NOVICE
y. JUMUA1974
Birska Bistrica
rATUT občine Ilirska Bistrica
VSE
gina Postojna
^EP o izvolitvi predsednika skupščine občine Postojna SP o izvolitvi podpredsednika skupščine občine Postojna EP o izvolitvi predsednika izvršnega sveta skupščine ^ine Postojna
[LEP o imenovanju sekretarja skupščine občine Postojna o izvolitvi predsednika zbora združenega dela skupine občine Postojna
j(LEP o izvolitvi podpredsednika zbora združenega dela skupine občine Postojna
(LEP o izvolitvi presednika zbora krajevnih skupnosti skup-čine občine Postojna
SÌ(LEP o izvolitvi podpredsednika zbora krajevnih skupnosti pKine obline Postojna
?P o izvolitvi predsednika družbenopolitičnega zbora upščine občine Postojna
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
ST. 14
BINA
-	SKLEP o izvolitvi podpredsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Postojna
-	ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za volitve in imenovalca ter kadrovske zadeve skupščine občine Postojna
r
Občina Sežana
-	DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v občini Sežana v letu 1974
Krajevna skupnost Divača
-	POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje komunalnih objektov v vasi Kačiče-Pared
-	SKLEP o uvedbi samoprispevka za financiranje komunalnih
' del za naselje Kačiče-Pared
K*raj^evna skupnost Hrpelje
-	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Hrpeljah
OBčtMA !L!RSKA B!STR!CA
i ljudje in občani občine Ilirska Bistrica so se v razpravi v čni zvezi delovnega ljudstva dogovorili, da s statutom dolo-ne zadeve, kijih bodo uresničevali v občini, da bi: ohranili izročilo revolucionarnih tradicij, njen velik moralni in člo-rispevek k osvobodilnemu boju slovenskega naroda in v po-tvi socialistične družbe in še bolj poglobili vse demokra-ike revolucije; pritegnili v vse bolj razvejan samoupravni opolitični sistem in izvajanje oblasti še več delavcev, žena in ; poudarili razredni značaj družbe in odločilno vlogo delav-nzieda in vseh delovnih ljudi na vseh stopnjah odločanja o in sadovih njihovega dela; posredovali samoupravljanem, delegatom v vseh organizacijah združenega dela in krajevnih tih pravice in dolžnosti pa tudi materialno in moralno-poli-odgovomost vseh nosilcev javnih funkcij; zagotovili skladen vseh področij družbenega življenja v občini in svobodno o dela na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih spo-ov; opredelili veliko odgovornost subjektivnih sil, zlasti Socialise in Zveze komunistov, za tak razvoj socialističnega polimerna, ki bi v delegatskih razmerjih odpravljal vse ostanke odnosov, političnega posredništva in odtujenosti ljudi na očjih javnega udejstvovanja; zagotovili najširšo udeležbo in njihovih organizacij v splošnem ljudskem odporu in druž-ozaSčiti: določili z demokratičnim sporazumom pravice in občine kot družbenopolitične skupnosti njeno sodelovanje i in republiko ter dosegli dosledno izvajanje duha gospo-in družbene reforme, pisma tovariša Tita in nove ustave.
Mi odločitev in hotenj delovnih ljudi in občanov in na podlagi ^na ustave SR Slovenije, je skupščina občine Ilirska Bistrica občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 8. marca "ptjeh
STATUT
OBčtNE tURSKA B!STR!CA

L TEMELJNA NAČELA
3!oč iz ustavnih načel temeljijo družbeno ekonomski in druž-Mtični odnosi v občini Ilirska Bistrica na svobodnem združe-delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, odpravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega pro-terna oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v proizvodnji in v družbeni reprodukciji v celoti, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine.
Človekovo delo je podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela.
Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije ter samoupravne integracije združenega delaje temeljna organizacija združenega dela kot osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci uresničujejo svojo neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi odločajo o svojem delu in o rezultatih svojega dela.
Osebne in skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno, po organizacijah združenega dela ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter občanov je samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo politično oblast in upravljajo druge družbene zadeve v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih.
Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov, delovnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, v krajevnih skupnostih in v občinski"skupščini in njenih organih.
Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje, temeljne organizacije združenega dela na področju storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti.
%
NOVDCE	- -	7. junija 1974
240
"URADNE OBJAVE*
St. 14 — 7. junila
Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotav^anje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih.
Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske skupščine in njenih organov.
H.	OBčHtA [LUSKA BtSTMCA
L člen
Občina Ilirska Bistrica je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
V	občini Ilirska Bistrica delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potreb, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadevi
Pri uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, interesne skupnosti in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v druge oblike samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja.
2.	člen
Delovni ljudje in občani v občini Ilirska Bistrica opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in drugimi predpisi uresničujejo v Širših družbenopolitičnih skupnostih.
V	občini delovni ljudje in občani zlasti:
-	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno-kultume in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena inv ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po za konu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotav ljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnost delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnost narodov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in oprav ljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljud in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obramb(ylzvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski oclpor ter urejajoOruga vprašanja s teh področij;
-	s&rbijo za urejanje naselij in drugega prostora; skrbijo za varstvo človekovega okolja; skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišča in stvari v splošni rabi;
/ - z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih;
-	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi;
-	načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotavljajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj; posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči;
-	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prowetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdiževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij;
-	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine;
-	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in druž^^n tičnimi skupnostmi;
-	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in nizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru spreje nanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije^ narodnih pogodb.
3.	člen
;
Občina Ilirska Bistrica je pravna oseba. Sedež občine je v Ilirski Bistrici.
4.	člen
Qbčina ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Sod stične republike Slovenije, ob krožnici v prvi vrsti napis „Sociaij) na republika Slovenija**, v drugi vrsti ..Skupščina občine*! grbom pa napis „Ilirska Bistrica**.
Občina Ilirska Bistrica ima svoj grb in zastavo.
Obliko in vsebino ter uporabo teh simbolov ureja poseben oj)
5.	člen .
Območje občine Ilirska Bistrica obsega naslednje kataid
občine in naselja: K. o. Bač:	Bač;
K. o. Brce :	Brce;
K. o. Celje:	Celje;
K. o. Dobropolje:	Dobropolje, Rečica (del);
K. o. Dolenje:	Dolenje pri Jelšanah;
K. o. Dolnji Zemon	Dolnji Zemon;
K. o. Gaberk	Gaberk;
K. o. Gomji Zemon :	Gornji Zemon;
K. o. Harije:	^	Harije, Soze;
K. o. Hrušica:	Hrušica;
K. o. Huje:	Huje;
K. o. Ilirska Bistrica:	Ilirska Bistrica (del);
K. o. Jablanica:	Jablanica, Vrbica;
K. o. Janeževo brdo:	Janeževo brdo;
K. o. Jasen:	Jasen;
K. o. Jelšane:	Jelšane;
K. o. Kilovče:	Kilovče, Dolnja Bitnja;
K. o. Knežak:	Knežak;
K. o. Koritnice:	Koritnice;
K. o. Koseze: *	Koseze;
K. o. Mala Bukovica	Mala Bukovica;	?
K. o. Male Loče:	Male Loče;
K. o. Mereče:	Mereče, Podstenjšek;
K. o. Novokračine:	Novokračine, Nova vas pri Jelšah;
K. o. Ostrožno brdo: *	Ostrožno brdo;
K. o. Pavlica:	Pavlica;
K. o. Podbeže:	Podbeže;
K. o. Podgrad:	Podgrad;
K. o. Podgraje :	Podgraje;
K. o. Podstcnje:	Podstcnje;
K. o. Pregarje:	Pregaije;
K. o. Prelože:	Prelože;
K. o. Prem:	Prem;
K. o. Račiče:	Račiče;
K. o. Rateč evo brdo:	Ratečevo brdo, Gomja Bitnja;
K. o. Rjavče:	Rjavče;
K. o. Sabonje:	Sabonje;
K. o. Smrje : K. o. Snežnik-del:	Smrje;
	Ilirska Bistrica - del;
K. o. Starod:	Starod;
K. o. Studena gora	Studena gora;
K. o. Sušak:	Sušak, Fabci;
K. o. Šembije:	Šembije, Podtabor;
K. o. Tominje:	Tominje;
K. o. Topole:	Topole;
K. o. Tmovo:	Ilirska Bistrica (del)
K. o. Trpčane:	Trpčane, Kuteževo;
K. o. Velika Bukovica:	Velika Bukovica;
K. o. Veliko brdo	Veliko brdo;
K. o. Vrbovo:	Vrbovo;
L 7junija
1974
^URADNE
tbiče:
%!$e:
%&ca:
nečjsf
on
Zabiče;
Zajelšje;
Zareč ica;
Zarečje, Rečica (del);
določa pogoje in postopke za spremembo meja ali za zdtu-občino.	g ^en
^ini Ilirska Bistrica uresničujejo svoje pravice in dolžnosti ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine, ri# in dolžnosti delovnih ljudi in občanov so določene z zakoni in s tem statutom.
7.	člen
,gbne dosežke na raznih področjih družbenega življenja, ki ,eje prispevajo k razvoju občine, daje občinska skupščina delovnim ljudem in občanom ter samoupravnim organiza-$knpnostim.
k in merila za dajanje priznanj ter vrste priznanj se določi s
H odlokom.
8.	člen
iška skupščina lahko podeli naslov častnega občana občine stnca osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj znanosti, in prosvete, telesne in tehnične vzgoje ter za vsestranski raz-tapredek občine.
tnemu občanu se izda posebna listina.
9.	člen
inska skupščina podeljuje domicil posameznim enotam na-Mvobodilne vojske in partizanskim odredom, ki so se borili v na območju občine.
10.	člen
nik občine Ilirska Bistrica je 4. junij, kot obletnica prve večje žene akcije proti okupatorju v letu 1942.
!)!. DRUŽBENOEKONOMSKA UREDUEV
j. Družbenoekonomski poiožaj deiovnih ijudi v združenem deiu
11.	člen
tistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svo-zdiužcnem delu delavcev z reprodukcijskimi sredstvi, ki so na lastnina in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi nega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega v družbeni reprodukciji v celoti.
12.	člen
in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgo-Mti materialni in družbeni položaj človeka.
13.	člen
lesi ne more niti neposredno niti posredno pridobivati mate-in drugih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
14.	člen
Me ne sme na nikakršen način onemogočiti in nc omejevati ca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem ter o pogojih in rezultatih svojega dela.
y	15. člen
Akcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi enega dela in z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za Mjevanjc skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bo-lin dobrine v splošni rabi so družbena lastnina.
16.	člen
tskemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastjo zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi M v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v (trugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enako-to z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije nega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene nhkcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o do-tu, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev,
Pridobiva osebni dohodek.
V nasprotju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev.
17.	člen
Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
18.	člen
Delavci v združenem delu, .ki uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti.
19.	člen
O celotnem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s mojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve.
20.	člen	*
Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidari nosh delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustreza rezultatu njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela.
21.	člen
Organizacija združenega dela oziroma druga družbenopravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
22.	člen
Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih ol^eznosti ali huje oškodujejo družbene interese, se lahko pod pogoji in po postopku določenim z zakonom uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temiukrepi začasno onpeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic dblavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njunih organov.
2.	Družbeno pianironje
23.	člen
Občina na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, regiji in republiki ter na podlagi planov in programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejema svoje družbene plahe, v katerih upošteva skupaj ocenjene možnosti in pogoje za razvoj.
Družbeni plan občine določa skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje.
24.	člen
Občina ima kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne družbene plane.
Sestavni del letnega družbenega plana je splošna bilanca, ki vsebuje globalna razmerja delitve ustvarjenega dohodka za splošno in skupno potrošnjo ter pomeni instrument za uskladitev vseh oblik potrošnje.
ruja — st. 24______________________________________________PRIMORSKE NOVICE
242
*URADNE OBJAVE*'
St. 1.4 — 7. junii.
25.	člen
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina.
