Št. 46. V Gorici, dne 10. junija 1898. Tečaj XXVIII. Izhaja dvakrat uu teden t Štirih tedanjih, in .sicer: vsak torek in potek, izdaja za. Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stano z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejemaua ali v Gorici na dom poSUjana: Vse 'leto.......gld. G-— pol leta........^ 3-— četrt leta ........ » 1-30 Posamične §te\ ilke stanejo" G Icr: :'** Naročnino sprejema upvavniStvo v Gosposki ulici' Stv. 9 v Gorici v (Goriški Tiskarni* A Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do tj. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlune naročnine ae ne oziramo. flPRIM0KEC" izhaja neodvisno od «So&» trikrat mesečno in stano vse leto gld. l'2l). _»«....• ^^ • Soča- in < l'rimoiv<> se prodajata v Gorici v to-bafcavni Še h «v ur z v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni L a v r c n o i č na trgu della Ciisi-niia in Pipan v ulici 1'onte dislla Kalibra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpramiStro se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj so pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, k&tere «e spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. t j j Neplačanih pisem ne sprejemlje ce uredništvo ne upravništvo. _____' Oglasi in poslanice se račiuiijo po peti^-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Veoje črke po prostoru. NaroČniuo in oglase je plačati loco Gorica, »Goriška Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga rasen *bo&>» m «rrimorea» Se „SIt,vansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vselotno 1 gld. 8l) kr. - Oglasi v ,8lbv. Knjižnici-, se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. •*->» Bog* in narod! ««- «Gor. Tiskarnam A. Gabršček (cdgov. J. Krmpotič) tiska in zal. V Gorici, dne 0. junija. Dežele otl Dunaju navzgor v prvi vrsli in le posamezno otl Dunaja navzdol, tako v zadnjem času Štajerska, odkar cvete v Gradcu nemška irredenta, so one, katerih poslanci sede v državnem zboru od spredaj, a Jugoslovani stoje v ozadju ter imajo časi, gledali obstrukeijski ples v zbornici. Nemci so ga pričeli in srer najprvo njihovi najradikalnejši življi, ki hote strmoglaviti vlado in ki so (udi dinastiji kar naravnost nevarni, a konec ga Se ni; za njimi se spuščajo v vrtinec tudi druge nemške stranke. Woif, Sehouerer in tovariši že skrhe za 16, tla ima državna zbornica opraviti ven m ven le ž njimi. Slišati je vedno le jedno in islo. Nemški obslrukcijouisli zabavljajo vladi, ministrom, zahtevajo vseskozi svoje predpraviee, nemščino za državni jezik in pa najprej odpravo jezikovnih naredeb, da tii mogli zopet pričeti svojo ponemčevaluo akcijo »neti Čehi. Jezikovne naredbe so torej prve, okoli katerih se vrti ves odpor otl nemške strani, k istim so dobili Nemci še druge povode, tako i/, gra-skih dogotleb, da ne mirujejo, temveč tla so pripravljeni nadaljevali obslrukeijo tudi v prihodnje. Trudijo se [ta na vso moč, da dobe vse nemške stranke za svoje postopanje. Nemška katoliška ljudska stranka sloji Se vedno na desnici, svoje omahovalue taktike pa ni opustila. Nekaj njenih pristašev je zato, da se ločijo otl večine ter se priklopijo levici, drugi pa se zopet temu upirajo, češ, du ni nikakega pravega razloga za tak prestop. Prvaki te stranke obeh struj so se i> lem posvetovali. Posledica lenut bo menda, da baron Dipauli zopet prevzame predsesivo kluba. Poslanci tega kluba stoje torej še na desnici, ali njihova srca po večini so že dolgo na levici. Toda. naj si bo že tako ali tako, mi Jugoslovani nimamo nič od sedanjega državnega zbora; primorani smo stati na galeriji ter gledati, kako ovirajo Nemci redno delovanje državne zbornice, kako se ne brigajo niti za gospodarske reči v Avstriji, o katerih bi se moralo razpravljali baš v državnem zboru, kako nasprotujejo vsemu, dokler se ne ustreže njihovim zahtevam, d.t se jih dene v državi na prvo mesto ter postavi slovanske narode zopet v kot. BEST ¦HHR, Roman It {uov Krittutovih, ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravski. iDatfe). ČETRTA KNJIGA. Ilderim je ogledal šotor od vseh stranij, od zunaj in znotraj — ter si zadovoljno drgnil roke. »Prav!" zakliče, »vse je tukaj tako, kakor tam v puščavi. »Dobro, moji otroci! Kadar napoči noč, bomo namakali kruh v palmovo vino, mleko in med, in na vsakem ognjišču se mora peči jagnje. Sladke vode nam tu ne zmanjka, jezero bo naš vodnjak; tudi živali in čreda tu ne bodo gladovale, kajti paše je dovolj. A sedaj lahko greste po svojih opravkih. Bog bodi z vami, moji otroci !• Ženske, prevesele, da so ustregle gospodarju, so odšle prirejat lastne šotore. To se je zgodilo pred mnogimi leti, ko se je šejk nastanil v tem zatišju. Odslej ni bilo v vsej puščavi srečnejšega Arabca, nego je bil šejk Ilderim v senci palm čudovitega gaja, ni pa tudi bilo večjega poštenjaka v vsej Antijohiji in njeni okolici. Slovani na jugu smo še vedno uboge pare. Nimamo po večini še svojih šol in če si jih ponekod sami ne ustanovimo, ni spioh tam šolskega pouka za slovanske otroke. Pač pa silijo vse v laške šole, boleči takoj ko mogoče poitalijančiti celo Primorje, in to se zgodi najložje s šolami. — V Istri je obremenjen siromašni narod celo s šolskimi taksami, katerih nikakor ne more plačevati. Poglejmo v sodni je v Primorju, poglejmo v druge urade in poglejmo — v cerkev, povsodi st.. slovenščina in hrvaščina le pastorki, kateri zapostavljajo ter preganjajo, kjer morejo. Na slo in slo dokazov je predložil v interpelaciji, o kateri smo že obširneje govorili, poslanec S p i n č i e, kako pristransko uradujejo e. kr. oblasti v Primorju, potem, ko je sam ministerski predsednik povedal, tla se vlada drži načela tudi v Primorju, reševali vs, vloge v onem jeziku, v katerem so bile podane. Kaka neresnica! I/, tega se pač jasno učimo, tla se osrednja vlad < zadovoljuje samo z 'Uradnimi uuifnrniacijami» ter islim slepo veruje, čeprav so le lake, da bijejo resniei naravnost v obiuz, ker prihajajo od laških uradnikov. Osrednja vlada ne pozna naših teženj in buli se ne ozira na nje, ker ima dosti opravila tlriigodi in današnji dan sti Nemci oni, ki so zavzeli s svojo obslrukeijo vso njeno skrb. Zato pa Italijani pri nas tem ložje brezobzirno postopajo ter zatirajo slovanski živelj. In če se oglasi kak slovanski poslanec, ki pove kaj o razmerah ob južni