Kar štirje temeljni kamni Ob letošnjem prazniku brežiške občine Prireditve v počastitev praznika brežiške občine 28. oktobra, so se začele 11. oktobra z jesenskim krosom med Savo in Krko. Vrstile se bodo vse do 29. oktobra. Jutri ob 13. uri bo rokometni turnir za pionirke in pionirje v Artičah, v soboto ob 9. uri pa kegljaški turnir v Čate-Skih Toplicah. V nedeljo ob 10. uri bo slovesnost v Dečnih Selih. Prometu bodo izročili razširjeno in asfaltirano cesto Dečno selo--Sromlje. V ponedeljek ob 10. uri bodo položili temeljni kamen za novo poslopje postaje milice v Brežicah, v sredo, 25. oktobra ob 10. uri, pa temeljni kamen za dom učencev in knjižnico v Brežicah. Isti dan ob 13. uri bodo vzidali temeljni kamen za proizvodno halo Obrtnega kovinarskega podjetja v Dobovi. Za četrti temeljni kamen se bodo občani zbrali 26. oktobra ob 10. uri na slovesnosti za Slovinom v Sentlenartu. Po dolgem čakanju se jim bo uresničila obljuba o gradnji nove pekarne. SEVNICANA NA SVETOVNEM KONGRESU Včeraj so se sestali člani astronav-tičncga aerokluba Vega iz Sevnice na posebnem sestanku, na katerem sta člana tega prizadevnega kluba Sašo Zupanc in Rudi Dolenšek posredovala vtise z nedavnega XXIX. kongresa Mednarodne astronavske zveze v Duborniku. Najbolj znani strokovnjaki s tega področja so v okviru svoje mednarodne organizacije prvič zasedali v naši državi. Pokroviteljstvo je bil prevzel predsednik republike - Josip Broz. Izjemna čast je pripadla ARK Vegi iz Sevnice, ki je na pobudo Jugoslovanske zveze iz Beograda smela na kongres Poslati dva svoja člana. Tako sta se dober teden mudila v Dubrovniku Sašo Zupanc, študent I. letnika kemije in tajnik kluba Rudi Dolenšek, zaposlen v ra deški Papirnici - tozd Muflon. Duša občinske zveze za tehnično kulturo v Sevnici in ustanovi-telj ARK Vega Marjan Žnidarič se kongresa ni mogel udeležiti, ker je Pri vojakih, V enoti, kjer služi Kadrovski rok ima največ zaslug za Ustanovitev astronavtično raketnega kluba ..Bratstvo in enostnost". Kot delegat svoje enote se je udeležil v soboto končanega kongresa ZSMS v Novi Gorici. Že pripravljajo razprave Marijan Pureber znova izvoljen za predsednika medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko V ponedeljek, 16. oktobra, je v prisotnosti 15 delegatov za slovenski kongres andikatov v Novem mestu zasedal medobčinski svet Zveze sindikatov. Predvsem so se dogovarjali, kaj bodo delegati iz štirih dolenjskih občin govorili na kongresu. SLOVESNA NOVOMEŠKA ŠPORTNA DORANA - Nad tisoč delegatov iz vse Jugoslavije in gostov iz tujine je prisluhnilo izmenjavi izkušenj in pogledov na uresničevanje ustavne zamisli občine oziroma mesta. (Foto: J. Pavlin) PRIZNANJA PRIZADEVNIM Na nedavnem prazniku kolektiva Itas Kočevje so podelili priznanja najbolj prizadevnim članom tega kolektiva. Prejeli so jih: Anton Mate, Jože Gorše, Pavel Komac, Nelka Klun, Stane Kenda, Cveto Tomc, Boris Goijanc, Anton Lisac, Alojz Cokan, Peter Košir in Albin Goljevšček. V občinah si krojimo usodo I Titova čestitka __________________________ it ■ 1 -fr__________________________ ★ Delegatom XXII. skup * Sta|na konferenca jugoslovanskih mest in občin dva dni zasedala v Novem mestu - ★ ščine Stalne konference* Predsedniku Titu prvo zlato plaketo, enako odličje tudi Edvardu Kardelju — Poudarki iz mest Jugoslavije * govora dr. Antona Vratuše - Naslednje zasedanje bo čez dve leti v Kragujevcu Novo mesto je prevzelo težko nalogo, ko se je spustilo v organizacijo tako ugledne in obsežne prireditve, ki je imela ob 25-letnici delovanja še jubilejni značaj. V dolenjski metropoli sp se poleg delegatov iz več sto občin, mest, republik in obeh pokrajin, zbrali 13. in 14. oktobra tudi gostje iz tujine. Zasedanje je bilo v novi športni dvorani, za to priložnost zunaj in ★ ★ * ------------------------- J Vsem delegatom XXII. skup- ★ ščine Stalne konference mest { Jugoslavije, s katero proslavljate ★ tudi 25 let plodnega in uspešne-J ga dela te organizacije, pošiljam ★ čestitke in najprisrčnejše po- zdrave. Vprašanja nadaljnjega razvoja ★ socialističnega samoupravljanja v £ občini, ki jih boste obravnavali ★ na vaši skupščini, imajo velik po- J men ne samo za uresničevanje ★ vodilnega položaja v občini, J temveč tudi v družbi v celoti. ★ Delovni ljudje ne morejo z uspe- J hom uresničevati svoje ustavne £ in politične vloge v širših druž- J benopolitičnih skupnostih, če * uresničevanje te vloge naleti na J težave in ovire v njihovi najbližji * družbenopolitični skupnosti. * Prepričan sem, da boste glede * na to, da se zavedate velikega * pomena in odgovornosti, ki je na * naših občinah, kritično in samo- * kritično razčlenili dosedanjo ★ prakso in prispevali k hitrejšemu * * razvoju samoupravljanja v občini * ir in v celotni družbi. V vsem tem * * vam želim veliko uspehov. JOSIP BROZ - TITO} Igalo 10. okt. 1978* KULTURA V NOB V SEVNICI V torek ob 18. uri so v galeriji na sevniškem gradu odprli razstavo „Kultura v NOB na Slovenskem." Ob 19. uri so godbeniki pihalnega orkestra radeške papirnice izvedli koncert. Razstava bo odprta do 27. oktobra. Tokrat je galerija še v gornjem nadstropju, predvidoma naj bi jo preselili v nižje prostore. Skupščini v Novem mestu so prisostvovali tudi Dragoslav Markovič, predsednik skupščine SFRJ; Jakov Blaževič, predsednik predsedstva SR Hrvatske; Marin Cetinič, podpredsednik Zvezne konference SZDL; Dragoljub Stavrev, podpredsednik zveznega izvršnega sveta, ter številno Dr. Anton Vratuša: ob razširjeni vlogi družbenega samoupravljanja je treba vnovič preveriti obstoječe rešitve in mehanizme samoupravljanja. zastopstvo iz Slovenije na čelu z Vido Tomšič in dr. Marijanom Brecljem, članoma predsedstva SRS; Mitjem Ribičičem, predsednikom Republiške konference SZDL; dr. Antonom Vratušo, predsednikom izvršnega sveta SRS, in drugimi. znotraj lepo urejeni. Prvi dan zasedanja so po uvodnih in pozdravnih besedah prebrali pismo, ki ga je skupščini napotil predsednik Tito; uvodni referat o ,.Nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja v občini" je imel Jovan Dejanovič, predsednik skupščine Novi Sad. Prvi dan konference so tudi izrekli posebno priznanje in zahvalo Edvardu Kardelju za njegov izredni doprinos pri osnovanju in začetnem delu skupščine, kot za njeno družbeno afirmacijo. Na dvodnevnem zasedanju tribune jugoslovanskih mest in občin (poslej se bo imenovala stalna konferenca mest in občin Jugoslavije) je spregovorila cela vrsta delegatov in gostov, posebej pa je bil opazen tehten prispevek dr. Antona Vratuše, predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Dr. Anton Vratuša je poudaril, da je stalna konferenca jugoslovanskih mest postala pomemben in nepogrešljiv dejavnik v graditvi naše samoupravne socialistične družbe, saj je sčasoma zrasla v dragocen instrument in mesto za izmenjavo .izkušenj, ne samo med komunami, temveč v razvoju sistema družbenega samoupravljanja in komunalnega sistema nasploh. Stalna konferenca mest je v svojem 25-letnem delovanju dala številne pobude in je bila dragocen svetovalec v reševanju neposrednih nalog v mestih in ob- činah, pa tudi v republiških in zveznih organih. Današnja skupščina stalne konference mest, je nadalje dejal tov. Vratuša, poteka v času, ko je sistem družbenega samoupravljanja dobil še širše politične in materialne možnosti za razvoj. Ta nova velika revolucionarna pridobitev po- (Nadaljevanje na 4. strani) Novoizvoljeni 13-članski medobčinski sindikalni svet, ki ga tvorijo po trije delegati iz bočin Črnomelj, Metlika in Trebnje ter 4 delegati iz novomeške občine, je na prvi seji izvolil za predsednika v novem mandatnem obdobju Marijana Purebra, kije tudi doslej opravljal to dolžnost. Ko so ocenjevali delo medobčinskega sindikalnega sveta v zadnjem obdobju, so menili, da je bilo delo plodno in koristno, da pa niso bili povsem kos ponekod pereči problematiki v delovnih organizacijah. Posebno pa se je povezanost dolenjskih sindikatov izkazala v solidarnostnih akcijah za Rudnik Kanižarico in Posočje. Na ponedeljkovi seji so se dogovarjali tudi o temah, ki jih bodo delegati 4 dolenjskih občin predstavili na slovenskem kongresu. Medtem ko bodo novomeški delegati govorili o vzgoji in izobraževanju, o planiranju, delu sindikata v krajevni skupnosti, o zdraviliškem turizmu, nagrajevanju in otroškem varstvu, bodo črnomaljski delegati spregovorili o SLO in položaju ddavke v združenem delu, Metličani bodo pripravili oz. sodelovali v pripravi gradiva za razpravo o položaju tekstilne industrije na Dolenjskem, trebanjska delegata pripravljata razpravo o tehnološki in delovni disciplini oziroma o manj razvitih na Dolenjskem. GRADNJA NA HORUK V prvih šestih mesecih letošnjega leta so zasebniki v metliški občini gradili 369 objektov, vendar ni medobčinska gradbena inšpekcija dobila niti ene same priglasitve začetka gradnje v lastni režiji, čeprav bi graditelji to morali storiti. Hiše tako rastejo brez strokovnega vodstva, posel cvete raznim šu Šmarjem. 