Leto XXm., St. 264 ejpravniitvoi Ljubliana. Puccinijeva ulica S Telefoo H. 51-22. 31-23. 51-24 Inseraini oddelek: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5 — Telefon fe. 31-^2 do 51-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubljanske pokrajino pn pofeno-čekovnem avodu k. 17.749, za ostal« kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 Ljubljana, torek Z}, novembra 1943 Sowjets verloren in den letzten beiden Tagen 413 Panzer Zahlreicke Sow{etangriffe abgeschlagen — Wichtige Gelandeab-sclinitie im Kampfgebiet westlich Kiew zuriickerobert — Sowje-tisehe Abteilung bei T scherkassy auigerieben Aius dem Fuhrerhauptquartier, 22. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibi; bekar.nt: Nordiistlie.h Kertsch blieben schvvache-re feindliche Vorstosse erfolglos. Versu-che sk vvurden zatilrek-he starke Angriffe der Sovvjets abgevvehrt. Aneh im Einbruchsraum von Nevvel herrschte lebhafte Kampft&tigheft. Vordringende feindliche Verbšinde vvurden dort durch eigene Gegenangriffe vvieder zuriickgevvorfen und dabej eine AnzahI Panzer abgeschossen. An der Ostfront verloren die Sovv jets in den Kampfen der letzten beiden Tage 413 Panzer. Von der siiditalionischen Front vvird mir steKenvveise lebhaftere Artillerie-, Spali-und Stosstrupptatigkešt gemeldet. Im Atlantik griff ein Kampffiiegerver-band bei sehvvieriger VVetterlage ein feind -Iiohes Geleit an und beschadigte zvvei Kiindelsschiffe mit zusammen 18.000 BRT so schvver, dass mit ihrer Verniehtung ge-reehnet vverden kann. Sovjeti Izgubil! v zadnjih dveh dneh 413 oklopnikov številni sovjetski napadi odbili — Na bof&ču zapadno od Kijeva zopet osvojeno važno ozemlje — pri čerkasUi uničen i oddelek Svarile vsem malim narodom Estonski tisk o resnični 'boljševiški nevarnosti LlfovcI proti Stalinovim zahtevam Re val, 22. nov. DNB. O priliki protestnih zborovanj de!;'vstva baltskih dežel proti Stalinovim »osvobodilnim žeijam • estonski tisk obširno svari pred boljševiško nevarnostjo. Lista poudarjajo, da med 230ietno car:stično nadvlado niso nastale nikake ežje vez: med estonsko in rusko kulturo, ker nit: r bilo niti ne more biti med njima nikakih skupnih točk. še manj je seveda kdaj koli hotel estonsk narod pripadati k i ševiškimi zahtevami navajal neizrekljivo trn-sovj >tsk: držav:. Govoričenje o prostovolj- i' ljcnje Litovcev. odpel janih v najoddaljenejše ni priključitvi je najpodlejša po tvorba ljud- i kraje Sibirije ali na mučenih do smrti, ki so Kovno. 2!. nov DNB. (Vzhodna služba.) Na zborovanju, ki se ga je udeležilo ckoh 40.000 ljud'. je litovska de'avska zveza protestirala protj Stalinovim zahtevam za vključitev baltskih držav v Sovjet.ko zvezo. Vodja delavske zveze Lrbonas je v zvezi s temi bolj- r- ke vo j j e. če bi se boljševizmu še enkrat posrečilo, da bi prišel v našo deželo,c pišejo listi- »potem to ne bi le pomenilo popolne, ga uničenja estonskega naroda, temveč bi bili tudi drugi narodi v.ried tega v neposredni nevarnosti.« Pernavski Ust VUus Elu« opozarja v svojem uvodniku pod naslovom: »Moskovske nesramnosti« na tihi pristanek Anglo-amer^čanov, ki so svoječasno toliko govorili in obljubljali zaščito malim narodom, k Stalinovemu »osvobodilnemu« načrtu in kaže na nevarnost, ki vsled boljševizma ne preti le baltskim državam, temveč tudi Finski in Švedski.« Stalin je pekazal svoje karte in to naj bo zadostno svarilo vsem, k! ca šo ud i' jo nisi: m ->-■ \ ~>ž \o ~ kakega kompromisa z Moskvo. Sedaj vedo baltski m tudi skandinavski narodi, kaj. jih čaka v primeru sovjetske zmage. Zato tudi nihče več ne sme dvomiti, kakšni je naša naloga, da se Oovarujemo pred to ne. varnostjo.« Reval, 22. nov DNB. Centrala za poizvedbe o prisilno odpeljanih Estoncih je I objavila svoj deseti seznam. Z zadnjimi objavljenimi številkami je objavila centrala doslej podatke o i6 000 Estoncih- ki so bili odvlečeeni v SSSR. B-orba malega estonskega naix>da proti boljševiškemu poseganju po njegovi zemlji je deležna občudovanja sveta. Estonsko ljudstvo se je svobodno in odločno izreklo proti temu, da bi prišlo v sklop Sovjetske zveze. Estonci se dobro zavedajo, da bi bil to njihov pogin. Ostri očitki se objavljajo v estonskem tisku tudi na naslov Angležev in Američanov, ki imajo pri vsaki priliki polna usta lepih besedi za male narode, kadar koli pa jim kaže, snedo svoje obljube in izročajo manjše narode nj ho-vim najhujšim sovražnikom, iz vsega se vidi domenjena igra, pri kateri so dali An. glosasi svoj pristanek na to, da se bahrke države žrtvujejo rdečemu molohu. d*.kazali, -s kolike- krvjo in trpljenji je moral narod že plačati »osvoboditev« pc boljtevik;h. Najvišji predstavnik domače samouprave prvi generalni svetnik K ubil j ima s je poudaril: »Stalinova namera, ki se naj izvede z angleškim in ameriškim pristankom, pomeni za Litvo novo smrtne obsodbo Da ne bomo ponovno pobiti ali primorani odpotovati v s:birskc tundre. se bo vsa dežela po poslednjega moža dvignila in odgovorila v edinem jeziku, ki ga Moskva razume: v jeziku orožja.« Vilns. 22. nov. DNB. Pod naslovom »Sta-| lin hoče osvoboditi« piJe v Vilni izhajajoči litovski list »Naujoj Lietuva«. da litovski na rod tudi najtežja vojna bremena laže prenaša kakor življenje pod boljševiško nadeblastjo. Kovno, 22. nov. DNB Popolnoma stvarno poročilo »Študijskega urada za preiskavo boljševizma in židovstva« o položaju litovskih industrijskih delavcev v dobi boljševrke vlade je uničujoč odgovor ua Stalinove »osvobodilne načrte«, ker namreč predstavlja javno ob tožbo litovskih delavcev proti boljševizmu. Žrtve kljsevizma v Španiji Madrid. 22. nov. DNB Zemeljski ostanki 48 falangiotov, ki so bili umorjeni v dobi bolj-ševiške vlaje v okolici Iguaiade (Katalonija), so bili v nedeljo z veliko žalno slovesnostjo prepeljani v Marijino cerkev ttica malega katalonskega mesta. Slovesnosti, katere višek je tvorila služba božja na trgu pred mestno hišo, So udeležili vojaški poveljnik v Kataloniji, general Moscardo. pokrajinski načelnik v Bar-celoni in vse prebivalstvo- Umorjeni >l »vanju .op-ništva ter izvidniških iji napadalnih čet. Na Atlantiku je napad 1 odtlel 1; bojnih letal ob težavnih vrcnienvidji razmerah sovražn kov konvoj in poškodoval dve trgovski ladji s Hviipno 18 0l?0 brt. tako težko, da se lahko računa njtin:ni uničenjem^ Finske vojna pc^osilo Helsinki, 21. nov. DNB 1 nske vojno ^jo ročilo z dne 20. novembra glasi: Ob Bclomortkem kanalu su bili / včllkinv 1 vs, treh sovjetsš mestih s n z za • Simbol obnove italijanske vojske Rim. 21. nov. DNB. Poveljnik 10. flotilje italijanskih br/ih čolnov »MAS«, ki je poleg znanega poveljnika podmornic Grossija eden izmed štirih nosilcev zlate in hrabrestne svetinje in ki je neposredno po kapitulaciji Ba~ dogfija objavil, da je posadka njegove flotilje od poveljnikov do najmlajših mornarjev od-'očena. da se z ogorčeno odklonitvijo Badogli-jeve izdaje še naprej bor? na strani nemških tovarišev, je imel razgovor z zastopnikom agencije Štefani. Kapitan knez Borghese je izjavil, da so se okoli prapora njegove flotilje po 9. septembru zbrali častniki in moštvo vseh delov vojske, da nadaljujejo borbo za čast in svobodo Italije Med njim- ie bik 40 težko ranjenih častnikov m številni norici najvišjih odlikovanj. 10. flotilja brzih čolnov je postala sedaj simbol obnove ita!:janske voiske. Ona deluje na obnovi nove. močne italijanske mornar ce. Štiri ameriške vojne Sadje pstsfzljene pred luko Fins Tokio. 21. nov. DNB. (VzhoInoazijska služba).' Kakor javlja Domei« z nekega japonskega oporišča Ha južnem Pacifiku, so oddelki japonskega letalstva v Novi Gvineji pri napadu na luko Finš popoldne 19. novembra petopili štiri sovražnikove vojne ladje, eno pa težko poškodovali. V letalski bitki so Japonci sestrelili 12 izmed 15 sovražnikovih lovcev, ki so poizkušali napadati. Vsa Japonska letala so se n.ej>ošk odovana, vrnila na svoja oporišča, Angleška vla&a In Beweridgov načrt Ženeva. 20 nov DNB. S r \Yikam Bevcr: dge jc govoril, kakor poroča »T m;-« \ Cam bridgeu o socialnem skrbstvu Daja e da angleška vlada upa. da ho v nek mt ceh lahko pnnrrila ang!cšk; nar< al toda iiudstvu se ne da nomiriff samo ■/. načrt Od^um-tev bede. za čemer teži a jean v načrt h na "Iv !' enostavna res tev v-eh vprašani •'•hnovc <*:-vlada ddr. zaradi take vnostavnegi« 'ar b.t n. takšno vprašanje, kakšn- su izca'd; r- tem to, da bi bili pravi.e-.^no ir z v m cm r< pojavile, je izjavil na koncu Boveridi-fc izgubami za sovražnika odbit napadi, ki so jih podvzc'; na podporo topništva in mctalcev mm meclitvijo. Z ostalih bcji.šč nc poročajo n česar Helsinki, 22. nov. DNB. Finsko vojno povočiio pravi: Pri Rukajaeiviju j? napadla 300 mež mečna sovražna edinica naše pestonmko. S hitrimi protiukrepi je uspelo cbkilit. sovražnika in mu zadati v borbi, ki je trajala 24 ur, težke izgube. Po prihodu pomoči je bd napadalec, ki jc izgubi v tem boju 110 padlih, odbit. Z ostalega bojišča, ni nikakih važnejših novic. K položaju na vzhodnem bojišču Berlin. 22. nov. DNB. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju .aa vzhodnem bajišču: Bo.j.-cviki no morali plačati svoj po-zkuč, da bi s severa ve i kega Dnjcprovcga Jrli tb tetiv tamkaj n .h'.r:a i n ara loka in od e-ia! ječe nemške siie. z izredni, hudim pora zcm. k; ga podrobneje označuiL izguba dveh popolnih oklopnih zborov jn najmanj 8 do 10 strelskih divizij Tud pomembni uspehi nem škega prot napada na področju pr Kijevu so nadaljnji prepričevalen dokaz nezlomljive sile nemšk h armad Čeprav je pošiljalo sovjetsko poveljništvo z največjo naglico vcdn0 nove oklepne n strelske oddelke v bitko, lia bi z ogromnimi žrtvami odkupljeni ozeni! k- šc na prej obdižal; ,-toje nem-kc čete s svoj im kit ni žc 60 km vzhodno o O. 7?*. a- z 3 ^ T i ' f '•"■i w 'J-j u ij Skupaj z Japonsko za svob3»L^o Azifo Nankini>. 20 nov DNB (\ zhocnoaz i-ka služba.) V prazdrav predsednika :ačasnc indijske narodne vlade Subhas Candrc Boseja je bilo veliko zborovanje Državni predsednik 1 Vangčingvej je pozdravil Boseja kot to vari-a v borbi za svobodo Bose se ie zahvalil za pr;-srčni sprejem v Nank:ngu in je pozval vse i narode Vzhodne Azije, naj delajo skupno z Japonsko za svobodno in zedinjeno Azijo. Tudi v Evropi, je dejal Bose. delajo vsi Indijci za indijsko neodvisnost. Japonski dar Tajski Bangkok, 22. nov. DNB. Tajski list *Su-fardsatrk- poroča., da je Japonska podarila Tajski 9 na Javi zaplenjenih dvomotornih letal. S / fka os- aiiL-I- j.: njeai •ču < I tanske sv o it-m j'! dnem bor neaa'ai m in t D.avin« 'e-i ."*aba hr:-i-r ' ke v A v-1 rniij'. < ar 1 \ nekc-n ;v:,' a, ;-ru nn..1 utvaram-. «:a bo Si v et-■>'žn.j: h« a k a d c i sLd. ^uueOcJjki Nuoioina uuu mesečno Lit 18—, 2a inozemstvo vključno » »Pooedeliskins In-Croro« Lit )6.;o. (Jredoituo: Ljubljana. Puccinijeva alica 5 tev. 5. telefoo ftev. 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi *e ne vračajo. Uničevanje sovražnikove oskxbe v Italiji Berlin. 21. nov. DNB. Nemška brza bojna jetaLa so napadla 20. novembra na področju Capue na južnoitalijanskem bojišču neposredno za bojiščem sovražnikov oskrbovalni promet z bombami in orožjem ter zadela obratne naprave dveh kolodvorov in razstavljena vozla. Skladišča pogonskega goriva in tabori-ča se- bila zažgana. Pri nizkih poletih nad področjem izliva Volturna je bilo prav tako zažgano sovražnikovo skladišče goriva, večje -te vilo motornih vozil pa uničeno. Pri napadih proti sovražnikovim ladjam v zalivaj Gacte je bilo z bombami zadetih več ladij. Upor ujetnikov na SarjSissIji Stockholm, 22. nov. DNB »Dagens Ny. heter« objavlja vest United Pressa iz Neaplja, po kateri je pred deset mi dnevi izbruha 1 na otoku San Stefano (Sardinija) upor tamkajšnjih ujetnikov. 257 ujetnikom se -e posrečilo uiti. še preden je bil upor zadušen. Paznike so namreč ujetniki zaprl1 v kaznilniške celice. Turški tisk o padcis Lerosa Carigrad. 