meji Avstrije, tedaj pa se razkoračijo Italijani in vpijejo, slovijo interpelacijo, ki kar mrgole neresnic, ter trde celo (kaka ironija !), da se Italijansko v Primorju zatira ter da se pokrajine primorske lijo prepir in pripravljajo pot prevratu. (lasi so resni in za lo je pač skrajni čas, tla se Jugoslovani otl koroških in štajerskih moj pa tlt) Črncgore vse vprek, kjer prebivajo, politiško lesno zvežejo, čas je, da se mi Jugoslovani kaj naučimo ob obstoječih razmerah tako, da smo pripravljeni na vse slučaje, ki utegnejo nastali iz sedanjih za-mnlanih razmer. To pa je mogoče le v po-litiški edinosti. Slovenci in Hrvatje, združimo miti kruh z menoj, in da napolni radost moje srce, ako prisede z nama k mizi modrijan Baltazar. Kruha nam ne zmanjka, vsak se ga naje do sitega in še ptičem nekaj ostane." Suženj odide. »A sedaj si počijva", reče Ilderim ter sede na vajšnice z nogami, podvitimi pod seboj, lako, kakor še dandanašnji sede trgovci na trgu v Damasku. »Ker se nahajaš pod mojo streho", nadaljuje, česaje sproti svojo brado, »ker si pil moje vino ter boš v kratkem lomil z menoj kruh, dovoli mi, da te nekaj vprašam : Povej mi, kilo si prav za prav?" »Časti vredni šejk!" odvrne Ben-Hur, gledaje mu drzno v oči, »ne misli si, da ne bi pojmil pomena tvoje želje; toda povej mi, ali še nisi doživel v življenju takega trenutka, v katerem bi storil zločinslvo p roti samemu sebi, ko bi odgovoril na tako vprašanje ?" »Na slavo Salomona — tako je! Izdati samega sebe je večkrat islo lako sramotno, kakor izdati vse pokolenje." »Hvala ti, hvala, vrli šejk \" zakliče Ben-Hur. »Nikdar še nisi izrekel pametnejše besede. Naj mi bo torej dovolj, zagotoviti le, da ne prekanit.) tvoyga zaupanja. To zagotovilo naj ti zadostuje namesto pripovedi o mojem življenju." »Šejk pokima z glavo v znamenje, da s tem soglaša. se v jedno celoto, potem smemo upali, da bomo kedaj pravi gospodarji na svoji lastni zemlji, ter ne večni hlapci in tlaenni. Naši vodje pa naj lako misel uvažujejo tor začnč delovali na lo, da se tako zjedinjenje uresniči. Potem postanemo činitolj, s katerim bo treba računali. Tako pa smo preveč vsak zase, in za to baš je našim sovražnikom mogoče ugonabljali nas, In kadar se razmere uredo, da bo državna zbornica res zopet oni kraj, kjer se ima razpravljali o sreči in nesreči vseh avstrijskih narodov, tedaj morajo stopiti tudi jugoslovanski poslanci na površje ter zahtevali pravice za svoja naroda, ki trpita pod irredentizmom, pravice, one iste, katere so jima najvišje oblasti obetale tačns, ko so so majali obmejni koli države ter je bilo potreba prijeli za orožje, pravice, katero so zagotovljene po zakonih vsem narodom jedniiko, ali ki so za nas večji del samo mi papirju, In lačas treba slali tako trdno na svojem stališču ter ne odjonjali od svojih zahtev, kakor vidimo današnji dnu hrato Čehe, pa tudi njihove in naše nasprotnike Nemce, Nikdo ne more še povedali, kako se razvijejo sedanje poliliške razmere, ali gotovo je, tla stojimo pred dogodki, katerih podrobno še ni mogoče premotrili; zalo pa treba vsekakor pozornosti in pa trdno poliliške. zveze med Jugoslovani, da smo pri-piavljeni na vsak slučaj. Vsi prizadeti činitelji, ganite se v tem pogleduj Slovenskim posojilničarjem! O slovenskem posojilništvu se je že veliko govorilo. Ne, govorilo se še ni dovolj, le pisalo se je veliko o njem; z besedo, z živo besedo so se pa slovenski posojilničarji še vse premalo pred slovenskim svetom oglašali. Res sklicujejo posamezne slovenske posojilnice vsako leto svoje ude na občni zbor; toda na teh se razpravljajo le suhe gospodarske zadeve vsake posamezne posojilnice. Večje zanimivosti je vsako leto občni zbor »Zveze slovenskih posojilu i c* v Gelji. Toda tudi ta shod slovenskih posojiiničarjev ni tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker se sklicuje navadno le po zimi. Širše važnosti bi bili lahko sčasoma tudi občni zbori «Zveze kranjskih po-posojilnic» in «Gospodarske zve- »Vedi torej, častivredni starec, da nisem Bimljan, kakor bi utegnil soditi po mojem imenu." Izpod pobešene glave Ilderim pozorno pogleda gosta. »Dalje ti je treba vedeti, da sem žid iz rodu Jude... in da nosim v svojem srcu rnržnjo do Rima, katera je v primeri s tvojo slična otročjim muham. Vsekako pa ti prisegam na postavo, katero je dal Gospod našim očetdm na gori Sinaj, da, ako mi pomagaš k maščevanju, bo ves dobiček in slava tvoji«." \ Ilderiinu se polagoma zjasni mračno lice. »Da nisi Rimljan in da kot žid sovražiš in premišljuješ o maščevanju nad tirani, to ti verjamem; ni pa dovolj samo hoteti, marveč treba je tudi znati se maščevati. Ali imaš dovolj izurjenosti, da boš znal voditi kole-sclj? Ali znaš brzdali konje, napraviti jih, da poslušajo tvojo voljo, tako da bodo dirjali, ako jim ukažeš, dokler ne počepajo od utrujenost5? Ni to lahka reč, moj sin. Poznal sem kralja, ki je imel pod seboj na milijone ljudij, ki pa ni znal brzdati niti jednega konja. Glej, da me prav razumeš. Jaz ne govorim o konjih'izredkih, ki so sužnji sužnjev, marveč o teh svojih, o kraljih izmed svojega rodu, zvestih mi tovariših in prijateljih, pri katerih nagon nadomešča človeško dušo, ki ob enem z menoj čutijo lju- ze». Tudi občni zbori «Centralnepo-sojilnsce slovenske* niso bili dozdaj mnogobrojno obiskani, ker se niso vršili v večjem mesru in ob ugodnejšem Času. Vse te okolščine in to, da bi se vzbudilo pri slovenskih posojiJničarjih večje zanimanje za vse skupne zadeve slovenskega posojilništva, je napotilo »Centralno posojilnico slovensko*, na letošnjem občnem zboru, da skliče leta 1898. v večje mesto še drug občni zbor, ki bi bil nekakošen splošen shod slovenskih posojilničarjev ali «prvi veliki zbor slovenskega posojilništva*. Na tem shodu bi se v prvič v večji družbi razpravljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva; kajti marsikaj še ni jasno in dognano v zavodih našega denarnega in zadružnega gospodarstva. V pretres kaže z nova vzeti Raiffeisenova in Schulze-Dellitsch-eva načela in odobriti kaže naš slovenski posojilniški sistem. Prerešetati treba na javnem shodu z ene strani prednosti, z druge strani pa neugodnosti zakona z dne 1. junija 1889. Posebno temeljito bi bi bilo potreba, preudarki načrt novega zadružnega zakona. Prav bi bilo pokazati napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic. Govoriti