20 - letnica avtoceste Za veliko brigadirsko slavje, ki se bo začelo jutri zvečer, je vse nared. V počastitev dveh desetletij avtoceste Bratstva in enotnosti, s katero so 1958 povezali glavni mesti dveh sosednjih republik, so Republiška konferenca ZSMS in novomeške družbenopolitične organizacije ter občinska skupščina pripravili vrsto zanimivih prireditev. Sedanji in brigadirji-veterani se bodo lahko najprej spoznali na predvečer velikega brigadirskega zbora. Jutri bo namreč ob 18. uri v domu JLA na ogled bogata razstava o gradnji avtoceste. Poimenovali so jo „Mi gradimo cesto, cesta gradi nas." Uro kasneje bo v športni dvorani slavnostna prireditev „Moč mladih" s kulturnim programom, na katerem bo sodeloval orkester ljubljanske RTV, prireditev pa bodo tudi posneli. Osrednja proslava bo dan kasneje na Glavnem trgu. Začela se bo ob 10.30, in sicer z brigadirskim mimohodom. Sledil bo pozdravni in slavnostni govor, nakar se bo začela kulturna prireditev, na kateri bo nastopilo blizu 500 pevcev, godba na pihala, recitatorji itd. (Nekaj podrobnejših podatkov na novomeški strani pod naslovom 20 let avtoceste). LABODU KOŠUTO - Na nedavnem beograjskem XIX. mednarodnem sejmu oblačil „Moda v svetu“ je novomeška tovarna Labod prejela do sedaj najvišje priznanje za svoje izdelke — srebrno košuto za mo&o srajco. Še nismo uresničili vsega V Dobrniču in na Mirni je bila v nedeljo osrednja republiška proslava ob 35-letnici ustanovitve Slovenske protifašistične ženske zveze Nasmejane in ganjene so se v nedeljo dopoldne v Dobrniču na jubilejni svečanosti zbrale delegatke zgodovinskega kongresa, številni gostje pa krajani, ki so hkrati slavili krajevni praznik. Okrašeni Dobrnič je spet pokazal svoje gostoljubje. Velika večina med 170 še živeči- ni govor inž. Marija Vičar-Zupan- mi delegatkami dobrniškega kongre- čič, članica izvršnega sveta skup šči- V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme, občasno bodo padavine predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. Večjih temperaturnih sprememb ne bo. sa je prišla na jubilej, povabljenih pa je bilo še precej predvojnih revolucionark, bork in pomembnih aktivistk ter gostov, med katerimi so bili tudi Lidija Sentjurc, Vida Tomšič, Mitja Ribičič in drugi. Osrednja svečanost je bila v dvorani Prosvetnega doma, zasedeni do zadnjega kotička. Po uvodnih besedah Tomača Pla-zarja, predsednika Občinske konference SZDL v Trebnjem, in Dragice Rome, podpredsednice republiškega odbora ZZB NOV, je imela slavnost- ne SRS in sekretarka za urbanizem. Med drugim je rekla: ..Zavedamo sc, da še nismo uresničili vsega, kar bi lahko in kar bi morali narediti. Zavedamo se tudi tega, da protislovij, napak in problemov naše družbe ne moremo odstraniti z odlokom ali zakonom, temveč le z bojem za tak družbenoekonomski položaj človeka, da bo lahko zagospodaril nad celotnim družbenim življenjem. Desetletja smo odlagali z dnevnega reda vprašanje podružbljanja gospodinjstva, zelo počasi smo uresniče- vali skrb za otroka. Ta vprašanja bodo morali delovni ljudje reševati mnogo hitreje. Tem ciljem bi morali podrediti naše načrte za bodočnost." Kulturni program je prispevala Kulturna skupnost Trebnje, zatem pa so z jubilejnega srečanja poslali pozdravno pismo predsedniku Titu in Edvardu Kardelju. Prava priložnost za pogovor in snidenje - za nekatere po dolgih letih - pa je bila na Mirni, kjer je bila v osnovni šoli odprta razstava o deležu žene v NOB. Ob otvoritvi razstave, ki si bo našla pot še na mnoge šole v Sloveniji, je govorila Mara Rupcna - Osolnikova. R. BACER SNIDENJE PO 35. LETIH: Z nageljni, dobro razpoložene in v živahnem pomenku smo v nedeljo srečeval- delegatke in goste na dobmiški proslavi, kar je bilo tudi za krajane posebno doživetje. Večkrat pa je bilo slišati željo: da bi kraj hitreje napredoval iz zaostalosti in da bi zgodovinsko stavbo dokončno in trajno uredili. (Foto: R. Bačer) St. 42(1523) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 19. oktobra 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik -//o, VIDITE,pa SMO STOP/L/ BlKOKRfic/c/J BREZ BESED Katoliška cerkev je po štiristošestinpetdesetih letih dobila papeža, ki ne izhaja iz vrst italijanskih kardinalov. Krakovski nadškof Karol Wojtyla, je postal 264. naslednik sv. Petra. Novi papež si je izbral ime Janez Pavel II. Uradno obvestilo o 'izvolitvi je prispelo iz vatikanskega tiskovnega urada deset minut potem, ko se je beli dim pokadil nad sikstinsko kapelo. Stotisočglava množica na trgu pred bazliko sv. Petra je sprejela oznanilo z navduienim ploskanjem in vzklikanjem. Poljski nadškof postal novi papež K rokovskega nadškofa Kamla Wojtylo so izvolili na osmem večurnem glasovanju.: Izbor je nepričakovan inrdokazuje, da se je med papeškimi kandidati na kon-klavu razvil oster volilni boj, iz katerega je izšel kot zmagovalec kardinal, ,zmerno napredna osebnost', ki do sedaj ni bil nikoli v ospredju. Karol Wojtyla se je rodil 18. mafa 1920. Duhovnik je postal 1. novembra 1946. Pavel VI. ga je imenoval za kardinala 26. junija 1967. Oče Karola Wojtyle je bil delavec in tudi sam Karol je delal v neki krakovski kemični tovarni, ko je v krakovskem semenišču študiral filozofijo in teologijo. Leta 1948 je opravil v Rimu doktorat. Hadrijan VI., nizozemski kardinal, nadškof iz Utrechta, ki je umrl leta 1525, je bU zadnji papež - neitalijan. ARABCI ZA ARABCE Arabci nadaljujejo iskanje že zdavnaj izgubljenega miru v Libanonu, medtem ko se je z bejrutskih ulic ponovno dvigal gost oblak dima, ker sirske JSele čelade‘ so in skrajna desnica obnovile občasne spopade. Predsednik libanonske republike Elias Sorski šef diplomacije in drugi visoki predstavniki šestih arabskih držav, ki imajo vojaške kontingente ali financirajo mirovno akcijo ,Belih čelad‘ v Libanonu, so se zbrali v Beit-Ed-Dinu, planinskem dvorcu, oddaljenem kakih 30 km jugovzhodno od Bejruta. Napovedi o tem, kakšen utegne biti izid sestanka, so različne. Ugledni libanonski dnevnik ,As Safir' ki je blizu Siriji, je zapisal, da je načelnik generalnega štaba sirske armade general Hikmat Sehabi baje zapustil sejo, ker se je sprl s šefom libanonske diplomacije Butrosom. V podobnem tonu piše tudi progresistični dnevnik ,M liva“, ki opozarja, da znotraj libanonske delegacije obstajajo „nasprotujoča si mnenja", Butrosu pa očita, da se še zmeraj nagiba k ,.internacionalizaciji" libanonske krize. TEŽJA MARKA Finančni ministri šestih zahodnoevropskih držav so se odločili, rti/j se vrednost zahodnonemške marke poveča za 4 oziroma 2 odstotka. Za 4 odstotke se je vrednost marke povečala do danske in norveške krone, za 2 pa v razmerju do belgijskega in luxemburškega franka. Sodijo, da je ta korak k sprejetju skupnega stališča do uveljavitve enotnega evropskega denarnega sistema, o čemer prav sedaj razpravljajo finančni ministri je po objavi sklepa o revalvaciji marke izjavil, da je vlada kanclerja Schmidta ta ukrep sprejela zato, ,4a bi se vrnil, mir na devizne trge". Dodal je, da revalvacija ne bo resneje ogrozila zahodno-nemškega izvoza, gotovo pa bo pospešila izvoz drugih držav v Zvezno republiko Nemčijo. V južnoafriški prestolnici so se začeli pogovori med predstavniki petih zahodnih prestolnic ter južnoafriške vlade o prihodnosti Namibije. Kot je znano, je Pretoria zavrnila Waldheimov predlog, da bi prišlo do volitev pod nadzorstvom OZN šele prihodnje leto. Na sliki: zunanji ministri. (Telefoto: IM) Predsoba samouprave ni čakalnica Minulo soboto se je v Novi Gorici končal tridnevni jubilejni kongres slovenske mladine — Novi predsednik republiške konference ZSMS je Kranjčan Boris Bavdek Minulo soboto se je v našem najmlajšem mestu, ki letos slavi 30-letnico izgradnje, končal tridnevni deseti kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Čeravno je bil jubilejni zbor slovenske mladine le „pika na i“ vsem akcijam, dogovorom in delu v mesecih pred kongresom, je ponovno opozoril na zavzet in odgovoren odnos mladih do dela. Obmejno mesto se je od minulega četrtka do sobote še pomladilo, saj je sprejelo več kot 700 delegatov iz vse Slovenije, ki so se na delovno srečanje mladih dobro pripravili. Delali so v petih komisijah in pripravili skoraj 300 diskusij, se srečali na dveh plenarnih zasedanjih. Delegate in goste je pozdravil tudi predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Mlade je med drugim opozoril, da prepočasi stopajo skozi družbena vrata, da se predolgo gnetejo v predsobi socialističnega samoupravljanja, čeravno bi lahko po svojem znanju in zrelosti rešili marsikateri žgoči problem. Ribičič je govoril tudi o veliki odgovornosti, ki jo ima SZDL do mladine. SZDL bi morala znati preko najrazličnejših oblik svoje aktivnosti pritegniti mladega človeka in mu omogočiti, da prevzema odgovornosti za perspektive samoupravnega socializma. Zbrane je pozdravil tudi predsednik ZSMJ Azem Vlasi in opozoril na štiri naloge, ki jim bodo morali mladi podej posvetiti največ pozornosti. Mlada generacija se bo morala bojevati za boljše delo, večjo produktivnost, hitreje bo morala odpravljati slabosti, ki zavirajo razvoj gospodarstva, še bolj se bo morala zavzemati za krepitev in razvijanje delegatskih odnosov. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V Novi Gorici je sklenil svoje delo 10. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Za novega predsednika ZSMS je bil izvoljen Boris Bavdek. Uvodni referat na kongresu je imel dosedanji predsednik Ljubo Jasnič. 700 delegatov je pozdravil tudi predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, ki je opzoril na nekatere aktualne naloge našega trenutka, pozdravno pismo kongresu pa je poslal Edvard Kardelj in v njem med drugim zapisal: „Na nekaterih področjih vaše naloge še posebej izstopajo, naj omenim uresničevanje zakona o združenem delu, ki mladim še po-sebq odpira možnosti za njih uveljavitev kot dobrih delavcev in pravih samoupravljalcev, naloge na področju šolstva, kjer ste še vedno v zelo veliki meri odtrgani od dejanskega samoupravljanja oziroma uresničevanja celo- Izstopajoče naloge te pravic in s tem v zvezi tudi odgovornosti, ki jih imate na tem področju. Prav tako se morate mladi boriti za intenzivnejši razvoj socialističnih samoupravnih, demokratičnih in humanističnih odnosov med ljudmi, a za vse to potrebujete znanje, potrebno za družbeno akcijo in za odločanje. Prav zato ostaja glavna družbena funkcija Zveze socialistične mladine in drugih mladinskih organizacij v subjektivnem usposabljanju in uvajanju mladih v delegatski sistem, s pomočjo katerega boste lahko te in vse druge probleme skupaj z drugimi delovnimi ljudmi in občani najuspešnejše razreševali. VOLILNA KONFERENCA Na volilni konferenci RK ZRVS, kjer so za novega predsednika izvolili Janeza Japlja, so med drugim poudarili, da bo organiziranost ZRVS na delegatskih temeljih brez dvoma nadaljnji korak k utrjevanju te organiza- cije, odnosov in podružbljanju SLO in družbene samozaščite. AKTUALNO Pod vodstvom predsednika CK ZKS Franceta Popita je bila seja predsedstva CK ZK Slovenije, na kateri so obravnavali nekatera aktualna vprašanja iz zunanjepolitične dejavnosti SFRJ in Zveze komunistov Jugoslavije ozir. SRS in ZRS. Na seji so sodelovali tudi člani predsedstva socialistične republike Slovenije. ZOPER OZKOST Komisija za odnose z verskimi skupnostmi SRS je pripravila poročilo o izvajanju zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji. Poročilo je bilo v razpravi na terenu ugodno ocenjeno, enako ugodne ocene pa je bilo deležno tudi na seji koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med verskimi skupnostmi in samoupravno družbo, ki deluje pri RK SZDL. Sejo je vodil Mitja Ribičič. Debate o urejenosti teh odnosov oziroma nesporazumov, ki jih skušajo občasno ogroziti, pa so prisotne tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Na volilni konferenci SZDL Vojvodine je predsednik Dušan Popovič podrobno pojasnil nekatere spremembe, ki bodo posledica novega načina dela Socialistične zveze Vojvodine. Popovič je opozoril na resolucijo 11. kongresa ZKJ in dejal, da se moramo bojevati proti pojavom sektaštva glede udeležbe vernikov v delu SZDL in drugih samoupravnih teles. Verniki so povsem enakopravni člani naše družbe in imajo zato vse pravice za enakopravno vključevanje v procese samoupravnega odločanja in samoupravno politično življenje naše države. Nedopustno je deliti delovne ljudi na podlagi njihovega religioznega prepričanja, saj nam takšni pojavi le škodujejo. MILAN MEDEN z::::::::::::::::::::::::::::: TELEGRAMI renče ZSMS med IX. in X. kongresom ZSMS, sprejeli so dopolnitve k statutu in resolucijo 10. kongresa ZSMS. Ob zaključku kongresa oziroma plenarnega zasedanja so zbrani poslali pozdravni pismi tovarišu Titu in Edvardu Kardelju. V obeh so zapisali, da želijo k boljšemu jutri prispevati pomemben delež in da se bodo še naprej zavzeto vključevali v akcijo za spreminjanje in dograjevanje naše družbe, za njen hitrejši samoupravni razvoj. Ob koncu kongresa so delegati izvolili novo predsedstvo Republiške konference ZSMS ter predsednika, podpredsednico in sekretarko. Dosedanjega predsednika Ljuba Jasniča bo zamenjal Boris Bavdek, diplomirani pravnik iz Kranja, rojen 10. novembra 1950. Funkcijo podpredsednice je v vodstvu ZSMS novost. Opravljala jo bo Novogoričanka Vida Mikuž. Razen tega, da bo pomagala predsedniku, bo njena glavna dolžnost skrb za področje družbenih organizacij in društev. Mikuževa je rojena 19. marca 1951 leta. Dolžnost sekretarke bo v novem mandatnem ob-1 dobju opravljala 24-letna Mariborčanka Nevenka Grgič. JANEZ PEZELJ BORIS BAVDEK, novi predsednik republiške konference ZSMS Na zadnjem plenarnem zasedanju so delegati sprejeli poročila o delu petih komisij, poročilo o delu Republiške konfe- BRUSELJ - Tu seje začel sestanek obrambnih ministrov iz držav „skupine za jedrsko načrtovanje" Severnoatlantskega pakta. To je telo pakta NATO, ki je navadno zavito v največjo skrivnost. Domnevajo, da bodo obrambni ministri setlmih zahodnih držav tokrat govorili o osnutku ameriško-sovjetskega sporazuma o omejitvi strateškega oboroževanja (SALT II) in pa o nadaljnjem izpopolnjevanju jedrskega potenciala pakta NATO. V skupini za jedrsko načrtovanje so predstavniki sedmih držav atlantskega pakta. BEOGRAD - Po vesteh, ki prihajajo iz Teherana, je mesto zajela ..solidarnostna stavka". Bazar, večina delavnic, tovarne, pa tudi del prometa so zaprli v spomin na osmi september, ko je bilo uvedeno izredno stanje v dvanajstih mestih. Nad mestom krožijo helikopterji, okrog trga, na katerem je pred štiridesetimi dnevi prišlo do prelivanja krvi, pa patruljirajo tovornjaki, polni obro-ženih vojakov. SANA - Radio Sana je sporočil, da so v severnem Jemenu povsem zadušili poskus državnega udara in vse zarotnike, „ki so izdajalci", aretirali. Položaj v tej državi kljub temu še ni popolnoma jasen. VOJNA MORNARICA ZDR U ŽENIH DRŽAV AMERIKE je stara 203 leta, toda v vsej svoji zgodovini še ni doživela tega, kar se je zgodilo minuli teden. In kaj se je zgodilo? Joan Bynum, bolniška sestra iz mesta Cary v zvezni državi Indiani, je dobila čin kapitana. Posebnost pri tem ni toliko dejstvo, da je ženska dobila čin mornariškega kapitana, kot to, da je Joan Bynum črne polti. Za črnce pa so bila vrata k višjim činom vse doslej (pa čeprav gre samo za kapitanske našitke) zaprta. In to je po svoje tudi zanimiv podatek za deželo, ki se tako vztrajno zavzema za človeške pravice... Ampak raje na tujem kot doma... CILJI PA SO SEVEDA LAHKO RAZLIČNI. Tako se nekateri sprašujejo, zakaj je moral umreti John Paisley, ki so ga pred dnevi našli mrtvega na zahodni ameriški obali - z okrog dvajset kilogrami uteži na nogah. Zadeva ne bi bila zanimiva (vsaj ne preveč), če ne bi bil John Paisley dvajset let visok častnik ameriške CIA, osrednje obveščevakbe anje agencije. Poslednjič so ga videli, ko je s svojo desetmetrsko jahto odplul na morje in rekel prijateljem, da gre jadrat. Nikoli več se ni vrnil - dokler ni morje naplavilo njegovega trupla na obalo. V glavi so našli kroglo, izstreljeno iz revolverja. V zvezi s tem ameriški častniki namigujejo, da je ubiti vedel za marsikatero skrivnost in da bi bil zelo zanimiv za kako tujo obveščevalno službo... Sovjetsko, na primer, so dodali... TAČAS PA SO POSLUŠALCI v veliki dvorani Generalne skupščine Združenih narodov lahko slišali nekaj prav presenetljivega: Eric Gairy, ministrski predsednik