, vzhod in zahod. V vsa-
ki ekipi bo pet igralcev in igralk, 
ki bodo vsak dan odigrali sedem 
tekem – 2-krat moški posamezno, 
2-krat ženske posamezno, 1-krat 
moški dvojice, 1-krat ženske dvoji-
ce in 1-krat mešane dvojice. Igrali 
bodo na dva dobljena niza do štiri, 
ob tem, da bo prvi dan v soboto 
vsaka zmaga vredna eno točko, 
drugi dan dve in tretji tri. Zmagala 
bo tista ekipa, ki bo prva prišla do 
22 točk.
Iz ptujskega tabora bodo ob Zo-
ranu Krajncu v Lukovici sodelovali 
Tamara Zidanšek, Blaž Rola, Nina 
Potočnik, Pia Čuk in Blaž Vidovič.
V ekipi vzhoda, ki jo kot kapetan 
vodi Robi Cokan s pomočnikom 
Zoranom Kranjcem, bodo igrali 
Polona Hercog, Tamara Zidanšek, 
Nina Potočnik, Pia Čuk, Živa Fal-
kner, Blaž Rola, Nik Razboršek, 
Mike Urbanija, Tomislav Ternar in 
Blaž Vidovič. 
Ekipo zahoda, katere kapetan 
je Miha Mlakar s pomočnico Majo 
Matevžič, pa zastopajo Kaja Ju-
van, Dalila Jakupovič, Nika Radišič, 
Andreja Klepač, Pia Lovrič, Aljaž 
Bedene, Blaž Kavčič, Tom Kočevar 
Dešman, Grega Žemlja in Matic Di-
mic.
UR
petek  5. junija 2020Šport, šport mladih18
Rokomet  Jeruzalem Ormož
Tik pred združitvijo 
z Veliko Nedeljo
Teniški novički
Na Ptuju najboljši 1. nosilec, 
presenetil Križnik
Tenis  Pokal Mime Jaušovec
Odlična zasedba, 
močan ptujski pridih
Foto: Črtomir Goznik
„Z doseženim mestom smo seveda zelo zadovoljni, a ostaja grenak priokus, saj nam je epidemija prepre-
čila nastop v Ligi za prvaka,“ je dejal športni direktor Ormoža Mladen Grabovac.
Foto: Črtomir Goznik
V Veliki Nedelji naj bi po napovedih v naslednji sezoni znova igrali članski rokomet. Prvič po sezoni 
2017/18.
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Kovač (TK Terme Ptuj)
Razpored dvobojev na Pokalu Mime Jaušovec
Foto: Črtomir Goznik
Vid Buzeti (TK Terme Ptuj)
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 19
Pri večini športnikov je pred vsa-
kim tekmovalnim nastopom čutiti 
vsaj rahlo tremo ali napetost, po-
dobno je bilo tudi pri večini nasto-
pajočih atletov na prvem uradnem 
tekmovanju po koronavirusu – na 
Mednarodnem atletskem mitingu 
Radovljica 2020 in Memorialu Mar-
jane Lužar Kobelski. 
Radovljica je gostila to tekmova-
nje, na katerem so si noge in roke 
»pretegnili« nekateri najboljši slo-
venski atleti. V mlajših kategorijah 
pionirjev U-14 in U-16 so se preizku-
sili tudi člani Atletskega kluba Ptuj. 
Ti zavzeto trenirajo pod vodstvom 
Aleša Bezjaka, na tej tekmi pa jih 
je spremljal in vodil Aleš Petrovič. 
Mladi člani AK Ptuj so na Gorenj-
skem osvojili tri medalje in ob tem 
postavili nekaj osebnih rekordov, 
kar je za uvodno tekmovanje na 
prostem dober znak. 
V starostni kategoriji U-14 je Tia 
Kelc v dvokilogramsko kroglo suni-
la 10,38 metra in s tem osvojila 2. 
mesto. Tretje mesto je v skoku v 
daljino zasedla Taja Pučko, ki je pri-
stala pri znamki 477 centimetrov. 
Med fanti je bil v skoku v daljino 
prav tako tretji Andraž Petrovič, s 
skokom 471 cm je za 16 cm izboljšal 
osebni rekord. Petrovič je nastopil 
tudi v metanju vortexa in z rezul-
tatom 37,68 zasedel 9. mesto. Za 
približno tri sekunde je svoj osebni 
rekord – na 1.50,35 – v teku na 600 
metrov spustila Katarina Simonič, 
ki je v tej disciplini zasedla 8. mes-
to. Maša Rus je nastopila na 200 
metrov.
V konkurenci U-16 sta bila med 
deseterico med Ptujčani Žan Ri-
tlop na 4. mestu v skoku v daljino 
z rezultatom 546 cm in Pia Kla-
sinc na 6. mestu s časom 1.06,34 v 
teku na 400 metrov. Maja Kosta-
njevec je v šprintu na 60 metrov 
osvojila 16. mesto med 32 nasto-
pajočimi.
Led je  prebit, mladi pa so 
že v uvodu pokazali, da so v zad-
njem obdobju pridno trenirali in 
da bodo s takšnim delom med 
sezono dosegli še veliko dobrih 
rezultatov.
David Breznik
NZS je s popolnitvijo mladinskih 
lig za naslednjo sezono razveselila 
tudi ONŠ Golgeter Hajdina, saj je 
njihovo mladinsko in kadetsko eki-
po uvrstila v 2. ligo vzhod. Po sezo-
ni 2018/19 bodo tako mladi Hajdi-
nčani še drugič nastopali v tej ligi. 
»Kot vodilni klub mladinske in 
kadetske lige MNZ Ptuj so nas 
po prekinitvi tekmovanj admini-
strativno, brez igranja dodatnih 
kvalifi kacij, uvrstili v 2. državno 
ligo. Seveda smo veseli tega nap-
redovanja, a z našega vidika to ne 
spremeni veliko. Še naprej bomo 
največ pozornosti posvečali delu z 
našimi domačimi igralci, želimo pa 
tudi sodelovati z okoliškimi klubi. 
Iz mladinske ekipe smo imeli v le-
tošnji sezoni štiri izhodne letnike, 
sicer ekipa ostaja enaka,« je dejal 
Sandi Mertelj, vodja ONŠ Golgeter 
Hajdina.
Mladinci Hajdine so sicer v le-
tošnji sezoni lige MNZ Ptuj nanizali 
same zmage (8 zmag, gol razlika 
44:12) in so imeli ob prekinitvi se-
zone šest točk prednosti pred naj-
bližjima zasledovalcema iz Apač in 
Podvincev. 
Podobno uspešni so bili tudi 
kadeti, ki so imeli ob prekinitvi tek-
movanja po sedmih krogih na svo-
jem računu pet zmag in dva remija.
Ob Hajdini sta iz medobčinskih 
lig v ta rang napredovali še ekipi 
Miklavža na Dravskem polju in 
Šmartnega ob Paki. V naslednji 
sezoni bodo iz lige izpadla štiri mo-
štva.