bi se utegnilo znabiti še o knjigovodstvu naših posojilnic. Glede na organizacije posameznih posojilnic in njih razmerja do sosednih sester, bi se znabiti sprožil predlog, kje kaže še posojilnice snovati in kje jih ne kaže; kjer je več posojilnic skupno v enem kraju ali blizu skupaj v enem okraju, bi se nasvetovati utegnilo, kako bi se one združile ali prebli-ževale, oziroma svoj delokrog tako odmerile, da ne bi se spodtikala niti ena nad delovanjem druge. — Največje važnosti je pa dobra organizacija tistih društev, katera so vzela v svoje varstvo posamezne slovenske posojilnice. Ta društva, oziroma zadruge so: 1. tZveza slovenskih posojilnic« (v Celji), 2. «Zveza kranjskih posojilnic*, 3. »Gospodarska zveza* (obe v Ljubljani) in 4. Centralna posojilnica slovenska* (v Krškem). Ker so pravila prvih treh društev taka, da lahko sega eno društvo v delokrog drugega, treba bi bilo v tej zadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne bi niti jednemti društvu krivica godila, marveč nasvetovati, kako bi se zajamčil vsaki obstanek in kako naj bi ta društva s tCentralno posojilnico^ vred med seboj se podpirala in sporazumno podpore dajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugam n. pr. na ta način, da bi izdajala skir no svoj časnik, prirejala učne tečaje in tak »:¦.-— Na tem shodu bi se sploh nič ' ^udiralo, nikogar ne sumičilo, nič ne polilikovalo. Shod naj bi marveč zidal in družil l^* v veliki meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono razodeva v slovenskih posojilnicah in drugih gospodarskih zadrugah. Celi shod naj bi imel v resnici slovesen obraz. Na tem shodu bi se namreč tudi o tem posvetovali, kako bi slovensko posojil n ištvo v svoji skupnosti praznovalo letos 50-letni jubilej našega presvetlega cesarja. V tej zadevi niso namreč dosedaj naše posojilnice še ničesar mogle ukreniti. Nekatere so še preslabotne, druge so pa v narodne namene že veliko žrtvovale. Podpisana «Central na posojilnica slovenska* torej namerava resno sklicati: prvi shod slovenskih posojilničarjev, in to v belo Ljubljano prve dni meseca avgusta. bežen, sovraštvo in ponos, junaki v boju, a zvesti kakor ženska ob času miru. Hej! Ali je kdo blizu?" Služabnik se prikaže na pragu. »Pripelji mi moje ljubljence." Suženj odgrne zavese :n Ben-Hur zagleda žrebce, stoječe pri jaslih. »Sem k meni 1" zakliče jim nežno II-derim. »K meni, moji najdražji!" Žrebci, kakor čakajoči na to vabilo, se mično stopajoči približajo gospodarju. »Sin Izraela!" reče šejk. »Vaš Mojzes je bil velik človek, toda smeh me skoro sili, ko se spomnim, da je branil tvojim očetom zasesti konja ter ukazal posluževati se le težkega vola in okornega osla. Mar misliš, da bi bil izdal to barbarsko postavo, ko bi bil videl tega ali onega konjiča?" Pri teh besedah je gladil in božal majhne zale glavice svojih žrebcev. »Neprilično je to očitanje, zelo nepri-iično", odvrne Ben-Hur. »Mojzes je bil bojevnik isto tako kakor postavodajalec in v boju, kaj more nadomestiti konja, zlasti takega !* Ben-Hur poljubi mično žival, ki ga je gledala z velikimi, sladki-ni očmi, kakor bi ga hotela, vprašati: „Kdo si ti?" Ilderim je ves prevzet gledal svoje konje. »Nemara ti poreko... opravljivi jeziki! naj jih Bog prikrajša!..." jame govoriti šejk s tako razburjenostjo, kakor bi odgovarjal na Predno pa stori potrebne korake v to svrho, mora vendar v smislu sklepa občnega zbora povprašati za mnenje, prvič svoje zadružntce, drugič pa tudi vse ostale naše posojilnice. Naj nam one poročati blagovole: Ali žele tak shod? Ali naj se skliče v Ljubljano? S kakošnim dnevnim redom? Koliko zastopnikov utegnejo odposlati itd. Načelništvo »Centralne posojilnice slovenske" v Krškem, meseca junija 1898. Domače in razne novice. Odpoved državnega poslanca? — Razni listi so prinesli vest, da se je odpovedal poslanstvu visokor. g. Alfred grof C o-r o n i n i. Mi pa moremo povedati svojim či-tateljem, da gosp. grof je danes prav tako še poslanec, kakor je bil zdaj leto. Veselje nekaternikov je bilo torej prezgodnje. — Z vso odločnostjo pa zavračamo zlobne opazke nekaterih irredentovskih listov, češ, da viso-korodni g. grof je že sit Slovencev, ki se vedno obešajo za njegov zep itd. — Na to odgovarjamo, da gospod grof vedno enako ljubi slovenski narod, kakor ta njega. Kar g. grof žrtvuje za nas Slovence, stori vselej iz svojega nagiba; on izdatno pomaga, kjer vidi potrebo, in to stori z veseljem, z navdušenjem za dobro stvar. In slovenski narod mu je tudi hvaležen. — V drž. zbor letos še ni šel, ker so mu zdravniki prepovedali. Toliko na znanje ljubeznivim nasprotnikom. Osebne vesti. — Minister za notranje posle je podeli! namestništvenemu tajniku g. Ivanu Š o r 1 i j u, ki je dosedaj že imel naslov in značaj okrajnega glavarja, jedno na Primorskem praznih mest pri okrajnih glavarstvih; za sedaj ostane še v Pozimi kot voditelj tamošnjega okrajnega glavarstva. Dični slovenski pesnik Anton Aškerc, prej kapelan v Skalah pri Velenju na Štajerskem, ki je. pred kratkim stopil kot tak v pokoj, je imenovan arhivarjem na mestnem magistratu ljubljanskem. PreincSČeiije. — G. Jurij C o r a z z a, c. kr. avskultant pri tukajšnjem okrožnem sodišču, je premeščen v Mali Lošinj. Vipavska železnica. — Zdaj gredo dela hitreje od rok. Od G. I. m. so že razpoloženi (in bodo do 19. t. m.) pri županstvih na Vipavskem vsi n a črti za odkup sveta, koder pojde železnica. --¦ Vsakdo naj si torej ogleda pri županstvih te načrte, da bo znal varovati svoje koristi in pravice. Določen je tudi že p o I i t i š k i o b It o d progo do 20. km. Obhod prične 4. julija od Gorice do 3. km. po svetu občin Gorica, Št. Andrež, Vrtojba in Mire«; — 5. julija od 3. do 7. krn. po svetu obč u Vrtojba. Orehovlje, Bilje in Bukovica; — G. julija od 7. do 11. km. po svetu obč. Bukovica, Prvačina in Vo-gersko; — 7. julija od 11. do H. km. po svetu Prvačine m Dornberga ; - - S. julija od 14. do 17. km. po svetu Dornberga in Batu j ; — 9. julija od 17. do 20. km. po svetu Batuj in Sela. — Ostali dei proge pozneje. Ob tej priliki naj občine dajo na zapisnik svoje zadnje zahteve, pred vsem, da zahtevajo vse napise najprej slovenske in potem, ker drugače že ne more biti, nemške. Imena postaj morajo ostati čista, kakor: Št. Andrež, Miren, Bilje, Renče ; edino Ajdovščina more pridržati že priznano