Mara Husova Štruklji ' Snmi srao bili cloma. Šest nas je bilo: trije fantiri in trije dekliči. Najmlajši hrat je Še pehal svojo Ieseno stavnico po hiŠi, se v ujej vrtcl in pel ko vrabec. trilutna sestrica je pefrtovala mlado mucko. petletni Miio je pod opnjiščem lovil šcurke in na ves glas nekaj prepeval, na ognjisi-u pa smo st*dcli: jaz, Mila, ki je že hodila v prvi razrecl. Tone in pes Furkn. Zunaj je rosilo. Strašno iijis je mikuio na dež, ali mama je ukaziila. da moramo varovati hišo iu ralajse otroke. Dolg Čas nam je liilo. iMeni se ne ljubi čepeti doma.« reče Tonr i : jeziio povlece Turkota za uho. Mila se je zabavala s pihatnikom in '/. aiodjo pihalu v žerjavico. Oblaki pepela sa se dvigali prav pod črn stn>i »Glejtet meglo delam!* se pobaha, ko se iz ogujiača dvigne gost oblak. ^Veste kaj: šlruklje akuhajmo!« blcknem in že smo bili vsi Stirje >jia tleb. *Kdo jih bo mesdl?* vprasa nezaupno Tone. -Jaz!« sc pogrumno udarim po prsih. , Miro pod ognji&čem je utilinil. Kmalu se pokaže izpod podpečka črna glava iz mračne luknje. V desnici drži škatlico, polno izbranth šcurkov. Primakne se k uasa. >Mesi, Marica. širuklje. ali hitro! Na, celo škatlo živine ti (Itun!; vrže Miro škatlo predme. Ščurki so bili zanj živiiia. >Ph. šeurki, ko bi bili vsaj hrošči.« f >Kaj bi s hrošči? Šourki pojejo,« je malce užaljeno objaanjeval. f sHrošči pa letijo in so noi» ralin na vetet.* Prerekanja in posveio iVanja je bilo hitro kouec. Milo pošljemo v trgoTino po kraa, Miro dobi v varstvo sestrico in bratca, ki jih naloži v zaboj na kolesih in dirja z njima iz hiše v kamro, jz kamre v hišo. Spotoma hrza in tolče ko konj. Z njim tlirja Turko in 8 in. Tu pa tam se vozicek prevrne in pokoplje pod seboj oba naj^B^B^^ ¦-k, lajež. jok, ropot, direndaj, hi, vesclo je bilo! }hz j'u Tone svo šJa presejat moko, pa sito je hilo preveliko za moje . kratke rok<*. Zato rai je Tone pomagal. Z združeniaii rnočmi sva jo srjala in stokala. Po trdem clelu sva bila bela ko mlinarja, veztdar sva -! od sile resno držola. Suho grozdje in oiehe sem stakuila na kašči. Xfila je k\as že prinesla. /lje. /tiaj! Gotovi smo!i zavpije Miro. ki je vsak hip pogledoval pod dpasaik. s katerim je bila pokrila skleda. Ntila se od veselja zavali pn tleh. Rako pa zdaj? Voda vre, prečudua penasta zmcs stf'dviga k robu. \ fiiela sem, da je mama zavijala štruklje v prte in jib kuhala. Naši >trtik!jj pa so liili svoje sorte. Preredka zmes se ni dala zavijati. kvečjem zlivati. V stiskj se spomiiim na rokav. Ta misel nas je rešiia. Vzainem r -cje in odrežetn oba rokava očetovi srajci. ki se je uied drupiin perilom ila na dvorisdu. Rokava zavozljam na spodnjem koncu, zlijeui vanjc ¦ "iklje in ua vrhu trdno zadrgnem z vrvicami Tonctovih pražnjdh čevljev. V kotel z njtmi. Rokava ata se čudovito napcla. V štruklje sem unie- -ila prevec kvasa. Toliko kvaaa rabi mama za eelo peč Jsruha. Štirinnjist likih hlebcev. Ko je voda začela vreti, sta lahka, s kvasno peno napolnjena rokava ¦la skakati po vodi ko živa. Tone in jaz sva se oborožiJa s pepečkom ui klescami ter vsak svoj rokav tisčala v vodo. Miro in Mila sta pa netila, il« jiraa je pot tekcl po razgrctem životu. 1'edaj se je zgodilo nckaj čtulnega. Konec rokava se zmuzne izpod IHpcčka ter se postavi pokonci. Ušli bodo, ušli bodole se dereta Miro in Mila. ^li, o jej, šli!