Sestava 2. mladinske/
kadetske lige vzhod za 
sezono 2020/21:
Rudar Velenje, Krško, Veržej, 
Šampion, Bistrica Slovenska Bistri-
ca, MB Tabor, Koroška Dravograd, 
Lendava 1903, Jarenina, Šmartno 
ob Paki, Miklavž na Drav. polju, ŠD 
Hajdina
JM
Obnovitev tesnosti 
bazenske školjke
Na javni razpis za sofi nancira-
nje gradnje športnih objektov in 
površin za šport v naravi v letih 
2020–2022 Fundacije za šport je 
Občina Ljutomer prijavila projekt 
Sanacija in posodobitev letnega ko-
pališča v Ljutomeru in v ta namen 
22. maja prejela sredstva v višini 
13.269 evrov. Sedaj potekajo aktiv-
nosti v zvezi z zbiranjem ponudb za 
izbiro najugodnejšega izvajalca del. 
Ocenjena vrednost projekta znaša 
39.400 evrov, dela pa se bodo za-
čela izvajati po podpisu izvajalske 
pogodbe in uvedbi v delo, kar naj 
bi bilo uresničeno v treh tednih. V 
sklopu investicije je predvidena ob-
novitev tesnosti bazenske školjke in 
zamenjava dotrajanih žarometov. 
NŠ
Trije Ptujčani na 
prvenstvu Slovenije v 
hitropoteznem online 
prvenstvu
V času koronavirusa, ko 
so dejansko zamrla vsa 
športna tekmovanja, so 
bili izredno dejavni šahisti. 
Izvedenih je bilo veliko 
kakovostnih spletnih 
turnirjev v pospešenem 
in hitropoteznem šahu. 
Tudi skupina slovenskih 
šahovskih zanesenjakov, na 
čelu z Vladimirjem Slejkom 
iz ŠD Koper, se je odločila 
organizirati prvo »online« 
prvenstvo Slovenije v 
hitropoteznem šahu pod 
geslom »DAN ZMAGE NAD 
KORONO«. 
Odziv je bil izredno velik, saj se je 
tekmovanja udeležilo 74 šahistov in 
10 šahistk, med njimi tudi trije čla-
ni Šahovskega društva Ptuj: Silvo 
Zajc, Leon Selišek in Ciril Kužner. 
Glede na začetni rating se je najbo-
lje odrezal Leon Selišek. Po izred-
no napornem sistemu 18 krogov s 
tempom 3 minute in 2 sekundi na 
potezo po igralcu je zmaga pripa-
dla mlademu, 17-letnemu Jaku Bri-
leju iz Celjskega šahovskega kluba, 
ki je zbral 14,5 točke. Prvi nosilec, 
velemojster Matej Šebenik, je ob 
koncu osvojil četrto mesto, vendar 
se je v turnir vključil šele v drugem 
petek  5. junija 2020 Šport mladih, rekreacija   19
Atletika  Mednarodni miting na Gorenjskem
Mladi ptujski atleti prebili 
tekmovalni led
Nogomet  ONŠ Hajdina
V 2. ligo z odlično popotnico 
13 zmag in dveh remijev
Rekreacija  Posodobitev letnega kopališča v Ljutomeru
Foto – arhiv Atletskega kluba Ptuj
Ekipa AK Ptuj na tekmovanju v Radovljici
Foto: NŠ
Sedanje klavrno stanje ljutomerskega kopališča
Mladinska (zgoraj) in kadetska ekipa ONŠ Golgeter Hajdina bosta v naslednji sezoni nastopala v 2. 
slovenski ligi vzhod. 
Nogomet  1. SNL
RAZPORED 26. KROGA, V PETEK, 5. 6., OB 19.00: Aluminij – 
Mura; OB 21.00: Celje – Rudar Velenje; V SOBOTO OB 18.00: CB24 
Tabor Sežana – Olimpija; V NEDELJO OB 18.00: Bravo – Triglav; OB 
20.30: Domžale – Maribor.
Jadranje  Na Ptuju ekipno državno 
prvenstvo v razredu Optimist
Brodarsko društvo Ranca v sodelovanju z Jadralno zvezo Slo-
venije organizira ekipno državno prvenstvo v jadranju v razredu 
Optimist. Tekmovanje bo od petka do nedelje, od 5. do 7. junija, 
potekalo na ptujskem jezeru. Obenem bo v nedeljo ob 10. uri izve-
den krst ladje Rancarka 2. 
Program DP:
petek, 5. 6.:
- ob 10.30: uradno odprtje DP;
- ob 11.15: start regate;
sobota, 6. 6.:
- ob 10.00: start regate;
nedelja, 7. 6.:
- ob 10.00: krst ladje „Rancarka 2“;
- ob 10.00: start regate;
- ob 16.00: razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.
JM
Športni napovednik
krogu. Najboljša šahistka je bila 
mlada Pia Rožmanec iz Celjskega 
ŠK, ki je kot 35. nosilka ob koncu z 
10,5 točke osvojila 17. mesto.
Tekmovanje je potekalo v enotni 
absolutni konkurenci, s tem da so 
najboljši v posameznih starostnih 
kategorijah postali tudi državni 
prvaki.
Končni vrstni red absolutno: 1. 
(4.) Jaka Brilej (Celjski ŠK) 14,5 toč-
ke, 2. (2.) Domen Tisaj 14,5, 3. (3.) 
Gregor Goršek 13,5 (oba ŠK Žalec), 
4. (1.) Matej Šebenik (ŠK Ljubljana) 
13, 5. (12.) Miha Vidic (ŠD Piran) 12 
... 17. (35.) najboljša šahistka Pia 
Rožmanec (Celjski ŠK) 10,5 ... 38. 
(28.) Silvo Zajc 9 ... 48. (57.) Leon 
Selišek 8 ... 75. (72.) Ciril Kužner 
(vsi trije ŠD Ptuj) 3 točke ... 
(številke v oklepajih pomenijo začetni rating)
Silva Razlag 
Šah  Spletno tekmovanje
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 20
petek  5. junija 2020Ljudje in dogodki20
Delo 15 prostovoljk v okviru pro-
jekta ČS Ljudski vrt Optimisti Sta-
rejši za starejše že 17 let koordinira 
Zora Pliberšek. S prostovoljnim de-
lom se je ukvarjala že v Žetalah leta 
1968, kjer je imela prvo službo na 
tamkajšnji osnovni šoli. S pomočjo 
Rdečemu križu so v tistem času 
na Ptuju otrokom nabavili razne 
potrebščine, pa tudi dežne plašče 
in dežnike, da jih več ni močil dež 
na pet- oz. šestkilometrski poti v 
šoli. „Ko sem videla, da otroci v 
šolo tudi ob dežju prihajajo brez 
dežnikov, dežnih plaščev, nisem 
mogla mirovati. Že takrat so se me 
takšne stvari dotaknile, prebudi-
le v meni čut po tem, da je treba 
pomagati,“ se spominja Zora Pli-
beršek.