nemško Haidenschaft na drugem mestu. — Pričakujemo, da vse občine dajo take zahteve na zapisnik, ker pravi čas je zdaj, da se ne bodo pozneje pritoževale. Procesija Sv. llcšitjega Telesa včeruj se je vršila ob najlepšem vremenu. Ob 8'/» osebno zabavljanje. »Evo, pc^ko ti, da naši konjiči, najboljše krvi, pohajajo iz Perzije, iz nizejskih pašnikov. Toda to je gola laž! Bog je dal Arabcu nepregledne ravne puščave z nekolikimi golimi skalami ter nm rekel: »To je tvoja domovina." Arabec, čuteč se prikrajšanega na premoženju, se je pritožil Gospodu in Vsemogočni se ga je usmilil ter mu rekel: »Bodi dobre volje, kajti nadarim te dvakratno nad druge ljudi." Arabec je jel zahvaljevati Boga in poln nadeje jo šel poiskat obljubljenega blagoslova. Najpoprej je obhodil mejo naokrog, toda ni našel nič, podal se je potem v puščavo ter šel dalje in dalje, dokler se ni prikazal njegovim očem v srcu puščave zelen otok in sredi tega otoka se je pasla čreda velblodov in druga čreda konj. Arabec je obstal, prevzet od sreče, in ko se je nekoliko zavedel ter je prvi utis prešel, je padel na tla ter iz globočine srca zaklical Gospodu: »Bodi ti hvala, o milost-ljivi!... sedaj sem najbogatejši izmed ljudij!» In vzel jez veseljem er^de ter jih goji skrbno in ljubeznivo kot blagoslov božji. Evo, iz tega zelenega otoka izvirajo vsi konji na zemlji; še le odtod so se razšli na pašnike Nizeje, na sever do ravnin, izpostavljenih vetru od mrzlega morja. Ako te besede niso čista resnica, pa naj noben amulet ne prinese sreče nobenemu Arabcu. Sicer pa... ali hočeš? Podam ti dokaze." Plosknil je z rokam«. je došla iz stolne cerkve skozi magistratno in gledališko ulico po vrtni, tržni, someniški, nadškofijski ulici čez Travnik po ilaštelju nazaj v stolno cerkev. Najsvetejše je nosil prevzvišeni g. nadškof in knez sam ob pri-sostvovanju številne duhovščine. Procesije so se udeležili uradniki vseh oblastij, razni zavodi, ljudske in srednje šole — tudi »Slogi n e" — ter nebrojno ljudstva. Pred in za Najsvetejšim so korakali oddelki tukajšnjih domobrancev, ob strani pa topničarski podčastniki. Na štirih krajih, kakor običajno, so bili postavljeni oltarji, ob katerih so ^>eli evangelije ter je nadškof in knez podelil blagoslov ob streljanju topov na Gradu. Na Travniku pa je stal oddelek tukajšnjega 47. pešpolba in vsi častniki tukajšnje garuizije, ki so bili tačas službe prosti. Nadškof in knez je še posebej podelil jim blagoslov. Mesto je bilo nakinčano, luči so gorele, in ob hišah so bili postavljeni mlaji. „ŠoIski dom" — t. j. poslopje v Križni ulici, je že vzrastlo do vrh drugega nadstropja; ako bo vreme ugodno, bo kmalu pod streho. Že zdaj se vidi, kako veličastna stavba bo to. — Na jesen čaka torej goriške Slovence krasna, pomenljiva slavnosl — b I a-goslovljenje »Šolskega doma». Da je našlo podjetje blagoslov božji, je dokaz to, da v devetih mesecih je podpisanih nad 20.000 jjld. — Kje drugod se še dobe podobni dokazi oduševljone požrtvovalnosti za narodno stvar?! — In poleg (Šolskega doma* vzdržujemo vendar tudi vse «Slogine» zavode. Goriški Lahi naj vidijo v tem, da delujemo resno in da morajo začeti z nami tudi resno računtti! Za „ŠoIsW dom" ix Vipave. - Gospa Rein, rojena Makovec iz primorske Ajdovščine, je prepustila »Šolskemu domu» ves svoj dohodek in sicer 12 kron, katere je prejela za svoje krasno petje in izborno sviranje na glasovirju binkoštni ponedeljek v nekdanji vipavski čitalnici od narodne rodbine llmelak-Lokar ~ Prezclj - eve s Primorskega. O tej priliki je obljubil naš gospod Artur Lokar, da pristopi — če že ne kot pokrovitelj, vsaj kot ustanovnik »Šolskemu domu" na dan svojega nastopa kot c. kr. notar v Kanalu. „Poslovcneiije" preture. — O tisti ženi iz Prvačine, o kateri smo poročali, da jo je ječar na preturi kar zaprl, — je resnica. Novi ječar. bivši vojak ali orožnik, je vseskozi Lah, ki ne ume "iti besedice slovenski. Ilkljub temu so bile oblasti tako drzne, da so ga poslale v slovenski sodni okraj kruha služit. Da je mož nesposoben za službo v Gorici, je pokazal takoj, ko je ubogo ženico vtaknil v luknjo, ko je bila komaj poklicana na obravnavo! — Glejte, tako se je * poslovenila« naša predira v Gorici, kakor so kričali irredentovski listi! Napisi pri naših sodnijah. — Hvala je vredno, da so napravili vsaj vse glavne napise tudi v slovenskem jeziku! Ali ker tiče slovenščini na sploh prvo mesto, bilo bi prav, ako bi se ugodilo zahtevi Slovencev vsaj s tem, da se napravijo dosledno v s i napisi v obeh jezikih, n. pr. tudi oni «i. r. consigliere«. Dalje še nekaj! Kaj pa s pečatnikom? Kdaj bo fa slovenski — za vse slovenske listine?! Nekatere pritožbe v tem pogledu je požrl arhiv kar nerešene! — Saj je vendar čas, da začno spoštovati pravico vsaj — sodnije! Kutsistraln! okraji. — Finančni minister je določi! več novih katastralnih okrajev; i/.med teh jeden bo Kanal. Tolminski okraj bo obsegal sodni jske in davčne okraje: Boleč in Tolmin, izvzemši Sv. Lucijo, Volče in Št. Viškogoro. Kanalski katastralni okraj bo sestavljen iz sodnijskih in davčnih okra- „Prinesi mi rodoslov od hleva", reče na ta poziv vstopivšemu slugi. Sluga se kmalu vrne« nesoč škotljico iz cedrovega lesa in z bronastim okovom. Šojk, ki je izvlekel iz nedrija zlati ključek, jo t njim odpre. Škatljica je bila polna tankih tablic iz slonove kosti, navlečenih po sto na železne obroče. Ilderim vzame jedno od teh ploščic v roke. »Vem" — pravi — s kako natančnostjo zapisujejo doktorji v svetišču v Jeruzalemu novorojence, da vsakateri izmed sinov Izraela more poiskati celo vrsto svojih p-ednikov, če tudi bi mu segal rod tje do očakov. Tudi moji očetje ^a si ohranijo spomin na vekov veke, so si os»;. ':U te; eljite registre ter so vpisavali vanje sv je neme služabnike in najzvestejše prijatelje. Poglej na te tablice!" Ben-Hur jih vzame v roke. Bile so popisane z arabskimi hieroglifi, vžganimi v gladko površje. »Ali znaš to citati, sin Izraela?" »Ne, moraš mi pojasniti te znake." »Vedi torej, da vsaka tablica nosi ime konja in njegovih roditeljev, kakor tudi leto in dan rojstva. Poglej na te letnice in verjel boš mojim besedam." Nekatere tablice so bile že povsem oguljene; vse pa zarumeuele od starosti. (Dalje pride). J jev: Kanal in Cerkno; njemu pripadejo potem Sv. Lucija, Volče in Št. Viškagora, skupaj 11 katastralnih občin. Goriški