otoške države Grenade (v Karibskem morju) je namreč zahteval, naj bi Združeni narodi vendarle začeli proučevati - leteči krožnik... Ideja in pol! I k P l P v npOKyn/bE JE smmh£m \ \ CA JrPA&OM KOHEBJE v CP CAOBEKMJH| NA REGRES ČAKAJO V črnomaljski občini le še delavci v Novoteksovem obratu konfekcije na Vinici niso dobili regresa za dopust. Sedaj pa ugibajo, če jim regresa niso poleti izplačali zato, ker je takrat največ dela na polju, pa jim ga bodo dali pozimi, češ naj si pa sedaj privoščijo kakšen teden smučanja v Kranjski gori.. . „Krka”: kar dve novi tovarni Nad milijardo dinarjev bosta veljali tovarni v Novem mestu in Ljutomeru Sejmišča NOVO MESTO: Trgatev je očitno zadržala doma precej kupcev in prodajalcev, saj je bilo na ponedeljkovem sejmu naprodaj le 246 pujskov in 14 nad tri mesece starih prašičev. Cene so ostale nespremenjene: prvi so veljali 600 do 850 din, drugi pa 860 do 1.400 din. BREŽICE: Tudi brežiški sejem tokrat ni imel običajne živahnosti. Rejci so ponujali le 388 prašičev, od tega 14 starih nad tri mesece. Prodali so jih 234: pujske po 30 do 31 din, nad tri mesece stare prašiče pa Po 22 do 23 din kilogram žive teže. V Ljutomeru bodo jutri z veliko slovesnostjo začeli graditi Krkin obrat za proizvodnjo multivitaminskih mineralnih preparatov, zaščitenih glede trajnosti učinka sestavin. To je en del ljutomerskega proizvodnega programa, drugi del pa bo klasičen farmacevtski program — tabletni oddelek — s čimer bodo ublažili tovrstno ozko grlo proizvodnje doma. Skupna investicija v Ljutomeru znaša 250 milijonov dinarjev. „Krka“ pa se je je na nerazvitem območju lotila zavoljo ugodnih pogojev financiranja in prodora na širši jugoslovanski trg. V Novem mestu so se že te dni začela zemeljska dela za gradnjo 11 objektov v sklopu programa za izgradnjo bazičnih farmacevtskih surovin za proizvodnjo in predelavo, ki zahteva nad 800 milijonov dinaijev investicij z obratnimi sredstvi vred. S tem uresničujejo razvojno usmeritev iz leta 1954. Novomeški del investicije v čisto bazno farmacevtiko bo dal 290 novih delovnih mest, Kmetijski nasveti Blagodejen učinek šote Ko je pred 130 leti Matija Vrtovec pisal eno prvih slovenskih strokovnih knjig, svojo „Kmetijsko kemijo", ni imel kaj posebnega razlagati o umetnih gnojilih. Takrat so namreč poznali le apno in apnenje ter gvano, preperele, s fosforjem bogate ptičje odpadke, ki so jih vozili z otokov pri Latinski Ameriki. Naslednje stoletje pa je prineslo na tem področju pravo revolucijo in kmetijstva si brez umetnih gnojil sploh ni mogoče zamišljati. Svet porabi zdaj približno že 300 milijonov ton umetnih gnojil na leto, to je milijon vlakov s po 30 vagoni. Vsemu navkljub pa so organska gnojila, kamor štejemo hlevski gnoj, gnojevko, kompost in gnojnico, obdržala svojo neprecenljivo vrednost za rodovitnost zemlje. Res so do 30-krat bolj revna z rastlinskimi hranili kot umetna gnojila, toda dragocenejši je njihov učinek na rodnost, na ustvarjanje takih rastnih razmer v deh, v kakršnih lahko raztopljeno rastlinsko hranflo sploh pride do izraza. Organsko gnojilo je hrana talnih drobnoživk in zametek humusa ter ustvaijalec ugodnega talnega zloga, tako imenovane strukture tal. Domačim, naravnim organskim gnojilom se je zadnja leta ridružila še šota, to je fosilna ostalina močvirskih rastlin, ki so umificirale brez pristopa zraka in imajo nekatere odlične lastnosti, četudi same po sebi niso gnojilo. Poraba šote zadnja leta neveijetno naglo narašča ne le v vrtnarstvu, kjer ima največ tradicije, marveč tudi v drugih kmetijskih panogah, zlasti sadjarstvu in vinogradništvu. Tudi na Dolenjskem obstajajo obnovljeni vinogradi, kjer so kot organsko gnojilo uporabljali samo šoto in z njo dosegli odlične talne rastne razmere. Šota da fizikalno zelo izboljša, zrahlja, naredi zračna, zlasti pa poveča zmogljivost za vodo. Kilogram šote lahko veže nase do 2 litra vode, kar je v sušnem obdobju neprecenljiva korist. V zemlji opravlja podobno nalogo kot hlevski gnoj, toda pred tem ima še nekatere prednosti, saj je sterilna in ne vnaša v tla kaljivih Plevelnih semen in bolezenskih drobnoživk. Lk:o z njo je lažje in prijetnejše. Ima pa tudi hibo: malo dražja je, saj jo je največkrat treba pripeljati iz Sovjetske zveze (v značilnih rumenih balah). v F Inž. M. L E' hi gre pa za zelo obsežna in zahtevna dela. Za 11 objektov, ki bodo zrasli na Krkinem kompleksu in ki so sicer na prioritetni listi tako v SRS kot v državnem merilu, je bilo potrebnih 57 raznih soglasij. Omenimo naj le, da bo tovarniški dimnik visok 65 metrov in da „Krko“ samo varstvo zraka ogromno stane. Za ta novomeški projekt je združevalo sredstva 18 partnerjev v državi, 4 tozdi v „Krki“, vse domače banke in še tri inozemske. Medtem ko bo ljutomerska tovarna predvidoma končana ob koncu prihodnjega leta, pa bo zdaj začeta gradnja s področja bazične industrije v Novem mestu predana namenu ob koncu leta 1980. Le za dva prsta Tovarne zdravil Krka ni med 130 največjimi Revija Ekonomska politika je v posebni prilogi oktobrske številke objavila preglednico dvesto največjih organizacij združenega dela v Jugoslaviji, ki so po podatkih za lansko leto zaposlovale 40 odst. vseh delavcev in ustvarile 52 odst. skupnega prihodka. Med velikani, če jih lahko tako imenujemo, je tudi 42 slovenskih organizacij, tiste iz devetih občin, kijih pokriva Dolenjski list, pa je moč prešteti na dva prsta. Med 130 proizvodnimi organizacijami so mariborska TAM na devetem, združeno podjtje Slovenske železarne na enajstem, sozd Iskra pa na štirinajstem mestu. S 6,2 milijarde dinaijev skupnega prihodka je ,.Slovenija papir" v okviru katerega je tudi krška tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj", na 42. mestu (leto prej je bila na 41.), novomeška IMV pa s 3,8 milijarde na 70. mestu (1976 je bila na 64.). Tovarne zdra- vil Krka sploh ni med 130 največjimi. Med 20 največ umi OZD iz prometa in zvez je Železniško gospodarstvo Ljubljana na 4. mestu, med 50 trgovinskimi organizacijami je na prvem mestu Slovenijales, med desetimi jugoslovanskimi združenimi bankami pa je Ljubljanska banka na drugem mestu. S kvaliteto Napredek brežiške tovarne pohištva Brežiška Tovarna pohištva si je s kakovostjo svojih izdelkov utrdila položaj na vseh tujih tržiščih, kamor izvaža več kot tretjino svoje proizvodnje. V okviru SOZD Slovenijales je brežiška tovarna največja izvoznica ploskovnega pohištva v Združene države Amerike. Kolektiv vsako drugo leto investira v nove prostore, si kupuje najsodobnejšo strojno opremo, hkrati pa z doslednim izpolnjevanjem zastavljenega programa izboljšuje delovne pogoje in družbeni standard zaposlenih. To je kolektiv, ki je z odrekanjem dohitel razvoj drugih tovrstnih tovarn v Sloveniji. S furniranim ploskovnim pohištvom se je uveljavil tudi na jugoslovanskem tržišču. Za izpolnjevanje plana delavci niso v skrbeh, saj je že polletje dalo spodbudne rezultate. Plan so namreč presegli za sedem odstotkov. Tovarno bodo povečevali še naprej in zastavljeno imajo novo veliko investicijo, ki jo bodo uresničili s solidarnim združevanjem sredstev v okviru SOZD Slovenijales. EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja: Tit Doberšek Kljub temu da so v dnevih od 14 do 15. oktobra poleg belih sort grozdja in modre frankinje nekateri že tudi potrgali žametovko, čeprav še ni dozorela, bo glavna trgatev žametovke pri razumnih vinogradnikih šele od 20. oktobra dalje. Zato je še vedno čas, da opozorimo na nekatera nujna opravila pri trgatvi te naše najbolj razširjene in najbolj rodovitne sorte. Pri trgatvi žametovke velja opozoriti, da je iz grozdov treba odstraniti vse drobne, nedozorele, zelene jagode, ki so po večini še trde in bi nam vinski mošt samo pokvarile. Poleg teh je iz grozdov treba odstraniti suhe, napol suhe in po zeleni gnilobi močno poškodovane in napadene jagode. Odstranjevanje pecljev iz drozge Najboljše je vse grozdje pri drozganju (mletju grozdja) pecljati; prav posebno velja to za žametovko, saj bo posebno letos ta sorta imela nedozorele peclje. Nedozoreli peclji so usodni za kvaliteto mošta in vina. Vino dobi od ptcljev poseben trpek (grenak) priokus. Na pecljih je tudi precej ostankov škropiv, ki prav tako kvarno delujejo na kakovost vina. Škropivo miko-difol celo preprečuje vrenje mostov. Ob priliki večletnih preizkušanj cvičkov (v dnevih praznika dolenjskega cvička) je ocenjevalna komisija prav zaradi priokusa po pecljavini izločila mnogo drugače dobrih