Projekt Starejši za starejše pa je 
namenjen vsem, ki so starejši od 
69 oz. 70 let, ne glede na njihov so-
cialni status. Na območju ČS Ljud-
ski vrt je trenutno v projekt Starejši 
za starejše zajetih 328 ljudi, s kate-
rimi so v preteklosti že vzpostavile 
stike, jih anketirale, letnikov 1950 
in 1951 pa jim še ni uspelo obiska-
ti, da bi jih povprašale o njihovih 
potrebah oz. pomoči, ki bi jo mo-
rebiti potrebovali. Zaradi zakona o 
varovanju podatkov v zadnjih letih 
do populacije 69- oz. 70-letnikov 
ne morejo priti. Problemov, s ka-
terimi se srečujejo starejši, je ve-
liko. Če bi jih prostovoljci poznali, 
bi jih lahko povezali z ustreznimi 
strokovnimi institucijami, humani-
tarnimi in drugimi organizacijami, 
s pomočjo katerih bi jim lahko 
uspešno zagotovili pomoč oz. jim 
pomagali pri izboljšanju kakovosti 
njihovega življenja. V mestih, tudi 
na Ptuju, je tako, da mnogi odkla-
njajo tovrstno pomoč oz. niti ne 
želijo izvedeti, zakaj naj bi jih pro-
stovoljke obiskale. Ljudje so zaprti, 
niso odkriti, o svojih potrebah ne 
želijo govoriti. Na podeželju je slika 
drugačna, ljudje si veliko bolj med-
sebojno pomagajo.
Podatke zbirajo, da bi 
lahko pomagali
„Veliko jih ne želi posredova-
ti podatkov o tem, da kaj sploh 
potrebujejo. Nekateri imajo tudi 
napačne predstave o namenu 
zbiranja podatkov. Prepričani so 
namreč, da jih želimo obiskati, ker 
nas zanima njihovo socialno stanje, 
da se bomo ob priložnosti „usedli“ 
na njihovo premoženje ipd. Vse to 
so napačne predstave, nič od tega 
ne drži! Podatke zbiramo zato, da 
bomo skupaj z ustreznimi institu-
cijami lahko ljudem, ko pride do 
česarkoli, ustrezno in učinkovito 
pomagali. Ko se čez čas kaj zgodi 
ali eden od zakoncev umre, dru-
gega zadene kap, ljudje pogosto 
ne vedo, kam bi se obrnili, zato 
je dobro, da so vključeni, da se 
medsebojno poznamo in si poma-
gamo, ko je potrebno. Spoznati 
morajo, da v teh trenutkih ne bodo 
ostali sami, da jim bomo čim prej 
poskušali organizirati potrebno 
pomoč. Tako lahko prostovoljke 
pokličejo, če potrebujejo sprehod, 
prevoz hrane, prevoz k zdravniku, 
sprehajanje kužka. Pri sprehodih 
se zelo angažirajo tudi mladih sre-
dnješolci. Zelo dobro sodelujemo 
s Šolskim centrom Ptuj. Naše pro-
stovoljke so vedno dosegljive za 
pogovor, v času koronavirusa je 
bilo več kot 200 klicev, ljudje so se 
želeli pogovarjati. Že pogovor jim 
je veliko pomenil,“ je o projektu 
Starejši za starejše povedala Zora 
Pliberšek. 
Tisti, ki so vključeni v projekt, so 
zadovoljni, saj pravijo, da jim pro-
stovoljke prinašajo pozitivno ener-
gijo. Želijo pa si, da bi se starejši 
bolje odzivali na javno povabilo za 
vključevanje v ta projekt. Dogaja 
pa se tudi, da jim vključevanje v ta 
projekt onemogočajo njihovi ot-
roci, če živijo z njimi. Niso pa tudi 
redki primeri, ko le-ti za starše ne 
skrbijo tako, kot bi morali. Sami pa 
nimajo toliko moči, da bi poiskali 
pomoč. 
Ptuj  Zora Pliberšek, koordinatorica programa Starejši za starejše
Anketa za večjo kakovost življenja 
starejših doma 
V obdobju koronavirusa se je ponovno pokazalo, da Slovenci znamo stopiti skupaj, ko je potrebno, še 
posebej pa, ko je treba pomagati ranljivim skupinam ljudi. Znova se je tudi pokazalo, kako pomembno 
delo opravljajo prostovoljci. Tudi starejši lahko družbi nasploh ponudijo marsikaj, predvsem pa med-
sebojno pomoč. 
Ormožane tudi letos navdušuje 
labodja družina. Ta je v veliko ve-
selje vsem ljubiteljem teh pernati 
živali, še posebej pa članom Ribiške 
družine Ormož, ki skrbijo za ribnik in 
družinico. »Res je, družinico tvorijo 
samec in samica s petimi mladički, 
kar je sicer manj kot lani,« je zadovo-
ljen predsednik Rado Antolič. Druži-
na pripada ptičji vrsti labod grbec, ki 
je ime dobila po prepoznavni grbi na 
kljunu.
Dodajmo, da je taisti labodji par 
navduševal že lani, ko si je prvič 
spletel gnezdo na otoku sredi ribni-
ka ter si uspešno ustvaril družinico: 
»Zagotovo gre za isti par, saj ju poz-
namo, poleg tega pa se labodji par 
vedno vrača na isto mesto in čuva 
svoje ozemlje pred drugimi pari. Naj 
povem, da smo imeli letos spomladi 
celo osem labodov, pa sta laboda 
pregnala druge in zaščitila svoj te-
ritorij.«
Ob tem še velja opozoriti, naj ljud-
je ne hranijo labodov in drugih ptic.
Ormož  Labodji par dobil naraščaj
Prikupna družinica navdušuje tudi letos
Prikupna mlada labodja družinica, ki domuje na lepo urejenem ormoškem ribniku, je prava paša za oči. 
Foto: MH
Posebnost ormoškega ribnika so puhasti sivi mladiči v družbi samca in samice. 
Foto: Črtomir Goznik
Zora Pliberšek: „Zelo sem ponosna, tako kot tudi vseh 15 prostovoljk, da 
lahko delam za ljudi. Ljudem želimo pomagati, če že drugo ne, z dobro 
besedo, da se srečamo, slišimo.“
Ko je Severina „stalnica“ 
ptujske prireditvene tradicije
Ptujski turistični ponudniki, vsaj tisti v starem mestnem 
jedru, bodo v pokorona obdobju morali pošteno zavihati 
rokave, če bodo želeli vsaj preživeti četrto krizno obdobje 
v zadnjih sedmih oz. šestih letih obratovanja. To jim ne bo 
uspelo brez ustrezne pomoči ali vsaj spodbud iz lokalnega 
okolja. V manjšem krogu so pred kratkim javno posredovali 
svoje predloge. Očitno so zadeli v polno, saj sicer ne bi bilo 
„negativne ocene“ odgovornih o enostranskem poročanju 
in celo govoric o tem, da gre spodbujene aktivnosti ene 
od zaposlenih v občinski upravi. Nič od tega ne velja, šlo 
je za spontani odziv na to, s čimer se soočajo v zadnjih 
letih, še posebej pa v tem kriznem obdobju. Vsi pa si želijo 
le delati in tako kot doslej sooblikovati kakovostno in za 
turiste, ne samo za domačine, privlačno ponudbo, da se bo 
mesto razvijalo in uveljavilo kot prepoznavna turistična 
destinacija. Prepričani so, da bi ob pravi sinergiji lahko 
naredili veliko več kot doslej. 