21. nov. DNB. Poslanec Sadak kritizira v listu »Akšam« angleška časopisna poročila o padcu Leroisa. Ta dogodek je bil, piše med drugim; nedvomno ugodno sprejet v turški javnosti, ker dokazuje, da so zavezniki » nepazljivi in se vse preveč izgubljajo v ■lastni krit ki«, toda zmotno je misliti, da bo ta dogodek utegnil imeti kakršen koli vpliv na razvoj turške politike. Turška politika n; tako površna, tla bi jo laho preusmerjali vsa- kodnevni vidikih. dogodki. Ona se ravna po jih Priznavanja v obrokift Stockholm, 21. nov. DNB. Washingtcnsko mornariško ministrstvo objavlja, da "o japonska letala potopila pred južnosapa.Ino obalo Bcuga in villa ameriški rušilec »Mac Kean«. * Kavalirski polkovnik Knox podaja s tem novo priznanje. Od velikih ameriških izgub ladij v petih letalskih bitkah pri Bougain. villu. ki so japonske mornariške strokovnjake dovedle do upravičene ugotovitve, da je bila zlomljena hrbtnica ameriške mornarice, je doslej piiznal razen izgube kiižarke „Northampton« sedaj še izgubo tretjega rušilca. Ta mebida živo spominja na taktiko zamolčanja po Pearl Harbourju. Vcjne še ne bo krnslu Ženeva, 22. nov. DNB. Podtajnik amer-škega vojnega ministrstva Petterson je izjavil v Washingtonu. da je zavzetje Lerosa značilen odgovor onim, ki so prerokovali skorajšnjo slabitev nenrikega odpora L. 1944 bo seie odločilno leto in v letu 1945. bodo padli udarci, k bodo dovedli do konca. O p- ložaju na bojiščih jc izjavil Petterson med urug;m: -Boji v Italiji bodo le polagoma napredovali, na Pacifiku pa je pot v Tok*o še dolga.« Iv.;-, j. Ivi ŠC umrci na kamcalti cesti, kakor pa da Li-krut dož veli V Na teh ljudeh se ka>c ol j "cvlšiii. strahovlado v wcj strahotni resnič- noftti panični strah i tre 11 boljševizmom. Sen nemških sovrcžsiilc^v Be m. 22. nov. DNB. »Exchange Telegraph« javlja iz Bostona: Bivš" ameriški poslanik v M<-skvi admiral Standlev je zjavil v nekem govoru da ima precej razlogov za domnevo, da bo Stalin »zahteval« milijon nemšk;h dc Im.nih sil z industrijskh področij Nemčije, da bi j h »uporabil« v SSSR Izpustitev libanonskega predsednika Odkrili so obsežna židovska orožja in tudi centi alo tajno oborožene židovske organizacije. Izgredi v Kaira ženeva, 19. nov. DNB. Po poročilih »Daiiy Sketcha« je prišlo zadnje čase v Kairu večkrat do streljanja med policijo in med demonstranti. Vršile so se namreč demonstracije, ki so prisilile krajevno policijo, da je streljala na demonstrirajočo množico. Pri tem so biil ubiti trije dijaki. Živahno delovanje fesfpe-vikov na Srednjem vzhodu Solun. 21 nov. DNB. Iz Teherana javljajo, da je tjakaj z letalom priletel iz Moskve namestnik sovjetskega zunan jega komisarja \ i-šinski, ki bo odletel s svojimi spremljevalci v Alžir, ela bi sodc-loval v »posvetovalni komisiji«, ki je bila ustanovljena s sklepom moskovske konference. V nedeljo jc priletel na krovu posebnega letala v Teheran namestnik sovjetskega zunanjega komisarja Kornejčuk. Objavljeno je b lo, da potuje na Srednji vzhod, da bi se udeležil »važn h posvetovanj«. * Po dosedanjih izkustvih se moramo nadejati. da sc tovariši Višinskega v Alžiru že vse pripravili za prihod svojega šefa Ta bo dvoinno dal znamenje za začetek neredov, za pokole m morltve. ki so po načelih komun zma neogibno ootrebne za uvedbo sovjetske oblasti. Ne bo dolgo, da bo Višinski spričo znane slabosti Angležev in Američanov pos+al gospodar položaja in dogodki bodo še enkrat potrdili znano dejstvo, da so Anglosas' izda!- in prodal' evropsko omiko boljševikom. Alžir naj služi komunizmu za odskočno desko v Evrono in lahko s predstavljamo, kaka so tista »važna posvetovanja«, ki se bodo začela takoj po prihodu Višinskega. Preprečen samomor generala Bergereta Pariz, 22. nov. DNB. Iz Algeciraisa so zvedeli, da je poizkušal general Bergeret v zaporu, v katerega je bil vržen na De Gaullovo zahtevo, izvršiti samomor. Američani ne bodo ved pošiljali živil v zasedene dežele Stockholm. 19 nov DNB Po poročilu lista _. __________ ______( »Stockholms Tidningen« je amerško zunanje Izanir, 22. nov. DNB Vsled židovskega j ministrstvo zavrnilo predlog bivšega predsed-oboroževanja in oskrbovanja z orožjem so nika Hoovra. naj se pošljejo živila ženam n izbruhnili v FMMtizi* non* težki vmaiL — » oiifjkan y zabodenih « Amsterdam, 22. nov. DNB. Radio LonJan javlja iz Aižra, la je franc ski disidm ski o j bor sklenil izpustiti aretirane libanonske ministie in dovoliti predsedniku lepualika ponovno izvrševanju njegove oblasti. Pred-tem so javili, da je imel libanonski parlament v pretekli noči tajno sejo in da le spCvOeil fian«;osken;u otiposlancu gena. al i Catrouxu, da bo prišlo do težkih nemirov če ne ba vprašanje izp .siitve are irancev rešeno še tekom prihodnjega Ine. Merilna, 22. nov. DNB. Generala Catrou-xa st1 vprascii ob priliki njegove :z.ave novinarjem, al je videl zaprte p dltikc in govoril z njimi. Odgovoril je. da je to storil, poudari! pa je, da je rešitev problema precej težka. Na vpiaianje. ali je možnr intervencija britanskih čet v p imeru če bi se nemai poostrili, je odgovoril Cati^ai, c.a se tega ni bati. Za oba dela. namreč za Francijo in Anglijo, pa je važno, da sa ns_ ivii.a povsod tam, kjei- bi znova vzplamteli. lakoj za t.» o. Gneral Catroax je nai al je ob-aiKlil pastop; n. e s* sedn h arabskih ra i„skih postaj med iibanoasko krizo. Treba je prepustiti Franciji rešitev libanonskega problema je zakjučil Catioux. enako kakor ima Anglija možnost, da sai a rešuje palestinski problem. Angleške intrige v Libanonu Ženeva. 21 no\ DNB Ang!e"ko.trancosko n spntie ^ iibiUKusk: kriz■ sc nono-vno za o--.lru.jc Predvsem -ztavljajo v francoskih krogli. da predstav ia vsa zadeva veliko -n spretna pr rejcaio ntrieant k., igro angleške diplo-maei-e Tak« ta v tja pesebir zastopnik »Uni-»e;i Pres.-:.« v A ž ru: »K libanonskemu pro* b mri ziavl ajo v dobro poučenih francoskih kr« g h 1 ne pred-tavlja ta dogodek kako t;a:v.'.sko ; baii(»n£ko temveč ang!c:ko-frai;co-■ ko zadevo. * katero poizkusa Anglija ojačti »<< - vp,:v na .zemMih Sredniega vzhrda Stockholm. 20. nov. DNB. Zanimivo Reu-lerjevo poročilo označuje angleško razpoloženje k poizkusom Catrenxa, da uvede v L-banonu mir. P.euterjev diplomatski dopisnik opozi ja. da je položaj navzlic pomirjujočim francoskim poročilom danes še vedno tako kritičen, kakor je bil prej in da spremlja angleška vlada položaj še vedno z zaskrbljenostjo. Reuterjev dop!snik pišp o generalu Catreuxu. da je pač priznal velike vojaške interese Anglije v Libanonu, da pa očividno podcenjuje njene politične interese. Novi nemiri v Palestini m cf&scevaimgA pse Za vsakogar, ki so mu linija, metoda in taktika komunizma od blizu znane v teoriji in praksi, bi bilo odveč sleherno raz-moirivanje o tem, ali more komunist stat na čelu kakršnegakoli zares narodne g a pekreta,- Zakaj je temu tako. nam jasno oogcvarja komunistična doktrina, ki vidi svoj cilj v diktaturi proletaria t a, pet za dosege tega cilja pa v r e v o-1 u i i j i. Ta cilj in ta pet sta v pravilih komunistične internacionale jasno označena, po njej pa tudi v pravilih vsake posa-mc >se komunistične stranke. Pravila ko-nv ::i rih strank so namreč že dolgo po-pclno a enotna in veljajo za vse na-rede i:i vse države brez razlike. To se tudi po razpustu kominterne ni nikjer spremc-2i * 'o. Kdor to ve. niti za trenutek ne podvomi v iskrenost stavka, ki ga je izrekel eden izmed našib domačih komunistov na začetku komunistične strahovlade pri nas: »Ni važno, aii slovenski narod v tem svetovnem konfliktu ostane živ, važni je ie to. da s sveiim rcvchicionarnim delom bistveno prispeva 1; uspehu svetovne revolucije in zrnati svetovnega preletari3ta.« V isto kategorijo spada izjava nekega drugega mednarodnega tolovaja te vr^tc, ki je očitke o nosroiselrem medsebojnem uničevanju in iztrrbljevanju zavrnil z besedami: »Čim več bo pri nas porušenih, po-žganlh in podrtih demrv, čim več bo reve-Sev. tem zmagovftejši bo pohod slevenske revolucije, ter sigurnejša ornega proleta-riata!« Pa ne mislite, da se je ta cinizem naših izkerenin.iencev začel šele po letu 12-11! — Dolga leta prej so spuščali ta strup med nas z vsemi mogočimi publikacijami, v katerih so sistematično dokazovali, da doslej ni™ bili sposobni večje revolucionarne akc: "e, ker da nismo imeli — proletariata. Prvi pogoj za uspeh revolucije pri nas mora torej biti popolno sproletari-liranje ali obubožan je vsega našega ljudstva, ki da bo šele tedaj fu i o potrebo po radikalni spremembi vsega dosedanjega redi. V ten js bil smisel mnogih »učenih« socioloških in političnih razglabljanj o našem življenju v preteklosti in v tem smislu je nakazoval rešitev slovenskega vprašanja tudi komunistični ideolog, ki sc je skrival ped nedolžnim imenc-m »Sperans«. Njegova sofistiena za-vi/airia zgodovinskih dejstev so mnogi naši intclektuaici smatrali za »odkritja«. — • D; u god bi takšnih »odkritij« nihče resno ji" jemal in bi r-e v takšnem smislu niti ne mogla pojaviti, pri nas pa jim je vendarle nasede! neki del izohraženstva in se spcštl.jivc klanjal pred njimi. V vojni pa jc treba računati predvsem znarodnim čustvovanjem širokih množi", Te potrebe se je protinarodni komu-ni^em prav tako dobro zavedal, kakor se je zaveda! potrebe socialnih in gospodarskih »šlagerjev« — te najbolj umazane politi "ne demagogije zadnjih desetletij. Zalo je kerainterna naročila vsem komunistič-n"m strankam na svetu, naj se v svoji ak-ci : skrijejo za krinke »enotnih«, »osvobodilnih« in »narodni b« f v o n t, da bi tako čim lažje in čim bolj neovirano dosegle svoj uspeh: svetovno revolucijo in zmago svetovnega proletariata«. Tako je bilo drugod in tako je tudi pri tio.s. Razlika je le v tem, da sa skoro povsod drugod to taktiko komunističnih vol-1-: v v ovčji podobi že davno spregledali in ni mogla roditi nikakih viunih uspehov, pri nas pa so ji mnogi nasedli, šele izkušnje so izmcdrile tudi največje za-sicpljcr.ce. Danes je vsakomur jasno, da komunistom pri nas ni šlo za nikake narodne Interese, temveč samo za njihove prevrainiške interese, le nimajo z resničnimi narodnimi interesi nič skupnega. Odveč bi tu bilo navajanje dokazov, saj govore tragična dejstva na tisoče pemerjenih ljudi (bratov in rojakov) in na tisoče požganih. porušenih ali kakorkoli uničenih domov, da o vsej drugi, obči narodni škf.di niti ne govorimo, dovolj zgovorno za vsakogar, ki ni slep. Kdor v vsem tem »osvobodilnem« delu še vedno vidi samo trohico »narodnega« delovanja, ne more imetj za to svojo na-ziranje nobenega opravila več, ampak velja za njega, da se je tudi sam popolnoma vdinjal komunizmu. Statistika, ki bo ne-kee izdelana do vseh podrobnosti, bo izpričala pred svetem, koliko je bilo v tej »csvcbodiini« akciji žrtev na strani slovenskega naroda in koliko na strani badoljev: ccv: to razmerje bo nekoč najstrahotnejša obtožba za vse pristaše in simpatizerje tako z v a n e g a »osvobodilnega« boja. Tudi za slenca otipljivo se je ta brezvestna igra sama razkrjnkala po 8. septembru tega leta, ko smo videli, kako so se naši »esvcl^editel.ji« čez noč znašli v objemu istih ljudi, o katerih so še 24 ur prej trdili, dr, so najhujši sovražniki našega na-rr-tfa, in da se je treba prot] njim boriti za življenje in smrt. In če bi kdo trdil, da je šla tu le za povezanost in sodelovanje enako mislečih ljudi ne glede na razlike v narodnosti, je v tem samo nov dokaz za n So trditev, da imam" vsekezi opravka z izključno boljševiško, ne pa narodno zadevo. Iz tega pa prav tako nujno sledi, da er!pcr proti tej brezvestni špekulaciji r.a škodo narodnih interesov, nima prav r.cbensra opravka s kakim narodnim izdajstvom. ker gre tu le za povsem naravno sa'rncbra.mbo drugače mislečih Slovencev preti peščici narodnih izkoreninjencev, ki jim je pred očmi samo njih lastna špekulacija in nič več. Nasprotno, prav ta samoobramba je v svojem bistvu za.res narodna potreba in v skladu z zares življenjskimi interesi narodne samoohranitve, dočim je borba komunističnih špekulantov za oblast ped krinko »o-svchcdilrejra« boja ne le največja prevara širokih množic, temveč po svojih ciljih, ir^tcdab in vsej svoji praksi izrazito pro-15 n a r o d n a zadeva, naperjena proti samemu obstanku našega naroda. Zato zaključujemo: Roj. ki se danes odigrava na slovenskih tleh, nima prav nobenega opravka z nacionalno borbo za osvoboditev. v katerj bi megli in morali ločiti med zavednimi in nezavednimi člani našega narodnega občestva, temveč