katastralni okraj bo zavzemal vse kraje, ki spadajo pod sodnijske in davčne okraje Gorice in Ajdovščine. Katastralnomu okraju v Gradišču bodo pripadale, kakor doslej vse občine tega okrajnega glavarstva; isto velja o Sežani. To vest smo posneli po nekaterih listih, ali razdelitev občin raznih sodnih okrajev v to nove katastralne je tako čudna in nenaravna, da pričakujemo drugačnega potrdila, J predno moremo verjeti. Osebna dohodarlna. — Naša lekcija zadnjič »komisiji" za odmero osebne doho-darine je vzbudila v Gorici precej šuma. J «Scliarf, aber \vahr!» je dejal tudi neki j upliven gospod ! — In zares, kar je počenjala j ta ':komisija> (— ušesc « —» ne postavljamo brez pomena ! —) presega že navadni razum človeka; morda so ljudje na luni bolj modri, da bi mogli umeti kolobocije goriškega fiskusa! — Vprašamo: Čemu pa stranke m o r a j o točno naznanili svoje dohodke, ko pa 'komisija* dela v sej ed no, kar hoče V! Čemu bodo imele stranke zanaprej situobe s sestavljanjem teh naznanil ? ! Mi sve- tujemo za prihodnje leto že zdaj, da odkloni izvršitev naloga vsakdo, komur so letos I samovoljno svoto dohodkov povišali. Čemu delo zaman ? ! Saj gospodje vsejedno naredi'-, kar hočejo. - In kako delajo, to smo nekoliko že osvetlili zadnjič, Kvo V la-le slučaj. Učiteljevo vdovo, ki še le bo imela 22 gld. pcuzijc, z malo hiško, ki no nosi 200 gld. čistega dohodka, so ohdačili z dohodkom — LViO gld.. torej skoro za tisočak preveč, brez vsakoršnega dokaza, da ima res ver dohodkov, nego jih ji. rajni soprog — z a se napovedal! „Glelche Seeleu (liideu sleli!" — Scliulvereiliske veselice se ji- udeležilo tudi veliko Lahov, med temi sair. župan dr. V e n u t i. Predsednik ga je pu/.dravil s posebnim nagovorom, češ, da župan je zapečatil s svojo navzočnostjo dobre odnoSaje Nemcev i in Lahov v Gorici. liiiiejcmo ! Kadar gre proti Slovencem, se lahoui /.vežejo tudi s črnim vragom in ne le /. Nemci! Lahouom se Nemci v Gorici ne zde nevarni, pač pa mi Slovenci; zalo iščejo njih prijaznosti f.:\ boj proti Slovencem. Mi Slovenci se pa take zveze nič ne bojimo, a varuiejo naj se Nemci, da se ue osmode oh prevroči laški ljubezni! Kako .se godi uaMui zamorcem. Kakor kažejo posebni izkazi v našem listu, se nekaterim zamorcem godi bolje, nekaterim pa slabejše, k.dior so pač ljudje, ki piideje J ž njimi v dotiko. pri volji. Nekateri so nabrali že prav lepe svote in tako j(. mis v tem pogledu razveselil zamorec pri Sv. Luciji ob Soči ki je požrl za »Šolski doni" kar 78 gld. Zamorci pobirajo slastno darove in [ zato se nadjamo, da ne nehajo od svoje požrešnosti tudi v prihodnje, ker „Šolski dom" rasle in ne bo več tako dolgo, ko bo I pod streho. Zalo pa bo gotovo naše občinstvo tudi še zanaprej rado podpiralo zamorce z doneski, vsak po svojih močeh. O tej priliki moramo povedati, da so jednemu zamorcu odpovedali službo ter ^.i zapodili tja, odkoder je prišel, in sicer v neki gostilni v ulici Sv. Ivana, katera živi po največ od goriških okoličanov. ,AI' je to J lepo, al'ji; to grdo", pa presodi čitalelj sam! Slovenski trgovec v Gorici nam je poslal pismo brez podpisa. Da bodo vsi ei-latelji videli, kako pravična je bila naša sodba o nekaterih trgovcih., ponatiskujemo pismo doslovno. Ker {»a ne moremo najti, kje je začetek in kje konec, začnemo tako-ie: »dragi gospod vi tolko pišete toliko o j sUnenščiui da je gro/.a a vendar nezamerite j da vam pišem saj ne bo vedil nobeden drugi kakor sam Bog da vam pišem in se brez podpisa vi preveč pišete d,i bo treba ločit lulka od pšenice loje goriške lergovce zakaj vi in vaši ki so zvami ne bi napravili eno zalogo od vsiga potem ne bo gotovo Sel no-j beden kupit k lahom in to le če bo dober kup ali bolšji kup ko kakor pri laheh kri-čiste upijete pišete pomislite prej kako se mora plačet drago pri resberku drugi dajajo boljši kup na drobno nektere reči kakor on na debelo potem pomislite sam in se vam smejejo pišete da naj kupujejo pri Slovencih pa vi pri poročujele laljane pustile rajši dajte pripravit ali napravit slovensko zalogo potem se bodo lahem v grele hlače drugače pa ne mislite prav nič ker samo kopač in kutin in še tudi 10 druzih ne bo nič opravilo toliko manj sam vi povem vam da je žeč odnjem preveč pišete da ločit lulka od pšenice zdaj ljudje govorijo tedaj ne iz hudobije le da izveste da nam kaj bomo hodili saj še soča iu primorec pravita de tako in tako je vse eno naj grem kamor hočem ker niso terdni Slovenci ni moj namen vas prizirati sti:n in lahe zagovarjati zakaj ker si velik nasprotnik lahov še veči kakor vi zakaj ker vi priporočujete laha to je rezberka ker je lah da celo govor sim slišal de ste plačen ne pišem da bi vas preziral ali sramotil ne apak konec morabiti vaši pisavi da boste ločli lulika od pšenice zakaj stim ste že dosti pokvarili ali bi ne lahko tergovinska obertna zadruga napravila en velik magazin zakaj ste imenovali tergovinska obertna zadruga rajši hranilnica zakaj j dokler ne bomo imeli svoje zaloge ne bo ni-i koli nič še 5 sto let zaman prišete kupujte le pri svojih ker ne pišete popra vici zato ker pride vse le iz rok italjanov in nemcev vi pa pišete kupujte pri svojih kako se smešite ko so se hoteli goriški tergovci združili ste hoteli tudi resberga vidite* Vidi se, da ta trgovec se strašno boji, da bi on sam ne prišel med — 1 j u 1 i k o. Slaba vest! — „Narodno" srce mu ne pusti, kupovati pri Resbergu (— češ, da je Italijan, ker pa kratko nikar ni! —) zato raje kupuje pri Orzanu, Valentinuzzijti, Venutijti itd. Torej pri možu, ki'je v društvu z narodno tvrdko, ki se ni nikdar zapletel v kaka nasprotja s Slovenci, pri takem ne kupovati, — pač pa p r i n a j n e s t r p n e j S i h 1 a«-h o n s k i h fanatikih: Taka je modrost tega slovenskega trgovca ! Potem pa še meni, da ni treba ločiti ljulike od pšejiie,ej._-—- Kar se tiče tistega »boljši kup", smo povedali !