Mesto bi jim moralo iti naproti tudi, ko gre za velike 
tradicionalne prireditve, ki so zrasle in se razvile na 
Ptuju, katerih izvajalce posameznih sklopov bi tudi 
morali prednostno iskati v domačem okolju. Odgovora 
na vprašanje, zakaj pri teh projektih pogosto nimajo 
primerjalnih prednosti, doslej še niso prejeli. V tem 
kontekstu močno zabolijo tudi besede enega od znanih 
organizatorjev prireditev v sosednji Hrvaški, ki Ptuj 
pozna po tem, da vsako leto februarja ali marca tu 
nastopa Severina. Ali ne gre v prvi vrsti za kurenta 
oz. Kurentovanje? Še več, tega ne vedo niti na eni od 
komercialnih televizij, kjer so po zadnjem glasbenem 
dogodku v karnevalski dvorani poročali o tem, da je s tem 
Kurentovanja 2020 konec! Po vsej verjetnosti tega ni kriv 
kurent, temveč napake v promociji, ki se že leta in leta 
dogajajo, kot da prireditev ne bi bila stara 60 let.
Tudi druga slovenska mesta vabijo na velike prireditve, 
a tudi veliko bolj zaupajo ljudem iz lokalnega okolja, ker 
se zavedajo, da jih bodo znali prodati, promovirati, ker je 
od tega odvisna njihova prihodnost in prihodnost mesta, 
v katerem živijo in delajo. Mesta nam ne bodo razvijali 
drugi, če si ga ne bomo znali sami. Ptujski gostinci so v svoji 
spontanosti opozorili na številne kadrovske in siceršnje 
potenciale, ki jih imajo in ki bi jih želeli spraviti v življenje 
tudi, ko ni krize, a jim to na takšen ali drugačen način 
ni omogočeno. Zdaj je čas, da jih predstavijo, da bo tudi 
vseslovenska akcija, ki se pridružuje tudi Ptuj, Zdaj je čas, 
Moja Slovenija, dosegla svoj namen. Če kdaj, se bodo morali 
bolj kot doslej povezati domači ponudniki, da bo sezona 
2021 takšna, kot si jo že dolgo želijo, da jim bodo boljši kruh 
rezale tudi tradicionalne ptujske prireditve. Naj bo domače 
in lokalno končno prepoznavno v pravem pomenu besede 
in tudi z dejanji. Severina pa je v tem kontekstu samo 
prispodoba, kako ne bi smeli graditi naše prepoznavnosti. 
Kultura in tradicija morata biti gradnik in uspeh naše 
ponudbe, ne pa zabavljaštvo, ki je lahko samo pridatek.
K
o
m
e
n
ti
ra
m
o Starejši za starejše
Že vrsto let v Sloveniji uspešno deluje program Starejši za 
starejše, za večjo kakovost življenja doma, ki ga izvajajo sta-
rejše prostovoljke in prostovoljci. Gre za edinstven program 
tudi v evropskem merilu, njegovi izvajalci, prostovoljke in 
prostovoljci so skupaj s koordinatorji tudi v obdobju največjih 
omejevalnih ukrepov opravili neprecenljivo delo. Že pogovor 
je za mnoge, ki živijo sami in tudi sicer, pomenil veliko. Števil-
ni pa so tudi potrebovali druge oblike pomoči. Za vse se sku-
šajo potruditi po najboljših močeh, jim poiskati in zagotoviti 
ustrezno pomoč v pristojnih institucijah.
V času epidemije so razdelili tudi 400 zaščitnih mask, ki pa 
jih vsi niso dobili, ker so jih delili po naključnem izboru, po tri 
v enem paketu.
Kar 30 staršev iz občine Starše je v letu 2019 povilo otroke. Tokrat je 
sprejem potekal nekoliko drugače, saj zaradi trenutnih razmer dojenč-
kov ni bilo naokrog, kljub temu pa je vodstvo občine pozdravilo starše 
in jim čestitalo. Čast nagovora zbranim je tokrat pripadla podžupanu 
Marjanu Maleku, ki je roditeljem zaželel veliko veselja v starševski vlo-
gi ter zdravja, otrokom pa brezskrbno otroštvo. Da bo nekoliko bolj 
brezskrbno, pa so starši prejeli tudi odločbe o dodelitvi denarnega 
nadomestila, ki v občini Starše znaša zavidljivih 500 evrov.
Starše  Slavnostni dogodek 
Sprejeli so na jmlajše 
občane
Konec maja je na občini potekal eden izmed najlepših 
dogodkov; slavnostni sprejem staršev otrok, ki so se ro-
dili v preteklem letu.
Foto: Arhiv občine
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020    COLOR CMYK stran 21
petek  5. junija 2020 Ljudje in dogodki   21
Še pred razglasitvijo epidemije 
koronavirusa so številne zdra-
vstvene ustanove prepovedale 
obiske. Med njimi je tudi Splošna 
bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, 
ki je to storila že 26. februarja. Po 
več kot treh mesecih pa so se ob 
spoštovanju vladnih navodil odlo-
čili za delno sproščanje tega ukre-
pa. Od danes, 5. junija, naprej so 
obiski možni, a za zdaj le na dveh 
oddelkih. Na tistih, ki so ju zadnja 
tudi zaprli: otroškem in porodnem.
Na porodnem oddelku je dovo-
ljen obisk ene zdrave osebe, pol 
ure dnevno. To velja v času obi-
skov, med 15. in 16. uro ob delavni-
kih ter med 13. in 15. uro ob koncu 
tedna.
Na otroškem oddelku se obisk 
dovoljuje dvema zdravima svojce-
ma, v času obiskov, med 12.00 in 
18.30. Kot je pojasnila direktorica 
ptujske bolnišnice Anica Užmah, 
so obiski za zdaj dovoljeni le na 
omenjenih oddelkih, preostale 
bodo za obiskovalce odpirali po-
stopno, glede na epidemiološko si-
tuacijo in skladno z navodili stroke: 
»Seveda pa še vedno velja, da je 
ves čas obiska  treba nositi masko.«Foto: ČG 
Na porodnem in otroškem oddelku so odslej dovoljeni obiski. 