cvičkov. Zato grozdni peclji ne spadajo v kad, v kateri vre drozga žametovke zaradi izločanja barvila. Pri pomanjkanju posebnih mlinov pecljalnikov, Id so za to opravilo najboljši, so včasih grozdje pecljali s pocinkanimi mrežami nad kadjo, po kateri so z grebljico pomikali grozdje in ga s tem pecljali. Zaradi počasnega dela pa ta način pecljanja ni razširjen in ga vinogradniki ne prakticirajo v večji meri. Veliko hitreje kot z mrežo (pri pomanjkanju mlinov pecljalnikov) si pomagamo tako, da kadi sproti, ko grozdje meljemo, z rokami izbiramo in mečemo v posebno posodo grozdne peclje. Ker je tako na grobo izločena pecljevina še mokra (držijo se je še nekatere jagode), jo na hitro stisnemo (sprešamo) in s preša-njem dobljeni mošt vlijemo nazaj v kad k ostali drozgi, da dobi potrebno barvo. Tako nam ne gre prav nič mošta v zgubo. DT Alkoholno vrenje Danes lahko tudi manjši vinogradnik - kletar bistveno vpliva na potek alkoholnega vrenja in s tem doseže boljšo kvaliteto vina. Alkoholno vrenje je biokemični proces, ki se odvija v prisotnosti živih celic - kvasovk. Kvasovke, kakor tudi druge drobnoživke, bakterije in plesni pridajo v moSt z grozdjem. Med temi drobno-živkami je največ takšnih, ki v moštu niso zaželene. V manjšem številu pa so prisotne žlahtne kvasnice, ki so sposobne kvalitetno in do kraja razgraditi (povreti) sladkor v alkohol in ogljikov dvokis. Na srepo kletarja pa so ravno te nezaželene divje kvasovke in bakterije zelo občutljive za žveplo, medtem ko so žlahtne kvasovke do žvepla veliko bolj odpome. Zato je nujno žveplati mošt, s čimer zavremo delovanje divjih kvasovk, žlahtnim kvasovkam pa omogočimo hiter razvoj. Od žveplenih pripravkov je za žveplanje drozge za manjše zasebne vinogradnike najbolj ustrezen kalijev metabisulfit (vinobran), in to 10 do 15 gramov na 100 kg grozdja. Kalijev metabisulfit zdrobimo v droben prah in ga posipamo po zdrozga-nem (zmletem) grozdju. Kalijev metabisulfit uporabljamo tudi pri drozganju modnih sort (npr. žametovki). Trditev, da žveplo odvzame barvilo, ne drži, ker je žvepla v 10 do 15 gramih kalijevega metabisulflta tako malo, da prav nič ne vpliva na bodočo barvo rdečih vin. Iz izkušenj vemo, da alkoholno vrenje ne poteka vedno tako gladko. Vse pogosteje se dogaja, da mošt noče zavreti. Ne smemo čakati, da se razvije na moštu oziroma tropu v kadi plesen, temveč moramo pbskrbeti, da bo mošt (oziroma drozga v kadi) začel čimprej vreti. To dosežemo z dodatkom vrelnega nastavka, ki vsebuje kvasovke, ki so sposobne vreti pri nižji toploti. Količino dodanega vrelnega nastavka moramo povečati tudi do 5 % celotne mase. Po potrebi klet ali pa mošt oziroma drozgo v kadi zagrejemo na začetno toploto 17 C. Segrevamo tako, da vzamemo del mošta iz posode, ta mošt segrejemo na 40 C in vlijemo nazaj v posodo in s tem dvignemo toploto vsemu moštu. Inž. STANE BAJUK DEBELA JE IN VELIKO JE JE - Pobiranje koruze z njiv je bilo v minulih dneh običajen Prizor na dolenjskih njivah. Tudi Kresetovi in Levstikovi iz Podgore (na sliki) so bili pri tem poslu. Značilno za tovrstno opravilo pa je: lotevajo se ga starejši in otroci. (Foto: Bačer) BRATSTVO ŽIVI - Slovesnosti ob občinskem prazniku Prokuplja sta se udeležila tudi predstavnika Kočevja, ki je pobrateno s tem srbskim mestom. Prisostvovala sta otvoritvi Doma upokojencev in nove proizvodne hale tekstilne tovarne, v znak bratstva pa sta zasadila lipo. PREDSEDNIK ZVEZNE SKUPŠČINE V GALERIJI V TREBNJEM - V nedeljo sije ogledal galerijo trebanjskega Tabora likovnih samorastnikov predsednik zvezne skupščine Dragoslav Markovič v družbi s predsednikom slovenske skupščine Milanom Kučanom, popredsednikom Jožetom Globačnikom, Bogdanom Osolnikom, inž. Markom Bulcem in drugimi. Predsednik občinske skupščine Trebnje Tone Žibert je predsedniku Markoviču izročil knjigo „Trebnje v NOB“. Na sliki: pred listinami pobratenih občin Obrenovca, Ilijaša in Velika Gorica ter priznanji Tabora. (Foto: Železnik) DOLENJSKI LIST St 42 (1523) - 19. oktobra 1978 V občinah... (Nadaljevanje s 1. strani) stavjja pred vse nas še vrsto novih nalog. V tej luči bo potrebno preveriti obstoječe rešitve ter mehanizme samoupravljanja v celoti in v posameznostih. Treba bo ugotoviti, ali je naš celokupni samoupravni mehanizem - od temeljne organizacije združenega dela in samoupravne! interesne skupnosti do krajevne skupnosti v resnici tako postavljen; da odločajo delovni ljudje in občani, ne pa neke odtujene instance. Samo v takih pogojih bo mogoče, da delovni ljudje in občani prevzemajo tudi družbene odgovornosti, da bodo zavestni nosilci samoupravnega socialističnega reda, odgovorni za razvoj družbe kot celote, vključujoč tudi sistem splošnega ljudskega 'odpora in družbene samozaščite kot, sestavnega dela družbenega samoupravljanja. Skupščina je na zasedanju v Novem mestu izvolila tudi novo predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Jovan Dejanovič iz Novega Sada, za podpredsednika pa Pavle Georgievski iz Bitole. Ker dosedanji generalni sekretar skupščine Slavko Zalokar iz Kranja odhaja na novo dolžnost, bo to funkcijo zdaj opravljal Božidar Popovič. Na skupščini so tudi sklenili, da bo naslednje, 23. zasedanje stalne konference mest in občin Jugoslavije leta 1980 v Kragujevcu. R.B. in M.L. „ČRNE“ SEKIRE NA DELU V metliški občini primanjkuje gradbenega lesa iglavcev; gozdnogospodarski načrt predvideva in dovoljuje manjši posek iglavcev kot so potrebe, iz družbenega sektorja pa tudi ne morejo pokrivati vseh potreb, ker ima GG Novo mesto velike obveze, zlasti do IMV in Novolesa. Prav pomanjkanje gradbenega lesa iglavcev je v velik imeri „krivo“, da se je v letošnjem prvem polletju pet občanov zagovarjalo pred sodnikom za prekrške zaradi sečnje brez od-kazila ter nedovoljene prodaje lesa. V enem primeru, ko je šlo za kaznivo dejanje kraje v družbenem gozdu, so les tudi zasegli. ■ mm". OPRAVIČILO NAROČNIKOM Iz tehničnih razlogov (v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani, kjer tiskamo Dolenjski list, ni pravilno deloval vlagalni stroj) niso prejele 41. številke Dolenjskega lista naslednje pošte: Kočevska Reka, Loka pri Zidanem mostu, Brezovica pri Ljubljani, Dobrova pri Ljubljani, Dole pri Litiji, Dole pri Hrastniku, Domžale, Gabrovka, Grosuplje, Hrastnik, Ivančna gorica, Medvode, Primskovo, Radeče, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Šentvid. Nekateri naročniki so Dolenjski list prejeli z zamudo. Za neljub dogodek se uredništvo bralcem opravičuje. UREDNIŠTVO DL b* )L Čakajoč na republiške ključe Z vzpostavitvijo samoupravnih interesnih skupnosti smo želeli vnesti možnost samoupravnega urejanja v vrsto nekdaj državno--ob lastniško urejenih področij, od vzgoje do kulture, zdravstva ali pokojninskega zavarovanja. Prehod pa je težak in nam nekako ne gre od rok. Rokrat ne želimo ponavljati starih napak. Na regijskem posvetu minuli četrtek v Krškem, (pripravil ga je medobčinski svet SZDL za Posavje in sta se ga udeležila tudi izvršni sekretar v predsedstvu CK ZKS Roman Ogrin in Andrej Ujčič z republiškega komiteja za izobraževanje) so menili, da je treba 'storiti vse, da bi naposled prišli do prave menjave dela. V marsičem bi bil lahko nedvom-1 no položaj bistrejši, če bi po občinah vedeli, kakšen kos si nameravajo odrezati republiške zvez SIS. Občinski planerji se vrtijo kot v začaranem krogu, ker ne vedo, koliko znaša OD poeojno nekvalificiranega de- _________________ ZA OBČINSKI PRAZNIK PO ASFALTU - Pokrovitelj Franc Leskošek—Luka si je 10. oktobra s predstavniki črnomaljske in novomeške občine ogledal gradbišče partizanske magistrale od Podljubna do Semiča. Slovesna otvoritev bo predvidoma 29. oktobra. (Foto: J. Pavlin) Rešitev v zvišanih stopnjah? Regijski posvet o uveljavljanju novih rešitev pri uresničevanju solidarnosti postregel z zanimivimi podatki — Najtežje bo Metličanom Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko je minuli četrtek v dogovoru z republiško Konferenco SZDL pripravil v Novem mestu regijski posvet o uveljavljanju nekaterih novih rešitev pri uresničevanju solidarnosti na področju družbenih dejavnosti. Do regijskih posvetov je pri- gih pomanjkljivosti so republi- šlo ob pripravi in oblikovanju aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti. Predvideno je namreč, da bi v letu 1979 in 1980 prišlo do nekaterih sprememb v sistemu solidarnosti na področju osnovnega šolstva, otroškega varstva, zdravstva in socialnega skrbstva. Tudi s