č zadnjič v sestavku „Eoj nepošteni konkurenci". Ta trgovec je prepričan, da bi se Lahom ,,hlače ugrele", ako bi se ustanovila velika slovenska zaloga za vse, in takrat „ne bo gotovo šel nobeden kupit k lahom in to le če bo dober kup ali boljši k u p ko kakor pri l a h e h". — x\li ga vidite možaka?! Torej slovenska zaloga bi se mogla vzdržali le tedaj, ako bo dajalo blago ,,boljši kup ko kakor pri laheh'-, drugače bo on sam zopel hodil k Orzanu ali Venutju, ker je tam „buiš kup"! In taki ljudje imajo do Slovencev groznih zahtev in kriče „Svoji k svojim!" Da, taki spravijo našo trgovino le v posmeh in ob kredit! Zalo bo prav, začeti ločiti — ljuliko od pšenice! Učitelji in „Sloga". ¦— V 'Popotniku* smo čilali poročilo o zborovanju učiteljskega društva goriškega med drugim o »znameniti interpelaciji g. Leopolda F u r I a n i j a. kateri je obsojal postopanje politiškega društva »Slogam z iičitcljslvom ter je predlagal nekako nezaupnico. — Nejevolja gg, učiteljev ji* povsem neupravičena; ako je kje kaj krivde, zadene edino nje same. Leta 18U7. so imeli po svoji želji zastopnika v odboru, jednega a k t i v n e g a učitelja poleg t r e h bivši li, toda izvoljeni odbornik učiteljev se ui udeleževal sej. Zastnm lega odbor Se ni zani-marjal učiteljskega slami. — Ako pa letošnji občni zbor ui izvolil katerega drugega učitelja, kdo je kriv, ako ne gg. učitelji, ki niso prišli k zboru in predlagali kandidata iz svoje srede? Kdo ga bo pa iskal?! - Nezaupnica velja lu edino le učileljslvil! Opozarjamo zopet, da goriški slovenski pevski in dramatični dilelantje izli-li'-prihodnjo nedeljo t i. I. m. v Kanal in pri-rede lam v veži župnišea, v la namen blagovoljno odstopljeni, .besedo" ob ('». uri zverer. Zbirališče izletnikov na (Joriščekn. Odhod u Gorice ločno ob 2. uri pop. O Izletu »Sokola* v Vrtojbo nam je Se posebi- omenili vrle Št. Audrežaue. ki so došlt v ohilem Številu; njih pevski zbor je prav lepo prvpeval. Z gostilno j«» bilo ljudstvo jako zadovoljno; pijača izborna, a postrežbo ukljub toliki množiti ljudstva prav ločna. Hvala lepa! Srčna hvala tudi za primerno okrasitev dvorišča. — Tudi vrtojber^ko županstvo je pokazalo, da mu Sokoli» niso neljubi gostje, marveč storilo je, kolikor mogoče, da je bila vas odičena. posebno ob vhodu. Čast in hvala mu! - Zupan je hotel • Sokole« tudi povzdraviti. a ker tega ni bilo v sporedu in ni bilo .Sokolom" znano, so korakali kar naprej v dolnjo Vrtojbo. Odlična hvala na dobri volji. Omeniti nam je tudi še med telovadci, so se odlikovali, g. B i z a j l a, katerega smo zadnjič po pomoti izpustili. Rodoljubi v bližini tiorlcc, kaj delate J! Opažamo dan na dan, da ljudstvo iz najbližje okolice in s Trnovske planote je po večini še strahovito nezavedno, omejeno na duhu, a slepariti se posti od nasprotnikov, da je groza. Vsakemu goriškemu sleparju gredo v past za vsako lepo besedo. In sleparji ga tudi skubejo, da je groza! — In zlasti naše ženstvo iz okolice videvamo v vseh mogočih štacunah, le v slovenskih ne! Kamor pade, kamor ga zvabijo, tam kupi! — Rodoljubi, zganite se! Učite, učite, učite! »Svoji k svojim* ! To n.čelo bi moralo veljati za vse, ne samo za Slovence na deželi, ampak tudi za Slovence v mestih; toda mnoge pritožbe se slišijo, da mestni nimajo srca za deželne. Zato se ti zatekajo k Lahom. Pozor! Briški. Praznoverje. — Kako strašansko je hiio nekdaj praznoverja, priča nam zgodovina vseh narodov. Pa še tudi današnji dan m izginilo, temveč povsodi ga še dobiš, umevno, da manj. Kako so pa včasih znali po sejmih pri nas uporabljati praznoverje, »a'n kaže list iz leta 1809., ki se glasi, kakor Mamo v „P r o s v j e t i", tako : „N a s n a i n e. Ta strasimi zhudesh se S* vidu n' lashki Desheli na dan 17. Julia lePa leita 1809. Ponozhi en firtelz ne dva-naist jo ustau engrasoviten velk veiter; potem ena slrashna tema, inu grum; ampak precej po polnozhi je la tema preshla, inu Firma-nient je biu zhist postau u sreidi Firma-menta je biu en zhern oblak; u tem oblaki ie biu en grosen velik Lintvern, sraven nega ena merluaska truga, sgorei te truge je bila smert, katera temu Lintvernu les eno go-rezho stango spruti hiti. Ta zhudesh je oslou od 12 ure, do 3/4 na eno popolnozhi, zhes katin zhudesh uzsi lude sraven lesheozheh meist, so bili u en grosoviten strah padli mu zhestu je pokle use sorte reslaganje biu." Na takem listu je bila seveda tudi slika z „lintvernom" in smrtjo na nebu, ki kleči nad krstjo. Ljudje so taki sliki in takemu popisovanju do pičice verjeli ter si isto razlagali kdove kako. Toznl redi raznih železnic, ki se tičejo Slovencev, poštnih zvez na Primorskem in obmejnih, paroplovnih črt Lloyda, ogersko-hrvaške in vseh drugih družb ob Adriji — so natisneni v današnji veliki prilogi. Prosimo, da ta lepak nalepijo rodoljubi po vseh •javnih prostorih, v^gostiluaJi^drUštvih, itd., ker več ali manj ga bo skoro vsakdo potreboval. — Za gostilne smo ga dali natisniti na prav močnem celuloznem papirju. — S tem lepakom smo gotovo jako ustregli slovenskemu občinstvu in ob enern dopolnili neki — nedostatek, ki- pa bode v oči. — Da imamo s takim lepakom precej stroškov, to se umeje samo po sebi. I/. Sv. Križa na Vipavskem. — Občinske volitve so končane. Križka in dobravska stnnka sta si stali nasproti v volilnem boju. Konec je bil ta, da so Križani zmagali. Novo slarašinslvo je razdeljeno tako: Sv. Križ S, Dobravlje G, Plače 5, Cesta 4, M. Zabije 4, Vel. Zabije :i. Tako burnih volitev v Sv. Križu še ni bilo doslej. 100.000 kron enkrat in 25.000 kron 4 krat so glavni dobitki velike juhilejske razstavne loterije, ki se izplačajo v gotovini samo proti 20 ^ odbitka. Opozarjani p. n. čila-telje, da bo prvo žrebanje nepreklicno na dan 2">. juniju 1898. Radodarni doneski. Za n8lo(/ou: Poverjenik g. Franc M i k I a v i č, trgovec v Kobaridu, poslal po položnici „Sloge* 1*2 gld. kot uduiuo na novo prislopivših udov, in sicer po 50 kr.: Ivan Mikluvič, trgovec, Kobarid; Miklavič Anton, nadučitelj, Kobarid; Uršič Franc, učitelj, Libušnje; Ma-šera Albert, gostilničar Kobarid ; lvaučič Ivan, učitelj, Kred: Juretič Anton, velepos., Kobarid ; Gr- tar Janko, posestnik, Kobarid; Urbančič r...n. podžup., Kobarid; Gruntar Ivan, trgovec, Kobarid ; Šlunder Franc, župan. Koband; Muzuik Ivan, podžup.. Kobarid; lvaučič Franc, podžup.. Kobarid; Gruntar .losip, mesar, Kobarid; Cubej Alojzij, kaplan, Kobarid: Kodeli Ivan, Irgovee, Kobarid; Galej Fran, nrar, Tolmin; Kokole Fran, učitelj, Cailra; Drašček Simon, trgovec, Kobarid; Lenarčič Franc, dacar, Kobarid; Ga-šperul Anton, krčmar, lireginj; Borjaučič Anton, krčmar, liregiiij; Skočir Franc, po-stiljon, Kobarid in Josip Kakovščok učitelj, Kobarid. Začasni denarničar društva „ Slogo* je dobil: G. vikarij Guzelj v Logeh. gld. WH, G. prof. lvaučič za '.5 mesece 15 gld., G. Leopold Holko za 4 mesece 4 gld., Prof. Bežek za 2 meseca t! gld., trgovec Anion Koren za 2 meseca ii gld., G. Fran Blažon, železniški uradnik 2 gld., G. Anion Fon, klobučar in gostilničar I gld. Za .