Ptuj  Bolnišnica previdno odpira vrata
Obiski možni na otroškem in 
porodnem oddelku
Obiski v slovenskih bolnišnicah so od tega tedna naprej dovoljeni. Odločanje o pogojih in načinu pa je v 
pristojnosti posamezne zdravstvene ustanove. V ptujski bolnišnici so se odločili, da bo sproščanje pote-
kalo postopno, obiske od danes naprej dovoljujejo, a za zdaj le na dveh oddelkih.
30. maja je v Sobotni prilogi 
Dela minister za zdravje Tomaž 
Gantar v intervjuju priznal svoj 
spodrsljaj, napako in po krivem 
povzročeno moralno škodo 
vodstvu in zdravstvenemu osebju 
Splošne bolnišnice dr. Jožeta 
Potrča Ptuj in mestni oblasti, 
skratka vsem Ptujčanom.
Naj citiram izjavo:
»SB Ptuj ni in ni bila 
predvidena za negovalno 
bolnišnico. Razburjenje, ko so 
zavrnili začasno premestitev 
nekaj okuženih DSO Ljutomer, 
je bilo nepotrebno in politično 
dirigirano«.
G. minister, zakaj ste se takoj 
po novinarski konferenci, ko so 
zdravniki in medicinsko osebje že 
pripravljali 40 postelj za sprejem 
prizadetih čez noč premislili in 
izjavili, da ni najbolj primerno 
umeščanje bolnih v zdravo okolje 
in da ostajajo v Ljutomeru? Vas je 
začela peči vest, vas je prepričalo 
ptujsko zdravstveno osebje, ki 
ste mu povzročili nepopravljivo 
moralno škodo in jih oblatili v 
vesoljni Sloveniji?
G. Gantar, ali lahko pred 
slovensko javnostjo razkrijete, kdo 
so bili politični dirigenti? Jaz vem! 
Vlada, ki je takoj zamenjala nekaj 
članov v svetu zavoda!
Maščevanje? Ki se nadaljuje 
že v načrtovanju (če jih že niso) 
predčasne razrešitve Sveta zavoda 
v Domu upokojencev Ptuj tri 
mesece pred iztekom mandata. 
Morda zato, ker so strokovno 
sposobni in niso po volji vlade!? 
V njem delujejo tudi članice in 
člani, ki so vse življenje posvetili 
socialnemu skrbstvu, vključno 
s predsednico. Poskrbeli so, da 
so stanovalci zadovoljni, da so 
oskrbnine solidne v primerjavi 
z drugimi domovi po Sloveniji 
in da so pred začetkom gradnje 
dodatnih nastanitvenih kapacitet. 
Kdo je tu politični dirigent?
Ker pa o imenovanjih in 
razrešitvah odloča vlada na rednih 
ali dopisnih sejah, me prav res 
zanima, kako v teh kadrovskih 
cunamijih odločata člana vlade 
iz kvote Desusa. Do zapisnikov 
in njunim glasovanjem verjetno 
nikoli ne bom prišel. Desus naj bi 
bil zagovornik starejše generacije. 
Ministrica ga. Aleksandra Pivec, 
kje je vaša drža in uresničitev 
programa stranke, ki jo vodite? Pa 
tudi izgradnji urgentnega centra 
Splošne bolnišnice Ptuj, ki že 
dolga leta še vedno visi v zraku, 
kljub temu, da nanj gravitira 
skoraj 100.000 sedanjih in 
bodočih pacientov. 
Bo kadrovskemu cunamiju 
sledil še investicijski zaradi 
neposlušnih Ptujčanov?
Pisma bralcev
Kadrovski cunami nad Ptujem
Ptuj  Olgica uspešna v projektu 
Varno na kolesu
Olgičarji so bili v letošnjem šolskem letu vključeni v projekt 
Varno na kolesu, ki že osmo leto združuje šolarje po Sloveniji 
in jih spodbuja k spoznavanju in utrjevanju prometnih pravil 
ter se zavzema za celovito razumevanje prometne varnosti.
Letos so bili učenci OŠ Olge Meglič še posebej aktivni, saj so v pro-
jektu sodelovali vsi učenci šole, in to v prav vseh izzivih (razpisane 
naloge A, A+B in B). Organizirali so še kolesarski izlet s starši, prip-
ravili predlog za kolesarski izlet v občini Ptuj, knjižico o najpogostej-
ših prekrških kolesarjev, izdelali so celo družabno igro za utrjevanje 
prometnih pravil ter vse od septembra do aprila aktivno kolesarili in 
zbirali prevožene kilometre.
Še posebej ponosni so na letošnjo visoko uvrstitev, saj so osvojili 
kar tri nagrade. V sklopu razpisa B (sodelujejo lahko vsi učenci od 1. 
do 9. razreda) so prejeli kolo in pet kolesarskih čelad, v okviru naloge 
A+B (prijavi in sodeluje celotna šola) so prejeli nagrado v višini 800 
evrov, prav tako pa so osvojili nagrado 200 evrov in pet kolesarskih 
čelad v kategoriji posameznih nalog za predlog kolesarskega izleta v 
občini Ptuj. 
Prejete nagrade so učence dodatno motivirale za kolesarjenje, 
upoštevanje varnostno-prometnih pravil ter s tem skrb za trajnostno 
mobilnost. Učenci so še zaupali, da se že veselijo novih izzivov v nas-
lednjem šolskem letu.  
Foto: OŠ Olge Meglič
Učenci OŠ Olge Meglič so letos osvojili številne nagrade v okviru projekta 
Varna na kolesu, mentorica je bila učiteljica Mateja Simonič.
Sveta Trojica  Slavnostni podpis pogodbe 
8. junija sprejem prvih 
pacientov
Zdravniki iz podjetja Amigdala bodo v trojiški ambulanti de-
lali trikrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih dopoldan, ob 
sredah pa popoldan.
Po znanih zapletih, ko so bili Trojičani več kot desetletje brez svoje 
ambulante splošne medicine in ko so jo lani končno spet dobili, pa je 
zdravnik samo po nekaj mesecih odšel na drugo delovno mesto, zdaj 
v Sveti Trojici upajo, da so časi negotovosti v zvezi z obstojem am-
bulante v občini mimo. Ker v Zdravstvenem domu Lenart niso mog-
li zagotoviti zdravnika, so se v trojiški občini odločili, da opravljanje 
zdravstvene dejavnosti predajo v zasebne roke, in so koncesijo po-
delili že omenjeni Amigdali Ksenije Ljubojevič Džaferović, specialistke 
družinske medicine, ki ji bo ob delu pomagal Miha Lukač, kasneje pa 
še drugi zdravniki, ki končujejo specializacijo splošne medicine. Zaradi 
epidemije novega koronavirusa so se postopki za pridobivanje konce-
sije, s katerimi so začeli praktično takoj po novem letu, nekoliko zav-
lekli, zdaj pa so zaključeni, zato bodo v ambulanti lahko prve paciente 
sprejeli 8. junija. 