Osnutek družbenega plana mora občinska skupščina dati v javno razpravo delovnirp ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
26.	člen
V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več občin sprejema skupne razvojne programe, v katerih se določi politiko razvoja teh območij oziroma posameznih dejavnosti na teh območjih.
27.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih v planih in programih za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti kot tudi skupnih interesov in ciljev, določenih v družbenih planih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki so jih sklenili z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in so v okviru svojih pravic in obveznosti dolžni ukreniti in storiti, kar je potrebno, da bi bili ti interesi in cilji doseženi.
Občinska skupščina in njeni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni, da s predpisi in ukrepi, kijih izdajajo za uresničevanje družbenih planov, zagotovijo splošne pogoje za kar najbolj skladen in stabilen razvoj, da s temi pogoji kar najpopolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in razvojnimi cilji občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti, določenih v družbenih planih.
5. Sredstva občine
28.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja v občini usklajujejo delovni ljudje v republiki, občini in samoupravnih interesnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij zdmženega dela, delovnih ljudi in občanov in v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne te obveznosti do vseh oblik splošne in" skupne porabe.
29.	člen
Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunih družbenopolitičnih skupnosti.
30.	člen
V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih dajatev delovni ljudje samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini.
Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini se določa s proračunom občine.
31.	člen
Združevanje sredstev za splošne potrebe v občini temelji na skupni oceni potreb občine v skladu z njenimi nalogami, pristojnostmi in družbenimi plani
32.	člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organžacijah in skupnostih, društvih in samoupravnih interesnih skupnostih, sredstva s samoupravnim sporazumevanjem.
Vzporedno s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi.
33.	člen
Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki mora določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih.
Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje in občani, organizacije zdmženega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti
34.	člen
Dohodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v ^ razporeja občinska skupščina s proračunom. Razpored sred^ posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potRt^ predvidenimi dohodki občine.
35.	člen
Predlog proračuna določi izvršni svet Po opravljeni javnir, sprejme proračun občinska skupščina.
Ce občinska skupščina ni upoštevala predlogov in pripomb razprave, obvesti o svojih stališčih posamezne predlagatelje. Si občinske skupščine mora biti obrazloženo.
;
36.	člen
Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja obči proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program in potrebno utemeljitve o vrsti vsebini in obsegu nalog, opoj dela in drugih okoliščinah ki sp pomembne za določanje višine štev ter poročilo o načinu porabe teh sredstev.
37.	člen ;
Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in m ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne on upravljanja, se v skladu z zakonom lahko ustanovijo skladi.
38.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združem in krajevnih skupnosti lahko dajejo pobude za ustanovitev namei skladov in udeležbo lastnih sredstev.
4. Gospodarske in družbene dejavnosti
39.	člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremljam žira poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospod^ dejavnost, jih vzpodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje pn( vodnje in produktivnosti dela pri uvajanju sodobne tehnolog J boljše organizacije dela in ekonomičnosti poslovanja.
40.	člen
Občina vzpodbuja poslovno-tehnično sodelovanje, ekonom tehnično kooperacijo in integracije, skupna vlaganja in druge o združevanja dela in sredstev.
Občina sodeluje pri ustvaijanju pogojev za razvoj gospo dejavnosti v skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določenov benih planih.
41.	člen
Kadar je poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo spodarsko dejavnost, nenadomestljiv pogoj za življenje in delo o nov ali za delo drugih organizacij na določenem območju, se z kom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način um vanja posebnega družbenega interesa v teh organizacijah.
Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja ljavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumiinM benimi dogovori v organizacijah združenega dela v krajevnih shf nostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in s predpisi ožina ukrepi občinske skupščine.
42.	člen
Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah in proizvodih k nalnih gospodarskih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje inolia v skladu z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona, pa tudi okviru samoupravne interesne skupnosti določene komunalne d% nosti, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom oziroma z dH benim dogovorom in v kateri povezujejo svoja sredstva in do!o& namen uporabe teh sredstev ter uresničujejo druge skupne intet#
43.	člen
Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje# vanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi# zumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti % tavljajo in zdnržujejo sredstva za ta namen ter urejajo medseb razmerja, pravice in obveznosti.
Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanov# pri združevanju sredstev za te namen uresničujejo delovni !j^
URADNE OBJAvm-
243
innija 1974
.stojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v* samo-panjski skupnosti.
44.	člen
načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, spre-,istično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje Zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradil skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše t organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz i,!očajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za detovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi
ha posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne ite pomoči.
45.	člen
)%an%irano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb ročju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, M, socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejav-[ustanavljajo delovni ljudje in občani neposredno ali prek svojih travnih organizacij in skupnosti z delavci v organizacijah zdru-de!a, ki opravljajo te dejavnosti samoupravne interesne skup-
ignoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje in občani ujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno jo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi inte-ločajo politiko razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje javnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skup-rese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih, za katera se Ijajosamoupjavnc interesne skupnosti.
teh načelih sc ustanavljajo tudi samoupravne interesne skup-Morganeirano zadovoljevanje potreb na področju prometa in stnega, vodnega, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva področju iz drugih dejavnosti v materialni proizvodnji, ki so tjcnc trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov, rtenh pa delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga dajevanje dela in potreb in za vrednotenje delovnih uspehov.
46.	člen
erja med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi upravnimi organizacijami in skupnostmi v občini ter širšimi nopolitičnimi skupnostmi in njihovimi organi, urejajo delovni in njihove skupnosti s samoupravnimi sporazumi, družbenimi Mri, pogodbami, statuti in z drugimi samoupravnimi akti.
47.	člen
lovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in varstvo otrok ta namen določajo politiko razvoja otroškega varstva, zago-tjo materialna sredstva za delovanje in razvoj otroškega varstva, *ijo za usposabljanje strokovnih delavcev za delo na področju &cga varstva ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge M interese na področju družbenega varstva otrok.
48.	člen
plovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in izobraževanje M in za izobraževanje odraslih, jdoločajo politiko razvoja vzgoje ^braževanja, s sistemom štipendiranja in kreditiranja ter z dru-načini skrbijo za izenačevanje materialnih pogojev za uresniče-ptavice do izobraževanja in opravljajo druge zadeve in uresni-o druge skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v širši druž-*P°litični skupnosti.
Mina ustanavlja osnovne šole in vzgojno varstvene zavode ter : za njihovo delo.
—^	49. člen
^ovni ljudje in občani v občini razvijajo kulturno prosvetno *^nost, skrbijo za ustanavljanje in delovanje kulturno-prosvetnih Racij in dm štev, pospešujejo zlasti delovanja amaterske in tiste *no prowetne dejavnosti, ki zajema širši krog delovnih ljudi in skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih Riikov in spominskih obeležij ter opravljajo druge zadeve in kujejo druge skupne interese na področju kulture in prosvete, 0'se ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti.
50.	člen
Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesno kulturne dejavnosti, zlasti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela in v množičnih telesnokultumih organizacijah, zagotavljajo sredstva za delo teh organizacij ter za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in Uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture, kolikor se ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti.
51.	člen
Delovni ljudje in občani v občini pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo prebivalstva, predvsem pa mater, otrok in mladine.
Posebno skrb posvečajo preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavljajo ugodne higienske razmere za življenje in delo.
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov zdravstvenega varstva, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve v skladu s svojimi predpisi.
52.	člen
Delovni ljudje in oiičani pospešujejo razvoj veterinarske službe in skrbijo za zdravstveno varstvo živali, s tem pa tudi za zdravstveno varstvo ljudi.
Občina skrbi, da veterinarska služba na območju občine izvaja zdravstveno varstvo živali v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva živali.
53.	člen
Deiovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varnost delovnih ljudi in občanov, za organizirano nudenje raznih oblik pomoči delovnim ljudem in občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delovnih ljudi in občanov ter ustvarjajo pogoje za usposobitev za delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
Posebno pozornost posvečajo varstvu otrok, mater in družine vojaških, delovnih in drugih invalidov ter varstvu občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zagotavljajo v skladu s predpisi občinske skupščine najnujnejša sredstva za preživljanje.
54.	člen
Delovni ljudje in občani v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin.
V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva za družbeno pomoč borcem NOV in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, dajejo borcem NOV družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev.
5. Kadrovska politika
'	55. člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini.
Delovni ljudje in občani vodijo kadrovsko politikov skladu z načelom demokratične samoupravne kadrovske politike, uresničujoč naslednje družbene cilje:
-	kadrovska politika je sestavni del družbenega razvoja občine,
-	kadrovska politika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in obč anov,
-	temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenemu znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin,
-	delovna mesta sc zasedajo z ustrezno usposobljenimi kadri.
56.	člen
Za uresničitev družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti:
unija 1974 — St. 24________________________________________PRIMORSKE NOVICE
NOVICE_____________________________________ 7. junija 1974 — Št.
244
*URADNE OBJAVE*
St. 14 — 7. junh.
-	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe,
-	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov,
7* določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela,
-	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov,
-	določajo merila in pogoje za kadrovanje na odgovorna delovna mesta,
-	skrbijo, da so za zahtevne družbene in proizvodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralnopolitičnimi kvalitetami,
-	spremljajo uresničevanje kadrovske politike.
57.	člen
Za uspešnejše uresničevanje kadrovske politike delovni ljudje in občani sklepajo družbene dogovore, s katerimi samoupravno urejajo in usklajujejo družbeno-ekonomske in druge odnose pri izvajanju kadrovske politike.
!V. LJUDSKA OBRAMBA tN DRUŽBENA SAM0!AŠČ!TA
1.	Ljudska obramba
58.	člen
V	skladu s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in konceptom splošnega ljudskega odpora ter obrambnim načrtom SR Slovenije občina ureja in organizira obrambne priprave, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
V	ta namen določa obrambni načrt občine in v skladu z njim usmerja obrambne priprave prebivalstva, gospodarstva in družbenih dejavnosti in njihovo delo v vojnih razmerah, ustanavlja in vodi enote in službe teritorialne obrambe, usmerja obrambne priprave krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, organizira in vodi civilno zaščito ter opravlja druge naloge pomembne za ljudsko obrambo.
Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in.materialnih zmogljivosti in sredstev v oboroženi boj in vse druge oblike odpora žoper napadalca.
59.	člen
Občina ^uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni.
60.	člen
V	okviru svojih ptavic in dolžnosti na področju obrambnih priprav občina po svojih organih in organizacijah zlasti:
t- organizira obrambne priprave in določa obrambni načrt občine;
-	ustanavlja, opremlja in usposablja enote in službe teritorialne obrambe;
-	usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri izvajanju njihovih nalog v pripravah na splošni ljudski odpor; ,
-	usmeija priprave organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah in jih usklajuje z nalogami in obrambnim načrtom občine;
-	določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih organov v vojni;
-	usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v vojnih razmerah;
-	organizira, vodi in usposablja civilno zaščito, določa zaščitne
ukrepe in skrbi za njihovo izvajanje ter spodbuja samozaščito občanov;	/
-	organizira in izvaja pouk enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite ter pouk prebivalstva za obrambo in zaščito;
-	zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi;
-	organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja in skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov;
-	opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela na področju splošne ljudske obrambe;
Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe nosti in skrbi, da sc ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem o)
V	vojni občina vodi splošni ljudski odpor v skladu z n izvajanjem splošnega ljudskega odpora v republiki.
, 61. člen /
Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovi občina in o% združenega dela, so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije.
Najvišji štab enote teritorialne obrambe v občini vodi inz% delovanje vseh enot štabov in poveljstev enot teritorialne obt občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in bojnoprM nost.'
Najvišji štab in poveljstva enot teritorialpe obrambe v ^ miru in vojni izvršujejo snemice in stališča občinske skupgj vršnega sveta in sveta za ljudsko obrambo ter navodila Glavne% oziroma pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor.