Šolski dom" — možki oddelek; Jurij Mose, trgovm: v Gorici, daljni obrok ustanovnine, 10 gld. — Nabrali Sokoli v dol. Vrtojbi po končani telovadbi gld. Ue-20. — Med prijatelji kolesarskega športa se je nabralo gld, rž-iil). — K. Favetti v Lošinju 2 gld. namesto brzojavne častitke prijatelju Ivanku Vukasovič-StibilJ v Srbiji. Društvene vesti. Poročil« ravnateljstva »Trgovsko- obrtne zartruRC*'* v tiorlei z m-omrjettim jamstvom, za opravilni mesec maj 1SUS. 1. Slovi!., zadružnikov dne !. nuja I898 . SiVl Naraslo tekoiu meseea z:«........ HO Padlo tokom meseca........... t »Bralno društvo* v Sv. Križa namerava skupno z drugimi društvi napraviti dne 19. t. m. veliko veselico pri Rebku na Goričici s sodelovanjem ajdovsko-šturijskih tamburašev. Kolesarsko društvo «€rorica» priredi v nedeljo, dne 12. junija ob 2 popoludne izlet v Kanal. Zbirališče na Gor išče ku. Vsakdo vzemi svetilko s seboj! Število zadružnikov dno I. juniju jo znašalo 801 2. Šievilo deležev dne 1. maja .....15:18 Priraslo deležev tekom meseca...... (»C. Odpadlo , „ , .... ¦ . 1 Število deležev dne 1. junija znašalo je . . . 1000 Kron 'S. .Svota vplačanih deležev . Dopolnilni zaklad je znašal 1. maja . .'182lo0 Teko« meseca se je doplačalo.....li'K>\;i. Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. junija 5321*01. 6. Tekom meseca [trosilo je 3tO prositeljev za predujme v znesku.......240771-38 Dovolilo seje v znesku.......171150-38 Izplačilo , ........104701-38 7. Hranilne vloge so znašale dne 1. maja 804-7.VG8 Vložilo se je tekom meseca..... 4-25G6*—• Izplačalo „ , „ ..... 2273- Stanje hranilnih vloj* dne l. junija . . 120768*68 v 98 knjižicah povprek po 1334 kron 30 vin. 8. Gotovine v blagajniei dne 1. maja . 4-775-89 Svota prejemkov tekom meseca .... 75027-45 , izdatkov , .....70925-82 Saldo v blagajniki dne 1. junija .... 9587*52 9. Denarnega prometa blagajnice od dne 1. maja do dne 1. junija ..... 151319*16 Hrauilne vloge se obrestujejo po 4-l/a$>. — Pie-dujm: se vračajo v enem ali veeledenskih obrokih z obreslmi vred po dogovoru. Tosojila na krajši čas na menjieo se obrestujejo po a'72%.—Seja ravnateljstva je vsak ponedeljek ob šesti uri zvečer. Uradne ure so od 8. do 12. dopoldne in od 2; do u. popoldne vsaki dan. »Slovenskega Jeza" redni o b č n! zbor bo dne 12. junija t. I. ob 4. uri pop. v Biljani; k obilni udeltžbi vabi odbor. Razgled po svetu. Iz državnega zbora. — Schonerer in Wolf vladala v državnem zbora ter delata nemir in za njima hodijo njihovi pristaši. Schonerer je čital interpelacijo z nad 2000 podpisi, da se imajo Gautscheve jezikovne naredbe takoj odpraviti. Predsednik ni dopustil, da bi Schonerer prečita! vse podpise, ali ta se ni zmenil za prepoved predsednika, temveč je čital dalje ob razsajanju drugih nemških poslancev. Predsednik Fuchs je končno dovolil zopet.Schonerer,ju, d-i prečita vse podpise, kar je storil. V razpravi o jezikovnih predlogih je govoril Wolf obširno ter zabavljal, da se bo v Avstriji praznovala cesarjeva petdesetletnica, češ da Nemci n e m a j o n o b e n e g a p o v o d a v t o. Zmerjal je podpredsednika dr. Ferjancica, da je on odpravil vpisovanje mejklicev v steno- I grafične zapisnike, kar je pa podpredsednik ovrgel; napadel je poleni tridentskega škofa, I ki je izdal prepoved za čitanje nemškona-cijonalne B13ozener Zoitung", češ, daje storil to »škof, ki je predrzen in neumen*. Grozil je vladi, katera je prisilila Nemce do ob-strukcije, ler dejal, da se Nemci ne ustrašijo tudi revolucije, ker hočejo maščevanje za Gtvdec, Ne boje se ničesar, ker N e m č i j a sloji na njihovi s t r a n i t e r s e p r i-p r a v I j a, d a j i m p r i «1 e n a p o m o Č. Zaganjal se je v Gleispacha ler dostavil, da v Grad.u ze dobe svetilko, na katero ga obesijo, lu konec je bil običajen: zahteval je preklic jezikovnih uaredeb, ker prej Nemci ne odnehajo od svojih zahtev, dobro vedoči, da jih Nemčija ne zaposli. To so besede, ki so naperjene naravnost proti ustavi in proti dinasliji in vse take in jednake uečuvennsU se gode današnji dan v avstrijskem državnem zboru. Nemški toliko hvalisan patrijotizem ui vreden piška-vega oreha. Slovenski poslanec dr. Z i t n i k je razpravljal o žalostnih razmerah, v katerih živimo Slovenci, kako nas tlačijo Nemci in Ila-lijani ler končno izjavil, da le na podlagi r a v n o p r a v u o s l i j o m o g o č e s p o r a-zumljenje mod narodi v državi; to je vez, ki bi držala v Avstriji trdno, ne pa nemški državni jezik, zoper kateri s« je odločno izrekel. Dr. Kramar, katerega so NVollbvei zmerjali ter mu klicali: Pfui! je povedal, na Dunaju. VUF. Lederergasse 20. Slovaki. — Urednik »Narodnih No vin» g. Izidor Žiak sedi v zaporu v Vaeovu (Vdcz, Allfoghuz), a list ima zopet nove tožbe. Ubogi Slovaki! In 100-miljonski narod slovanski trpi tolike lopovščine sredi Evrope! Srbi na Ogerskcu! se ne udeležujejo nikakega politiškega življenja, ampak se omejujejo le na varstvo svoje cerkvene in na* rodne avtonomije. Ukljub temu jih Macljarji pritiskajo: posebno trpita časopisa »Zastava" in »Branik*. Bolgarija. — Knez Ferdinand je odšel iz naše Opatije v Carigrad v posete k sultanu. Zdi se, da med njima vlada precejšnja prijaznost. — Knez odpotuje kmalu tudi v Petrograd s kneginjo in sinkom Borisem. Bolgari pričakujejo veliko dobrega od tega potovanja. Srbija. — Bivši minister R i s t i 6 je napisal doslej že dve knjigi o svoji diplomatski delavnosti. Drugi del, ravnokar dokončan, se imenuje; «Diplomatski odnošaji Srbije v času srbskih bojev za osvobojenje in neodvisnost 1875. —1878». Knjiga iz takega peresa ima svetovno veljavo. Slovani na Turškem. — V Sredcu (Sofija) je začel izhajati bolgarski časopis „A vtonom ia% ki si je postavi! nalogo, bojevati se za Bolgare v Macedoniji. Fonlard - Seide 65 Kr. bL*> fl.3'35 p. M. japanesisehe, chincsiscbc cte. in den neu- esten Dessins und Farben, sowie sehvvarze, weisse umi farbige Hanaobarg-Salda von 45 kr. bis fl. 14*65 per Meter — in dcu modernslen Ge\veben, Farben und Dessins. In Frirate porto- und stetierfrei ins Ilans. Mustcr umgrehend. Seideu-Fabriken G. Henneberffffc. n. fe, Hofl.). Z0RICH. Splošno {e priznano pri želodčnih boleznih kot najboljše prebavljivo in odvajalno sredstvo Gascara Sagrada Malaga vino iz deželne lekarne «Prl Mariji pomagaj* Ph. Mr. Milan Leustek v Ljubljani. 