le namerno sprožena državljanska to j-n a, ki so jo na_ naše ozemlje zanesle našemu naredu tuje sil*«: mednarodni komunisti v službi tujih interesov. To spoznanje j" "rcdrlo V najbolj široke r nožiti- naJ.cga ^rod-i ki se bore izključi ;o ?e za svoj obstanek, za svoje golo življenje, in to proti lastnemu bratu, ki jim streže po njem, ker mu tako za- Komunistične »poHciiske čete" Kako se znajo »partijci" skrivati in varovati Komunističnega pekla rešeni prisilni mobiliziranci in ujetniki soglasno pripovedujejo mnoge stvari, ki kažejo, kako si komunisti v praksi predstavljajo »enakost« in kako varujejo le samega sebe, one pa, ki so jih s prevaro ali s silo dobili v svejo oblast, s cinično brezobzirnostjo zlorabljajo za »topovsko krmo«. Dovolj je znano, da ob vsakem spopadu in sploh ob vsakem malo bolj tveganem podvzetju pošiljajo- naprej vedno prisilne mobilizirance, sami pa se drže v čim bo'j varnem ozadju ter od tam s strojnicami in puškamfi podijo svojo rajo naprej. Prav značilno luč meče na to »tovarlško« postopanje tudi pojav tako zvanih »policijskih čet«, o katerih prihajajo poročila iz raznih krajev Dolenjske in Notranjske. Pod imenom »policijskih čet« so nastopale tolpe zanesljivih komunističnih partijcev. Od drugih oboroženih oddelkov ped komunistično propagando so se odlikovale predvsem s svojo krvoločnostjo — razmeroma največji del umorov gre na njihc-v račun — in pa s tem, da so nastopale le tam, kjer ni bilo nobene nevarnosti. V oborožene akcije se niso spuščale, razen kadar je šlo za streljanje neoboroženih in trdo zvezanih ujetnikov ali onemoglih ranjencev. V posebno velikem obsegu so se pojavile te »policijske čete-; v zadnjih tednih, ko so začele nemške oborožene sile energično čistiti notranjske, dolenjske in belo-kraj nslte predele. Zdaj so te čete narasle kar v cele bataljone, a sestavljali so j h slej ko prej izključno partijci. Da bi pred komunistično rajo prikrili svoj pravi značaj ia bi pohujšanje ne b:lo preveliko, so ti žalostni oddelki res pobrali one ujetnike, kar jih še niso bili p:morili, ter z njimi izginili v gozdove. Treba je seveda bilo preprečiti, da bi se ujetnki ne mogli rešiti. Zato so se potikale »policijske čete« kolikor mogoče daleč proč od nemških vojakov. .. Na ta način so se partijci »junaško« umaknili vsakemu spopadu in vsk' neposredni nevarnosti, ki bi mogla ograža- Japonskl poslanik Cšlma na obisku v Bratislavi Bratislava, 20. nov. DNB. Japonskega veleposlanika generala Ošimo, ki se mudi v Bratislavi, so v petek sprejeli predsednik vlade dr. Tuka, notranji minister Mach in vojni minister general Čaklos. Lakota v Bengaliji se šlsfl Ženeva, 21. nov DNB. Po »skrajno previdni cenitvi« je umrlo v Bengaliji zaradi lakote v zadnjih osmih tednih povprečno 50.000 ljudi na teden, jooroča po izjavi namestnika vodje indijske napredne stranke Hirdavanatha Kunzrua »Irish Press«. Namestnik vodje je sam obiskal vse pokrajine in se osebno o tem prepričal. ©bupiae razatsere v Eritreji Antakya, 18. nov. DNB. Neki egiptski potnik, ki se je nedavno vrnil iz pod angleško upravo stoječe Eritreje v Alexan-drijo, poroča o tamkajšnjih razmerah. — Cene življenjskih potrebščin so fantastično narasle. Meso se komaj dobi, živinoreja pa je vsled pomanjkanja krme popolnoma propadla. ŽM&vski okraj pri Meknesu Pariz. 19 nov DNB. »Pariš Midi« poroča iz Tankerja, da sc bili v Meknesu krvavi spopadi, ki so1 zahtevali večje število mrtvih Poročilo pravi, da so tamkaj domač.ni zažgali židovski mestni okraj m da je cb tej priliki izgubilo življenje 65 ljudi Disidentske oblasti so morale uporab'ti vojaške čete da so zopet vzpostavile mir in red. Pri teh spopadih je padlo tudi 40 muslimanov. Do podobnih obračunavanj je prišlo tudi v Casablanci 'n v Fesu. Nesreča ameriškega potniškega letala Stockholm, 22. nov. DNB. O nesreči ameriškega mornariškega letala v biiž ni Ria de Janeira javljajo, da je letalo norilo na krovu dokumente za ameriško poslan š vo v. Braziliji. Na mestu nesreče je takoj olšlo osebje poslaništva ter policije. Vrt člani posadke in 14 potnikov so mrtvi. Imena ponesrečencev še niso bila objavljena. Sklepajo, da tega zato niso storili, ker so bile na krovu letala najbrže važne osebnosti. Vigo, 22. nov. DNB. Tajnosti o potnikih pri K.u de Janeiru ponesrečenega štirimotor-nega bombnika vrste »Catalina« še vedno niso pojasnjene. Ameriške oblasti so se doslej upirale objaviti seznam žrtev pod pretvezo, da gre za vojaška letalo. Poročajo, da je bil del diplomatskih dokumentov rešen. Letalo je baje priletelo z oporišča Ra-cife. Vzrok nesreče doslej še ni bil ugotovljen. Prisebnost kolesarja preprečila veliko nesrečo Bukarešta. 20. nov DNB. Samo prisebnost nekega kolesarja je prep:eč;la hudo prometno nesrečo na ulicah Bukarešte. Voz cestne želez-n'ce jc drvel prazen in brez vozača v grozo mimoidočih skozi obljudene ceste v središču mesta, medtem ko je sprevodnika iz priklopnega voza obupno dajala signale za »stoi« Ko so vsi z grozo pr čakovali nesrečo, ker se 'e voz hitro bližal drugemu spredaj vozečemu vozu cestne železmee. se je neka kolesar zagnal za drvečim vozom in z izredno priseb nostjo zagrabil za vrv loka ter tako prekinil stik z napeljavo. Ne da bi se naprej menil za zadevo je reševalce izginil v temi. Kakor s«o pozneje ugotovili, je vozač imel v nekem predmestju spor z nekim gostom, ki je vozača po-po-tegnil iz • voza. Pri padcu je potegnil 73 vzvod tako, da je voz odpeljal sam proti središču mesta. poveduje njegov katekizem svetovne revolucije. Vse drugo so le puhle fraze, ki jim danes nihče več ne naseda, kajti preveč je že v teh letih padlo naših ljudi po strelih naših ljudi samo zaradi sebičnih interesov majhne klike mednarodnih pro-dancev, da bi šc kdo videl v tem kaj drugega kot zločinsko borbo komunistov za oblast. Veras. ti njihova dragocena življenja. B'je naj se pač raja, saj to je njena naloga, oni, gospodarji, imajo v'šje naloge ... »Policiisfce čete« so se tako razkrinkale kot pretveza za skrivanje in varovanje zanesljivih komunistov, ki so bili z uvrstitvijo v nje rešeni nevarnosti, da bi se nrera-li tudi sami borit'. Zato ni nič čudnega, da poročila rešencev soglasno pripovedujejo, kako so »policijske čete« cd dneva do dneva naraščale, tako da so prišli na vsakega ujetnika, ki ga je bil^ treba stražit', kar po trije ali štirje partijci kot stražniki. Kljub skrbnemu prikrivanju pravih 'men in funkcij teh »policistov« so ujetniki kmalu dogn?li, da so med njimi številni komu. n stični člani plenuma in izvršnega odbora OF s svojimi »tovarlšicami«. Taka gospoda si seveda ne more sama streči in to dejstvo je rešila mnogim ujetnikom življenje. Potrebovali so jih namreč za hlapce 'n tovorno živino in zato niso vseh pomorili. Sestradani in onemogli ujetniki so jim morali prenašat: prtljaga, pripravljati ležišča., nosit1 drva in vodo in k r je še podobnih del, ki so za gospoda tovariša« ponižujoča ali preveč naporna. »Policijske čete« izpopolnjujejo sliko, ki jo kaže o komunist čnem »tovarištvu« in komunistični »enakosti« splošno zn3na razlika v hrani, obleki, stanovanju itd. Navadni pripadniki komunističnih oddelkov morajo stradati, jesti neslane jedi, ž veti orez kruha, hoditi v cspah in raztrganih Čevlj'h, prenočevati po šupah ali pa na prostem. Za politkomisarje in druge »višje šarže« je vsega dovolj, kruha in pečenke, vina in žganja, obleke in obutve; oni udobno spe v posteljen, za nje ne velja disciplina, temveč se lahko zabavajo kakcr hočejo... Govorite s komur koli od on h, ki so prež.veli par tednov v komunist čai »vojski«, vsak vam bo pritrdil, kako ga je vprav ta dvojna mera najhuje razočarala in navdala z največje zagrenjenostjo, pa če se je še tako trudil, da bi se sprijaznil s svojo žalostno usodo. n — tako bi lahko imenovali JUTBOV" RAZGLEBNIK veliko sodobno časopisno publikacijo zabavne in poučne vsebine, ki bo izšla proti koncu leta v velikem formatu in na 300 straneh. V njej bo zbranega toliko zanmivega gradiva, da bo vsak čitatelj našel v zborniku svoje NAJPEILJLBLJENEJŠE ČTIVO. Od resnega do zabavnega, od zanimivega in poučnega do kratkečasnega berila: od leposlovja do tehnike, od potopisov do>>naj-različnejš:h zanimivosti z vseh področij človeškega ustvarjanja, od domačih do « tuj:h zanimivosti, vse boste našli v tem zabavnem in poučnem PESTROPISU, ki bo vsakogar presenetil po svoji zunanji opremi, velikem formatu in pisani vsebini. Odredba JUTROV" RA&GLEDNIK vam bo v razvedrilo m užitek v dolgih zimskih večerih. Kljub velikemu obsegu in bogati opremi £ ilustracijami bo knjiga veljala za one. ki se v naprej javijo za njen odvzem, samo 28 lir Bivališča (za pripadnike nemške oborožene sile) za posamezno potujoče in enote) v hotelih, javnih zgradbah in privatnih stanovanjih se smejo zahtevati odnosno oddati le prot predložitvi stanovanjske nakaznice Vojaške komande mesta. Bivališča, ki so že oddana brez nakaznice za stanovanje, je treba takoj prijaviti pri Stanovanjskem uradu vojaške komande mesta. Račun (glej hrbtno stran stanovanjske nakaznice) je treba predložiti mesečno zaključeno z zadnjim dnem v mesecu pri Stanovanjskem uradu na magistratu. Vojaška komanda mesta, stanovanjski urad. kratke vesti sz vsega sveta Berlin, 22. nov DNB. V Mcmakovu je umrl znani narodnosocialistični pisatelj in novinar Ernst grof Reventlov v starosti 74 let. Gradec, 22. nov. DNB Drža\ni organ za-cijski vodja dr. Lev je v nedeljo obiskal Štajersko. Po uradnem razgovoru s pokrajinskim vodjo Ueberreitherjem je obiska! razstavo »Štajerci predlagajo« Popoldne je govoril dr. Lev političnim voditeljem. Lizbona. 22 nov. DNB. Portugalska vojna ladja »L ma«, kj je zapuščala Tajo. je trčila v britansko tovorno ladjo »Finland«. Obe ladji sta hudo poškodovani. Ženeva. 22. nov. DNB Moscja Mulay Idris v Fesu, ki pred-tavlja po stari muslimanski tradiciji azil za vse zasledo\a!cc. je prepolna Maročanov, ki bi Se rad' izognili vojaški službi, v katero jih silijo njihovi zatiralci. Buenos-Aires, 22. nov. DNB Eno izmed najznamenitejših zgradb etarega R a de Janeira. palačo »Santa Lucia«. jc ogenj popolnoma uničil. Bern, 21. nov. DNB. Kakor poroča diplomatski dopisnik »Timesa«, je bila na moskovski konferenci sklenjena ustanovitev posvetovalne komisije jood imenom »Evropski odbor«, ki bo v najkrajšem času pričela poslovati v Londonu. Bangkok. 21. nov. DNB. Tajika vlada je priznala začasno svobodno vlado Indije. Stcckholm, 20. nov. DNB. De Valera je izjavil v Dailu. da je Irska sedaj v nevarni krizi. Vlada apelira na dobro voljo in podporo vseh Ircev. Stcckhclm, 20. nov. DNB. Admiral Lord Louis Mcunlbatten je prevzel mesto vrhovnega poveljnika vzhodnoazijskega poveljništva. Kim, 17. nov. DNB. Kot žrtev revolver-skega atentata je padel zvezni tajnik v Ferrari. To je spvoročil na popoldanski sfji zakonodajne skupščine republikansko-fašistične stranke v torek popoldne strankin tajnik Pavolini. Pavolini je izrazil svoje globoko zgražanje nad tem strahopetnim umorom zveznega tajnika, ki je bil odl:-kovan s hrabrostno svetinjo in ki bi si po Pavolinijevih besedah pač zaslužil drugačno zahvalo, toda. je pridal Pavolini, njegova smrt bo maščevana. Riga, 17. nov. DNB. V dvorani vseučilišča v Rigi so se v ponedeljek zbrali z vsemi generalnimi ravnatelji šefi vseh državnih in okrožnih uradov domače deželne uprave. Na sestanku je generalni ravnatelj t.a notranje zadeve general Dankers izjavil, da je v soglasju z generalnem komisarjem v Piigi in po soglasnem odobrenju vseh generalnih ravnateljev domače deželne uprave izdal nalog, naj se vpokllčejo v letonsko prostovoljsko legijo SS vsi možje letnikov 1915 do 1924. V zanosnem govoru je nato izrazil generalni 'ršpextor čet. SS Bangerkis odločno /oijo do boja. Madrid, 7. nov. DNB. Ce bo po tej vojni umrljivost v Angliji in nazadovanje rojstev prav tako veliko, kakor jc bilo po prvi svetovni voini, potem bo imela Anglija po londonskih poroč lih v 25 letih 30% manj prebivalstva. V 1. 