pomočjo posvetov naj bi namreč dobili elemente, ki bi bili podlaga za realno ugotavljanje potreb po solidarnostno zbranih sredstvih za zadovoljevanje enotnega zagotavljenega programa. Dosedanji sistemi so bili namreč slabi: neprestano se je povečeval obseg sredstev in število občin, ki so dobivale solidarnostno pomoč. Tako je na primer dobivalo solidarnostni dinar na področju izobraževanja 37 občin, socialnega skrbstva 35 itd. Ob teh in dru- MDB ROK ‘78 ZA ZGLED Izgradnjo zimskega športno-rekre-acijskega centra v krajevni skupnosti Regerča vas v novomeški občini je močno pospešila mladina tamkajšnje osnovne organizacije ZSMS, in sicer s številnimi prostovoljnimi akcijami. Lokalna mladinska delovna brigada Rok ‘78 je v septembru opravila štiri delovne akcije, mladi pa so se odločili, da bodo krampe vihteli še ves-oktober in prvo polovico novembra. ške interesne skupnosti omenjenih štirih področij na priporočilo odbora Izvršnega sveta skupščine SRS za družbene dejavnosti pripravile nove predloge solidarnosti. Po tem predlogu se bo zmanjšalo število občin, ki dobivajo solidarnostna sredstva. Med njimi so tudi z Dolenjskega. Iz razprave je bilo razvidno, da bi bfla najhuje prizadeta metliška občina. Metličani so povedali, da bi si lahko pomagali, če bi skrčili načrtovane programe, pozabili na načrtovana nova poslopja ali pa če bi zvišali že tako visoko prispevno stopnjo na področju izobraževanja. Podobno je v Črnomlju in Trebnjem, le v novomeški občini ne bi zvišali stopnje; pomagali naj bi si s popravljenimi načrti. NOVO MESTO: BILTEN OB X. KONGRESU ZSMS Člani centra za obveščanje in propagando pri novomeški OK ZSMS so tik pred začetkom jubilejnega mladinskega kongresa izdali posebno številko glasila OK ZSMS Novo mesto, ki so jo namenili kongresu. V štirilistnem biltenu so predstavili zgodovino mladinskega gibanja, opozorili so na predkongresne in po-kongresne akcije ter predstavili 12 mladinskih delegatov iz novomeške občine. V kratkem bo izšla tudi pokongresna številka Generacije. Posvet je med drugim dokazal, da v dolenjski regiji niso proti novim načinom solidarnosti, motilo jih je le to, da so se začeli o spremembah pogovaija-ti sredi planskega obdobja in še to le za štiri omenjena področja- NEKULTURNO O KULTURI Na posvetu o predvidenih aneksih k samoupravnim sporazumom SIS za pihodnje leto minuli četrtek v Krškem je bila kot grešni kozel v dajanju podatkov ponovno večkrat omenjena republiška kulturna skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je le-ta žal že vedno bolj „zveza“ osrednjih kulturnih inštitucij in zavodov, kot pa resnični odraz občinskih samoupravnih skupnosti. Za spoznanje še bolj nebogljeni so pri skupnosti za zaposlovanje. Tam operirajo s številkami, ki so, milo rečeno, podobne hišnim številkam. Nikomur v tej razpravi ne bi škodilo več kulture, škoda, da se zatika tudi pri njej. lavca (PND) v njihovi občini, odkar nimajo več RAD obrazcev. Sedaj je še vse naravnano tako, da bi „zamu-de“ lahko ujeli. Najglasnejši na posvetu so bili tajniki izobraževalnih skupnosti. Kot največji problem so sprva za konec razprave prihranili sevniško občino, kot vse kaže, pa imajo še večji „gla-vobol“ v krški občini, ker morajo vrniti dobro poltretjo staro milijardo letošnjega solidarnostnega denarja. V občini so to šolsko leto! stekle že tri celodnevne šole, na posvetu pa so bili za to prizadevnost domala pokarani, češ, kam se jim je mudilo. Na črni humor meji ugotovitev predsednika izvršnega sveta sevniške občine Mihaela Keršiča, da potemtakem ne bi smeli v tej občini trdneje prijemati prosvetnih delav-1 cev dveh šol (Blanca, Boštanj), katerim se je akcija za COS razvodenela, uspeli so le v Šentjanžu, denarja pa jim v republiki zanjo ne priznajo!? Kdo je in kdo ni ter za koliko je kdo upravičen do republiške sOj Udarnosti, o tem bo vsekakor še “ trebno razpravljati. Delavci bodi hoteli vedeti, pod kaj se bodo mora' li podpisati. Po vsej verjetnosti J bodo v Posavju izognili dvojnem« sklicevanju skupščin SIS - za osnutj ke in predloge. Gradivo naj bi potemtakem dali v javno razpravo| izvršni odbori. Tako imenovani aneksi naj bi prišli v združeno delo vsaj po - dnevu mrtvih - 1. novembru. A. ŽELEZNIK ŽALNA SLOVESNOST V TR2IČU V nedeljo, 22. oktobra, bo v Tržiču (Monfalcone) žalna slovesnost Na novo pokopališče bodo prenesli posmrtne ostanke štirih jugoslovanskih in dveh italijanskih borcev tel jih položili v kostnico. Ob tej priložnosti bodo vpisali v kostnico imeni še 9 slovenskih partizanov, tajno ustreljenih v Ljubljani in zakopanih v Tržišču, ter imena 6 borcev, ki so padli na območju tega kraja. 2aln» svečanost se bo začela ob 10. uri dopoldne. IUr to< kn sol jev ski pa bc KOMUNISTI O GOSPODARJENJU Danes se bodo sestali člani občinske konference ZK. Med drugim je na dnevnem redu obravnava polletnega gospodarjenja združenega dela. Glede na to, da se izteka že tričetrt-letje, predvidena razprava ni ravno aktualna, kolikor seveda ne bo ustrezno obogatena z novejšimi podatki. Zanimivost ene od sej komisije za družbenoekonomske odnose je tudi stališče, da je treba pretresti kreditni potencial Temeljne posavske banke. * ! 1.000,- din, OOS zdrav. del. Novo mesto namesto venca Idi Milinkovič 600,- din, Družina Bojer, Nad mlini 27, namesto venca Zupanovi mami 300,- din, Zinka Saje, Skalickijeva, namesto venca Zupanovi mami 150,- din, Kom. gradb. pod. - Skupne službe namesto venca Jerneju Žagarju 1.100,- din, 5. razred OS Katja Rupena namesto venca očetu Darje Lekše 520,- din, Janko Jarc, Trdinova, Novo mesto 3.000,- din, Josip Veber, Pedrog 45, namesto novoletnih čestitk 150,- din, Kovinarska DO Krško 3.050,- din, Obč. zdrav, skupnost Novo mesto 1.100,- din, Zavarovalna skupnost Triglav, Novo mesto 2.328,30 din, ŽTP-PS Novo mesto ob dnevu žena 3.900,- din, OOS zdrav. del. Novo mesto namesto venca Idi Milenkovič 600,- din, Tovarna zdravil Krka - TOZD kozmetika 2.320,- din, Danilo Kovačič namesto venca Kristini Vavpotič 300,-din, Albina Luzar, Gabrje 5 500,- din. Skupaj v gotovini: 932.736,30 din. Obveznice so odstopili delavci TZ Krke, in sicer v vrednosti: Potočar Vera - 1.000 din, Novak Janez 900 din, Zupet Metka 1.200 din, Luzar Jožica 500,- din, Rabzelj Ivanka 500,- din, Sonc Marjan 2300,- din, Suklje Stanko 600,- din, Kuhar Ana 700,- din, Dimitrovič Slavko 100,- din, Kmet Matjaž 600,- din, Bernik Janez 2.100 din, Žnidaršič Anica 1.200,- din, Novak Rozi SOZD Lek-Krka 1.400,- din, Kure Olga 300,- din, Škrbec Marko 1.000,-din, Dragaš Darko 400,- din, Tanževec Janez 300,- din, Tratnik Drago 500,- din, Mirtek Alojz 600,- din, Zalokar Jože 600,- din, Blažič Anton 600,— din, Smerke Anton 600,— din, Šmalc Jože -1.200,- din, CSiha Jože 600,- din, Kobe Jože 600,- din, Stanič Ratko 500,- din, Cvijanovič Stevo 1.200,- din, Vinič Petar 600,-din, Dragan Jože 1100,- din, Košak Janez 500,- din, Pugelj Stanko 1.000,- din, Mežnar Stanko 500,- din, Petrov Marjan 500,- din. Bele Anica 100,- din, Košak Jožica 100,- din, Savnik Marica 500,-din, Vrane Emilija 200,- din, Zurc Janja 100,- din, Jordan Anica 100,- din, Gregorčič Jožica 100,- din, Keber Tatkama 200,- din, Korošec Milica 100,- din, Ateljšek Alenka 500,- din, Dular Barbara 600,- din, Hes Slavica 122,95 din, Kincelj Marjeta 400,- din, Ostojič Jelka 200,- din, Sokolič Milenko 400,- din, Rajakovič Nevenka 158,30 din, Slamnik Mira 606,80 din, Zaviršek Darja 500,-din, Žokalj Milena 500,- din, Colarič Darja 600,- din, Stampalija Mladen 200,- din, Luzar Milica 200,- din, Dule Marija 400,- din, Kosec Albina 1.600,- din, Aš Matevž 600,- din, Bevc Jože 600,-din, Gros Jurij 1.100,- din, Potrč Maneta 2.200 din, Pučko Alenka 200,— din, Smerdu Franc 700,— din, Sonc Rožca 900,— din, Stimac Katja 1.200,- din. - Skupaj v obveznicah: 852.376,05 din. Za vse prispevke se UO SKlada iskreno zahvaljuje. TRI DNI SRCE MEST Največje ,,sejanje“ v več kot 600-letni zgodovini Novega mesta je minilo. Organizatorji konference jugoslovanskih mest šele sedaj lahko mimo spijo, kljub številnim kavam, ki so jih tiste dni stočili v dolenjski metropoli. Gostje, med njimi tudi predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič (na posnetku., z novomeškima direktorjema Levičnikom in Andrijaničem) so se nasedeli, nagledali in nagovorili do naslednje konference. V Industriji motornih vozil so imeli priložnost primetjati svoje uradne potovalne mercedese s pravkar pečeno „katrco“. Na večernem mitingu pa je množica Novomeščanov videla le uradni del, „mokri“ je potekal ves preostali del večera in še naslednji večer na sprejemu v športni dvorani v znamenju skeča z mitinga. (Fotografije: Janez Pavlin) 1 t.