62.	člen
Delovni ljudje in občani neposredno sodelujejo pri in obrambnih priprav v krajevnih skupnostih, organizacijah zdml dela in drugih temeljnih organizacijah in skupnostih, po svojih cijah pa tudi v občini, republiki in federaciji.
63.	člen
V	krajevni skupnosti se delovni ljudje in občani neposredn) nizirajo, pripravljajo in usposabljajo za ljudsko obrambo, za in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi ter za izvrševanje nalog, ki so določene z zakonom in statut! obrambnim načrtom in smernicami občine.
V	vojni krajevne skupnosti organizirajo in izvajajo splošni odpor in skrbijo ter zagotavljajo, da se v oborožen bo} in druge odpora vključijo vsi občani in vse materialne in druge zmogljivo
Vojno organeacijo in naloge v splošnem ljudskem odporu do) krajevne skupnosti v svojih statutih in Obrambnih načrtih.
64.	člen
Organizacije združenega dela, interesne in druge samoup organizacije in skupnosti izdelajo svoje obrambne načrte in ss priprave za delo in zaščito v vojnih razmerah v skladu z obran načrti, ukrepi in smernicami občine, republike in federacije. organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugodeja po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se delozao!) žene sile ter obrambo in zaščito vključijo vse njihove materi! druge zmogljivosti, napadalcu pa onemogoči njihova uporabnin riščanje.
65.	člen
Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo krajevne skupno organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti odbore za ljudsko obrambo. Imenujejo jih sveti krajevnih sk) oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in
66.	člen
Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, kat, Zveza mladine, Zveza borcev NOV, Zveza rezervnih v( starešin in druge družbenopolitične oziroma družbene organe!) vsakem okolju v občini skrbijo za uspešno in koordinirano de vseh družbenih dejavnikov v sistemu ljudske obrambe v skrbijo za politično propagandno dejavnost ter za nadaljnji)^ koncepcije ljudske obrambe in izvajajo priprave ^a svoje dc!ov! vojn L
Strokovna in dm ga društva v občini sodelujejo v pripri splošni ljudski odpor z vzgojo in poučevanjem svojih članov ind* delovnih ljudi za borbene in druge aktivnosti v obrambi, splošnem ljudskem odporu.
67.	člen
Civilna zaščita je del splošne ljudske; obrambe za varstvo in vanje prebivalstva in materialnih dobrin v m im in vojni. Ivo)! enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske sk"P% ustanovijo v občini, krajevni skupnosti in organizacijah zdru%* dela, lahko pa se ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih drugih objektih.
Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru inv^ ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine predvojnimi"^ ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
junija 1974
URADNE OBJAVE«
245
68.	člen
-jn3 sodeluje s sosednjimi občinami pri izvajanju obrambnih in ukrepov za zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin, ki
^gapomena.
namen lahko občma z drugimi občinami združuje sredstva, !lja skupne organe, organizacije in službe.
69.	člen
iška skupščina ima svet za ljudsko obrambo, katerega sestavo ajnosti gg določi v skladu z zakonom.
70.	člen
vojno odloča o vprašanjih občinske skupščine, če se ta ne -stati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in losti se določi v skladu z zakonom.
,dstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v itev občinski skupščini brž, ko se ta lahko sestane.
2.	Družbena samozaščita
71.	člen
inska skupščina in njeni organi v okviru svojih pravic in dolž-Mgotavljajo pogoje za razvoj in uveljavljanje organizirane ter ;ovite družbene samozaščite vrednot, ki so skupnega pomena za K ljudi in občane, njihove samoupravne organizacije in skup-
72.	člen
dsebojni odnosi delovnih ljudi in občanov, pravice in dolžnosti hih organov in krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela gih samoupravnih organizacij in skupnosti v zvezi z družbeno tKito v občini se določajo s predpisi občinske skupščine v iz ustavo in zakonom.
73.	člen
nižbena samozaščita obsega ukrepe, ki jih v skladu z ustavo in i sprejemajo in izvajajo delovni ljudje in občani, krajevne skupiti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije upnosti ter občinska skupščina zaradi popolnejše zaščite ustav-sistema, družbenega in osebnega preoženja, samoupravnih pravic mih ljudi in občanov, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih ho priznanih vrednot.
74.	člen
dovni ljudje in občani, temeljne organizacije združenega dela, Evne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, benopolitične organizacije, samoupravni organi in drugi organi dolžni vsak v okviru svojih pravic in dolžnosti v uresničevanju bene samozaščite:
razvijati zavest o varovanju temeljnih vrednot družbenega siste-
razvijati socialistične odnose, norme in oblike ravnanja pri djanju funkcij in izvrševanju poverjenih nalog pri upravljanju, !čenju in razpolaganju z družbenim premoženjem, varovati samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov, organizirati in razvijati civilno zaščito in druge oblike varovanja mja in zdravja delovnih ljudi in občanov in zavarovanja družbene line,	^
varovati javni red v občini, varovati splošno in prometno var-* delovnih ljudi in občanov in razvijati splošno in prometno tno kulturo,
B seznanjati z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delo-
preprečevati in pravočasno odkrivati kazniva dejanja, nevestno vanje in izvrševanje funkcij in nalog ter druge oblike družbeno jivih pojavov,
organizirati organe samoupravne delavske kontrole, nuditi pomoč samoupravnim in drugim organom, zlasti orga-pristojnim za odkrivanje in pregon storilcev kaznivih in drugih tno škodljivih dejanj.
75.	člen
uresničevanje nalog družbene samozaščite imajo delovni ljudje -ani v krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela in v dru-moupravnih organizacijah in skupnostih pravico in dolžnost, da dsebojno povezujejo, da se povezujejo z državnimi organi, kate-'iovanjc je povezano z uresničevanjem nalog družbene samo-c in da solidarno z usklajeno aktivnostjo zagotavljajo učinkovit
'družbene samozaščite.
76.	člen
V občini deluje svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki obravnava in proučuje ccstno-prometno problematiko na področju varnosti cestnega prometa, usncija in skrbi za vzgojo in izobraževanje v cestnem prometu, ugnerà in usklajuje preventivno dejavnost organov in organizacij in predlaga ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.
,	77. člen
Pravice in dolžnosti v zvezi z družbeno samozaščito sc določajo v splošnih aktih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi akti.
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne s svojimi splošnimi akti predvideti vsebino in način organiziranja in izvajanja družbene samozaščite, zlasti pa: zaščito človeka in premoženja, zaščito svobodnega družbenega dela, ukrepe za primer požara in elementarnih nezgod, zaščito pred sovražno aktivnostjo, hranjenje dokumentov in tajnih podatkov, vire sredstev in financiranje družbene samozaščite, pravice in dolžnosti delavcev v organizacijah združenega dela, organov upravljanja, vodilnih delavcev in strokovnih služb, kakor tudi splošno odgovornost za priprave in izvajanje ukrepov družbene samozaščite.
7^. člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ustanovijo posebne organe delavske kontrole, ki nadzorujejo izvrševanje splošnih aktov samoupravljanja, uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, izvajanje sklepov organov samoupravljanja, uporabo sredstev, poslovanje ter finančno in materialno stanje organizacije združenega delar.
Način ustanovitve organa delavske kontrole, njegove pravice in dolžnosti do organov upravljanja in samoupravljanja se urejajo s samoupravnimi sporazumi, statuti in drugimi splošnimi akti.
V. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAV!C V 0BČ!N!
J.	Obtike družbenega samoupravtjanja
79.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene zadeve z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, po delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih skupnosti in organizacij, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini in njenih organih.
80.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese:
-	na zborih delovnih ljudi, z referendumom in v javnih razpravah,
-	po delegatih v organili upravljanja in na drug način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti,
-	po delegatih v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v organih upravljanja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
-	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
-	prek raznih združenj organizacij združenega dela,
-	prek sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij,
-	v drugih oblikah na način določen z ustavo in s tem statutom.
81.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese:
-	na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom in v javnih razpravah,
-	v organih upravljanja krajevne skupnosti in na drug način, določen s statutom krajevne skupnosti,
ta
;
. junija 1974 — St. 24_______________________________________PRIMORSKE NOVICE
NOVICE	7. junija 1974 — St. 24
(O
246	*URADNE
\ ..
-	po delegatih v občinski skupščini, širših družbenopolitičnih skupnostih, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v organih upravljanja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena,
-	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarja-njem,
-	v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev,
-	na zborih stanovalcev inv hišnih svetih,
-	v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacijah in društvih,
-	v drugih oblikah, na način določen z ustavo in s tem statutom.
r ^	*
82.	člen
Delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samo upravne pravice:
-	v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti,
-	s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,
-	s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, kijih določa statut,
-	prek drugih oblik, v skladu z ustavo in s tem statutom.
Zbor! detovnih !{ud! in občanov
83.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani na svojih zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah:
-	obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za te organizacije in skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj,
-	obravnavajo poročila in predloge svojih organov upravljanja,
-	obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegato^ v občin-skf skupščini in skupščinah Širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo oziroma dajejo mnenja in predloge,
-	predlagajo občinski skupščini in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njene pristojnosti,
-	predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam zdru-ženega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim,
-	opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena,
-	samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti.
Zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo poleg zadev, navedenih v prejšnjem odstavku še o:
-	ustanovitvi krajevne skupnosti ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo,
-	volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti.
84.	člen
Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, zakatera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo.
85.	člen
Statuti organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti oziroma statuti krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov.
Referendum
86.	člen
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referen-
OBJAVE*
Št. T4 — 7. junii
dumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo pomen j lovne ljudi in občane v teh organizacijah in skupnostih.
S statutom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti] upravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organJ skupnosti se določijo vprašanja, o katerih se v teh organ iz: skupnostih obvezno odloča z referendumom ter organe in p( za izvedbo referenduma.
87.	člen
Občinska skupščina obvezno razpiše referendum za uvedbi prispevka in v drugih z zakonom določenih primerih. Referet lahko razpiše tudi kadar tako sklene občinska skupščina, da lovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali akta, da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt ali da nepi odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen, sprejeta na referendumu je obvezna.
.	88. člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar gazi čeno vprašanje zahteva večina zborov delovnih ljudi in obči organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samotH interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ii nostih. ,
89.	člen
Pobudo za razpis referenduma v občini lahko dajo:
organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, sam( interesne skupnosti v občini, družbenopolitična organizacije, in združenja delovnih ljudi in občanov.
Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spat šanje, z& katerega je podana pobuda za razpis referenduma, roku 60 dni obravnavati pobudo, se o njej odločiti ter o sklepu obvestiti pobudnika.
90.	člen ^
Referendum v občini vodi komisija za izvedbo referendum] imenuje občinska skupščina.
91.	člen
Glede drugih vprašanj v zvezi z referendumom se uporabij: ločbe zakona o referendumu.
Javne razprave
92.	člen
Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih pomembnih tični, gospodarski, družbeni, kulturni ali socialni razvoj se zag^ neposredna in aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov tert čevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav, h jema odločitev o vprašanjih, ki imajo skupen ali splošen pomen.
93.	člen	,
V javni razpravi sodelujejo: organizacije združenega dela innj
združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupf družbcnopQlitične organizacije in društva, občinska skupšči njeni organi, kakor tudi druge zainteresirane samoupravne org cije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki.
94.	člen
Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno r o^iutke:
-	sprememb in dopolnitev statuta občine,
-	družbenih planov in proračuna občine,
-	predpisov, ki nalagajo delovnim ljudem in občanom nov roma izredne materialne obveznosti,
-	razpisa občinskega posojila,
-	osnutke drugih predpisov oziroma aktov, za katere tod zakon.
95.	člen
Vprašanja, ki so predmet javne razprave se obravnavajo: nazh delovnih ljudi in občanov, v organih upravljanja, v delegacij konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in rabnikov komunalnih in drugih storitev, v družbenopolitičnih ot zacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine, v zdni njih organizacij združenega dela ter na druge načine, predvidet statuti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoup nih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in nosti.
"URADNE OBJAvra*
7.