1975 bi imela Anglija potemtakem zgolj o3 milijonov prebivalstva. I Leim &bm&m ssašifi saesjarpv in vrtnarjev V Safljankein ln vrtnarejena tiraštvu Je bilo lasi včlanjenih podružnic s 412S člana Ljubljana, 22. nov. Letož.nj: cbčni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva jo zaradi razmer odpadel. B lanco lanskega čela in uspehov ter finančnega poslovanja objavlja z dnja številka »Sadjarja in vrtnarja«. Iz nje posnemamo za širšo javnost nek j zanimivejših podatkov, ki kažejo, da so naši sadjarji -n vrtnarji še večno polne številno zbrani okoli svojih organizacij in da so pripravljeni obnoviti svoje za naše kraje gospodarsko važno delovanje v vsem obsegu, čim jim bodo razmere dopuščale. Kljub časom, ki oiganzacijsko gospodarskemu kulturnemu delu niso poaeoao naklonjeni, se je število članstva Sadjarskega in vrtnarskega društva lan,; pomnožilo To je razvidno iz naslednjih številk: Ob koncu poslovnega leta 1341. je bilo v osrednjem društvu vč!anjen'h 92 poiruž-n'c. ki so Štele skupaj 3130 članov. Neposrednih članov, ki so bili vpisani v osrednjem društvu- je bilo 304. Vsega članstva je bilo" 3S39. Poslovno leto 1942 pa se je zaključilo cb n:slednjem stanju: število podružnic se ni spremenilo, zv šalo pa se je število njihovih članov, ki jih je bilo skupno 3715. Poraslo je tudi število neposrednih članov na 410. Skupaj je bilo konec leta 1942. vsega članstva 4125 al' 286 več kakcr leta 1911. Vsi či ni so prejemali društveno glasiio »Sadjarja in vrtnarja«. Najmočnejše podružnice so lani bile (število članstva v oklepaju): Begunje pri Cerknici (54), Borovnica (54). Dev:ca Marija v Polju (117), Dcbrova pri Ljubljani 71), Ježica (79), Jurjevica (52), Ljubljana I (487), Barje (63). Bežigrad (91), Moste pri Ljubljani (88), Šiška (173), Vič (258), Novo mesto (87), R:bnica na Dolenjskem (53), St. Rupert na Dolenjskem (61), Trebnje na Dolen skem (55), Vrhnika (73) in Zalog (70)." Iz teh številk izhaja, da je bila Ljubljana in njena okolica razveseljivo zastopana med sadjarji jn vrtnarji. Relativno veliko število zavednih sadjarjev je tudi v manjših krajih, ki jih v zgornjem pregledu nismo imenovali. Zelo pičlo je bilo zanimanje v Kočevju, kjer je tamkajšnja podruž. niča štela samo 5 članov. Kakor prejšnja leta so člani tudi lani posadili mnogo novih sadnih dreves in po-? množili drugo sadjarsko premoženje. Tako | govore nekatera poročila o novih sadnih suš lnicah. o nsbavi novih škropilnic in drugega sadjarskega orodja. Oblastva so povsod delo podružnic podpirala in so razdelila več podpor za nab vo semen in zaprtih gred. Pričakujejo, da bodo prejele podpore tudi podružnice, ki so zgradile sadne suš lnice. Društveno glasilo »S djar in vrtnar« je izhajalo štirikrat na leto. Drevesničarski cdsek ni deloval. Marljive ši je bil vrtnarski cdsek k' je oskrbel pooružnr-ce in člane z raznimi semeni. Izvedel je poseben semenogojskj te<&j. Za sadjaiske in vrt-n. rske potrebščine je skrbel blagovni oddelek. Za vnovčenje sadjarskih, vrtnih in drugh pridelkov je društvo osnovalo Sa-djarno, ki ima svoje prostore v čečelarni v Ljubljani, na Bleiwf-isovi cesti 21. Sa-djarnc, ki ima svoje prostore v Cebelarn potreišnki. Ničelstvo je imelo lani 20 sej. glavni odbor pa .dve Kolikor je bilo mogoče, so bili st ki med osrednjim društvom in podružnicami zelo tesni. Društvo se je lani zavze. Io tudi za omejitev piekomernega sekanja orehov in izvažanja orehovega lesa. Dohodkov je imelo osrednje društvo lani 204.339 lir, izdatkov pi 196.971 l:r. Največ dohodkov sta vrgli članarina in sadjarske potrebščine, največ izoatkov pa je b"iio s tiskom lista, plačami :n nagrad-mi ter za sad arske potrebščine. Društveno premoženje je bilo ob koncu leta 1942. vredno 79.696 l:r, pri čemer je bilo dolgov 21.687 lir Vrednost čistega premoženja js bila 58.009 lir in se je tako naproti letu 1941 pomnožilo za 1827 lir. Sk!?d za Pirčev spomenik je imel 3167 ;n sklad za Sadjarski dom 5041 lir. Vse račune sta pregledala pregledovalca računov Ante Gaber in Teodor Dreni k. »Mornar na konju" Seccmbrski roman Dobre knjige je pravkar izšel in sc f° že takoj začel dostavljati naročnikom DK. Kdor prihaja sam po knjige, naj pride ali pošlje tudi po to v upravo naših listov. Tam in v vseh knjigarnah se dobi knjiga t»idi v nadrobni prodaji po ceni 13 lir za broširani !n 28 lir sa vezani izvod. Ses Pridobivanje tehničnih maščob V klavnicah, mlekarnah, pralnicah volne in mKogih drugih obrtnih obratih v Nemčiji je prej šlo z odpadki v nič mnogo maščobe, ki se da industrijsko predelati, zlasti v industriji mila. Pridobivanje te maščobe pa je v zadnjih leiih zavzolo velik obseg. Predvsem je bilo mnogo storjeno, da se pridobi maščoba iz odtočnih voda raznih obratov. Tehnični napredek omogoča danes tudj regeneracijo pokvarjenih maščob za tehnično uporabo. Maščobi se zlasti lahko odvzame vsak neprijeten duh. Tako regenerirane maščobe se s pridem lahko uporabljajo tudi za krmilne svrhe. Nemški državni minister za delo je že leta 1940 izdal naredbo. po kateri morajo veliki obrati, ki imajo mastne odtočne vode. namestiti naprave za izločitev maščob. Ta naredba je bila izdana na podlagi poskusov, k* so bili že prej napravljeni v nekaterih nemških mestih, tako v Berlinu, Frakfurtu m Drrmstadtu. V zadnjih letih so tudi v dru .ih mestih postavili take naprave za pridobivanje maščobe iz cdtcčn h voda. tako zvrne »lovilce maščobe«. Po predpisih omenjene naredbe morajo vse občine, ki imajo več kakor 200.000 prebivalcev, kakor tudi industrijski obrati določenih strek. p:stav't| take naprave, če je le pričakovat, da se nabere blato, ki vsebuje maščobo. Gornji predpisi veljajo za klavnice, mesarske obrate, tvornice mesnih izdelkov, obrate za uničevanje mrhovine, obrate za topljenje olja in ribjega olja, tvornice margarine, tvornice za predelavo rib, obrate za^ predelavo kosti, kakor tudi za velike menze. restavracije in hotele. Naprave za izločevanje maščobe so tipizirane. V vseli velikih mestih in cbratlh v Nemčiji je žo urejeno tako nabiranje maščob iz kamlov. Gradbena dela. ki so s tem v zvezi, imajo pri dobavi gradbenega materiala prednost. V nekaterih obratih so bi'i dosežene presenetljivi rezultati. V neki srednjeve-liki tvomici za klobase so ugcto\-i!;, da se da mesečno zajeti iz odtočne ver"2 okrog 400 kg odpadkov maščobe, v nekem velikem prehranjevalnem obratu pa okrog 600 kg. Preiskava odtočne vode v klavnici v Monakcvem je pokazala, da vso'buje vsak kubični meter vode povp- ečno 103 gr maščobe. V klavnici mesta Eon so na enem samem izločevalcu maščobe v odtoku pridobili 600 kg maščobe. Da se možnost pridobivanja tehničnih maščob iz odtočnih voda do skrajnosti izkoristi, je nemšk' državni minister za delo izdal ponovno okrožnico, v kateri opozarja na važr.ost pridobivanja maščobe z odparilcov. Zato jc treba v vseh obratih, kjer šo niso nameščeni izločevalci maščobe, tako napravo č:m prej namestiti. Obenem je minstsr odredil da podjetja, pri kater h se zbere v 'zločevalni napravi blo-to, ki vsebuje maščobo to b^ato dostavijo predelovalni tvrdki. -"e ta nima možnosti, da bi nabr.-no blato pravočasno odpeljala. Pridob vanje maščob je potrebno, četudi je Nemčiji uspelo, znaten del potrošnje tehničnh maščob kriti s pridobivanjem sintetičnih maščob. S ntetičro pridofrva-nje maščob na podlagi oksidacije parafi-n:- se je v Neračij: pričelo že pred vojno. Postopek sta razvila kemika Fiseher in Tropsch, ki sta znana tudi kot izumitelja postopka za pridobivanje bencina iz premega. Od leta 1910 kr'je Nemčija s pro. zvodn;'o sintetičnih rnoščob 15'' n prejšnjega uvoza tehničnih maščob in 20°.o potrebe mastnih kislin z.i proizvodnjo mila. V za jnjem času pa je postalo aktualno tudi vprašanje bološke sinteze maščob. Prvi pevskusi za pretvorltev ogljikovih hidratov v maščobe s pomočjo rastlinskih in živalskih organizmov so zapne iz srede preteklega stoletja. V t?, namen služijo razne vrst gl vic, tako med drugim kvasne glivice in glivice plesni. V zadnjih letth ie šk> prizadevanje zi tem, ugotoviti one vrste glivic, ki dosežejo najboljši učnek, odnosno s križanjem na nolj aktivnih vrst glivic vzgojiti nove vrste z največjimi f zi-kalno-kemičnimi lastnostmi. Ti poskusi so v zadnjih letih prišli tako daleč, da stopa biološka sintezi maščob v stadij praktičnega izltor ščsnja. S tem novim nač nom prid:bivanja tehr.ičnli maščob ?e bodo izkoristili neuporabni ali nevnovčlj vi ogljikovi hidrat; v najrazličnejši osnovni obliki, kakor v obl ki sadje, lesnega sladkor-ia. semenskih luščin ali sulfitnega luž Ia, ki odpade pri proizvodnja celuloze. Baje se dajo na ta način pridobivati maščobe po taki ceni, kakršna ni primerna samo v izrednih čas h, temveč tudi v normalnih razmerah. Važno je tudi, da so za tak način pridobivanja maščobe potrebne le razmeroma cenene noprave. gospodarske vesti = Nemški oskrbovalni prtdpi i. Po navodilih,ki j h js isdaia nemška državna skupina za trgovino, odsek za papir in pisarniška potrebščine, se smejo polnilni peresni ki prodajati samo takim potrošnikom, ki take polnilne peresnlke potrebujejo z% izvrševanje poklica. Pri nakupu mora kupec podpisati izjavo, da peresnik potrebuje za poklicne svrhe in da nima nobenega takega peresnika v uporabnem stanju. — Po odredbi državnega pooblaščenca za ovojna potrebščine, se sme blago v tvomičnih evo-jih iz kartona prodajati le. če se vrne star ovoj, sicer pa brez ovoja. Gornji prelpis ne velja za zdravila, ki se predajajo p>o zdravniških navodilih. Gg. kavarnarji, gostilničarji in trgovci pozor! Opozarjamo tem potom vse imetnike steklenic od oranžade S. Peliegrino, kateri so prejeli te izposojene proti pologu jamčevine, da nam najkasneje do 10. decembra t. 1. vrnejo vse steklenice od oranžade. V nasprotnem primeru bomo primorani poslu-žiti se zakona o zaščiti steklenic. Z ozirom na to, ker je nemogoče v tako kratkem času obveščati vsakega imetnika steklenic posebej, smatrajte vsi imetniki steklenic oranžade gornje kot direkten poziv. S. PELLEGRINO GLAVNA ZALOGA — LJUBLJANA. KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 8 ( * Skladatelj Mascani pri papežu. Italijanski listi poročajo iz Rima, da je sv. Cče prešle dni zopet sprejel v zasebni av-dijenci skladatelja Pietra Mascagnija. 4 Pater Talenti na smrtni postelji. Iz Turina poročajo, da se nahaja don Giuseppe Taienti, superior vrhovne uprave Božje previdnosti, na smrti postelji. Njegovo zdravstveno stanje se je nenadoma poslabšalo. Težko bolnega patra sta takoj obiskala turinski nadškof in kardinal ter rektor salezijanskega reda. * V Bolgariji ne smejo več gradili novih hiš. Bolgaiski'minister za giadnje je izdal naredbo, po kateri je zaradi o.ežmočenih prevoznih razmer in zaradi skrčenih preoz-vodnih možnosti na bolgarskem ozemlju v bodeče prepovedana sleherna zidava novih poslopij vsake vrste. Izvzete so samo gradnje stavb, ki so namenjena za kmetijske namene. Takšne zgradbe pa se ne smejo zicSeti niti s cementom, niti z betonom. * SOIetmea zračnega prometa na Finskem. Finska zrakopiovna družba »Aerosi, Ki oskrbuje zračni promet med finskimi mesti in inozemstvom, je obhajala te dni 30. obletnico svojega obstoja. Družba se je razvila iz skromn h početkov v moderno podjetje, ki zadošča vsem sodobnim nalogam zr-čnega prometa. * *>7 otrok eno^a in istega očeta. Zakonski dvojici Deistl.er v Hirschbergu (Saale) sp je te dni narodil 16. ctrek moškega spola. Deistler je že dvakrat oženje n ter ima skupno iz prvega m arugega zakona 27 otrok. * 13 letni crgan^t. V malem nemškem kraju Horstu imajo 13 letnega učenca, ki je tako nadarjen za glasbo, da opravlja organistovslio službo. Dečkov oče je mo->il odriniti pod orožje, njegovo službo pri cerkvenih opravilih pa je nastopil 13 letni fin, ki kaže tudi veliko nadarjenost kot skladatelj. * Aretacija komunističnih Židov v Bukarešti V rumunski prestolnici so zadnje dni aretirali približno 50 Židov zaradi komunističnega rovarjenja. Med aretlranci se nahaja tudi židnja Mosccwitzi, katere oče je znan židovski multimilioaiar v Moldavi-ji. Tudi v Cernovicah in drugih mestih so izsledili komunistične celice ter so zaplenili mnogo orožja. * Otroški grob iz halštat»Ke dobe so našli v vaa Schonfelden v južnih Čeških Lesih. To je prva večja bronasta najdba b ii bi i ii h ii ii 11 mini iiiMiiHiiiiiniwninri—— Kasrel Ah&ft f Posebno med Ljubljančani, ki so kdaj imeli opraviti v mestnem računovodstvu, še bolj globoko v srcih mestnih uslužbencev in strokovnih tovarišev je odjeknila vest o nenauru. smrti mestnega računskega inšpektorja Karla Ahčina, ki se je komaj srečal z Abrahamom pa ga je vc?ja Najvišjega že poklicala v boljše življenje. Ril je cel mož in srčno deber, odličen strokovnjak in razgleian v strokovni literaturi kot malokdo, hkrati pa vsem kolegom in kolegicam vedno najdobrotnejši tovariš. Kjerkoli je bJo treba dati navodila ali pojasnila, je z očesom veščama takoj pregledal položaj ter s svojim strokovnim znanjem svetoval in tolmačil, saj je vsek-ciar naše! pravo rešitev. Seveda so to njegovo znanje predstojniki tudi v polni meri razumeli ter upoštevali njegovo delo. Odličnega veščalta in razsodnega svetovalca so pa visoko spoštovale vse stranke, Iti so prihajale k njemu v urad. Toda ne samo v svoji poklicni stroki, tudi v svetovni znanetveni literaturi je bil o on. a kot malokdo. Ni ja bilo skoraj stvari, ki bi ma bila neznana, da se je človek moral čuditi, kdaj si je mogel pridobiti toliko znanja. Tcda svojega duhovnega bogastva in znanja ni nikdar nikomur vsiljeval, saj je vedno in povsod skromno izraz. 