% * * * V& *. i» « pisma . in odmevi Škodljivi nergači Kritizerstvo ni kritika Domala povsod jih bomo našli, dlakocepce in nergače, ki jim ni nikoli nič prav, ki na moč črnogledo in pesimistično zrejo v naš vsakdanji samoupravni utrip, v delegatski sistem in nasploh v vse vrednote, ki jih naš delovni človek in občan želi vztrajno razvijati in izpopolnjevati. Naj bodo uspehi še tako očitni, kritikanti ne bodo mirovali. Največkrat so osamljeni, saj jim le malokdo pritrjuje in jih redkokdo spodbuja, še manj verjame besedam. Naš delovni človek in občan je že toliko osveščen in zrel, da zna ločiti dobro od slabega, zrno od plevela, da zna trezno presoditi, kaj ima trajno in kaj kratkotrajno vrednost. Nergači ne bi bili vredni omembe in ne pozornosti, saj so v svojem bistvu slabi, ko ne bi pri nekaterih njihova objektivnost že vznemirjala in vznejevoljila sredine, ki ji pripadajo. niiiG LASrnei In vsem tem, ki kritizirajo tjavdan, brez izbire in vse po vrsti in najraje prakso naše samosvoje poti, samoupravljanja in sporazumevanja ter dogovarjanja, bi bilo treba prav v sredini, kjer se bohoti njihova škodoželjna domišljija, povedati tisto, kar jim gre. Ker praviloma niso člani samoupravnih organov, delegacij ali družbenopolitičnih organizacij in zatorej namenoma stoje pasivno ob strani ter vsako informacijo znajo imenitno pretvoriti v dezinformacijo, bi bilo prav povedati jim naglas, da nimajo kaj razpravljati, ker pravzaprav ničesar nočejo objektivno sprejeti. Tistim, Ki jih ponekod prav dobro poznamo, tistim, ki tako ši-rokoustno raztrgajo vsak program dela in vsako dejavnost organizacij in organov in imajo vse za formalizem, za komolčarstvo ali karkoli že, ne bi škodovala vsaj delna aktivna vključitev v delo, D. SEDEJ I dc hZČ? ti/rooLrnjL%totr tuja/ Hvala za v ki rešuje življenja! Te dni so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: „ 5. oktobra: Jože Šmajdek, Ana Spnnger, Avgust Cvetan, Franc Štamfelj, člani Novoteksa, Novo mesto; Janez Rangus, Ivan Šiška, Olga Pezdiršek, Ivanka Plaveč, Alojz Zupančič, Stane Pugelj in Ana Cesar, člani Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Ciril Modic in Valentin Rifelj, člana Iskre, Novo mesto; Jože Medic, Dušan Kmet, Cveto Zupančič, Alojz Vidmajer, Darko Mali, Joža Kovač, Tihomir Barbič in Franc Zupančič, člani Novolesa, Straža; Franc Pečak, član Gorjancev, Straža; Marija Verstovšek, članica Laboda, Novo mesto; Marija Stamfelj, gospodinja iz Prečne; Franc Dragan, član Opekarne, Zalog; Ana Hrastar, gospodinja z Dolnjega Karte- ^ l(f. oktobra: Jože Erlah, Jože Ferbežar, Milan Goršin, Justi Damjanovič in Pepca Gajič, člani Novoteksa, Novo mesto; Boris Kovačič in Alojz Bobnar, člana Opekarne, Zalog; Anton Hrovat, Jože Pavlin in Marta Mišura, člani Laboda, Novo mesto; Franc Kocjan, Milena Florjančič in Jože Prešičck, člani Iskre, Novo mesto; Ivan Gazvoda, član GG Novo mesto; Anton Radovan, Alojz Lindič, Franc Pavlenič in Silvo Erpe, člani IMV Novo mesto; Stanislav Kirn in Jože Bregar, člana Pionirja, Novo mesto; Avgust Bradač član Gorjancev, Straža; Jože Kren, Uroš Kralj, Anton Vidmar, Marija Potočar, Ciril Bukovec, Jožica Levstik, Justi Gorenčič in Alojz Turk, člani Novolesa, Straža; Janez Mihelčič, član P.P. Ljubljana; Ciril Kos, član Ele, Novo mesto; Slavka Maleševec in Zlata Cuk, članici „Beti“, Mima peč; Franc Zura, član Hmeljnika, Novo mesto. HUMANOST PA TAKA! Kot pobiralka članarine za Rdeči križ sem doživela nekaj, kar ni v skladu s cilji te organizacije in človeka, ki dela v njej. Torej: K tovarišici K. B., bančni uradnici iz Črnomlja, sem morala iti po naročnino dvakrat, obakrat zaman. Prvič me je odpravila, da nima 10 dinarjev in da ne more najti članske izkaznice, drugič pa me je nadrla, češ da me ima polno glavo, ter mi zaloputnila vrata pred nosom. IVANKA SVIRT računamo, da bodo sinovi in hčere, ki so zaposleni in imajo obveznice, pomagati staršem v skupni akciji, saj bodo tudi oni uporabljali naše poti. Seveda ne bomo prepuščeni sami sebi. Pomagala nam bo komunalna skupnost Novo mesto, ki bo dala 500.000 din, računamo pa tudi na KONFERENCA JE MIMO, NAJ ŽIVI KIC! V zadnjem Dolenjskem listu smo lahko prebrali, da je novomeška tržnica v petek, 13. oktobra, lahko poslovala običajno, vstop je bil prepovedan samo kramarjem s konfekcijo in kičem. Organizacijski odbor za pripravo konference jugoslovanskih mest je namreč sklenil, da udeleženci poceni konfekcije in kiča v Novem mestu ne smejo videti ali kupiti. Razlogov modri mestni očetje niso navedli, bržkone pa jih je itsmerjala pravoverna skrb za čim lepši videz in ugled mesta. Zdaj je kič in poceni konfekcijo na novomeški tržnici spet dovoljeno prodajati -bojda v neizmerno veselje 18.000 prebivalcev dolenjske prestolnice. Za Dolenjce je vse dobro, naj živi trgovina! UBOGA SOLATA Res je žalostno, ker nekateri nimajo svoje solate na vrtu, toda še bolj žalostno je, da jo kradejo pri drugih. Zadnjo soboto je eden takih „vrtnar-jev“ na mojem vrtu pokradel skoraj vso solato, za nameček pa si je narezal še zelja. Naj ga bo sram,nepridiprava! A. P. Cerklje V TABORSKI JAMI Prejšnji teden smo učenci 4. razreda šli v Taborsko jamo, da bi tako Poživili naše znanje o kraškem svetu. V spominu mi je najbolj ostala Srebrna dvorana. Kapnila so se zelo lepo svetlikali. V jami je bilo lepo. Se velikokrat bi šla rada v Taborsko jamo. TEJKA NAHTIGAL OS Žužemberk USTANOVILI SMO KROŽEK OZN Ustanovnega sestanka krožka OZN se je udeležilo veliko učencev. Dogovorili smo se, kaj in kako bomo delali. Vsak član si je izbral po eno državo in o njej bo zasledoval novice po časnikih, RTV in knjigah, PLANINSKI TEK JE HUD - V sevniškem vrtcu Ciciban gojijo tudi planinaijenje, seveda v malem, gojencem primemo. Obiskujejo izletniške točke v okolici Sevnice. Malčki so že opravili „vzpon“ k Sv. Roku, kjer so dobili prvi žig v planinske knjižice. Na sliki: hoja po svežem zraku zbudi tek in žejo. (Foto: F. Pavkovič) nato pa bo zanimivosti prebral na krožkovnem sestanku. Pripravili bomo tudi kvize, predavanja in izdajali svoj bilten. MOJCA SINTIČ nov.-lit. krožek OŠ Šentjernej PRIPRAVLJAMO SE NA PRAZNIK Letošnji krajevni praznik v Krmelju bomo proslavili še posebno slovesno, ker teče že 35. leto od smrti 13 talcev, ki so jih Nemci Ustrelili 22. oktobra v Hinjcah. Učenci krmeljske osnovne šole smo že pobrali smeti v kraju ter očistili spominska obeležja. Pri uri slovenskega jezika smo pisali proste spise o vojni, pripravili smo posebno številko glasila Utrinki in orientacijski iohod Po poteh kurirjev. Sodelovali orno tudi na svečani proslavi. ANICA VERBIČ OŠ Krmelj SPOMIN NA STRAŠNE CASE K' b< DESET LET ŠOLSKE HRANILNICE Ob bližnjem svetovnem dnevu varčevanja smo učenci ponosni na šolsko hranilnico, ki deluje že deset let. Šest učencev posluje trikrat na teden, samo lani pa je šlo skozi hranilnico' 70.000 dinarjev. Razpisane so bile tudi nagrade za najboljše varčevalce. Najbolj so se izkazali učenci 4. in 8. razreda; trije šolski bančni uslužbenci so prejeli Musijeve nagrade, dva pa sta se udeležila izleta v 22. oktobra bo minilo 35 let, odkar so Nemci ustrelili 13 nedolžnih Krmeljčanov. Tov. Debelakova nam je o tem dogodku pripovedovala tako: ..Zjutraj nas je zbudil ropot po vratih. Nemški vojaki so zahtevali, naj grem z otroki takoj za njimi. Pridružili smo se množici v Hinjcah. Tam so Nemci odbrali 13 članov vaške straže in jih pričeli pretepati. Ženske in otroci smo odšli v Brezje. Vedeli smo, da se bo zgodilo nekaj hudega. Res, slišali smo strele. Šele z mrakom smo se vrnili v Sevnico peš, med jokom lačnih otrok. Mene in moje otroke je vzela v hišo Šetinova. Pri njej smo se nahranili in za silo oblekli. Ostale tri tedne smo preživeli pri družini Planinšek. Ko smo se vrnili domov, je bila hiša povsem izropana. Ostale so le gole stene. Kasneje smo tudi izvedeli, da so takrat ubili vseh 13 mož.