1974
96.	člen
j, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v ravoje dolžan:
Lk akta ali gradiva javno objaviti oziroma zagotoviti, da se judjein občani z njimi pravočasno seznanijo,
^ og obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in dmge
, za njegov sprejem
oločiti primeren rok za javno razpravo, otoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave, otoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov, ktbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne pti.
ab {prejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz prave in se o njih opredeliti,
[naprimeren način obvestiti udeležence javne razprave o stanjih je zavzel o predlogih iz razprave.	-,
97.	člen
pomembnimi odločitvami se lahko izvede tudi anketa ali na [način ugotavlja javno mnenje. O izvedbi ankete ali druge oblike tajanja javnega mnenja sprejme občinska skupščina poseben Kkaterim opredeli namen in način ter druga vprašanja v zvezi z ,ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja.
[tružbeni dogovori in samoupravni sporazumi
98.	člen
ttvci in drugi deiovni ljudje s samoupravnim sporazumom in mim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, tjujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena.
99.	člen
samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organi-!h združenega dc!a in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, sadnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organiza-in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, zdru-Modeio in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z zdru-njem dela in sredstev; ustanavljajo delovne in druge organizacije :nega dcla^ banke, poslovne in druge skupnosti; določajo osno-mehla za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti :repe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skup-t pome na.
'pravni g)orazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma "ipooMaščeni organi, loupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih Mc delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim "ja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma )sti.
100.	člen
indikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samotnih porazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnave že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim (jo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, A določa ustava.
postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim sc ^jo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in Ma za razporejanje dohodka in deiitev sredstev za osebne do-"B* sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organizacija, ki jo ^statut sindikata. Ce sindikalna organizacija ne podpiše samo-Rvnega g)orazuma, ima organizacija združenega dela pravico tak 'Spravni {porazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko ** por pred sodiščem združenega dela.
101.	člen
'nčacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in **ost. ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organi-* združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti njene pravice in interesi, ki temeljijo na zakonu lahko '^postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma.
247
102.	člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena.
V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi.
103.	člen
Občinska skupščina spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje.
104.	člen
Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki ga sklenejo ali k njemu pristopijo.
Pri sklepanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora so udeleženci enakopravni.
3.	Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene iastnine
105.	člen
Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v občini uresničujejo: občinska skupščina in njej odgovorni organi, družbeni pravobranilec samoupravljanja, občinsko sodišče, samoupravni sodni organi, javni tožilec, postaja milice, sodnik za prekrške, javni pravobranilec.
106.	člen
Ce nastanejo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali, če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in v postopku, kot to določa zakon pravico:
-	razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije Združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ,
-	razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
-	imenovati začasne organe z zakonsko določenimi pravicami in dolžnostmi,
-	začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja ter uveljaviti druge z zakonom določene ukrepe,
-	zadržati izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena
lastnina.
107.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja' kot samostojni organ občine, ukrepa in vlaga,pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, pred ustavnim sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodnimi organi postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in dmžbena lastnina, razglasijo za nične.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih' pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov.
Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje njegove funkcije.
108.	člen
Občinsko sodišče kot državni organ in samoupravna sodišča, varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih
-J
7. junija 1974 — Št. 24
NOVICE ____________________________,_____________7. junija 1974 — St. 24
248
*URADNE OBJAVE*.
ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost.
109.člen
Občinsko sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomdmbni za uresničevanje njegovih funkcij in daje občinski skupščini in drugim državnim organom in samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
/ Občinsko sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov ter o problemih svojega dela.
Sodnike občinskega sodišča in občane, ki sodelujejo pri sojenju, voli in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji inv postopku, kije določen z zakonom.
' llO.člen
Samoupravna sodišča se ustanav(jajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in kot druga samoupravna sodišča.	,
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom.
Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom, pristojnost, sestavo in organizacijo tega organa ter postopek pred sodiščem.
111.	člen
Občinsko javno tožilstvo spremlja in proučuje družbena razmeqa in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini, organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale.
Občinsko javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov in splošnih aktov ter o svojem delu.
112.	člen
Postaja milice v občini varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda, vzdižuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice elementarnih in drugih hudih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prel&šku in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in drugi predpisi.
113.	člen
Sodnik za prekrške je samostojen organ občine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
Sodnik za prekrške spremlja in preučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o vprašanjih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
114.	člen
Javno pravobranilstvo je samostojen organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjske pravice in koristi občine ter premoženjske pravice in koristi družbene skupnosti.
O svojih zapažanjih, kot tudi o drugih vprašanjih v zvezi s svojim delom, obvešča javno pravobranilstvo občinsko skupščino, kiji lahko daje tudi ustrezne predloge.
O pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine, obvešča javno pravobranilstvo tudi druge državne organe in organizacije in jim po potrebi daje pravno pomoč.
V). DRUiBEMOPOUHčME ORGAMtZACUE
115.	člen
Delovni ljudje v občini se za uresničevanje svojih dolgoročnih in kratkoročnih socialističnih ciljev in interesov svobodno politično združujejo in organizirajo v družbenopolitične organizacije tako, da izražajo in zastopajo svoje poglede in stališča o politiki in razvoju občine ter širših družbenopolitičnih skupnosti.
Št. 14 — 7. juniiJ
Družbenopolitične organizacije, kot sestavni del drui^ tičnega sistema imajo posebno vlogo pri podružabljanju ^ oblasti in razvoju samoupravnih odnosov v občini.
116.	člen
Zveza komunistov kot organizirana vodilna in idejno polity delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in; politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju nih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične, bene in demokratične zavesti in za varstvo in za nadaljnji socialistične revolucije.
Na tej podlagi je Zveza komunistov idejno usmeqevalni novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh < nih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je takobM dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih of in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu.
117.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva občine je kot prostovo! demokratična in enotna fronta delovnih ljudi in občanov ter njih organiziranih socialističnih sil, z Zvezo komunistov na čelu, naj osnova njihove družbenopolitične aktivnosti v socialističnem upravnem sistemu občine.
V Socialistični zvezi delovnega ljudstva delovni ljudje, zdru&i družbenopolitične organizacije in vse organizirane,socialist^ na čelu z Zvezo komunistov, s svojo aktivnostjo uresničujejo tično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju dnd nega razvoja občine na temeljih oblasfi in samoupravljanja delay; jazreda in vseh delovnih ljudi, v ta namen:
-	obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobud! vseh področjih družbenega življenja v občini, usklajujejo mnenji vzemajo politična stališča glede reševanja teh vprašanj, usneq] družbenega razvoja, uveljavljanja arojih pravic in interesov, urea vanja enakopravnosti pripadnikov narodov in narodnosti, Id območju občine in razvoja socialističnih samoupravnih demo) tič nih odnosov;
-	določajo program politične aktivnosti in družbena metih volitve delegacij in delegatov v temeljnih organizacijah zdtuiqi dela, krajevnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;^ tavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za čl delegacij v samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegata skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi kandidatov opravljanje samoupravnih, javnih in drugih diužbenih funkcij v dn benopolitičnih skupnostih; spremljajo in dajejo predloge za mpcb delovanje delegatskega sistema;
-	obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzge kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov;
-	spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja, samoupt nih organizacij in skupnosti ter nosilcev samoupravnih, javnih in (M gih družbenih funkcij, izražajo svoja mnenja in ocene, nadz njihovo delo in izražajo kritiko, posebno glede zagotavljanja jM dela in odgovornosti pri delu;
-	ustvaijajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine inej organizacij v družbenem in političnem življenju občine;
-	zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in vplivajo naures nje vloge sredstev obveščanja;
-	se borijo za medsebojne humane odnose med ljudmi, za M janje socialistične, demokratične in patriotične zavesti terpnvij* cialističnega načina življenja, kot tudi za odpravo pojavov, kiovin razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih od#x v občini ali jim na drug način škodujejo.
118.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela na območju obČinc,n stovoljno organizirani v sindikat kot najširšo organizacijo delava razreda, se borijo:
za tak položaj delavskega razreda, kot ga določa ustavama"***! čevanje socialističnih samoupravnih odnosov in odločilno vlogoj^ lavcev pri upravljanju družbene reprodukcije; za uresničevanj^' resov in samoupravnih in drugih pravic delavcev na vseh dela in življenja; za zagotavljanje enakopravnosti delavcev pd zt
vanju dela in sredstev, pridobivanju in delitvi dohodka in p"
Čanju skupnih meril za delitev po rezultatih dela; za samoup*
^7 junija 1974
,„jc in združevanje različnih področij družbenega dela; za proizvajalnih sil družbe in večjo produktivnost dela; za pvtiouskiajevanjc posamičnih, skupnih in splošnih družbenih -xavigo izobrazbo in usposabljanje delavcev za opravljanje hpnvnih in drugih družbenih funkcij; za demokratično predla-jEaididatov za delegate v organe upravljanja organizacij združena ter dingih samoupravnih organizacij in skupnosti in kandira delegacije teh organizacij in skupnosti ter delegate v skup-ttnižbenopolitičnih skupnosti; za najširšo udeležbo delavcev pri Hnju funkcij oblasti in pri opravljanju drugih družbenih zadev; Sevanje interesov delavskega razreda v kadrovski politiki; za M pravic delegatov; za zagotavljanje socialne varnosti in razvoj njskega standarda delavcev, kot tudi za razvijanje in krepitev tniosti in za večjo razredno zavest in odgovornost samo-
rijavtev.
119.	'člen
organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organi udeležencev NOB, delovni ljudje in občani v skladu s programe komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva raz-tradicije NOB in jih prenašajo na mlade generacije, prizadevajo napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev ena-osti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medili humanih odnosov in solidarnosti. Zavzemajo se za urejanje stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev in njihovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge skup-diužbcnopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti za je vprašanj s tega področja.
120.	člen
delovni ljudje in občani, organizirani v Zvezi mladine, se jejo v družbenopolitično življenje v občini, organizacijah nega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, pravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, obrav-vprašanja, ki zadevajo položaj mladine, usklajujejo mnenja in pobude in predloge o vprašanjih, na katera so mladi še posebej lesirani.
1 21. člen
Kani in delovni ljudje se združujejo tudi v drugih družbenih čzcijah, združenjih in društvih, glede na svoje interese in pote, delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze in lek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini.
VH. KRAJEVNA SKUPNOST
/	122. člen
klevni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali v več povezanih h imajo pravico in dolžnost, da se za uresničevanje določenih nih interesov in potreb ter opravljanje nalog samoupravno orga-jo v krajevno skupnost.
uresničevanje svojih skupnih interesov in potreb ter opravljanje se delovni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, s Spravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z orgazmi združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, Rjevnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami ^hipnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelo-pri zadovoljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog, f krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, &ni v družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah ter ^ v katerih uresničujejo posamične in skupne interese.
)cbvni ljudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelu-Pti opravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skup-r&pomenav občini in širših družbenopolitičnih skupnostih.
p. .	123. člen
r krajevni skupnosti delovni ljudje in občani odločajo ouresni-"ju wojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidar-.^dovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih: med-^i odnosi v naselju, urejanje naselij in drugega prostora ter prebi-upravljanje stanovanj, otroško varstvo in socialno skrbstvo, ^stveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, prosveta in kultura, jav-obeščanje, telesna kultura ter rekreacija, komunalne in druge ^Bosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb
nikov, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita, varstvo človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnini ter druga področja skupnega življenja in dela; in prejemajo programe in plane razvoja te skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog.
124.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih, v krajevnih oiganizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnosti potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih cetili, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih, izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov pa povetjajo organom in deiovnim telesom krajevne skupnosti.
125.	člen
Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, za več naselij ali zaselkov, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov.
Delovni ljudje in občani posameznega naselja, več naselij ali zaselkov ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugo krajevno skupnostjo ali del priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, prejetih stališč in dogovora v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva.