1 svoje mnenje. Le oni, ki ga je globlje pozna', j e videl na njegovem obrazu razočaranje,če ga kdo ni razumel, prav tako pa tu li otroško srečni izraz, kadar je občutil razumevanje in soglasje. Oboževal je piircdo. V salti cvetki, vsaike-mu grmiču in slehernemu drevesu je vedel slovensko, nemško in znanstveno ime ter tudi podrobni razvoj rastline. Zaradi svoje ljubezni do prirode ni bilo dne vat, da ne bi bil, če mu je dopuščal čas, napravil vsakdanjega sprehoda cd svojega stanovanji pod Rožriicom čez šišenski trh in po Večni poti v pisarno. Marsikdo, ki se je kdaj sprehajal po lepem tivolskem gozdu, se spominja simpatičnega krepkega gospoda, toda odslej bo tam pogrešal njegovo m ar k::, nt no pojrtvo. saj je odšel v tisto tiho domovanja, od koder r,i povratka. V srcih vseh pa, ki so ga poznali, bo ostal svetal spomin na moža — vzornika. A ve, anima canuida.! v teh krajih. V grobu sta bili dve zapestnici, icpo izdelan ovratni obroč in ltljuček s kroglicami. Ti predmeti so ležali med drobnimi kcščicami v zemlji in pepelu. Ilovnata žara je pestro okrašena. * Elekti-omagnet, s katerim je mogoče dvigati kovinske predmete v teži do 3 J ko- iz vode, je izumil neki polie st v Cu:i-hu. Jezerska policija v Curihu je de segla z novo iznajdb: že zanimive uspehe. Pobrala je iz jezera vel ko število pokradenih in potopljen;h delov koles, denarne kasete in rezne druge vrednote. * Prstan je bil 150 let na krompirjevi njivi. Neki nemški kmet v Zapadnl marki je pri oranju krompirja našel zakonski prstan, katerega je izgubila na njivi njegova prababica pred 150 leti. Prstan nosi letnico 1764. * Mandat angleškega parlamenta podaljšan. Časopisi poročajo, da je bil mandat sedanjega angleškega parlamenta podaljšan za leto dni. u_ Novi gr-bovi. Po dolgotrajni _ in mučni bolezni je umrla ga. Antonija SI e m e nš k o v a.' Za njo žaluje soprog Franc, sin Ervin in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bedo pokojno spremili v torek ob 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k- Sv. Križu. — V nedeljo zjutraj je za kapjo preminil Pred-delavec tvrdke Zupan g. Viktor C e r -ne. Doma je bil z Goriškega. Smrt ga je pobrala v 54. letu starosti. Zapušča soprogo Anico, po rodu iz Metlike, in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnega spremili v torek ob 16. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce vlakovodia v pokoju g. Vincenc Rebec. Za njim žalujejo soproga Josipina, hčerka Josipina por. Veleč, sineva Franc in Vinko ter drugo sorodstvo. Pogreb bo v torek cb 14. uri iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Prijetna nedelja. Čeprav nimamo več sonca, smo bili"z. minulo nedeljo kar-zadovoljni. Padavin ni bilo, ozračje is bilo vedro, dnevna temperatura je bila 5.4° C. Pod noč je začelo malo pršiti iz megei in je noč bila precej hladna. V ponedeljskem jutru smo zabeležili 2.4° C. Barometer se je nekoliko dvignil, nebo pa je še nadalje zamreženo. ■u— Sneg je skoraj popolnoma Izginil. Južno vreme, ki je nastopilo zadnje dni, je skoraj do zadnje lise posrebalo sneg, ki se je prve dni nekoliko počasi tajal. Zemlja zdaj spet kaže svojo rjavo- jesensko podobo. Kmetje so večinoma opravili vsa poljska dela,' za katera je čas v jeseni. Le tu in tam so ostali nekateri ostanki poznih pridelkov še zunaj. Te bo zdaj mogoče pespraviti, da ne bedo privabljali zajcev in voluharjev v preveliki množini na polje. Ce ne bo novih padavin, bo mogoče polja pospraviti v kratkem času, nakar bo narava lahko nestopila dobo svojega z'm-skega pečitka. u— Opremo v zaklonišču je treba Sem in tja spraviti na zrak in sonce, da se presuši. u— Ali bo kaj Semenskega krompirja? Naročn-'k lista nam piše: Ljubljanska mestna občina je zadnji dve leti hvalevredno pospeševala prizadevanja meščanov,, da so na najetih zemljiščih lahko posadJi nekoliko krompirja. Lani je s posredovanjem Visokega kom-sarijata. in tvrdke Sever nabavila semenski krompir celo is Danske. Spričo vojnih razmer se Ljubljančani letos vprašujejo, kako bo s semenskim krempljem prihodnjo pomlad. Ali g a bo mestna občina, zopet d-obavla pridelovalcem in s tem olajšala p p krbo Ljubljane s tem nep: greši ji vim živurn? To vprašanje postaja aktualno že sedaj, ko. je treba obnoviti dogovore za najete njive ter skrbeti za oranje in pognojitev. Hvaležni bomo pristojni oblasti, če nam na to vprašanje javno pejasni, kaj namerata storiti. u— Odtrgane žice elektrevodov. Večkrat se dogaja, da nevešči ljudje primejo odtrgano ali visečo žico elektroveda, prav tako pa lahko pridejo z žico v dotik razne živali. Ker je to dotikanje lahko nevarno za življenje, opozarja mestna elektrarna ljubljanska, naj visečih žic ne prijemlje nihče, obenem pa tudi prosi, naj tisti, ki ooazi odtrgano žico, to takoj javi mestni elektrarni. u— Poziv učiteljem! V službenih zadevah naj se zglasijo v pisarni prosvetnega oddelka mestnega poglavarstva, Salendro-va 6, naslednji učitelji-ice: Zorn Otmar (Sela pri Suhorju). Grum Bogomira (Dolenja vas), Štrubelj Aibina (Korupcije), Topolovec Milena (Ribnica), Šemrou Ana (Cerknica), Križaj Ivana (Hinje). Pavlič Ivo (St. Jernej). Zlatič Leopold (Trebelno). u_ Zdravniki interne klinike so na grob blagopokcjne ge. Amalije Krašovec v počastitev njenega spomina darovali za študente Oražnovoga dijaškega dcima Lir 285. za kar se jim uprava doma najlepše zahvaljuje. u— Hišni starešine protiletalske zaščite, poglejte večkrat, če jc zaklonišče v redu in podstrešje izpraznjeno. Piinski in vodovodni zapiraei r*.»rajo biti vedno presti in lahko dostopni; pazite na to sedaj, ko uovažate kurivo. Spodaj® Štajersko Oskrba ranjenih brarobcvcev. V borbah s komunisti so biii ranjeni tudi nekateri spodnješlajers-ki brambovci. Sreska organizacija v Rogaški Slatini se je odiocila, da jih bo oskrbovala v bolnišnici. Te dni je odposlanstvo treh žena iz Rogaške Slatine odneslo zavoje z darili v celjsko bolnišnico. Mladina na Tezncm je dobila novo zbo-rovalnico, ki je bila slovesno izročena 14. t. m. Po oetimih in razvitju zastave je iz-pregovorit krajevni vodja, pozivajoč naj se dečki in deklice izkažejo vredni novega prostora. 89-lein'co je praznoval 15. t. m. kmetski gospodar Franc Klinar iz celjske okolice. V visokih letih je še vedno čvrrt in delaven. K°ncertni večer domače glasbe je priredil mariborski glasbeni odsek v četrtek 18. t.'m. v mariborski Kazini. Nastopili so poklicni godbeniki in laiki. Vstcp je bil v; aken- ur prost. C r al3 deželno gledališče je 19. t. m. zvečer gostovalo v celjskem Nemškem domu s Schillerjevo žaioigro »Kovarstvo m liubezen*. Prireditev je bila v okrilju prosvetnega odseka celjskega okrajnega vodstva. Zanimanje je bilo tem večje ker je v glavni vlagi nastopila Lea Brassalova, ki je doma iz Rogatca. Nesreče. 31-letna Katarina Plojeva iz Maribora se je pri delu hudo poškodovala na desni negi. 4-letni Aclolf Lepc-nik iz Maribora si je pri igranju zlomil roko. 37-letni Jože klinar iz Rošpoha pri Mariboru ima poškodovan prsni koš, ker ga je zadel tovorni avto. Ponesrečenci leže v mariborski bolnišnici. Nezgode. 35 letnemu Francu S?b:t'ču iz Zgornjega Dupleka je pri delu padel _ka-men na desno nogo in mu jo zlomil. Spletni Janez Rhoti ;z Maribora je padci v stanovanju, si zlomil nogo in se tudi drugače poškodoval. 42'etn.a Jelici Arnuševa is št. Lenarta je padla z voza in se hud> poškodovala v bokih. 451etna Regina Senčoeva iz št. Jur a se je s srpom usekala v desno nogo. Ponesrečenci leže v msrborski bolnišnici. Grozdje za podkupnino je ponujal kmeto. valeč Franc H. sodniku o priliki zapuščn-ske razprave v cktobru. Prinesel je precej grozdja, da bi pridobil sodnka na svojo stran. Sodnik je sicer takoj sprevidel, da mož ni duševno polnevreden. vendar je uvedel postopek z" radi poskušanega napeljevanja k zlorabi oblasti. Mož je bil cbsojen pogojno na 4 mesece zapor?. Z Gorenjskega povišanje. Za 9. novembra 1943 je bil od Fiihrerja povišan vedja državnega propagandnega urada v Celovcu g. dr. Kai-e.l Lapper za višjega območnega vodjo (Hauotbereichsleiter der NSDAP). Odlikovanja. Z železnim križcem I. in II. stopnje je bil odlikovan vojak Simen Kutej iz Gumlša pri Grabštajnu. Z železnim križcem I. stopnje je bil odlikovan prostovoljec SS dr. Gustav Skalka, deželni svetnik iz Kranja. Z železnim križcem II. stopnje je bil odlikovan vojak Herbert Račnik iz Gumlša ori Grabštajnu. z vojaškim zaslužnim križcem I. stopnje z meči pa vojak Štefan Trampič iz Grabštajna. Dva odlična gesla v Celovcu. V soboto je pripel v Celovec državni organizacijski vodja dr. Rcbert Lsy s svojim spremstvom. Dopoldne je imel daljši razgovor z okrožnim vodjem dr. Rainerjom, popoldne pa je govoril na velikem zboru koroških političnih voditeljev. Nadalje je bil v .Celovcu burno pozdravljen generalni polkovnik Dieti, ki je v soboto zvečer govoril na velikem javnem zborovanju v celovški glasbeni dvorani. Grefe Lcrvv^g se imenuje odlična pia-nistinja, ki -je nedavni večer nastopila v Celovcu. Dvorana komorne glasbe je bila razprodana. Klaviristka je žela mnogo odobravanja in prejela veliko cvetja. Iz Trsta Koncert za pripadnike nemške vojske v Tržiču pri Tretu. Oddelki neml".e vojske stacionirani v Tržiču, to se udeležil: prcšie dri pclnoštevilno koncert ,e produkcije, ki sla jo priredila krajevna skupina narodno-sociaiistične stranke iz Trsta. Na sporedu so bih dela komponistov 1-u^inija. Verdija, Cimaroec. 1-onchiellija in Suppeja. Sodelovalo js več domačih pevcev, s plesnimi vložki pa lo nastopile članice baleta, ueite'jica Liz; Wa'ter5cve s solistko Sonjo Mcnnolja. Simfonični orkester je ved i I dirigent Karel Pahor. De.itcv druge pciovice žll.-il za n:c:cc ncvcniber. v cbmceju T.eo prejeli potrošnji za drugo polovico meseca -novembra ce-leg dcsccli-.n.lega l ruha na oecbo: 1 kg riža, 1.2 del cija, 1C0 Riamov masla, 75ug ciadkcivs, 2C-C g sira in 2 litra vina. Cc;;a sladkorja. Tržaški »Piccob« poroča. da se je cena za racicnirani sladkor v Trstu cd oktebra mere ca zvišala za 7 lir pri kilogramu ter znaša sedaj 17 iir za kilogram. ' t Smrt?ia kesa. Te dn: so umi 1" v « n 711. Terezija aSocin. 761. Magdalena Ou-gar>, 20 1. Darij Renko, 311. O ga G n-cič, 36 letni Vid SoUdar, CG letni Jc 'c C-la-vina, 30 letna Rozina Scgulln in 73 letn. Viktor Kante. Himen. Poročili so se v Trstu telefonist Vincenc Barbieri in šivilja Angela Cer^j, uradnik Gajctan Kampanola in šivilja Lo-ticlia Fcsta, državni upokojen.ee dr. Ar tur Ghezzo ter zasebnica Viktorija Fr.bris. Tramvajska uezgeds. 