1 vel. stekl. gld. 1-20. — Razpošilja so z obratno pošto. 117, 37 Dunajska borza 8. junija 1898. Skupni državni dolg v notah . , .101 gld. ! Skupni državni dolg v srebra .... 101 . i Avstrijska zlata renta.......101 , i Avstrijska kronska renta 4$ ... 121 „ < Ogerska zlata renta 4#......121 , : Ogerska kronska renta 4#.....99 „ Avstro-ogerske bančne delnice ... 911 , Kreditne delnice.........360 London vista...........120 Keui3ki drž. bankovci za 100 mark . 58 * 20 mark.............11 20 frankov...........* 9 * j Italijanske lire ........ \ \ 44 * j C. kr. cekini........... 5 " < . Živinorejci pozor! V Lokavcu pri gosp. Josipu Vidmarju dne 19. junija ob 9. uri zjutraj se odda v najem za eno ali več let košnja velike seno-žeti „Kosi« v katast. občini Lokavec. Sena daje 3enožet čez 200 centov. Kdor hoče kaj več zvedeti o tem, naj se obrne ustmeno ali pismeno do podpisanca. Andrej tnalč v Gorici, ulica sv. Petra 5. 100 h 300 gld. mesečno SMSJSSB R vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica jn ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwig Oster-reici.ar, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 13S. tO-i Jurij trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih i« bontbažastih snovi j xa vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za v s a ki stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd., Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 Podpisana pr.poroeata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno iraitjiliicB jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinoveo, lini rum, različna vina, goruSice (Senf) ter drupo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7-> trgovca v SemeuiSki ulici št. 1 v IiiSi, kjer je „Trgovsko-obrlna zadruga'. Svoji k svojim! ^IPfli Priporočam veleslavneiiui občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnieo na Travniku štev. 21, zraven 1'aleruollijev« knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro poshv/.bn, se toplo priporočam udaui A n t o n I* u e e 1 j, 68—18 brivski mojslcr. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici St. 3. v (Jorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (prešej za vino in sadjo različnih sestav. (Te shskal-niee imajo skoro ono darilno moč kakor hidravlične vodovodne pieše). Siamoreznice jako lahko za ganiti in po zelo zmornih cnnab. Stiskalnice, za sono in f?WB/BF~:t,=a^k siamo, ler vse potrebno, vsakovrstne i^M-^%^ ^L ,,**|fc poljedelske s I roj o prodaja v najboljši C^> "H."JI --:'T "-vk- iv7 izvršitvi ^ ^*&- r? ^ iL. Heiior na Duiiiijii II/2 Praterstrasse 49. 1'rcd ponarejanjem se je posebno tr selunjavo. škropilnice proti Samo 50 kr. za 4 žrebanja. Glavni dobitek I00.00fl.v-v40.000 Kron Miiejno razstavne srečke po SO kr.! žrebanje: 25. junija, II. 6. avgusta, lil. 15.septembra, IV.22. oktobra 1898. irecKe po 50 to. priporočajo t ieniillit I. i, iona, Michlsiadier i i. 00©O©000©®©0000©©©©©0© 0 Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic & Zajec (prej G. Durbo) pred nadškofyo št. 5. -•i Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in ploščevine, raznega obrtnijskega in pohišnega orodja. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse narocbe za vsakovrstne Stavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. © 0 © © © © © © © © © © Pnpoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. 0 NllSSbaUm-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. ~ Edina zaloga w „. | lajliolite Mlm Acalon in Brescian jekla. 11 Zaloga Portiand in Roman-Cementa, kmetijskih! Strojev iz prvih tovarn. Česar ni v zalogi, se priskrbi nemudoma. Kupujeta /R staro zeiczje in kovine po najvišji dnevni ceni. J* )0©©0©©0©©©0©©0©0©00@ Čast mi je javiti, da sem s svojim družbenikom-domačinom otroril tOTarno soie vofle (sifonov in pokallc) na Goriščeku št. 2. pri Vafieku. Nadejam se, da bode nr ie si. občinstvo podpiralo započeto domačo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba toCna, pijača izborna po navadni eeni. Odličnim štovanjem udani Josip Hrovafin, ioi 10-18 tovarnar. krojni aparati. Edina slov. zaloga dežnikov, solinikcv in rokavic za dame gospode in uradnike. M. POIERIJ kroJjJH Mojster In trgevec v Borlcl n Tranlki i in v I. nadstropju v h. št. II. liofCata zalo«« v.sakovr«fnfga lihima, gotovih oblek, p rila, vseh j*ri|>mv za obleke za vsaki letni ta*. — Blago .se (»roilaja tudi na m e t e r in sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame ilavlieinil nbrinitvil svojo be-lno izdeliiviilriieo imieliiili rvetlie zn vsako-vihUie ecrkvene potn-be. Ima veliko zalogo n,t^iiil>-tiiii venecv, za mrtvaške polielie, vomVpo sven! i)d.. vse |io zmerni eeni. - Narorilu za ili'želo izvišnje loeiio iti solidno. 1'riporofa slav. o|ii'in>tvu tudi svojo (H. «¦!.) tiskarno črk na j.erilo. (!' .rl.) >risko rebulo, ji Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svetjnjo Na lvovski razstavi s prvo eeno - srebrno svetinjo Tovarna uzornili telovadnih priprav JOS. VINDTŠ-A, v Prag-i na Smlhovu O'iiilia-Smifl»ov) Vinoliiadska ulice kili. Zagotavlja jedno leto. Cene zeli, zmerne, plaruje se pa na meseenu niinike po volji in zmožnosti. //avadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proraCuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine pro>lo. 80, ii-2 - S Poprave IzrrSnje pj nnjiiižjili cenah. ef| IVojain >i naznaniti slavnemu ol>- ^P #p? čiie-lui. da mm n- zapričel v Tr>tu trpovino :sa $$ ^ komisšjonalno in špedicijsko |* 4 Naročila in sieer tnala v pošiljatvah po 5 kp, po pošti iu od :U) k^' naprej pa po železnici, izvrševal bmn točno in eeno. UazpoJiljal boni razen kolonijalnejra hlapa tudi ilrujre na Irp spadajoče stvari, kakor ¦ ^adje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal z razprodavanjem domač li pridelkov, s prijemanjem hlapa v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval do-lično prodajo na korist lastnika. Trpoval bom tudi z vinom na debelo. Sprejir.em zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polapam zn to kavcijo. NaJcfnjo se, da se me sorojaki do-ini?lijo. ostajam odličnim spoštovanjem udani Ernest Pesaii, 1M (el.) v ulici S. Francesco Stv. 6.