Nova trojiška zdravnica Ksenija Ljubojevič Džaferović in župan 
David Klobasa sta pogodbo slavnostno podpisala na terasi občinske 
stavbe, pred čudovito kuliso mogočnega samostana v Sveti Trojici. 
Koncesionar bo v okviru osnovne zdravstvene oskrbe pacientom 
zagotavljal vrsto zdravstvenih storitev, od laboratorijskih preiskav, 
meritev z EKG aparatom, gleženjskega indeksa in 24-urnega krvnega 
tlaka do spirometrije, v ambulanti, v kateri so zaposlili diplomirano 
medicinsko sestro – domačinko, pa bodo izvajali tudi programe cep-
ljenja.  
Foto: SD
Nova trojiška zdravnica Ksenija Ljubojevič Džaferović (levo), župan David 
Klobasa in direktorica občinske uprave Darja Slivnjak pred mogočno sa-
mostansko kuliso
To je bil tisti temelj in razlog, na 
katerem sta gradila življenje, na-
slednja leta, desetletja. Po poroki 
sta takoj začela delati na ženinovi 
kmetiji. Bila jima je edini vir prežive-
tja. Čeprav je bilo težko, sta vztra-
jala in delala od zgodnjega jutra do 
poznih ur, nato pa sta vsak dinar 
premišljeno vložila v razvoj kme-
tije. Z močno voljo, trdim delom, 
vztrajnostjo, zaupanjem in njuno 
ljubeznijo sta kmetijo uspešno po-
sodobila in se usmerila v proizvo-
dnjo mleka. Njuna kmetija je rastla 
in z njo tudi sloves z veliko priznanji 
za največ pridelanega in kakovo-
stnega mleka. Kot potrdilo o us-
pešni in vzorno urejeni kmetiji so 
pričali takrat številni avtobusni og-
ledi kmetije, ki so se vrstili – včasih 
tudi dvakrat dnevno. Na oglede so 
prihajali ljudje iz vseh koncev Slo-
venije, nemalokrat tudi iz Avstrije 
Majšperk  Zlata poroka zakoncev Belca
Zlata ljubezen na Grosovi kmetiji
Zgodilo se je pred 50 leti na dan 30. 5. 1970 v cerkvi v Majšperku, takrat 23-letna 
Marija in 30-letni Jožef Belca iz Pongrc 2, pošta Cirkovce. Bila je poroka na hitro, 
brez velikih priprav ali „ceremonij“. Bila je samo ljubezen, spoštovanje, zaupanje.
Foto: Osebni arhiv
in Nizozemske. Ljudje, sosedje, so-
vaščani in znanci so takrat govorili 
o uspešnosti, skrbnosti, urejenosti 
na »GROSOVI KMETIJI«. Z vese-
ljem so pogledovali proti oknom 
na hiši, saj so bile na njih res lepe 
rože. Jože in Marica sta se velikok-
rat zazrla v žuljave roke. Te roke 
so ustvarile res čudovit dom trem 
hčeram. Kot prva se jima je leto po 
poroki rodila hči Andreja. Že nas-
lednje leto ju je razveselila druga 
hči Marjetka in sedem let po poroki 
še tretja hči Dušanka. Vse tri hčere 
so jima marsikaj ponagajale in po-
pestrile njuni življenji. Vzgajala sta 
jih v medsebojni ljubezni in pošte-
nju. Za vso skrb, vzgojo, ljubezen, 
spoštovanje in pomoč so jima še 
danes vse tri hčere hvaležne, saj so 
ravno zaradi njiju postale to, kar so 
– srečne s svojimi družinami.
Družine hčerk so se hitro večale. 
Trenutno njuno ljubezen in razva-
janje najbolj občutijo vnuki in prav-
nuki. Imata osem vnukov (Tadeja, 
Valerija, Uroš, Boris, Izidor, Marko, 
Lovro, Denis) in tri pravnuke (Gal, 
Filip, Zara). Vnuk Uroš pa skrbi, 
da dobro ime »Grosove kmetije« 
velja še naprej. Vsi se radi vračajo 
na domačo kmetijo, kjer jih z od-
prtimi rokami in nasmehom na ob-
razu pričakata in sprejmeta deda 
Jože in babica Marica. V soboto, 
30. 5. 2020, pa sta praznovala že 
zlato poroko. Praznovala sta v kra-
ju, kjer sta se pred 50 leti poročila – 
v Majšperku. Obujala sta spomine 
v krogu družine in ožjih prijateljev. 
Veliko sta skupaj preživela in veliko 
še imata skupaj za doživeti, zato 
jima vsi skupaj želijo še mnogo 
srečnih in zdravih let.
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 22
petek  5. junija 2020Poslovna in druga sporočila22
SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO
PREDNOSTI ZA VAS:
neodvisnost,
10- letne izkušnje,
plačate le razliko 
Made in EU,
preprosta in hitra izvedba.
PREDNOSTI ZA VAS:
zadovoljni kupci,
monolitna
 20 - letne izkušnje,
poštena cena in kvaliteta,
Made in Germany,
35 let garancije.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
PARKETNOTRANJA VRATA
Okna
info@vrata-tuning.si
031 688 777
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
Vhodna
Senčila
Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, 
št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2), Sklepa o pripravi Občinskega podrob-
nega prostorskega načrta za del območja enote urejanja prostora BT15 
– med Zadružnim trgom in cestnim mostom (Uradni vestnik Mestne obči-
ne Ptuj, št. 15/19) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik 
Mestne občine Ptuj, št. 9/07) županja Mestne občine Ptuj 
objavlja 
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega 
podrobnega prostorskega načrta za del območja enote 
urejanja prostora BT15 – med Zadružnim trgom in 
cestnim mostom
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega podrobnega prostorske-
ga načrta za del območja enote urejanja prostora BT15 – med Zadružnim 
trgom in cestnim mostom (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je 
izdelala družba UMARH, d. o. o., št. projekta 19-OPPN-03, v juniju 2020.
2.
Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med 
njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, 
javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od 
ponedeljka, 15. 6. 2020, do vključno torka, 14. 7. 2020, v prostorih 
Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna). Digitalno gradivo 
dopolnjenega osnutka navedenega prostorskega akta je dostopno na spletni 
strani Mestne občine Ptuj na naslovu: http://www.ptuj.si/obcinski_ppn.
4.
V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka 
podrobnega načrta izvedena v sredo, 24. 6. 2020, ob 16. uri, na sedežu 
Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba). 
5.
V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in 
predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin 
v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem 
mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s pote-
kom javne razgrnitve. 
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani 
Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). 
Številka: 3505-10/2019
Identifi kacijska številka v prostorskem informacijskem sistemu: 1473
Datum: 2. 6. 2020
Nuška GAJŠEK,
županja Mestne občine Ptuj
čistilne akcije, 
V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena  
na 13. junij 2020. ww
w.
pt
uj
.s
i
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 23
petek  5. junija 2020 Oglasi in objave   23
Zdaj ne trpiš več, dragi,
zdaj počivaš,
kajne, sedaj te nič več ne boli,
a svet je mrzel, prazen,
opustošen za nas,
odkar te več med nami ni.