57-letno gospodinjo Gizelo Vatovac, k» i- hotela p reč lea t i neko prometno ulico, je podrl tramvaj na poti proti Sv. Ivanu. Ranjeno gospodinjo so odpeljali v bolnišnico, kjer lo ostala v zdravniški oskrbi. M Etzvzitfkz Zračni potniški premet na progi Za-greb—Sarajevo—Mortar je bil 27. oktobra za letčs ukinjen. V minuli sezoni je bil promet dober. Letela nemške Luft-hanse so imela vedno dovolj potnikov. »Druta if?lij?n«ka armada proti Ni-za-vlsni Državi Hrvatski«. V »Hrvatskem Narodu* je izšla cela vrsta člankov pod gornjim naslovom. Avtor prispevkov je minister dr. Vekoslav Vrančič. Kacicnirai?a predaja ^cli. Ravnateljstvo državnih monopolov jc sklenilo, da bo do ' nadaljnjega prodaja soli racionirana. Na i področju mesta Zagreba bodo trgovci pro-! dajali sel na živilske nakaznice, i Pogozdovanje v Neretvi. Uprava držav-' nih drevesnic v Metkoviču je dala iz svo-| jih namdev večjo količino mladih sadik, j s katerimi bodo pogezdili gole površine j neretvanskih hribov. Najprej bedo začeli i z pogozdovanjem na področju Lisca in | Kose. ^jjt »j ILINO MATICA Telefon 22-41 Odlična dunajska igralska dvojica Pavla \Vessely in Attila Horbiger v veliki ljubezenski drami POZNA LJU&EZEN Predstave ob delavnikih ob: 15. in 17.30; ob nedeljah ob 10.30. 13.30, 15.30 in 17.30 uri Letošnji slss^tmifčai fefucerti v L^feliant V sk'adu z 2 3 letno tradicijo glasbenega ž vijoria mtdta Ljubljane bo to zimo za ljubi j-' kc ljubite? je glasbe v veliki unionski" dvsram vrsta desetih javnih sim-foničn h koncertov z izbranim sporedom. Obiskovalci lrodo mogli slišati slavna dela velikih mojstrov s prdročia simfonične glasbe, ms njuni Havdaa. Mozarta, Ecothovna. Brahmsa. R. Straussa. Smetane in Dvoraka. Posebno bodo tokrat prišla do izraza dela znanih slovenskih skladat elev. (Outerc, Tome, škerjanec i. dr.) Prvi t-h desetih koncertov bo v ponedeljek, dne 29. novembra cb 13. uri v veliki unlcnski dvorani. Na tom koncertu hado izvajana Mccaitova dela:. Simfonija v Eo-duru, dv? ariji iz opere nFlgaoova svatba ;< in >K?ffnerj3va ssrenada«. Koncert bo izvaja! ojačeni veliki orkester Radijske postaje v Ljubljani pod vrd-stvesn dirigenta D. M. Šijanca, solistka večera pa bo naša odlična oporna ln krn-ccrtna scpranlstka Valeriji Heybal. Vstopnice se dobe cd srede 24. t. m. dalje po občajn h cenah v predproc.aji knjigarne »Glasbene Matice KINO UNION Telefon 22-21 Je li mogoče med dvema zaljubljencema golo prijateljstvo ? Odgovor vam daje film LJUBEZEN V POLETJU V glavnih vlogah V.innie .'Jarlris, Lotte Lan«, O. \7. Fischer in drugi odlični dunajski igralci Predstave: ob 15.30 in 17.30 KIXO SLOGA Tel. 27-30 g V nizu lepih filmov, ki jih predvajamo, bo užitek za vsakogar, kdor bo videl film z najpestrejšo vsebino BRATEC T3 MOJ Izza dobe pesn'kov Kaimunda in Grillparzer ja. — Sodelujejo najboljši umetniki: Hans H ;!t, Hermanu Thi-mig, Sli-irte Harcll, VVlnnie Markus, Jane T ldcn, Paul Horbiger. — Režija: Hans Thimtg. — Dunajska filharmonija n Predstave ob delavnikh ob: 15., in ^ 17. uri; v nedeljo ob: 10.30, 13.30, [§ 15.30 in 17.30 uri it O L E D A !i Torek, 23. novembra: K'emen. »ANASN.TE PRIREDITVE K no IVlLtio-1: P. zna ljubezen. K-ro SFga: Bratec ti mej. Kino Union; Ljubezen v poletju. Kino Moste: Germanin. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmayer, Sv. Petra cesta 7S. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18 do 6. ure! OSTAVKO GLEDALIŠČE DKAT.IA Torek, 23. nov., cb 16.30: Potopljeni svet. Red Te rek. Sreda, 24. nov., cb 16: Kovarstvo in ljubezen. Red A. Četrtek, 25. nov., ob 16.30: Ivavarnica. Rod Četrtek. Petek, 26. r.c\\, ob 13: Nensan&ki jun^vi. Red Prvi. S. Cajnkar: »Potopljeni svet«. Drama v 4 dejanjih. Osebe: dr. Volar — G.egorin, •Liiiana. filmska igralka — Seveijeva, Vi-vina, njena sestra — Pugljeva, monslgnor Ciril — J. Kovič, Klara, tajnica — Ulrmar-Bcitarjcva, dolavcc — Biea. Režiser: E. Gregorin. OPER V Torek, 23. nov.: Zapito. Sreda, 24. nov., cb 16: Netopir. Opereta. Red Sreda. Četrtek, 25. nov., ob 116:. Madame Butter-fiy. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Petek, 26. nov.: Zaprto. Premiera pomladne bajke Rimski - Kor-sakova; »Sneguročka« bo v s >beto. D j o obsega pet slik, ki se godijo: v zimskem gozdu, na vasi, na dvoru carja Berenueja, v gozdu in pod hribom senčnega tega. Ja-rila. Snov je posneta po bejki O trovskegi, o deklici iz snega, Ivi se stopi v sončnih žarkih. Na osnovi te pravljice je zgrajen poetičen libreto, ki posega globoko v življenje narave in človeštva in razkriva pri-rodne zakone menjave in spreminjanja. V kratkem bo izšel za 501etni jubilej našega gledališča »Gledališki koledarček«, ki bo nuJil s svojo bogato vsebino na člonkili in slikah insccnacij zanimiv ^-peglod v snovanje našega gledališča, članke si prispevali naši znani gledališki sti-okevnjaki. R&&IO LJUBLJANA TOREK, 23. NOVEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini, 12.00— 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila, v nemščini in slovenščini. 12.45— 14.00: Konccrt za razvedrilo; igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago, Mario šijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski konccrt. 17.00— 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—IS.00: Popollanski koncert. 19.00— 19.30: Prireditev Slovenskih domobrancev. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za naslednji don. 19.45—20.00: Ma'a medigre. 20.00—20.10: Poročila v nemšini. 20.10—21.00: Operetni napevi. 21.00—21.40: Križem kiažem po svetu. 21.40—22.00: Prenos iz Beograda. 22 00— 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. 1» ^ W a* Ssga o nordijski ljubezni Uprizoritev »Normanskih junakov«, ki so imeli v nedeljo prem-'ero v Drami, nam j je približala mlajšega I b s e n a, delo izza časa njegovega »Sturm und Dranga«, ko so se v duhu peznejšega avtorja »Nore« in »Strahov« križali očitni vplivi romantične poezije s prirojenim mu itelek-tualizmom, ki postavlja v ospredje velike etične probleme. Ibsencvi življenjeplsci nam zatrjujejo, da mu je bila ta igra tudi v poznih let;h izmed mladostnih del posebno blizu, medtem ko njene predhodnice ( Slavje na Solhaugu«) sploh ni maral več priznati. V s-Normanskih junakih« je njegova stvarjalne domišljija segla v svet nordijskih sag ( p ezo z N belungi je bil ob neki priliki odlečno odklonil), vendar samo toliko, kolikor je potreboval romantično razgibane snovi -'n velikih zgodovinskih kulis za svoj pesniški sen o Hjor-disini in Sigurdovi Ijubezn5. Dejansko pa srečujemo že v tem dra-matskem delu vidne sledove Ibsenovega svetovnega in življenjskega nazora, že tu je oblikovalec v človeške osebe in usode včlenjenih etičnih \n nravnih idej, že tu je njegovo osnovno hotenje v tem, da nam pokaže v nekoliko pompoznem zgodovin-sko-mitičnem okviru konflikte močnih ka. rakterjev in zadržanih strasti z okoljem, s trsdlOjo, z dobo. V >Normanskih junakih« že čutimo močni utrip fbsenove dra-matske žile, zakaj vse bi mu lahko prej očitali, kaker da ne upošteva temeljnega gibala sleherne drame: konflikta. 2e v prvem dejanju je v32k prizor izpolnjen s kaldm spoprijemom, ki se sprošča s spravo; takoj tu čutimo, kako se krešejo med seboj samosvoje in močne nordijske narave, ter spoznavamo vodilno geslo nordij- skega človeka: boj, ki pozna samo č-sten mir. Ibsen ni bil prijatelj klasično pravilnega razpleta dramatskh dogodkov; kakor ro-mant'ki je čislal presenečenja, nenadne preobrate in nepričakovane osvetlitve skrivnosti, ki smo jih prej spoznali samo po njihovih vnanjlh po3led:cah. a jih nismo mogli razumeti. Tako izvemo šele iz tretjega dejanja, kukšna skrivnost spaja Hjordiso in Sigurda in kaj se skriva za Hjordisinim hladnim ponosom, njeno kruto maščevalnostjo in malone brezčutnim izzivanjem ljudi in usode. Hjčrdis je v dolgi m pestri galeriji Ibsenovih žen prva deb la drematikov pečat svojske, denimo ibsenovske ženskosti. Spoznamo, da se v teh konflikt :h, ki povzročajo tol ko muk, sprošča Hjoraisina zatajena ljubezen do Sigurda — strast, ki so jo okolnesti, posebej še Sigurdov dogodek z Gunnarjem, posunile z njene naravne, preme poti in jo zerile v globino duše. Ne da bi bil Ibsen zaradi tega predhodnik freudovske psihoanalize; občutil je pač s svojim močnim dramatskim nagonom, da je vozel premnogega človeškega gorja prav v tak:h šiloma nakupičenih človeških čustvih, ki si ne morejo najti premega vent!la. če bi torej ne bilo tega »kompleksa«, kaj vse bi postal Sigurd ob strani take žene, kakor je Hjordis, in kakšna bi bila njena človeška sreča, koiiko manj zla bi potrebovala za uveljavljenje sebe in svoje ženskosti v življenju! Na prelomu drama bruhne ta zadržani svet še enkrat na dan; še enkrat poskuša Hjordis s svojo srečo. Upreti se hoče sojenjoam »katerih moč je majhna« — pravi — »če ne najdejo pomočnika v naših lastnih prsih«, še enkrat veruje, da lahko doseže srečo, kdor je drzen dovolj, da izzove v boj sojenice. Toda Sigurd je ob strani Ornulfove hčere Dagne že prekoračil usodno črto; Hjordiai. ni valkurski pozivi ga več ne vnemajo. V tisti veliki sceni četrtega dejanja, ko ob razsajanju severnega viharja sklepata Hjord s in Sigurd zadnje račune in ko ta neupogljiva ženi s strupeno puščico usmrti Sigurda, preden odide sama na črnih konjih nordijskega viharja v Valhal. ji umirajoči Sigurd prizna, da je postal kristjan in de se ne bosta več našla niti v onostranstvu. Tako se končuje drama penosnih in strastnih viknških iuš, postavljena v heroični življenjski stil X. stolet a in v surovo, a od zdravega vetra prapiha.no sever, njaško naravo; lipr.čuje se z ločitvijo svetov, z neizprosnim razhodom ljudi, ki jih tudi ljubezen ni več mogla zvezati ne za življenje in ne za smrt. Ibsencva igra je potemtakem drama prehodnega časa, kakor tolika druga njegova dela; vedno se v nji nekaj lomi, zmerom v dialektičnh nasprot ih misli in strasti odhaja staro in mukoma prihaja novo. Z osredotočenjem najdragocenejše dzamatske snovi na Hjordiso in Sigurda je Ibsen ustvaril dramatsko sago o nordij3ki ljubezni, siloviti, gospodovalni, požrtvev:-lni in maščevalni strasti, ki pa je položena v posodo prepenosnih karakterjev, da bi smela prekipevati in prehajati v teatrall-ko, v š roke geste in histerične krike južnj: kov. Spričo tega osredn ega konflikta se zd; vse drugo zgolj ilustrac ja z obilno zgedovinsko-dekorativno in poetično kuli-sarijo. Ifcsenov sveto vni in ž vljenjski nazor pa se že v tem zgodnjem delu izraža s poudarkom boja zoper usodo — boja, ki razvija do skrajnosti karakter Človeka, 'n v tem je njegov elementarno močni smisel; nič zato, da je usoda vedno tista, ki vrže v življenjski igri zadnjo, cdločilno karto. Celo vikinškemu »-^ožu dejanja« se -ztrga vzklik: »Maršik iko opravi človeška volja, toda velik jinja vodi usoda«. V »Normanskih junakih« je Ibsen trdno nakazal etiko svoje drame tske umetnosti in se uprl' materialistični miselnosti 19. steletja, ki je z zan kanjem svobodne volje, s podrejanjem človeka melianistično po;movamrn zaKonom organsl i:Vije- nja ubijala velično človekova me t ran je borbo za boljši in pravičnejši svet — vzl c končnim odloč tvam neumljive, metafizične usede. Je to etika prometejskega človeka. Delo ima po z" slugi svoje dramatske zgočbe vrsto učinke vitih scen- vendar se zdi, da je drugo dejanje najmočnejše. Tu so konfiikti čisto človeški in obujajo kdaj pa kdaj daljne odmeve antične traged je. V četrtem dejanju se dogajanje prenese na podrečje simbolike, mltosa, prvega spoprijema med »bei m begem« in nordijskim poganstvom. Nasproti žalostni pesmi Islandca Ornulfa, ki toži na grobu svoj h sedmih sinov, stoje nekam bombastične in v n~ši uprizoritvi pret rano hrupne Hjor-disine viz'je črnih konjev, ki skoz vhar in bučanje morskih valov odnašajo duše v Valhal. Zdi se, da je tu preveč zabrisana poez ja simbolnih prividov in spremenjena v navadno tertraliko. »Normanslte junake« je zrežiral M'ian Skrbinšek. V okviru prizorišča, ki ga je zasnoval arh F r a n z, je dal dovolj iz. cnačeno. smiselno zgrr jeno in učinke vito predstavo, ki v posamezn!h scenah prav kakor v skupinsk h prizorih zapušča vtisk svojevrstnega severnjaškega življenja :n sega iz stvarnosti v svet romantične odrske poezije. Učinkoviti delež so prispevs 11 tudi kostumi, izdelani po nafirfh J. Vilfanove; prav je, da skrb z a kostume ni več prepuščena slučajnostim, marveč se vprašanje rešuje tirJi z vidika Vzuelne. dekorativne učinkovitosti. — Zasedba vlog ni toka, da bi že sama jamčila za igralski izredno dognano uprizor tfev. Izmed moških vlog je Vladimir Skrbinšek dal z Or-nulfom največ: ne samo glede na same dramatske akcente svoje vloge, marveč tudi z estetskimi in tehničnimi valeurji svoje igre. Gregorin je pedal Guunar- ja z dobrim rezumevanjem in z obilno niansiran mi toni svojih dramatičnih izrazil. Manj zadovoljuje Drenovec v vlo-g! Sigurda. vlogi, ki je nemalo težavna in bi zahtevala več notrenje igre, kakor je je mogel dati igralec ob vsej s vej i rutini-rani -igralski tehniki. Debut M't je Biten-c a je upravičil pozornost. Mladi adept igralske umetnosti, učenec Slavka Jani, kaže za sedaj st lno posnemanje svojega mojstra, ver.dar ima oč tne pogoje za oder (simpatičen nastop, primerno pestavo, prikupen gl"s, jasno izgovorjavo i. dr.) ter že znatno tehniko igre. Njegov Tiioroif ja v govorilnem in igralskem pogledu prav zadovolj v in brmo z zanimanjem zasledovali Bitenčev nadaljnji razvoj. Vlogo kmeta Koreja igra V. B r a t i n a. Obe ženski vlogi sta zasedeni prvovrstno in sta zato vtisnili 'sej predstav: m ar konten značaj. Predvsem smo mogli zopet videti go Marijo Vero v eni tistih vlog, ki se cč tno prilegajo vsemu Tdrmotu igralki, ne umetniške osebnosti. Njena Hjordis je taka, da je zlahka ne pozabiš. Skrajno ponosna hladno strastna in v smislu nekakega nodženstva kruta žena je dob la v naši najboljši interpretki Ibsenovih žen prepričevalno živo podobo. Vlogo Ornulfove hčere Dagny, Sigurdove preproste, a človeško simpatične žene igra z mnogimi uspelim-i umetniškimi poudarki ga Bo!