126.	člen
Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti alipriključi-tev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo:
-	krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva,
-	50 delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti, oziroma 5% delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga združitev ali priključitev.
Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri sc namerava priključiti del območja druge krajevne 'skupnosti.
Krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, uvesti na teh območjih javno razpravo.
127.	člen
O ustanovitvi ali združitvi krajevnih skupnosti odločajo zbori delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov veljavno sklepajo o ustanovitvi ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo, če je na njih navzočih vsaj 10 % delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti oziroma na območju, za katero je zbor sklican.
Sklep o ustanovitvi ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo sprejmejo zbori z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov, (e o statusnih spremembah krajevne skupnosti sklepa več zborov delovnih ljudi in občanov, morajo vsi zbori sprejeti sklep v enakem besedilu.
128.	člen
Zbor delovnih ljudi in občanov, ki sklepa o ustanovitvi krajevne skupnosti, skliče predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva.
129.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
130.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
. junija 1974 — St. 24_______________________________________PRIMORSKE NOVICE
NOVICE_______________________________________ 7. junija 1974 — St. 24
250
*URADNE OBJAVE*
8


St. 14 — 7. juM

Po zaključku javne razprave izvršni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta.
Statut sprejmejo delovni ljudje in občani na arojih zborih z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov.
Zbor veljavno sklepa, če je navzočih vsaj 10 % delovnih ljudi in občanov z območja, za katero je zbor sklican.
131.	člen
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:
-	pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja;
-	območje, organizacijo in organe krajevne skupnosti;
-	naloge in način dela organov krajevne skupnosti;
-	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
-	način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti;
-	oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja;
-	način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja,
-	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti;
-	vprašanja, o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu;
-	druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
132.	člen
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispevkom in delom ali pridobijo na drug način;
-	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
-	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
-	z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, kijih občina odstopi krajevni skupnosti za ure^ ničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skup nosti'in obč ine,
-	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
-	s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in drugih družbenih organčacij ter društev v krajevni skupnosti,
-	in z drugimi sredstvi.
.	133. člen
Občinska skupščina vsako leto določi višino sredstev od dohódka od dakov, taks in drugih davščin, ki jih odstopa krajevnim skupnostim %a uresničevanje njihovih nalog in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti.
Občinska skupščina zagotavlja iz proračuna tudi dopolnilna sredstva tistim krajevnim skupnostim, v katerih del dohodka temeljnih organizacij združenega dela, samoprispevek, sredstva, ki jih odstopa občina po prvem odstavku tega člena in drugi dohodki ne zadostujejo za financiranje njihovih nalog, določenih v delovnih programih.
134.	člen
Krajevne skupnosti s samoupravnim sporazumom določijo merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti pri sredstvih, kijih občina zagotavlja iz proračuna, pri tem pa upoštevajo potrebe manj razvitih območij v občini.
V)H. SKUPSčtNSKi S!STEM
135.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin
družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter političnih organizacijah svoje delegacije.
136.	člen
V	temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o delegacije:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena temeljnih organizacij združenega dela;
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtni in v p dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastnin vico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva, organizirane v skupnosti in druge z zakonom d oblike združevanja;
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov nopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih sku ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kain, aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom;
4.	delovni ljudje in obč ani v krajevnih skupnostih.
Pri oblikovanju delegacij v organizacijah združenega dela m}
dročju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih pogoji in na način, ki jih določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v temeljne organizacije združenega dela, ki nima sedeža na oh občine.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skup z majhnim številom delovnih ljudi opravljajo funkcijo delegacij delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma: gimi sklepi
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbeno] nih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, Id niso nizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivnev osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, lahko kujejo skupno delegacijo v skladu z zakonom oziroma od občinske skupščine.
137.	člen
Ce se med mandatno dobo občinske skupščine ustanovi non meljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena o nizacija v opravljanje funkcij občinske skupščine v skladu z Ml nom.
138.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno# čajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov, sest! svoje delegacije kakor tudi način izvolitve in odpoklica delegacije.
139.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference deka organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizsi skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skl ščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občane teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, dajezagotonjtf ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega delaozi!^
posameznih območij.	(
^	140.č!en'
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v ščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupt organcacij in skupnosti in temeljnimi stališči delegacij oziroma' benopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v slu! skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vende samostojni pri opredeljevanju in glasovanju.
141. člen
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obve** delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ozm* družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim j^ vorenzawoje delo.
Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in s**
Z^
upravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnostim^*
vomosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje hovo delo.

Št. 14 — 7. junija 1974
URADNE OBJAVE*
142.člen
Vsak detegat ima ptavic. dajati zboru, katerega iian je, predioge
r^.kw m drugA aktw m sprožiti vsak. vprašaje z deij^a p^
dročja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij.
Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, tem stautu, zakonih in po drugih predpisih.
143.	člen
Detegat ima na zasedanjih zbora pravic, prediagatizb.ru, katerega čtan je, naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na deio izvršnega sveta na izvrševanje zakonov in drugih predpisov aii na deio upravnih organov.
Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti.
144.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini.
145.	člen
Delegat v skupščini u^iva imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, kateregačlan je; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let. V takem primeru mora državni organ, kije delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Če zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu.
' Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča z občinsko skupščino, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena.
!X. OBMNSKA SKUPSČtNA
Potožaj in pristojnosti
146.	člen
Skupščina občine Dirsko Bistrica je organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, kijih ima občina po tem statutu, ustavi SR Slovenije in zakonih.
147.	člen
^ okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in 5aniv občini, občinskaskupščina:
Joloča politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni voj občihe; sprejema družbeni načrt, proračun, predpise in druge ošne akte: obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organise združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupiti in usklajujejo njihove odnose in interese; daje pobudo za skle-rje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje: razpravlja o vprašati s področja ljudske obrambe, varnosti in družbene sarhozašč ite; ršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo uprav organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila ter način ime-'anja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov, bi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugi sp osni ov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, ršuje politično kontrolo nad delom izvršnega sveta m Mvr^h"in anov ter skupščini odgovornih nosilcev samouprav , igih dtužbenih funkcij in jim daje smernice za deio.
148.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih.
Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom.
2. Sestava !n votitve
149.	člen
V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah.
150.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi ali z interesi v občini, ki jim glede na merila določena s tem statutom ne pripada delegatsko mesto, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine.
151.	člen
Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela sestavlja 29 delegatov, od tega:
-	22 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja gospodarstva,
-	2 delegeta delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
-	1 delegat delovnih ljudi, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
-	1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetno-kultume dejavnosti,
-	1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno-zdravstvene dejavnosti,
-	1 delegat delovnih ljudi delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela,
-	1 delegat aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFR Jugoslavije.
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 25 delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti.
Družbenopolitični zbor sestavlja 21 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. .
Natančnejša merila o določitvi delegatskih mest in oblikovanju konferenc delegacij oziroma skupnih delegacij določa poseben odlok.
151 člen
O določenih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na območju občine.
3.	Pristojnosti in deio zborov
.	153. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,

252
*URADNE OBJAVE«
St. 14 — 7. junija 1974

/
odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
154.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
-	sprejemajo spremembe statuta občine,
-	sprejemajo poslovnik občinske skupščine,
-	sprejemajo družbeni plan občine in načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini,
-	sprejemajo odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni zato pristojen posamezni zbor oziroma zbora,
-	odločajo o razpisu referenduma v občini,
-	določajo temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila,
-	opravljajo družbeno nadzorstvo nad zakonitostjo,
-	odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali drugega združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese,
-	obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske obrambe in pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike,
-	volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine,
-	volijo in razrešujejo predsednika in člane izvršnega s^eta,
-	imenujejo in razrešujejo predstojnike, ki vodijo upravne organe,
-	volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug predpis,
-	opravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi,
-	opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni zbori oziroma zbora.
155.	člen
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno:
-	sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine,
-	odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini,
-	odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združenja sredstev v občini,
-	odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela,
-	določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev.
-	dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega interesa,
-	odločata o vprašanjih s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjskih razmerij, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in drugih področij,
-	obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delovnih ljudi in občanov s področja financiranja družbenopolitične skupnosti, prostorskega planiranja in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti ter o tem zavzemata stališča, dajeta mnenja in predloge oziroma o teh zadevah odločata, razen če o posamezni zadevi ne odloča posamezni zbor,
-	odločata o ukrepih z? varstvo človeka in okolja,
-	odločata o zdmževanju sredstev z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organizacij in služb.
Zbora opravljata enakopravno tudi druge zadeve, če je tako določeno z ustavo, tem statutom ali zakonom.
156.	člen
Zbor združenega dela samostojno:
- sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni plan in delitev dohodka,
-	obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah
združenega dela, samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge in priporočila ter spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov,
-	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi v združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih,
-	usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih,
-	obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga vzpodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
-	zadTži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
-	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
157.	člen
%bor krajevne skupnosti samostojno:
-	sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skup-
- nostih,
-	sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti,
-	obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter preučuje, usmerja in vzpodbuja delo krajevnih skupnosti,
-	obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in, ki sc nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema'stališče, daje mnenja in predloge,
-	obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine ter o njih odloča,
-	vzpodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja,
-	obravnava delovanje oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik,
-	obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih,
-	zadrži izvršitev splošnega akta krajevne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, daje akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za ooeno ustavnosti in zakonitosti tega akta,
-	opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora.
158.	člen
Družbenopolitični zbor premija politično stanje in razvoj v občini, skrbi da se na vseh področjih gospodarstva in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge drugim a zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih into-resnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja usmerjanja delitve dohodka in delitve osebnih dohodkov, temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih ter splošne pogoje javnega obveščanja.
Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti odloka ali drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora.
(e pristojni zbor ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejme besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s sta-
Št. 14 — 7. junija 1974
253
[iščem družbenopolitičnega zbora, je dolžan neusklajeno vprašanje ponovno preučiti in o njem odločiti.
159.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
160.	člen .
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine, na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva, enakopravno z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti sprejema odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vprašanja s teh področij.
161.	člen
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim mteresnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
162.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora.
163.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega wcta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja.
Vsak zbor lahko v okviru delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov.
^	164. člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno.
165. člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru.
Zbor veljavno sprejme odlok, splošni akt ali drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s tem statutom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno.
4.	Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov
166. člen
Občinska skupščina ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov v zborih skupščjne, po prej opravljenem kandidacijskem postopku, na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, s tajnim glasovanjem.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh de e- *
gatov v skupščini.	. .
Predsednika in podpredsednika sc voli za 4 leta in ne more a l l
wč kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo.
167. člen	\
tedsednik občinske skupščine:
-	predstavlja občinsko skupščino,
-	sklicuje invodi skupne seje zborov,
-	skrbt, da s. dela p. skupščinskem poslovniku, skupaj spjedsed-iki zborov razlaga določbe poslovnika občinske skup me gl tojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprema sa j ^ugih, s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih,
o skupnega pomena za deb zborov.
-	podpiaijc predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina, razen priporočil, stališč in predlogov, ki jih sprejema posamezen zbor,
-	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi.
Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik.
168.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov zbora na predlog najmanj petih delegatov tega zbora po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje priporočila, stališča in predloge zbora in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom zbora in z drugim i predpisi.
Če je predsednik zbora zadržan, ga nadomestuje delegat, ki ga določi zbor.
169.	člen
Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v občinski skupščini določene lunkcije, sc ureja s poslovnikom občinske skupščine.
5.	Statna in občasna deiovna teiesa občinske skupščine
170.	člen
Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine.
171.	člen
Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije:
-	komisijo za družbeno nadzorstvo,
-	komisijo za prošnje in pritožbe,
-	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
-	komisijo za odlikovanja,
-	komisijoza samoupravne akte,
-	komisijo za verska vprašanja.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
172.	člen
Sestavo, naloge in način dela komisij določi občinska skupščina z odlokom.
S sklepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo.
Komisije in druga delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov imajo 5 do 15 členov.
Predsednika in večino članov komisij in drugih delovnih teles imenuje občinska skupščina oziroma njen zbor izmed delegatov, druge člane pa delegirajo družbenopolitične in druge organizacije v občini.
173.	člen
Občinska skupščina ima sekretarja skupščine ter strokovne, posvetovalne in podobne službe, ki so potrebne za opravljanje zadev v zvezi z delom skupščine.
X. ÌZVRSM SVET
174.	člen
Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov terza usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
Izvršni svet opravlja svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in tega statuta.
,	, .	,	175. člen
Izvršni svet:
-	skrbi za izvajanje politike občinske skupščine,
-	skrbi, da se izvršujejo zakoni, družbeni plan, proračun, odloki in ugi akti občinske skupščine,
254
URADNE OBJAVE«
St. 14 — 7. junija 1974
-	predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine,
-	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, kijih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji,
-	predlaga družbeni plan občine,
-	predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna,
-	izvršuje proračun občine,
-	določi odredbodajalca za izvrševanje proračuna,
-	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine,
-	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in posameznih zborov,
-	usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine,
-	nadzoruje delo občinskih upravnih organov,
-	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu in tem statutu,
-	odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi,
-	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo,
-	ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti,
-	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov,
-	opravlja drngc zadeve, določene z ustavo, zakonom in tem statutom.
f76. člen
Izvršni wet ima predsednika in 10 članov.
Člane izvršnega sveta sestavljajo predstojniki temeljnih občinskih upravnih organov in določeno število drugih članov.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnike temeljnih občinskih upravnih organov.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
177.	*Člen
Predsednik izvršnega weta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih.
Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledice odstop celotnega sveta.
Ce izvršni wet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega wcta.
178.	člen
Izvršni wet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni wet odloča z večino glasov vseh članov weta.
179.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja wet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov weta ter podpisuje akte, kijih izdaja wet.
Predsednika v primeru odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča
podpredsednik.	,
^ ^	180. člen
Izvršni wet obvešča zbore občinske skupščine o splošnem stanju glede izvajanja pohtike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o wojem delu.
Izvršni wet mora občinski skupščini in posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine.
181.	člen
Člani izvršnega wcta sc udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom pred-
pisov in mnenje o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega wcta in občinskih upravnih organov.
182.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni wet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, dà mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati.
183.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti weta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov, za katerih predlaganje je pristojen wet in predpisov, ki jih sam izdaja ter predlagati wetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov.
184.	člen
Ce izvršni wet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje wojc funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice izvršnemu wetu mora občinska skupščina obravnavati. .
Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu wetu, je ta dolžan odstopiti.
185.	člen
Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v wojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega weta.
186.	člen
Člani izvršnega weta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
O imuniteti članov izvršnega weta odloča wet.
XL OBčtMSK! UPRAVN! ORGAN!
187.	člen
Občinski upravni organi v okviru wojih pristojnosti in pooblastil:
-	izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega weta ter skupščin širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajajo določeno politiko,
-	odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte,
-	opremljajo stanje in razvoj na določenem področju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izdajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij,
-	pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru wojih pristojnosti in za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega weta in drugih organov in teles skupščine,
-	opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov.
188.	člen
Občinski upravni organi so samostojni v okviru wojih pooblastil in za woje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu wetu.
Upravni organi so pri wojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
189.	člen
Upravni organi s w.jmi delom zag.tavijaj. na področjih, ki spadaj. v nj,h.v. pnst.jn.st, na katerih s. neposredno odgovom/za evrsevanje predp.sov, ucnkovit. uresničevanje pravic in interesov detovnih ijudi, organizacij združenega deia in drugih organizacij in skupnost, ter redno seznanjajo skupščin, in izvršni svet o stanjj na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predioge za uspešnejše in učinkovitejše deiovanje občinske uprave.
Na področjih K pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti deiovmh organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremijajo dogajanja, sodeiujejo pri obiikovanju in izvajanju poiitike prediagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predioge iz svojega delovnega področja, občinski upravni organi sodeiujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavijajo medsebojno obveščanje o deiu, še posebej pa v zadevah, v katerih samo-uprayne interesne skupnosti soodiočajo z občinsko skupščino.
190.	člen
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki kot temeljni upravni organi ter drugi upravni organi in službe.
Temeljni upravni organi so:
-	oddelek za občo upravo in družbene službe,
-	oddelek za notranje zadeve,
-	oddelek za gospodarstvo in finance,
-	oddelek za ljudsko obrambo,
-	davčna uprava.	.
Posebni upravni organ je geodetska uprava.
Občinska skupščina določi z odlokom njihovo delovno področje.
Občinska skupščina lahko ustanavlja tudi druge upravne organe in službe.	\
191.	člen
Občinska skupščina lahko ustanovi z odlokom krajevne urade in določi območje, za katerega se ustanovi krajevni urad, njegov sedež in delovno področje.
Krajevni uradi so dolžni pri opravljanju svojih nalog sodelovati s krajevnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami.
192.	člen
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, sc lahko poveri organizacijam združenega deia in drugim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da na področju svoje dejavnosti urejajo s svojimi akti določene odnose širšega pomena, da odločajo v posamičnih zadevali o določenih pravicah in obveznostih in da izvršuje druga javna pooblastila.
Z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, sc lahko določi kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi pravice skupščine in drugih njenih organov glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil.
193.	člen
Predstojnike temeljnih in drugih upravnih organov imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Predstojnike upravnih organov se imenuje za 4 leta in so lahko ponovno imenovani še za 4 leta. Občinska skupščina sme izjemoma, če to zahtevajo posebni upravičeni razlogi, imenovati takega predstojnika še za 4 leta.
194.	člen
Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in za opravljanje nalog in zadev iz pristojnosti uprav nega organa, ki ga vodi osebno odgovoren.
Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi, zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu.
Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s podro ja organa, ki ga vodi. Na vprašanje deiegatov na seji je dolžan dati odgovor.
195.	člen
Delo upravnih organov je javno kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti.
Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa.
Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi ustave in zakona.
Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zapletenost in obseg nalog teh organov.
XH. AKT) OBčtNSKE SKUPŠONE
197.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne akte ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti.
198.	člen
Sprejem odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in sapioupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno.
199.	člen
Odlok ali drug akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora.
Odlok oziroma drug akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, je sprejet, če so ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu.
Če sc zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta, ali če predlog odloka oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bi! sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravno interesne skjkupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvršnega sveta.
Če izvršni svet ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje nujna zato, ker hi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za občino občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oziroma zadev, ki so posebnega družbenega pomena, lahko predlaga skupščini, da sc spmc odlok o začasnih ukrepih, s katerim naj se začasno uredi to vprašanje in določi predlog takega odloka.
Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti.
Če odlok o začasnih ukrepih v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti ni sprejet v enakem besedilu, lahko izvršni svet predloga obravnavo na skupni seji vseh zborov občinske skupščine. Zbori občinske skupščine na skupni seji veljavno sklepajo o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
200.	člen
Postopek za sprejemanje odlokov splošnih aktov in drugih odločitev občinske skupščine in njenih organov sc natančneje določi s poslovnikom.
256
St. 14 —- 7. junija 1974
(
*URADNE OBJAVE«
201.	člen
Občinski predpisi in splošni akti občinskih organov se objavljajo v Uradnih objavah primorskih občin in začnejo veljati najprej osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu oziroma splošnem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne kot je objavljen.
XA. JAVNOST DELA ORGANOV A ORGAAZACU A ODGOVORNOST NOStLCEV SAMOUPRAVNA, JAVNA A DRUGA FUNKCU
202.	člen
Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno.
203.	člen
Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in obč anov.
204.	člen
Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno prek internih glasil in prek drugih sredstev javnega obveščanja.
205.	člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske skupščine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti.
206.	člen
Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, kijih določa zakon.
207.	člen
Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih ali drugih družbenih funkcij opravljajo svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakona oziroma statuta in danih pooblastil in so za njeno izvrševanje odgovorni.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri opravljanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom.
208.	člen
Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije in je lahko odpoklican ali razrešen, ima pa tudi pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni svet in delovna telesa, kijih imenuje občinska skupščina.
209.	člen
Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin.
Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa pravilnik.
210.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delgacije in delegati, imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb.
Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, preučiti navedbe v pobudi ter ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike.
X)V. SODELOVANJE 0BČAE Z DRUŽBENOPOUTtčNtM! SKUPN0STM)
z	211. člen
Občina Ilirska Bistrica sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen z njimi združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb in se lahko združuje v skupnosti.
Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Ilirska Bistrica z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja.
V medobčinsketn organu samoupravljanja in v medobčinski skupnosti delegati občine usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj z delegati drugih občin.
Zadeve, ki so skupnega pomena, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skupščine občin po razpravi delovnih ljudi in občanov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
212.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi ofgani, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, kijih obravnava republiška skupščina.
Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev.
213.	člen
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SR Slovenije tudi tako, da v zbor združenega dela inv zbor občin republiške skupščine delegira svoje delegate v skladu z ustavo, z republiškim zakonom in s poslovnikom občinske skupščine.
214.	člen
Občinska skupščina pošilja na zasedanje zbora občin SR Slovenije svojega delegata glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala v skupščini.
Občinska skupščina določi izmed članov vseh delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbenopolitičnega zbora skupino 15 delegatov, zaradi delegiranja v zbor SR Slovenije.
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini ravna delegat v skladu s smernicami, stališči zborov občinske skupščine, kakor tudi v skladu s splošnimi in družbenimi interesi in potrebam L
XV. SPREMEMBA STATUTA
215.	člen
Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta lahko da vsak zbor občinske skupščine, izvršni svet, krajevna skupnost, temeljna samoupravna organizacija in skupnost in družbenopolitične organizacije.
216.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločajo vsi zbori občinske skupščine enakopravno.
217.	člen
Na podlagi prejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, izvolijo enakopravno vsi zbori komisijo za pripravo sprememb statuta.
Komisija predlaga vsem zborom osnutek sprememb statuta; vsi zbori obemske skupščine določijo osnutek sprememb statuta in ga dajo v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predtaga komisija vsem zborom skup-sčme predlog sprememb statuta.
Št. 14 — 7. junija 1974
URADNE OBJAVE«
257
O spremembi statuta odločajo vsi zbori občinske skupščine enakopravno. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov v sakega zbora.	^
218.	člen
Če pri odločanju o spremembi statuta ne pride do soglasja med zbori občinske skupščine, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov. Cc se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog sc lahko da ponovno na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora, po sklepu vseh zborov pa lahko že prej.
XV). PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE
219.	člen
Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov se morajo vskladiti s tem statutom do 31. decembra 1974.
220.	člen
Določbe statuta , ki se nanašajo na sestavo, organizacijo ter pravice in dolžnosti občinske skupščine, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova občinska skupščina.
Občinski upravni organi nadaljujejo z delom v okviru svojih pristojnosti, kijih imajo po obstoječih predpisih.
Do izvolitve izvršnega sveta vodijo občinske upravne organe dosedanji predstojniki, ki jih je imenovala občinska skupščina.
221.	člen
Ta statut začne veljavi z dnem razglasitve.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ilirska Bistrica, objavljen v Uradnih objavah primorskih občin, št. 3/70, 4/72 in 3/73.
Št.: 011-5/73-1
Ilirska Bistrica, 8. marec 1974.	Predsednik
JOŽE GRILJ, 1. r.
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 203. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
S K^EP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
BIZJAK Aleksander, rojen 1935, delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Postojna, se
izvoli
za predsednika skupščine občine Postojna.
2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
St.: 020-4/74-2
Postojna, 29. aprita 1974	Podpredsedntk
VERABRCOC, t. r.
Na podlagi 203. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevn s up nosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 spreje a
'	SKLEP
O IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA SKUPSCtNE OBČINE POSTpJNA
1.