« zajoka najmlajša, ki sc je z ročicaina trdno držala za rob ognjišČa in cepetala v strahu, da bi štruklji zares ne ušli po ka-ili-itjab v diinnik, Voda je divje vrela, štruklji so skakali ko nori. Zdelo se je, da bodo r*'f ušli: kajti jaz in brat jih niava mogia več krotili. Tedaj pa Tone, že riH vse jezen, udari po rokavu s tako moŽjo, da skoČi ven tn pade v pepel. \ si srao oneineli. Sama jih kubaj. saj iuda mamj nobeden ne pomaga,< jezno zagodrnja bnit. ¦Manaa je veiika.« se vtakne Miro. Rokav, ki je bil v vodi napihnjen ko balon, je v pepelu takoj splalniil. ^k ^a poberem. se je v njera nekaj pretakalo in bloboialo kakor v lačnem u-cbuhu. - Ali so kuhani?« nevoljno vpraša Tone. 9 »Bržkone so,< mu kislo odgovorim. \ so zmes stresemo spet v skledo. Brž plauemo po žlicah. taša je bila zanič. Samo grozdje smo polovili. Ostanek naših štrukljev je dobil Turko. Ostrižene rokave obesim kar take na vrv. Kar je Turkotu ostalo, skrijemo pod ognjisče, da bodo še grili in sčurki večerjali kokor je menil Miro. Tone pomije skledo in jo hoČe po-staviti v sklednik. Sklednik je pa bil previsoko, a Tone prenizek. Pod-stavi si klopico tako nerodno, da se mu zmakne izpod nog. Kar zagrmi. Tbne in skleda sta Iežala na tleh. On cel, čeprav pobit, skleda pa v sto kosLh. Po klancu Škriplje poln voz. »Naši gredo!« Vsem gre na jok. Srca so v strahu utripala: »Kaj bo, kaj bo?!< Tone se zmuzne na dvorišče. Tndi Miro in Mila jo nekam popihata. Ostanem sama z najmlajsimi. Na sredi Kiše leži prevrnjen voziček, ob njem staviiica, v kamri prevrnjeni stoli, pepel, moka in smeti vse križem. Mama in stara mati vstopita v hišo. *jej. JeJ> kakšeu direndaj ste napravili. Se vidi, da ste bili sami donui. Črepinj še ni bila opazila, livala Bogu! >Kje pa so drugi?« vptaŠa babica. >Ne vera,< odgovorim tiho. »Pokliči jih!« Dolgo ine ni bilo nazaj. Mračilo se je že. Oce nas je klical. Jaz in Totoe sva prišla zadnja. Za nama so se zaprla vrata. j »Kaj ste delali danes popoldne?« »Tukle,« začivka najmlajŠa. Jaz in Tone molčlva. Strah nama je zavezal jezike. »Vaju, Toue in Mara, vprašam!« se obrue oce k uama. :Ta je rekla,« pokaže Tone s pr&tom name. *Tudi ti si jih mesilU zavpije Miro iz kota. >.Ni res!« »Res je, vsd smo jih delali; jaz sem Šla po kvas!« pogumno prizna Mila. »A, takooo!«... Šiba na peči se zgane. Takrat prinese teta Mica v hišo poln naročaj suhega perila. *Mati! Kdo pa je otirezal rokave z gospodarjeve praža.ie siajce? Glejte!« In že prileti bela srajca brez rokavov materi v roke. Mama obstane. >Kdo je odrezal?< »la,« pokaže Toiie zojpet s prstoin name. Takrat se mi posveti, kako strasno bi bil smešeii v taki arajci in golo-rok. V maškare bi lahko Šel, je bila miscl bežna pa tako jasna, da sein se Jia glas zasmejala. Oče je mistil, da se smejem iz nagajivosti. Neusmiljeiio je zažvižgala Šiba. Tonetu je samo uekaj zaploskalo o*krog ušes, vse drugo se je zru-šilo name. Šli smo vsi skupaj brez večerje spat. Miro in Mila sta se cmerila iu smrkala. Na Toneta sem bila strašno jezna: »Ti, zajec, butec zabiti, ti, reva, ki vse vališ na druge! Ti...! Nikoli veČ se ne igram s teboj, nic več ti ue povem: ne maram te več, nikoli več!< Tone se pokrije čez gtavo in se na vse moje zmerjanje potuluijeno smeje. »Dobila si jih pa le,< se škodožcljno uiU2a izpod odeje. To je bilo pa Še Mirotu preveč. Jezno se izinuza izpod odeje in pride k nama. »Ne marain veČ spati s teboj! K njiraa grem.« Gosioljubno s\a ga spre-jeli t svojo sredo. 10