-t a r.U kmarjeva. Peleg teh vlog nastopajo oborožene5, spremstvo. gostje, hlapci itd. in de jejo Živo ozadje posameznim prizorom. Nedeljska premiera ni imela praw pre-mierske publike, ki pozna zbranost 'n disciplino. Galerijski gostje in številni otroci, tako zelo odmaknjeni sm'slu ln vel či-n odrskega dogajanja :n nezadoščenj v želji po lohki zabavi, so bolj mot li razpoloženje, kakor pa prispevali k nastanku primerne duhovne atmosfere v giedaTšču. Ibsenovo delo pa že zahteva tak pogoj, če naj bo použito do svojih bistvenih sestavin. po Trstu Po kontoveljski cesti prideš v naše Bar-kovlje, ki se raztezajo od svetilnika zmage do ceiasa pri Mirarnaru. Mične Hi5e in vile se vzpenjajo od morja v lepi zaraščeno gričevje. Razvila so se tu kopapšča kot Excels.or, pa tudi ljudska kopališča na prostem brez vsake vstopnine so zelo priljubljena. Južna železnica deli Barkovlje v zgornji in spodnji del. Lepa je tudi bar-kovljanska cerkvica. V kraju ima svejo farmace tako tovarno tvrdka Seravallo, znano po svojem železna tem kina vinu. Ob obali se vrste lepe vile in hoteli. Med temi je ena znana že izpred prve vojne, s prizidkom - stolpom, zidana v cerkvenem ruskem slogu.' Domače gostilne točijo prav dobro kapljico in tudi njih kuhinja je izvrstna. Iz Spodnjih Barkovelj pelje cestna električna. železnica z vozom štev. 6 po lepi in dolgi cesti Kraljice Jelene mimo glavnega kolodvora do Goldonijevega trga. Tramvajski vozovi so lepi in prostorni. Vozač voli voz sede, istotako pobira sprevodnik voznino sede. Vrata in stopnice se zapirajo in odpirajo avtomatično. Kontoveljska ali Proseška cesta se vije v zgornjem delu Barkovelj in te pripelje mimo radijske oddajne postaje na Trsteniku. stare avstrijske trdnjavice ter novega velikega svetilnika na Greto. Poleg svetilnika je izboma domača gostilna, ki toči izvrsten teran. Od tu je edinstveno lep razgled na spoiaj ležeče mesto. Greta obstoji iz samih vrtov in vil mestne gospode, ki so jih pozidali na mestu hišic naših okoliških ljudi. Tu ima .svojo vilo tudi novi požupan g. Cosulich. Kmalu prispoš v mestni okraj Rojan, kjer biva strnjeno naš živel j. Kraj ima lepo župno cerkev. Spodaj nai desno se že vidi glavni kolodvor, na levo pa pri Ješ do vzpenjačne železnice, ki vozi po naši škorklji na Opči-ne. Iz Rojana vozi tramvaj mimo centralnega kolodvora na državni kolodvor sv. Andreja,, v katerega bližini je kopališče iAssoma. Od glavnega kolodvora, zaviješ peš preko parka v mesto in kmalu stojiš poleg znane kavarne Fabris na trgu Oberdan, kjer je v nekakem nebotičniku muzej. Tu je stala &j L 1920. dolga stara vojašnica 97. avstr. pešpoika. Tuje je tudi »Hotel pošta«, ki ga oskrbuje naš domačin. V desni ulici od tu pa je gostilna »pri Pošti« in pa »Hotel Evropa«, kjer je zeio okusna kuhinja. V bližnji ulici Ghega je hotel Genova, katerega lastnik je tudi naš domačin. Iz trga Oberdan (Oberdank) pelje na levo cesta k sodišču, zeio lepemu in reprezentativnemu poslopju. Ob tramvajski progi proti vzho.lu pelje ulica Carducci, prejšnja ulica Caserma, na levo mimo starodavnih obokom Chiozza se odcepi ulica na Acque-dotto, kjer so kavarne, bari, kino, gledališča in zabavišča. Na zgornjem koncu Acque-dotta stoji opera Rosetti. V bližina je tudi ljudski vit, kjer dajejo kino prej stave na prostem, ki so zelo priljubljene in obiskane. Po Carduceijevi ulici prideš dalje do velike zidane tržnice, kjer dobiš prav vsega. Prodajalci so večinoma naši ljudje. Tako tirnico bi morala imeti tudi Ljubljana. Na desno cd kavarne Chiozza zaviješ na Golclonijev trg, a nižje mimo cerkve sv. Antona na Korzo. Cerkev sv. Antona je veličastna in lepa. Pri stranskem desnem izhodu je kip sv. Antona, ker gori vec.no nai go sveč in kleči dovolj priproš-njikov. P. o . cerkvijo s/. Antona se ti pokaže mor si a kanal, ki so ga zadnja leta v zgornjem delu zasuli in napravili mal park. Na desno kanala je tržnica na odprtem. Tu stoji tudi prelepa pravoslavna cerkev. Mimo cerkve sv. Anto~ a . dje ena najbolj pron.ei.nih olic Trsta u. a .»oma, ki prihaja iz bližine g avnega ko* ..vera ob lepem poslopju g.a.ne pošte in državnih železnic na Korzo. V začetku te ulice je na desni strani mlekarna, kjer te z zajtrkom ali južino izbomo postrežejo naši domačini. Pa tudi druge razne trgovine so tu v rokah našega Tržačana. Na Korzu si je vredno ogledati trgovski hiši Upin in Oehler, kjer najdeš prav vse po zmernih cenah. Trgovine so še sedaj dobro založene. V bližini jc palača Splošne zavarovalne družbe ter več drugih lepih palač: Po Korzu pzideš na desni mimo borze na trg Unita z magistratom v ozadju, z vladno palačo na desni in z več lepimi kavarnami. V ospredju tega. trga te pozdravlja sinje morje s pomolom Audace. Ob pomolih se vrste luške naprave, skladišča, doki itd. Ne vidiš pa pomorskega prometa, ki je povsem zamrl. Pač pa opaziš naše kmetice na malih ladjah, ki prinašajo iz bližnjih istrskih krajev vse mogoče dobrote v mesto. Ob obali sta prvorazredna hotela de la Ville in pa Savoja. Za Korzom se razteza staro mesto, ki ga pa rušijo in grade lepe hiše in palače. Na levo od trga Unita stoji trg Vertezia; tu je znana gostilna, ki nudi po zmernih cenah najbolje pripravljeno ribe, kajti drug.nl so ribe precej drage. Nasproti je tržnica za ribe. še pred njo je morski akvarij, kjer so razstavljene vse mogoče ribe. Za trgom Venezia atoji opera Verdi in pa pomorski muzej, ki si ga je vredno ogledati. Nedaleč od tu na ovinku obale stoji kolodvor sv. Andreja od koder drži železnica v Gorico in dalje na Jesenice. Z Goldonijevga trga, kjer je sedež dnevnika »Piccolo«, voli električna železnica pod lepo obokanim predorom k Sv. Jakobu. V ozadju Goldonijevega trga se vspenja hrib, na katerem stoji grad in cerkev sv. Justa, od koder je lep razgled na mesto in okolico. Cerkev — katedrala — je biLa zadnja leta obnovljena in hrani preko 1000 let staro spomenike. V gradu so uprizarjali uspele filme in celo opere. V ozadju se vzpenja naš Rocoi in Gvardjela, dalje Boršt, a okoli mesta se rije cesta no Bazovico. Na Ieri svetega Justa spodaj lež: skedenj, kjer je mnogo naših ljuai zaposlenih. ko je naslednje najboljše mesto do nadaljnjega zasedeno po enajstoriei iz Basla. Razen hokeistov na zelenem, ki bolo v kratkem tudi zaključili svoja prvenstva, so pre-teltlo nedeljo prvič na prostem nastopili tudi hokejisti na ledu. Prvi nastopi priljubljenih švicarskih športnikov te vrste so zbudili mnogo zanimanja in lepih nad za letošnjo sezono na ledu. SPORI p® sveim Kdor se je zadn^ neoeijo sprehajal po megleni Ljubljani ah skozi okna svojega stanovanja gledal na njene otožne uiice, gotovo ni mislil, da bi se ta dan kjer koli megli kljub vsemu še zbirati športniki m preganjati svoje žoge ah počenjati vsaj nekaj onega čudovitega, kar jih zmerom znva vabi in vleče na športne terene ali v športne dvorane. In veni ar tudi ta predzadnja novembrska nedelja ni minila brez. špor tnih dogodkov, čeprav je bila v celo a kolikor toliko le pod vplivom važnejših dogodkov na drugih frontah in ne nazadnje tu.li prehodne dobe ned jesenjo in zimo. Preden bomo zabeležili nekaj glavnih podatkov iz nedeljske kronike, ki so nam prišli do ušes iz prvega br ezžičnega vila — kolikor ni spet imel svojih muli kakor jih ima vsak večer in ob vsaki ur i — moramo objaviti dve žalostni novici, od katerih je prva bridko zadela veliko družino nemških športnikov, druga pa ves švicarski športni svet. Kakor je razglasil nemški ra.iio, je na vzhodni fronti padel major L e m p , ki jc spadal mea najuspešnejše nemške aii-round športnike in se je najbolj uveljavlja! kot aktivni zastopnik modernega petero-boja. Na berlinski olimpiadi 1. 1S36. je bil med 42 tekmeci najboljši v plavanju in sabljanju. — Švicarji so v nedeljo nenadoma izgubili osrednjega predsednika državne Zveze za telesno vzgojo Paula S i m o -n a. Znani športni delavec se je udeležil jubilejne proslave enega izmed najstarejših smučarskih klubov in ga je med slavnostnim govorom zadela kap. Star je bil šele 48 lot in si je poseuno za razmah Švica, skega sruučarstva in njegovo vzorno organizacijo pridobil mnogo zaslug. Zdaj pa nekoliko na terene! V Nemčiji so slej ko prej neumorni za okroglim usnjem. Glavni dogodek — tako so ga ocenili radijski poročevalci —• je bil medmestno srečanje med Niimbergom. in Monakovom. Mladi Nurnberžani so kljub temu, da so gostovali na monakovskam stadionu, izvojevali precej zgovorno zmago s 5;3 (2:2). Igra je potekala zelo napeto, saj se do neoaločenega izida 3:3 tehnika ni marala nagniti v korist nobenega izmed obeh partnerjev. Med prvenstvenimi izidi prav za prav ni bilo presenečenj; prvak Dresdner SC je svojega šibkega nasprotnika iz Dobingena odpravil s 5:0 in skoraj tajko (s 4:0) je obračunal s svojim nedeljskim tekmecem VVestfalio stari prvak Schalke 0:4. V berlinskem okrožju vodi zdaj nekdaj tako slavna Hertha. Posebno veliko spo+tno svečanost so imeli v nedeljo v športni palač' v Berlinu v okviru jubilejnih prireditev tamkajšnjega drsalnega kluba (Berlin er Schlittschuh-club), ki obstoja letos 50 lets. Razen pestrega drsalnega sporeda, ki so ga izp-lnili mnogi znani predstavniki in mojstri te panoge, sta bili predvečrajšnjnm odigrani tudi dve hokejski tekmi na ledu. v katerih je v eni mestna reprezentanca Bratislave zmagala nad kombiniranim moštvom BSC-Ber-lina-Brandenburg-Ricsserosce z 8:0. v drugi pa je ojačena ekipa BSC slavila težko zmago (4:3) nad Rot-Weissom. Dolga je še vrsta raznih športnih naisto-p<>v, ki so jih imeti isti dan v nemškem športu, bodisi v hokeju na travi ali rokometu, v boksu ali rokob.orbi, to.la podrobnosti o njih za nas niso več zanimive, že samo to dejstvo pa priča zmerom znova, du športniku med vojno ni treba držati križem i rok, če so ljudje res vstrajni in dosledni do zadnjega. Tudi pri Švicarjih je bil predvčerajšnjim v ospredju — nogomet. Iz dolge vrste prvenstvenih tekem se nam ne zeli omenjati 'imen in številk, ker so ta čas — in so za nas bila tudi v prejšnjih časi Ji — vsa ta moštva našim čitateljem komaj znana. Povemo samo to, da je vodilni Oantonal spet krepko zmagal in je tudi Lausanne ostal na svojem drugem mestu, med tem V nekaj vrstah Še nekaj dodatkov bi iahko objavili, o dogodkih, zadnje nedelje, ki krajevno sicer niso bili daleč od nas, toda prva poročila o njih do nas pa so ie hodila nekaj dni... Važno nogometno prireditev so imeli preteklo nedeljo v Celjp, kjer je bila ponovno odigrana prvenstvena tekma med domačo enajstorico in zdaj zelo močnim moštvom rudarjev iz trboveljskega revirja. Dvoboj je bil odlepi len za zasedbo vodilnega mesta v eni sk .pini štajerskih klubov ter je prinesel Trboveljčanom nepričakovano visoko zmago :n jih še bolj približal dokončni zmagi v dolgi vrsti nogometnih kandidatov z vse Štajerske. O tekmi sami, ki se je končala s 7:2 (3:2) in jo je prišlo gledat nad 2000 gledalcev, med njimi tudi nekaj sto prijateljev iz Trbovelj (čujt^ in strmite), pravijo poročila. da so bili gostje iz zasavskega rudarskega središča boljši v kondiciji v splošnem, v posebnem pa so tudi njihovi napadalci igrali mnogo smiselneje in z večjim medsebojnim razumevanjem, tako da so Celjani vzdržali pritisk samo v prvi polovici igre. Med strelci golov na trbo-veljs'"i strari se imenujejo Eltrin. Florian in Gosak, medtem ko je oba gola za Celje zabil Dobrajc. V spodnještajerskem nižjem prvenstvu so bile ta dan odigrane tri tekme za točke in sicer: Rapid II—Hrastnik 6:3, Westen (Celje)—Trbovlje II 2:1. Zagorje—Celje II 7:0. * Stari francoski državni prvak v tenisu Henry Cochet je pred kratkim dobil v roke sedanjega francoskega mojstra V. Petro in se izdatno revanžiral za zadnji poraz, s tem da je dobil partijo v dveh setih s 6:4 in 7:5. * Finska boksarska zveza se je te dni odločila za človekoljubno delo, ki ie dozdaj v športni zgodovini precej osamljena. Eden finskih boksarjev, m sicer Torsten Stidm. je padel na fronti. Zveza je nato posinovila njegovega malega sinčiča Kaja. Funkcionarji zveze so sprejeli nebogljenega naslednika znanega boksarja za svojega in ga zdaj čuvajo in vzgajajo najmanj tako skrbno, kakor bi bil to lahko storil njegov oče. fB^^mammmtl^aB^rtmmmaaBnam i fii. §fiti.