BRGOC Vera, rojena 1926, član delegacije krajevne skupnosti Prestranek v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Postojna se
izvoli
za podpredsednika skupščine občine Postojna.
2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-6/74-2
Postojna, 29. aprila 1974 *	Predsednik
ALEKSANDER BIZJAK, 1. r.
Na podlagi 14. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 na predlog občinske konference SZDL Postojna sprejela
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
SIMŠIČ Jože, rojen 1927, ortopedagog iz Planine št. 195, se
izvoli
za predsednika izvršnega zbora sveta skupščine občine Postojna.
— 2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-6/74-2
Postojna, 29. aprila 1974	Predsednik
ALEKSANDER BIZJAK, 1. r.
Na podlagi 206. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela naslednji
SKLEP
1.
Vid DOLENC, rojen 1919, iz Postojne, Tržaška 55, se imenuje za sekretarja skupščine občine Postojna.
* 2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-6/74-2
Postojna, 29. aprila 1974	Predsednik
ALEKSANDER BIZJAK, 1. r.
Na podlagi 204. člena statuta občine Postojna je zbor združenega dela skupščine občine Postojna na seji dne 29. aprila 1973 sprejel
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
258
*URADNE OBJAVE-
St. 14 — 7. junija 1974
1.
Za predsednika zbora združenega dela se izvoli:
Bruno BLAZINA, iz Postojne, Kolodvorska l/a, delegat tega zbora.
2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-3/74-2	!
Postojna, 29. aprila 1974	Podpredsednik
ANTON HREŠČAK, 1. r.
Na podlagi 204. člena statuta občine Postojna je zbor združenega dela skupščine občine Postojna*na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
SKLEP
O IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Za podpredsednika zbora združenega dela se izvoli:
Anton HREŠČAK, Nova Sušica 23, delegat tega zbora.
2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
St.: 020-3/74-2
Postojna, 29. aprila 1974	Predsednik
BRUNO BLAZINA, I. r.
Na podlagi 204. člena statuta občine Postojna je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Postojna na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti se izvoli Anton BERLAK, Pivka, Tovarniška pot 5, delegat tega zbora.
2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020^1/74-2
Postojna, 29. aprila 1974	Podpredsednik
ANTON STRLE, 1. r.
Na podlagi 204. člena statuta občine Postojna je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Postojna na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
SKLEP
O IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti se izvoli Anton STRLE, Postojna, Vojkova 2, delegat tega zbora.
2. V
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uiadnih objavah.
St.: 0204/74-2
Postojna, 29. aprila 1974	Predsednik zbora
ANTON BERLAK, 1. r.
Na podlagi 204. člena statuta občine Postojna je družbenopolitični zbor skupščine občine Postojna na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
t
SKLEP
O IZVOLITVI PREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Za predsednika družbenopolitičnega zbora se izvoli Zvone NASTRAN, dipl. iAg. gozd. iz Postojne, Globočnikova 27, delegat družbenopolitičnega zbora.
2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-5/74-2
Postojna, 29. aprila 1974	^	Podpredsednik zbora
ZlVANA TOMŠIČ, 1. r.
Na podlagi 204. člena statuta občine Postojna je družbenopolitični zbor skupščine občine Postojna na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
SKLEP
Ó IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.
Za podpredsednika družbenopolitičnega zbora se izvoli Zivana TOMŠIČ, Kal 6, delegat družbenopolitičnega zbora.
2.	, '
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 020-5/74-2
Postojna, 29. aprila 1974	Predsednik zbora
ZVONE NASTRAN, dipl. ing. gozd., 1. r.
Na podlagi 208. in 211. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI, SESTAVI IN NALOGAH KOMISIJE ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
Št. 14 — 7. junija 1974
7. junija 1974
URADNE OBJAVE*
1.	člen
Ustanovi se stalna komisija za volitve in
zadeve skupščine občine Postojna.	^ er kadrovske
Mandatna doba komisije traja štiri leta.
2.	člen
Komisija ima predsednika in šest članov.
3.	člen
Predsednik, in člane komisije izv.ii občinska skupščin, n. skupn seji vseh zborov skupščine občine Postojna.	^
sklenejo:
Skupščina občine Sežana,
Občinska konferenca SZDL Sežana,
Občinski sindikalni svet Sežana,
TOZD v gospodarstvu Sežana,
Temeljna izobraževalna skupnost Sežana,
Temeljna kulturna skupnost Sežana,
Temeljna telesna kulturna skupnost Sežana,
Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper, Skupnost za zaposlovanje Koper
4.	člen
Komisij, za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve proučuje vsa vprašanja v zvez. z voiitvami, imenovanji in razrešitvami ter ostate kadmvske zadeve iz pristojnosti občinske skupščine ter spiošna vpra-šanja kadrovske politike v občini.
DRUŽBEN!DOGOVOR
O OSNOVAH PROGRAMIRANJA NALOG IN O OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO V OBČIN! SEŽANA V LETU 1974
5.	člen
Ta odiok začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah.
St.: 020-6/74-2
Postojna, 29. apriia 1974	Predsednik
ALEKSANDER BIZJAK, i. r.
' 0Bč!NA SEŽANA
Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, zlasti k:
-	usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbeno ekonomskimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmerji, določenimi z resolucijo;
-	zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na vseh področjih;
-	zagotavljanju takega sistema uskiajevalnega programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavlja! odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega de!a ter o njegovem financiranju;
-	takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih nalogah, ki v največji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja;
-	prioriteti tistih nalog, ki so določene z zakoni in z drugimi akti in tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela;
-	uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela;
-	intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja; dalje s povečanjem skrbi organizacij dela, delovni disciplini ter varčevanju;
-	usklajevanju programov in možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi;
-	zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih, regiji in občini z oblikovanjem programov in kriterijev za solidarnostne ukrepe ter združevanjem sredstev zanje,
-	uresničevanje samoupravne politike in nalog v občini;
-	krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in občine;
-	razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih interesnih skupnosti in občinske skupščine, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev;
-	razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih
služb;
* razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanja obsega in nalog splošne in skupne porabe s cilji resolucije;
I.	SPLOŠNE OBVEZNOSTI
1.	člen
Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo pri urejanju novega sistema programiranja dela in oblikovanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, delovali v skladu s tem družbenim dogovorom in sprejeli potrebne ukrepe za uresničitev ciljev, opredeljenih z republiško resolucijo o družbeni ekonomski politiki in razvoju SRS in občinskimi smernicami o družbenem in gospodarskem razvoju za jeto 1974.
2.	člen
Skupščina občine ima vlogo pobudnika. V primerih odstopanj od sprejetih ciljev resolucije in dogovorjenih okvirov skupne in splošne porabe bo sprejela oz. predlagala v skladu s pooblastili ustrezne ukrepe.
3.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva se bo zavzemala:
-	za hitrejše ustavno konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti, tako da bodo v njih neposredno zastopani delovni ljudje in njihovi interesi iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevne skupnosti kot tudi delovni ljudje, ki opravljajo družbene dejavnosti;
-	da bodo samoupravne interesne skupnosti pripravile programe;
-	da bodo SIS pravočasno zagotovile javno razpravo o svojih programih in da bodo njihovi predstavniki celovito informirali delovne ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti;
-	za udeležbo na zborih delovnih ljudi in za izvolitev delegatov za podpis samoupravnih sporazumov tako v organizacijah združenega dela, kot v okviru krajevnih skupnosti za tiste občane, ki niso združeni v organizacijah združenega dela.
4.	člen
Sindikat si bo v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja prizadeval za take odločitve, ki bodo omogočale usklajeno rast družbenega standarda delavcev iniijihovih družin, uravnavanje socialnih razlik ter enakopraven položaj delavcev v združenem delu na podlagi rezultatov dela. Sindikat bo politični organizator množične udeležbe delavcev v samoupravnem sporazumevanju; skrbel bo, da se bo izvajalo sprotno informiranje delavcev o izvrševanju dogovorjenih programov in odločitev.
5.	člen
Občinska skupščina se zavezuje, da bo izvedla postopek za sklenitev družbenega dogovora na ravni občine in pri tem skupaj z vsemi podpisniki usklajevala osebno, splošno in skupno porabo.
6.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in skupščina občine si bodo prizadevale za združevanje in racionalno uporabo sredstev, ki jih delavci v združenem delu zagotavljajo za uresničevanje investicijskih programov družbenih dejavnosti v skladu s cilji resolucije.
Prednost pri investicijah je treba zagotoviti povečanju zmogljivosti in novogradnji osnovnih šol, izgradnji zdravstvenih objektov in povečanju zmogljivosti za dnevno varstvo otrok zaposlenih staršev.
260
URADNE OBJAVE*
gt. 14 — 7. junija 1974
Samoupravne interesne skupnosti morajo posvetiti posebno skrb manj razvitim območjem.
7.	člen
Samoupravne interesne skupnosti na nivoju občine in regije bodo z republiškimi interesnimi skupnostmi v skladu s posebnim samoupravnim sporazumom solidarnostno prelivale sporazumno določeni del sredstev, da bi se tako zagotovilo celovito in racionalno pokrivanje družbenih potreb na območju SR Slovenije po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
8.	člen
Skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja bo s posebnim samoupravnim sporazumom opredelila osnovo za nadomestilo osebnega dohodka za čas izostankov iz dela zaradi bolezni ali poškodbe in druga nadomestila v zvezi z zdravstvenim varstvom in porodom ter njeno usklajevanje z dejanskim gibanjem jsebnih dohodkov.
M. TEMELJNA NAČELA
ZA SKLENITEV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV PO TEM DRUŽBENEM DOGOVORU
9.	člen
Da bi uveljavljali neposredno odločanje delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom, ter da bi omogočili v okviru samoupravnih interesnih skupnosti svobodno menjavo dela, družbeno programiranje in vrednotenje dela ter združevanje sredstev zaradi uresničevanja skupnih interesov na načelih vzajemnosti in solidarnosti, se samo-upravneinteresne skupnosti zavezujejo, da bodo izvedle postopek za usklajevanje samoupravnih sporazumov o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje.
^10. člen
Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena obsega zlasti:
-	sprejeti program interesne skupnosti in njegovo vrednotenje;
-	vire za združevanje sredstev za izvajanje sprejetih programov samoupravnih interesnih skupnosti;
-	obseg sredstev glede na z zakonom opredeljene vire in s tem dogovorom določene osnove in merila, po katerih bodo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva za posamezne samoupravne interesne skupnosti;
-	ukrepe za usklajevanje možnosti zadovoljevanja osnovnih družbenih potreb za posamezne dejavnosti;
-	rok, v katerem bodo samoupravne interesne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom sprejele morebiti potrebne izvedbene akte za združevanje sredstev;
-	ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma in organe, ki bodo opravil! nadzorstvo nad izvajanjem samoupravnih sporazumov in v tromesečnih rokih obveščali delovne ljudi o uresničevanju teh sporazumov;
-	arbitražo za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma;
-	sankcije za kršitelje samoupravnega sporazuma in določbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma.
11.	člen
V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba zagotoviti zlasti:
-	informiranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti;
-	javno razpravo o predlogu programov in samoupravnih sporazumov;
-	sočasno usklajevanje osebne, skupne in splošne porabe v organizacijah iz 9. člena tega dogovora;
-	uskladitev različnih stališč, mnenj in predlogov k predlogom programov splošne in skupne porabe;
-	usklajevanje skupne in splošne porabe v okviru občine.
12.	člen
Program samoupravne interesne skupnosti obsega zlasti:
-	temeljne naloge interesne skupnosti s posebno opredelitvijo prednostnih in tistih nalog, ki bodo zagotavljale pokrivanje družbenih potreb in nenehen razvoj ter kvaliteto na posameznem področju;
-	smotrno organizacijo in delitev dela;	.