 (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, očima in dedka
Franca Butolena
IZ SKORBE 64
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-
ljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, 
nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo družinama Pernat in Šmigoc, Turistič-
nemu društvu Podlehnik, Društvoma upokojencev Podlehnik 
in Hajdina, Društvu invalidov Ptuj, govornici ge. Zdenki Golub, 
glasbeniku Kevinu Serdinšku, jablovškim pevcem ter duhov-
niku za opravljen obred in sveto mašo.
Njegovi najdražji
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre –
le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame in 
babice
Kristine Forštnarič
rojene Markovič
IZ BUKOVCEV 77
1940–2020
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste 
jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, ji darovali 
vence, cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvalju-
jemo se gospodu župniku za cerkveni obred, Otiliji Markovič za 
poslovilne besede, praporščakoma in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: mož Franc, hči Irena, sin Drago 
in vnuk Matej z Janjo
FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo-
ra – volne. V prednaročilu popusti. 
Barvanje fasad, zaključni ometi, 
pomoč pri subvencijah, vsa not-
ranja slikopleskarska dela. Jože 
Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 
041 226 204.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste 
hlodovine, tudi embalažno – topol, 
lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. 
Nudi žagan les, letve, morale, dr-
va za kurjavo, izdelavo in prodajo 
peletov plus in sekancev. Tel. 041 
403 713.
ČE ste upokojenec in bi želeli ob-
časno dostavljati pice na območju 
Ptuja. Informacije 031 301 116. 
Picerija Slonček iz Prešernove 19.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, 
ugodne cene. Janez Belec, s. p., 
Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; 
janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje – 
deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, 
dimniki, litoželezni kamini, gorilni-
ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., 
Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 
99 26, www.ramainox.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 
25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305.www.
lesgrad.si.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elek-
tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo 
Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. 
Tel. 041 631 571.
IZPOSOJA in prodaja medicinskih 
pripomočkov na naročilnico ZZZS 
(postelje, vozički, toaletni stol ...). 
NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, 
tel. 02 782 01 06.
www.novareha.si
www.re-max.si/Poetovio
PRODAMO - ŠTIRI MANSARDNA STANOVANJA 
NA PTUJU, stanovanje z balkonom 70 m2 + 5m2 
balkona = 93.075,00 EUR z DDV, stanovanje 
brez balkona 70 m2 = 
87.600,00 EUR z DDV. 
Kontakt: 041 684 075 
ali 02/6208 816.
Vsak 
drugi 
petek
POLNA 
IDEJKUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. 
Telefon 041 923 197.
NESNICE mlade, hisex, v začetku nesno-
sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo 
vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-
že 1, Ptujska Gora.
PRODAM obračalnik Sip Favorit 220, 
zelo malo rabljen. Tel. 051 316 591.
Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo.
 (J. W. Goethe)
SPOMIN
Mineva štirinajst let, odkar nas je zapustil
Jože Rižner
IZ VIDMA PRI PTUJU
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite 
nanj.
Tvoji najdražji
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini ne bledijo!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
ŽE V PRODAJI!
Zakaj ne bi prejemali svoje najljubše ugankarske revije kar na dom?
Za naročnino pokličite telefonsko številko 080 43 21
POSEBNA IZDAJA
KMETIJSTVO NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo sobo s souporabo ku-
hinje in kopalnice v okolici Kidričevega za 
185,00 EUR na mesec s stroški. Tel. 051 
848 241.
DELO
Štajerski TEDNIK petek, 5. 6. 2020     COLOR CMYK stran 24
petek  5. junija 2020Tednikov mozaik24
Od januarja do aprila letos so po začasnih podatkih v slovenskih tu-
ristično nastanitvenih obratih zabeležili 660.508 turističnih prihodov 
in 1,86 milijona turističnih prenočitev. V primerjavi z enakim obdobjem 
leta 2019 je bilo za 52 odstotkov manj prihodov in za 46,6 odstotka manj 
prenočitev. V aprilu turističnih prihodov ni bilo. Vseh turističnih preno-
čitev pa je bilo le 11.412. To so bili predvsem gostje v okviru mednarodne 
študentske turistične izmenjave.
Turistični obisk se vrača po kapljicah. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or-
mož, kjer so muzejske zbirke in galerije ponovno odprli 5. maja, so imeli 
v prvem majskem tednu le 40 obiskovalcev. V naslednjih dneh oz. tednih 
se je obisk sicer nekoliko izboljšal. 
Rezultati, doseženi v maju 2020, 
pa so le bleda senca doseženega 
maja leta 2019, ko so imeli v celem 
mesecu kar 5621 obiskovalcev. Le-
tos maja jih je vsega skupaj 424. 
Vstopnic pa so prodali še manj. 
V celem juniju pa si bodo njihovi 
obiskovalci lahko zbirke ogledali 
po nižji ceni, saj so vstopnino zni-
žali za dvajset odstotkov. Direktor 
PMPO Aleksander Lorenčič upa, 
da se bo obisk julija in avgusta bi-
stveno izboljšal.
Gastronomija je osrednja pro-
mocijska in razvojna tematika 
slovenskega turizma v letih 2020–
2021. Če kdaj, je sedaj čas za teden 
restavracij, poudarjajo v Slovenski 
turistični organizaciji in koordina-
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Do kdaj je bil Ptuj v rokah Ogrov?
…..............................................................................................
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov: ….................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik
Na ptujski tržnici si je na dveh tablah mogoče v sliki in besedi ogledati arheološka odkritja ob njeni prenovi.
Nagradno turistično vprašanje
katere STO vabi Slovence in Slovenke, da letošnji dopust preživijo v do-
mači deželi, v odkrivanju njenih lepot in skritih kotičkov, so izjemno dobri. 
Od začetka kampanje, 14. maja, pa do konca maja se je v kampanjo vklju-
čilo vseh 35 vodilnih turističnih destinacij iz vseh štirih makro regij, vsa 
produktna združenja in partnerske institucije ter številni posamezniki ter 
drugi deležniki slovenskega turizma. Kampanja bo predvidoma potekala 
vse do spomladi leta 2021. Video Zdaj je čas, Moja Slovenija, si je doslej 
ogledalo že več kot 300.000 uporabnikov družbenih omrežij. Slovenija 
ponuja edinstvena doživetja, zdaj je čas, da jih odkrijemo. STO pa nadalju-
je intenzivno turistično promocijsko kampanjo tudi na bližnjih trgih, kjer 
Slovenijo predstavlja kot zeleno in varno turistično destinacijo. 