- ''-m Primerne prostore za manjšo, čisto industrijo, z vodovodno in električno napeljavo, v bližini centra POTREBUJEMO TAKOJ. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod Snaga':. o s p a, ki je prinesla te dni iz NOVEGA MESTA v Ljubljano za novinarja g. Pušenjaka Bogdana dva kovčka obleke, se vljudno naproša, da izroči oba kovčka v upravi »Jutra- ali pa pusti tam svoj naslov. Mali oglas! EMZE3E ČEVLJAR. POMOČNIKA ;.-•■•.•». Anton Kapelj. Flori-•anfka 31. 21067-1» Zahvala Vsem. ki ste našemu očetu, gospodu £eopol5u prlmožlču bili dobri ob času njegove bolezni, vsem, ki ste ob smrti, na kakršen koli počastili njegov spomin, izreka iskreno zahvalo NJEGOVA OBITELJ Ljubljana, 22. novembra 1943. UČENKO za kroiačico, 100 >3011,4*. spre.mem. Nenadoma nas je zapustil v nedeljo 21. t m. zjutraj naš ljubljeni, dobri soprog, svak. stric in brat Viktsr černe ' Pogreb dragega pokojnika bo v torek 23. t. m. ob 16. urf iz kapelice Krištofa. Ljubljana, Gorica, Metlika, dne 21. novembra 1913. Žalujoča žena NANIKA, in rodlnno MEHAK, TERZEK, KOTNIK sv Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest. da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat. stric in tast. gospod VINCENC REBEC VLAKOVODJV V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v torek 23. t. m. ob 2. uri popoldne z Zal kapele sv. Frančiška — k Sv Križu. .juI>1 Jana, Veliki Bečkerek, Postejna, Litija. Kestei.v, Reka, dne 22. novembra 1943. Globoko žalujoči: JOSIPINA, soproga; JOSIPINA por. VELEČ, hče rka; FRANC in VES KO, sinova; JULKA, OLGA, snahi; I. VELEČ, zet — in ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je danes po kratki, mučni bolezni dotrpel naš dobri mož. oče. stari oče, sin, brat, stric, tast in svak, gtspod VIBIC GUSTAV SKLADIŠČNIK TVRDK fl MEDIč-ZANKL V POK. Dragega nam pokojnika bomo .opremili k večnemu počitku v sredo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 29. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra Ljubljana, Zidani most, Frankol tvo, dne 22. novembra 1943. Žalujoči: MARIJA roj. LOTI1IC, žena; GUSTI, MIJA, MILAIV JANEZ, otroci; FR VNCIŠKA, mati in ostalo sorodstvi BOŽIČNO DARILO ucio trzneuo vtceriic opo, beljeno lisico, narav Do lisico, prodam. Ponudbe na ogi. odi. J o nod »Lisica«. 21104-6 B02ICN0 DARILO krulim svileno stentkpreprogo 2x!50, ročno delo. barok. prodam. Ponudbe na trgovino Dren:k. Kongr&>ni trg. ' 103-6 PUH PERJE 8 kg. novo nerabljeno, prodam. Naslov t vseh posl. Jutra. JEDILNICO in pretirojro 2.75x3.2.'». dobro ohranjene, prodam Naslov v vseh posl Jutra. 21110-6 PREPROGO. veliko. ugnm rtm'n. •ircdaaj. NVlm v v^eii posl. Jufa. 2:KU-6 OTROŠKO POSTELJO dobro obran'eno. kom;!et.i)i 7. vse upremo. ugodno fro-■'aa: Korotan?ku 13II. levo. 7trrc0-G j ZAPESTNO URO damsko In enn zapestnico, p-o<:aTi) po »{rodni CPn'- Na- flev v uncl .1\,tre. ŽIOŠ?-^ PRASKA 1'J Mo starega, prodam. — Kup'm r<*po. peso, korenje. N'.-lov vseh no«1. .Tirrs. ZIMSKO SUKNJO 'iirma ltl«im\ temno -Ivr — dobro ohmnieno. predvo:n'j l.i?,jo — nvnf-e t\ 2 r>1?m. prodam ntdi blitve 'n ? m t"žko hrok-it (rvilc. f*"'-: 1 nri 07tif'r7..i c,-t. v- noJZERICE !e=Ve. Tf>ve. st. .V n .^2. pMdian. V.isiov v veli pr>sl. .iiitm. r.^-.a DESK F. Movp vseli dimenzii IiraKto-ve "n !-ucri trdi fe. pro la /Jgn Pire. Bo-^vnifn. Pismin I.nblian.t. &-«j»?kM »!. i — Ju?!-' Li,'z »•fiCKi-S DESKE krnticr-. 31 :n rra\ m-v3jrm»ov. pro,ia ,.1 t, Pir*- — V.oro^-p!;-« P"c.-rn,i I/ubPam. ul. !. I; .l i" - Laiz. IADIJSKI POD Bftkn' :s l."-:b''.:na Bel nika 4. Juto I. •■".C««-« DVE NOVI BLAZINI In dve knpm. pro '".m. Su-?lov v vseh posl. Jut^a. ROSEN THA UPOMPA D LR parnituro rn 1*2 .i11. r.r"-I-irn ralholjšemu pi)n:,dtiikn. Po-ru ibe na ogl od i Jutra pod r Kompletna«. IMDTS SENO Interesenti za rajonske količine sena prosimo, tla sporoče svoje potrebe fro.spodarski zvezi. Blei-welsova 29. 20571-6 POSODO za kisanje repe. dobite pri Gospodarski zvezi — Bleiwesova 29. 20572-6 BREZOVE METLE r.<1 • Srebro-. 20653-7 »LJUBLJANSKI ZVON«. mi. ? ]!--am'-zne letnike, ot t. mese.-r.tke. kup':m. P<»nc i'1" : a, oT<* A-dre:. Tavčarjevo ul 10. NEPREMIČNINE vile. zanlj:5či. stva, riarcele in trivnike. kupite ""tn. prodaj'e naiVi:treje ii najfolidneje s pwredova-irrrn r<'ali',>*ne lis.ime Zaiec Andrej. Tavčarjeva ul. 10. 20j'V>-20 rgri:. - »-.-..-7 1-SOBNO STANOVANJE iffem za 1. av 1. m. za dvC-člansTiO družino br 7. ofoli. Plačo m 6 nrvcev na prej. Ponuibe na ogl. odd. Jutra, red »Brez otrok«. STANOVANJE 7. brez m< -ne tudi kletno, iščeta dvi. Pri-cl'la ■e k vdovi Vf 7 otrok ali Ponudbe na "tri. cd I. w ImavM ž/vila. ?'Cfr:: 21» vn ne Jo tra SOBO f Mup .tBho k'-' Ponuibe na ogi. • •' pod >ITčitrl;'o«-. gSMJiMum -le vse predTie^e. Tutli r.17:-ne ie7ik? Nadzorstvo Ijnd-»lcošolskih otrok t dopoldne in roroMne. Pniare dnev. no Honorar zmeren. + Umrla nam je po dolgotrajni bolezni naša ljubljena žena, mama, hčerka. sestra in teta, gospa ' • Antonija Slemetišek Pogreb drage pokojn;ce bo v torek 23. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, Pesaro, Šoštanj, dne 21. novembra 1943. Žalujoči: FRANC, mož; ERVTN, sin in ostalo sorodstvo Uapiuie du Via url er: 39 Roman Ta čas. ko je spala, je bil moral nekdo priti v kabino, kajti lina, ki je bila med viharjem zaprta je bila odprta na stežaj, in oblačila so ji bili odnesli; namesto njih je zagledala polno vedro vroče vode in brisačo. Zlezla je iz prostorne postelje kjer je bila preležala eri dan in eno noč. Med umivanjem je pomislila, da je lastnik »Merry Fortune« vsekako bolj gledal na udobnost kakor na čuječnost. Ko si je razčesavala lase. je pogledala skozi lino in opazila v daljavi na desni strani jambore »Galeba«, ki so rdeče žareli v soncu. Spet ji je udaril v nos vonj po pečeni kokoši; ker je pa ta mah slišala, da se bližajo zunaj po palu-Di koraki, je zlezla nazaj v posteljo in si pctegnila odejo do brade. »Ste že zbujeni?« je vprašal Francoz. Rekla mu je, naj vstopi, in se z divje raz-bijajočim srcem naslonila nazaj na blazine. Obstal je med vrati, v rokah je držal pladenj. »Svoje uhane sem zapravila,« je zaklicala. »Da, vem.« »Odkod veste?« »Ker sem prišel enkrat dol, da vidim, kaj je z vami; vrgli ste mi blazino v glavo in me poslali k vragu.« Smeje se je zmajala z glavo: »Lažete. saj vas ni bilo; žive duše nisem videla tukaj.« »Preveč odsotni ste bili, da bi se mogli spominjati česar koli,« je odvrnil, »a nikar se ne pričkajva. Ste lačni ?« »Sem.« »Jaz tudi. Mislil sem, da bi lahko skupaj jedla.« Jel je pogriniati mizo, ona pa ga je gledala izpod odeje. »Koliko je ura?« je vprašala. »Okrog treh popoldne.« »In kakšen dan?« »Nedelja. Vaš prijatelj Godolnhin bo danes zamudil zgodnjo službo božjo, razen če imajo v Foweyu izvrstnega :asuljarja.« Pogledala je za njim, ko se je ozrl po steni, in videla nakodrano lasuljo, ki je že visela na žeblju. »Kdaj ste jo obesili?« se je zasmejala. »Ta čas. ko ste imeli morsko bolezen.« Tedaj je umolknila. Od sile mučna ji je bila misel, da jo je videl v takem trenutku; kako sramotno, kako nevredno je bilo to. Potegnila si je odejo še više; on se je jel med tem ukvarjati s pečeno kokošjo. »Bi radi perotničko?« je vprašal. Da,« je prikimala in pomislila, kako naj sede pokonci, ne da bi se razgalila. Ko se je obrni1 proč, da odmaši steklenko vi- na, je planila kvišku in si ovila odejo okrog ramen. Prinesel4 je pladenj s kurjo pečenko in pogledal Dono, rekoč: »To lahko bolje napraviva. Ne pozabite, da je bila ,Merry Fortune' v Indiji. Stopil je venkaj in se sklonil nad velikim lesenim zabojem, k, je stal ob kajutn-ih stopnicah. Privzdignil je pokrov ter izvlekel pisan šal. škrlaten in zlat, s svilenimi resami. »Morda ga je hotel Go. dolphin podariti svoji ženi; šc mnogo iih je, če si jih hočete vzeti.« Sedel je za mizo, vzel kokošje bedrce m jedel iz roke. Ona je pila svoje vino :n ga pogledala čez kozarec: »Malo je manjkalo, pa bi visela na tistem drevesu v Godolphinovem parku.« »Lahko bi visela, da se ni ta zapadnik malce zasukal,« je odgovoril, »In kaj storiva zdaj?« »V nedeljo nikoli ne delam načrtov.« Jedla je svoj košček kokoši in držala bedrce v roki, takisto kakor on. S prednjega konca ladje sta slišala lutnjo Pierra Blan-ca in pritajeno petje mornarjev. »Kaj imate zmerom takšno vražjo srečo, gospod Francoz?« »Zmerom,« je bil odgovor; vrgel je oglodano bedrce skozi lino in si vzel drug slasten kos. Sonce je lilo po mizi, leno morje je obli. zovalo ladji boke. Nadaljevala sta obed, globoko si v svesti navzočnosti drup drugega. in ur, ki so se raztezale pred njima. 7-Rashley svojim mornarjem ni siten go. spodar,« je zdaj rekel Francoz in se ozri-»nemara so zato vsi spali, ko smo splezali na ladjo.« Koliko jih je bilo?« »Samo pol tucata.« »Kaj ste storili z njimi?« »Oh. zvezali smo j;h s hrbti vkup, jim vsem zamašili usta in jih v čolnu pusti« na vodi. Stavim, da jih je Rashley sam pobral.« •"Bo morje spet začelo razsajati?« »Ne, to je minilo.« Naslonda se je nazaj na blazino in se zagledala v sončne kolobarčke na steni. »Vesela sem, da sem to doživela, to nevarnost in to razburjenje, a vesela sem tudi. da je končano. Ponovitve si ne želim: tisto prežanje pred Rashleyevo hišo. skrivanje po nabrežju, dirka po gričih proti zalivu, da je malo manjkalo, pa bi mi bilo počilo srce.« »Za ladijskega vajenca se niste slabo ob. nesli,« je dejal. Predirljivo jo je pogledal in spet odvrnil oči. Dona je jela spletati rese pri šalu. ki ji ga je bil dal. Pierre Blanc je na svoji lutnji še vedno brenkal pesmico, ki jo je bila slišala, ko je pod Navronom prvič zagledala »Mouette«, zasidrano v zalivu. r>Kakc» dolgo ostanemo na ,Merry Fortune'?« je vprašala. »Nu- kaj se vam noče domov?« »Ne — ne, samo radovedna sem bila.« Vzdignil se je Izza mize in pogledal skozi lino proti »Galebu«, ki je skoraj povsem mirno ležal kaki dve milji daleč od njih. »Tako se nam godi na morju,« ie rekel »ali je preveč vetra, ali ga je pa premalo. Za kučmo sape, pa bi bili lahko ob francoski obali. Morda jo ponoči dobimo.« Stal je, z rokami v žepih, in ustnice so mu žvižgaje ponavljale pesem, ki >0 ie brenkal Pierre Blanc na lutnjo. »Ce veter pride, kaj beste potem?« »Jadral bom. dokler ne zagledamo kopne zemlje, in s peščico ljudi poslal Merry Fortune' v pristanišče. Sami se vrnemo z .Galebom'.« Kar naprej se je igrala z reso pri šalu. »In — kam pojdemo potem?« »Seveda nazaj v Helford. Ali vas nič ne žene, da bi videli otroke?« Molčala je. Opazovala je njegov tilnik in obliko njegovih ramen. »V zalivu morda o polnoč; še vedno vpije legat Lahko bi šla in ga poiskala, in čapljo tudi. Risbe čaplje nisem nikoli dokončal, kaj ne, da ne?« »Ne vem.« »V zalivu je tudi obilo rib, ki komaj čakajo, da jih kdo ujame,« je rekel. Schriftleiter - Trej^jc: Davorin Ravljen.