-	načela, program in ukrepe za uresničevanje vzajemnosti in solidarnosti ter skupnih nalog v okviru samoupravnih interesnih skupnosti;
Samoupravne interesne skupnosti bodo poskrbele za uskladitev programa in deta na posameznih področjih in za njihovo povezanost v regiji in republiki, da bi tako zagotovili celovito in racionalno pokrivanje družbenih potreb.
13.	člen
Delovni ljudje lahko s samoupravnim sporazumom zagotovijo sredstva za tiste natoge, ki neposredno vplivajo na produktivnost dela, izboljšanje proizvodnih postopkov in uvajanje novih ter k večji strokovni in delovni usposobljenosti delavcev tudi iz skladov temeljnih organizacij združenega dela.
14.	člen
Udeleženci sporazumevanja bodo pri določanju dogovorjene cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti:
-	potrebna sredstva za osebne dohodke in skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih;
-	materialne in druge stroške po družbeno dogovoijenih normativih;
-	amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti;
-	veljavne zakonske in samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti;	t
-	druga sporazumno določena merila.
V samoupravnem sporazumu je treba zagotoviti tudi usklajevanje, če pride do nepredvidenega povečanja cen materiala in storitev.
IH. OSNOVE IN NAČIN PLAČEVANJA PRISPEVKOV
15.	člen
Za določanje osnov in način plačevanja prispevkov po tem dogovoru, se uporablja III. poglavje republiškega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 od 17. do 31. člena.
+	IV. POSEBNE DOLOČBE
O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA
16.	člen
V letu 1974 je treba ohraniti razmerja v osebnih dohodkih med zaposlenimi v gospodarstvu in drugih dejavnostih, ki so bila dogovorjena s samoupravnimi sporazumi v drugem polletju 1973. Usklajevanje osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu in drugih dejavnostih se^pravi za nazaj ob koncu vsakega tromesečja.
17.	člen
Višina splošne porabe za občino se opredeli v posebnem družbenem dogovoru.
18.	člen
Prenosi nalog med posameznimi nosilci dogovarjanja se upoštevajo pri določanju obsega programa ozironfa ravni dogovorjene porabe pri tistem nosilcu, ki bo zagotavljal sredstva za izpeljavo na novo prevzete naloge v letu 1974. Ti prenosi se upoštevajo tudi pri določanju obsega porabe v letu 1973. Podatki o obsegu prenesenih nalog ter o potrebnih sredstvih morajo biti usklajeni med zainteresiranimi nosilci.
19.	člen
Skupna in splošna poraba v občini Sežana v letu 1974 v globalu ne bo porasla za več kot 19,6 % od porabe v letu 1973, kar je v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS ter občinskimi smernicami o gospodarskem in družbenem razvoju za leto 1974. Predvidena rast skupne in splošne porabe bo v letu 1974 za 4%-ne točke počasnejša od predvidene rasti družbenega proizvoda v občini.
20.	člen
Občinska skupščina in samoupravne interesne skupnosti se obve-zujejo, da bodo na podlagi ugotovitev in ocene gospodarskih gibanj in
Št. 14 — 7. junija 1974
URADNE OBJAVE*
družbenega proizvoda ter porabe sprejete p. poteku prvega poU.t), in ob naslednjem tromesečju ustrezne ukrepe za uskladitev teh gibanj, če bodo odstopala od predvidenih.
21.	člen
Ce kljub usklajevanju po 20= členu tega dogovora presežejo dohodki posamezne interesne skupnosti in občinskega proračuna potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa, se v letu 1974 ne smejo uporabiti. O njihovi porabi se odloča ob sprejemanju programa za naslednje leto.
22.	člen *
Za vse samoupravne interesne skupnosti in občinsko skupščino veljajo enaka družbena ekonomska izhodišča za financiranje porabe v letu 1974. Zato se v letu 1974 zagotovijo tudi sredstva, potrebna za kritje primanjkljaja v zvezi z realizacijo družbenega dogovora za leto 1973, ko gre za določbe o zagotovitvi sredstev za osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih in državnih organih in sicer po stanju 31. 12. 1973.
23.	člen
Udeleženci tega dogovora so odgovorni za medsebojno uskladitev tega družbenega dogovora in republiškega družbenega dogovora.
24.	člen
Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec tega dogovora po enega delegata.
Ta odbor spremlja izvajanje dogovora, daje razlago posameznih določb dogovora, predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje ter določa sankcije za kršitev dogovora.
KRAJEVNA SKUPNOST DIVACA
POROČILO
O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE IZGRADNJE KOMUNALNIH OBJEKTOV V VASI Kačiče-Pared dne 26. maja 1974
Glasovalno mesto Kačiče-Pared št.
Na tem glasovalnem mestu glasuje 63 volilcev.
„ZA" je glasovalo 63 volilcev.
,,PROTI** sta glasovala 2 volilca.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Skupno je glasovalo 63 volilcev.
Po navedenem izidu je odbor ugotovil, daje od 63 v volilni imenik vpisanih volilcev, glasovalo 63 volilcev oziroma 100 %.
Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 63 oziroma 93,38 % volilcev.
Proti uvedbi samoprispevka sta glasovala 2 oziroma 4,62 % volilcev.
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Na podlagi ugotovljenega izida glasovanja odbor ugotavlja, daje glasovalna večina vseh v volilni imenik vpisanih volilcev za območje, za katerega se samouprispevek uvaja in da se je večina volilcev izreka „ZA** uvedbo samoprispevka.
Št 41/74
Divača, 26. maja 1974
Odbor za izvedbo referenduma v vasi Kačiče-Pared
Tajnik?	Predsednik:
BOŽEGLAV DRAGO, 1. r.	POVH ANTON, 1. r.
Člani:
CERKVENIK MILAN, 1. r.
GRANDlC ANTON, L r.
DUŠAN LAURA, 1. r.
V. KONČNE DOLOČBE 23. člen
Globalna planska usmeritev, objavljena v prilogi tega družbenega dogovora je njegov sestavni del.
26. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 400-3/74-3
„ Sežana, 23. aprila 1974	'
Podpisniki:
Skupščina občme Sežana podpredsednik BORIS HROBAT, 1. r.
Občinska konferenca SZDL Sežana JOŽE KOROŠEC, I. r.
Občinski sindikalni svet Sežana EMIL SO VDAT, I. r.
TOZD v gospodarstvu
VIKTOR ŽIBERNA, 1. r.
Temeljna izobraževalna skupnost Sežana MIHA JEZERŠEK, 1. r.
Temeljna kulturna skupnost Sežana MIRO KRANJC, 1. r.
Temeljna telesnokulturna skupnost Sežana RAJKO ŠTOLFA, 1. r.
Skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper dr. VIDA VADNOV, 1. r.
Skupnost za zaposlovanje Koper MARIJA FRANETIČ, 1. r.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in po določitvi delovnih ljudi in občanov naselja Kačiče-Pared na referendumu dne 26. maja 1974 je svet krajevne skupnosti Divača na seji dne 29. maja 1974 sprejel
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE KOMUNALNIH DEL ZA NASELJE KAClCE-PARED
1.
Za naselje Kačiče-Pared se uvede samoprispevek v denarju za financiranje izgradnje naslednjih komunalnih del: v Kačičah za sofinanciranje asfaltiranja poti v vas in po vasi proti pokopališču, za popravilo kaia in napeljavo telefona v vas; v Paredu pa za sofinanciranje asfaltiranja poti Ledenica-Pared-Dane pri Divači in popravilo poti do pokopališča.	^
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let, in sicer od 1. junija 1974 do 31. maja 1979.	g
Dela, ki jih bodo izvršili po programu vaščani, določena v prvi točki tega sklepa, morajo biti izvršena do 1976. leta.
4.
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Kačiče-Pared in ga plačujejo:
-	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1200 dinarjev mesečno, od neto osebnih dohodkov po stopnji 2 %;
-, občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1000 dinarjev mesečno, po stopnji 2 %;	\
-	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti po stopnji 2 %;
-	občani, ki so zavezanci davka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav, od osnov za prispevek po stopnji 2 %.
!
262
*URADNE OBJAVE*
St. 14 — 7. junija 1974
5.
Samoprispevka so oproščeni:
-	občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu;
-	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, ki ne presegajo 1200 dinarjev mesečno;
-	občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki ne presega 1000 dinarjev mesečno;
-	občani, ki plačujejo davek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 500 dinaijev na gospodarstvo in jim je dohodek od kmetijstva edini vir preživljanja;
-	občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov;
-	občani; ki imajo dohodek od'opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov.
6
Samoprispevek zavezancev, določenih v prvi in drugi alinei 4. točke tega sklepa, obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin.
Samoprispevek zavezancev, določenih v tretji in četrti alinei 4. točke tega sklepa, obračunava in odteguje pristojni občinski upravni organ davčne službe.
7.
Vrednost komunalnih del, določenih v pivi točki tega sklepa bo znašala 350.000 dinarjev; predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom pa bo znašal 80.000 dinarjev.
8.	^
Samoprispevek se plačuje na posebni zbiralni račun krajevne skupnosti Divača.	^
Za izvedbo komunalnih del, določenih v prvi točki tega sklepa, je neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Divača.
10.
Za zbiranje sredstev samoprispevka je neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Divača, ki izvaja tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
11.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
12.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun.
Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispevek in se objavi na način kot je bil objavljen akt o uvedbi samoprispevka.
13.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
St.: 24/74
Divača, 29. maja 1974	Predsednik svpta
ing. JOŽE ŠKRLJ, 1. r.
KRAJEVNA SKUPNOST HRPELJE
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in statuta krajevne skupnosti Hrpelje je svet krajevne skupnosti Hrpelje na seji, dne 15. maja 1974, sprejel
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE OTROŠKEGA VRTCA V
HRPELJAH
1.
Za naselji Hrpelje in Kozina se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Hrpeljah.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku naselij, določenih^ 1. toč ki tega odloka, ter zaposleni občani, ki Še nimajo volilne pravice za volitve, v skupščino družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.	g
Referendum bo v nedeljo 23. junjja 1974 od 7. do 19. ure na posebej določenih glasovnih mestih.
4.
Na referendumu se glasuje osebno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST HRPELJE
GLASOVNICA
Referendum, dne 23. junija. 1974, o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Hrpeljah. Samoprispevek naj se uvede za dobo 3 let, in sicer od 1. oktobra 1974 do 30. septembra 1977 in ga plačujejo naslednji zavezanci:
-	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1200 din mesečno od neto osebnih dohodkov, po stopnji 1,5 %;
-	občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1000 din mesečno, po stopnji 1,5 %;
-	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti po stopnji 1,5 %;
-	občani, ki so zavezanci davka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev, ter od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav, od osnov za prispevek po stopnji 1,5 %.
Samoprispevka so oproščeni:	^
-	občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu;
-	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, ki ne presegajo 1200 din mesečno;
-	občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki ne presegajo 1000 din mesečno;
-	občani, ki plačujejo davek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 500 din na gospodarstvo in jim je dohodek od kmetijstva edini vir preživljanja;
-	občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov;
-	občani, ki imajo dohodek od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov
,ZA '
glasujem
„PROTI"
Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži „ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo „PROTI" pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.	<-
Svet krajevne skupnosti Hrpelje imenuje poseben 13-članski odbor, ki ima tele naloge:
-	izvršiti tehnične priprave za referendum;
-	določiti glasovalna mesta, imenuje odbore za izvedbo glasovanja, glasovalnih mest in nadzoruje njihovo delo;
— ugotavlja izid referenduma in sestavi zaključno poročilo o izidu referenduma.
Pri ugotavljanju izida referenduma se uporablja določbe 9. člena zakona o referendumu.	^
Sklep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Hrpelje, če se bo večina vseh vpisanih volivcev z območja, ki je določen v 1. točki tega sklepa, izjavila zanj na referendumu.
Sredstva, zbrana s samoprispevkom so namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Hrpeljah.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
St.: 437-11/74
Hrpelje, 15. maja 1974	Predsednik sveta KS
MIRO ŠKAPIN, 1. r.