Nagrado za pravilen odgovor, da za najstarejšo ohranjeno ptujsko hišo 
velja zgradba s hišno številko 4 v Prešernovi ulici (bela hiša), bo prejela 
Marija Pučko iz Bukovcev. Danes sprašujemo, do kdaj je bil Ptuj v rokah 
Ogrov. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah 
Ptuj, ki jo boste lahko koristili po odpravi omejitev za terme oz. zdravili-
šča. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 
ulica 3, do 12. junija.
ciji tedna restavracij. V začetku tedna so najboljše slovenske gostilne in 
restavracije že začele sprejemati rezervacije za spomladanski teden re-
stavracij 2020, ki je bil prvotno sicer načrtovan v marcu. Letos bodo ljubi-
telji dobre hrane v kulinaričnih presežkih slovenskih gostiln in restavracij 
uživali med 12. in 21. junijem. Goste, za katere so pripravili tri hode hrane, 
vabi več kot sto gostiln in restavracij, od tega jih je kar 17 na novo. Tudi 
letos sta med njimi: gostilna Ribič (morske jedi s sladkovodno in mesno 
konkurenco) in Gostilna Grabar (sodobno, ambiciozno in s kuharskim 
talentom), vsaka s svojo značilno in konkurenčno ponudbo. Odzivi na 
vseslovensko motivacijsko kampanjo Zdaj je čas, Moja Slovenija, v sklopu 
V Tednu restavracij gostilni Ribič in Grabar
Kdor si je upal p
rižgati večno luč
, gotovo ne plaču
je sam elektrike.
* * *
Bolj je podmazan
a, laže Justa glav
o proč obrne.
* * *
Da so sosedove č
ešnje boljše, vem
 že od malih nog
. Od včeraj sem 
modrejši 
za spoznanje, da
 se s sosedove če
šnje tudi bolj(še)
 pade.
* * *
Narava ga je kru
to kaznovala. Pa
met mu je dosm
rtno zaprla v siv
o celico 
samico.
* * *
Politik: obljube s
kozi usta, realiza
cija skozi rit.
* * *
Od pravkar prem
inulega dedka se
m podedoval vel
iko dragocenost. 
Mesto v 
čakalni vrsti za o
peracijo kolena.
AFORIZMI BY
 FREDI
                                       Slovenija  Zdraviliški turizem
Terme Ptuj in Laško odprti od 15. junija
Nekateri bodo goste začeli sprejemati ta konec tedna, drugi še kasneje. Številni opozarjajo, da bo 
ključno odprtje meja, saj bodo brez tujih gostov težko zapolnili dovolj zmogljivosti.
Slovenija  O vzdrževanju avtomobila
Ptičji iztrebki uničijo lak avtomobila
Čeprav v prvi vrsti ptičji iztrebki predstavljajo zgolj estetsko nadlogo, ki se sicer zdi precej ne-
dolžna, pa še zdaleč ni tako, ko gre za lak vašega avtomobila.
Ptičji iztrebki lahko lak avtomo-
bila trajno poškodujejo že po nekaj 
dneh zaradi kislin. Kislost iztreb-
ka sicer ni enaka pri vseh pticah, 
temveč se razlikuje tudi od njihove 
prehrane. Tako so iztrebki golo-
bov bolj korozivni od iztrebkov 
galebov, ne glede na to, za kate-
re iztrebke gre, pa to vsekakor ni 
dobro za lak avtomobila, saj tako 
eni kot drugi povzročajo koroziv-
nost in ga razžrejo. V pomladnih in 
poletnih mesecih je te nadloge ne-
kaj več, zaradi sončne pripeke pa 
se lahko iztrebki precej močno za-
sušijo, zato jih tudi težje odstrani-
mo. Posledično jih moramo odstra-
njevati sproti. Dovolj bo, če boste 
za čiščenje uporabili detergent za 
ročno pomivanje posode in nekaj 
mlačne vode ter mehko krpo. 
Nič kaj prijaznejša do zaščitnega 
laka ni drevesna smola, ki lahko 
prav tako poškoduje lak in barvo. 
Najbolj neprimerna drevesa, pod 
katera parkiramo avtomobile, so 
borovci in smreke, saj ta med vse-
mi drevesi izločajo največ smole in 
lahko na karoseriji pustijo trdov-
ratne madeže. Smole ne moremo 
sprati zgolj z vodo in detergentom, 
prav tako se v zelo kratkem času 
zasuši in zažre v površino. Stro-
kovnjaki svetujejo, da se čiščenja 
smole lotite s tehničnim sprejem 
WD-40, ki bo poskrbel, da bo smo-
la hitro odstopila. V pomoč bo tudi 
jedilno olje ali alkalno čistilo, ki ga 
običajno uporabljamo za razmaš-
čevanje. Če gre še za star in zasu-
šen madež, pa se lahko zgodi, da 
ga bo treba odstraniti s primernim 
topilom. 
Foto: M24
Slovenija  Subvencionirano dopustovanje 
Turistični boni do 15. junija
Čeprav tretji protikoronski zakon že velja, pa turističnih bonov za zdaj še ni mogoče koristiti v 
izbrani nastanitvi.
Vladni govorec Jelko Kacin pri-
čakuje, da bo to mogoče najpozne-
je do 15. junija. Podrobnosti v zvezi 
s koriščenjem bonov bo določila 
uredba, ki jo vlada še pripravlja. 
»V njej bo določeno vse, kar je po-
membno,« je dejal Kacin. V skladu 
z zakonom bodo turistični boni 
evidentirani v korist upravičenca v 
informacijskem sistemu Finančne 
uprave RS (Furs), ki bo poskrbela 
tudi za povračilo stroška nastani-
tve izbranemu turističnemu ponu-
dniku.
Foto: M24
V Sava hotelih Bled, v okviru 
katerih deluje šest hotelov, letos 
zaradi pandemije in odvisnosti od 
tujih gostov načrtujejo odprtje le 
enega hotela, in sicer prenovlje-
nega hotela Park 25. junija. So pa 
na Bledu v začetku tedna odprli 
hotel Triglav, ki bi sicer s svojimi 
22 sobami lahko deloval že prej, a 
so se glede na razmere za ponovni 
zagon odločili z včerajšnjim dnem. 
Tudi v Kranjski Gori večina ho-
telov ostaja zaprtih. V Hit Alpinei, 
ki je največji ponudnik tamkajšnjih 
nastanitev, bodo objekte odpirali 
postopno. Kot poudarjajo, je ključ-
na sprostitev meja, kjer je zdaj sta-
tus negotov in razmere iz dneva 
v dan drugačne. Na to je opozoril 
tudi direktor Bohinj Eco Hotela 
Anže Čokl, ki je pojasnil, da ni toč-
nih informacij, kako bo z odprtjem 
meja. Večino gostov pa predsta-
vljajo tujci. Tudi v Termah Olimia 
bodo nekatere hotele in zdraviliški 
del odprli šele v petek. Thermana 
park Laško in Terme Ptuj odprtje 
sezone napovedujejo za 15. junij, 
devet dni kasneje pa še v Rogaški 
Slatini. 
Foto: M24