“ VLASTA MOČNIK JANJA MOČAN OŠ Krmelj Kumrovec in Mokrice, ki pravila Ljubljanska banka, sko dejavnost bomo letos še razširili. i ga je pri-. Hranilni- Skrb: kam z otrokom? Tudi Senovčane tare pomanjkanje prostorov za vrtec MANUELA PINTERIČ nov. krožek OŠ Artiče MOJI PRVI PRIHRANKI Doma sent v oddaljeni vasi Podgorje. Moj dom ni najbolj reven, pa tudi bogat ni. Gradimo hišo in gospodarsko poslopje. Brez trdega dela sc v naši vasi ne da živeti. Zato ne dobim tako lahko kakšnega dinarja. Varčujem v Pionirski hranilnici. Za prve prihranke sem si kupila najbolj potrebne stvari: nalivnik, puščico, šolske copate. Na mamico nisem pozabila. Za rojstni dan sem ji kupila lepo svileno ruto. Še bom vnrt^pvala 'mihelcagermovšek OŠ Pišece Vprašanje otroškega varstva na Senovem je zelo pereče, saj je v vrtcu več otrok, kot bi jih smelo biti. O tem so razpravljali tudi na nedavnem roditeljskem sestanku v senovski šoli in sprejeli nekaj sklepov. Tako bodo predšolski otroci obiskovali pouk samo vsak drugi dan, da bi tako pridobili en prostor za še manjše otroke. Nekaj predšolskih otrok, ki že hodijo v vrtec, bo moralo ostati doma, sicer ni BILA STA ODPOSLANCA Kočevskega zbora ,pred 35-leti se je udeležil tudi Vid Jerič, ki se še danes rad spominja takratnih velikih odločitev slovenskega naroda. Jerič je bil odposlanec 5. bataljona 12. brigade, v Kočevje se je pripeljal s kamionom. Njegova žena Anica seje tedaj kot 16-lctna partizanka udeležila L kongresa Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki. Tja se je s tovariši pripeljala z okrašenim vozom, za pravo vzdušje je skrbel harmonikar in razlegale so se partizanske pesmi. Kongres je bil za Jeričevo nepozabno doživetje; mladim pogosto obudi spomine na tiste MILENA KUHAR Podbočje mogoče sestaviti skupine s predpisanim številom otrok in zagotoviti normalen potek vzgojno-izobraže-valnega programa. V načrtu je tudi, da bi delovne organizacije denarno podprle akcijo za nakup stanovanja v enem od novozgrajenih stolpičev. Stanovanje bi lahko preuredili v vrtec in poskrbeli za otroke tudi s primemo ureditvijo okolice. To bi bila le kratkoročna rešitev, kajti nujno je treba vrtec dograditi, denar pa bi bilo moč zbrati tudi z delom ob prostih sobotah. Ljudje so za to, le pravega organizatorja je treba najti. To bi ne smelo biti vprašljivo, saj gre za otroke, ki jim moramo zagotoviti primerno varstvo in vzgojo. Ce bo to urejeno, bo posredno napredovala tudi storilnost ljudi, ki jih zdaj ob delu tare skrb, kam z otrokom. VIDA-ANA KARAMUJA ZADNJI PODATKI O LETOVANJIH Samoupravna interesna skupnost za oddih, ki ima v krški občini zdaj že več kot sto članov, je letos do konca sezone v Materadi pri Poreču in na Lošinju zabeležila okoli 70.000 nočitev. Toliko so jih našteli v času od 10. junija do 10. septembra, računajo pa, da jih bo drugo sezono precej več, saj bodo imeli več postelj. Le složno do sodobnejših poti V Žužemberku bodo začeli pobirati prvi obrok novega samoprispevka za asfalt V LOKI POPRAVLJAJO MOST Ker v Loki pri Zidanem mostu popravljajo t. i. Kocjanov most, jev ta kraj iz Zidanega mostu ali Radeč mogoče priti le preko Sevnice. Enako velja za obratno smer, pot pa je zato dolga 23 kilometrov. ZARES POŽRTVOVALNI Pri gradnji vodovoda Dolenja vas--Amovo selo je vsako gospodinjstvo prispevalo razen finančnega deleža po 199 ur prostovoljnega dela. Pri tem so se posebej izkazali Anton Arnšek, Vinko Ivanšek in Franc Deržanič iz Arnovega sela. Anton Arnšek je imel 450 ur nad povprečjem, Vinko Ivanšek pa 250. Del teh ur niso dobili plačanih, ker so se odrekli plačilu v korist skupnosti. NAGRADE JUBILANTOM Pri Itasu so podelili jubilejne nagrade delavcem, in sicer devetnajstim za 10-letno delo, sedemnajstim za 20-letno delo, za 30-letno pa so jih prejeli Milka Berger, Franc Kastelic, Marija Okoren, Miro Pohar, Alojz Zalar in Vinko Žnidaršič. ZANIMIV IN POUČEN IZLET Že nekaj let si člani odbora za popravilo in asfaltiranje poti na desnem bregu v Žužemberku prizadevamo, da bi jih popravili in asfaltirali. Krajani so žrtvovali veliko ur prostega časa, pa tudi prostovoljne -denarne prispevke se niso branili dati. Vendar bo treba še dati. Na zboru volilcev 13. oktobra smo sklenili, da bomo zbrali denar za asfaltiranje glavne ceste od Nagodetovih, preko mostu do novega gradbišča Kelšin v smeri proti Stavči vasi, od Jožeta Longarja v smeri proti Gradencu ter od Košička po bregu do Korena. Za asfaltiranje teh poti bo potrebno zbrati precej denarja. Izračunali smo, da pride okoli 10.000 din (stari milijon) na gospodinjstvo, s tem da bodo avtoprevozniki prispevali še več. V soboto in nedeljo, 21. in 22. oktobra, bomo začeli prevzemati prve obroke. Obiskovali bomo krajane po hišah. Upamo, da bo odbor naletel na razumevanje tudi pri tistih, ki se niso udeležili zbora volilcev, prav tako pa finančne podpore od Iskrinega obrata, Kmetijske zadruge, Gozdnega gospodarstva, Novolesa, IMV, Gorjancev, grosupeljskega IMP in ljubljanskega Lit- ‘roja. Kot krajani KS na nerazvitem območju Suhe krajine se moramo truditi za napredek! JANEZ GLIHA JOŽE NAHTIGAL JOŽE ZUPANČIČ Po ustaljeni navadi, da gredo osmošolci na začetku šolskega leta na literarnozgodovinski izlet, smo prejšnji ponedeljek odšli tudi mi. Najprej smo se ustavili v Kranju in si ogledali Prešernov j»rob, v Vrbi pesnikovo rojstno hiso, v Doslovi-čah pa hišo Frana S. Finžgarja. V Begunjah smo si ogledali muzej, v Dragi pa spomenik talcem, ustavili smo se tudi pri dražgoškem sporne niku NOB. V Radovljici pa sta nas pritegnila čebelarski muzej in spominska soba Antona T. Linharta. Izlet je bil resnično zanimiv in poučen. METKA GABRIČ OŠ Žužemberk Strelski preizkus Krška ZRVS uresničuje obsežen delovni program S predavanjem o vojno-političnih razmerah doma in po svetu, ki bo novembra ali decembra, bo v celoti uresničen program dela krške Zveze rezervnih vojaških starešin. Med zadnjimi akcijami sta bila izvedena tehnični zbor in streljanje s polavtomatsko puško. Obeh preizkusov opremljenosti in sposobnosti sc je udeležilo veliko število rezervnih vojaških starešin, mladincev in drugih občanov. Streljanje je bilo tehnično izvedeno zelo dobro, za kar gre zasluga pripadnikom teritorialnih enot. Starešine so streljali! na 100 metrov s petimi naboji v silhuetno tarčo, zadevali pa so prav dobro. Ta preizkus sposobnosti je za rezervne vojaške starešine zelo zanimiv, zato želijo, da bi ga opravili vsako leto. DUŠAN VLADIČ Krško Št 42 (1523) - 19. oktobra 1978 ZLATA POROKA - Letos je minilo 50 let, odkar sta si rekla „da“ zakonca Ivana in Anton Čampa, po domače Juijeva s Slatnika pri Ribnici. Te dni se je zbrala številna družina, ki je skromno, a vendar zelo prisrčno proslavila visoki jubilej. V zakonu se jima je rodilo 13 otrok. Eden je kmalu umrl, dvanajst pa jima jih je uspelo med ijno preživiti, po vojni pa spraviti h kruhu. Za to je bilo potrebno :liko samoodrekanja, volje, trdega dela in ljubezni. Njuno starost rasi sedaj 23 vnučkov, ki ju radi obiskujejo. Slavljencema želimo vo vei krasi še mnogo zdravih in srečnih let. DOLENJSKI LIST UMRL JE IVAN FON Te dni ko prebivalci Loke pri Zidanem mdstu spremili k večnemu počitku Ivaha (Zanija) Fona. Pokojnik je bil po poklicu železničar, vsi pa so ga poznali kot prizadevnega tovariša. Vrsto let je bil član mešanega pevskega zbora, pozneje tudi loškega okteta, ljudem pa je rad pomagal tudi pri žaganju drv. Nikomur ni odrekel pomoči, zato bo vsem ostal v lepem spominu. S. SKOČIR V'./ L a J Samo dobre stvari so vredne zlata. union ' ' . I s ---------------^ * oktobru prične poslom/i JI OOSUhE ulica komandanta /> sossososu emona posavje nsoi.o. 68 250 Brežice, Cesta prvih borcev 35 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja v TOZD Trgovina na veliko OBJ A V L JAM O prosta dela in delovne naloge VODJA SKLADIŠČA »ŽELEZNINA" Za objavljena prosta dela in delovne naloge se zahtevajo poleg splošnih še naslednji pogoji: 1: končana trgovska šola in VKV kvalifikacija tehnično-že-lezninske stroke in 8 let delovne dobe, od tega 5 let na samostojnih delovnih mestih pri prodaji tehničnega blaga in železnine; 2. končana trgovska šola in KV kvalifikacija tehnično-želez-ninske stroke ter 10 let delovne dobe, od tega 5 let na samostojnih delovnih mestih pri prodaji tehničnega blaga in železnine; 3. organizacijske sposobnosti. Kandidati naj svoje vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili, da izpolnjujejo zahtevane pogoje, pošljejo v 15 dneh v splošni sektor delovne organizacije. Osebni dohodek se obračunava in izplačuje v skladu z določili samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Poskusna doba traja 3 mesece. O rešitvi vlog bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Trgovina na veliko objavljamo prosta dela in delovne naloge KOMERCIALISTA V TOZD TRGOVINA NA VELIKO Za objavljena dela in delovne naloge se zahtevajo poleg splošnih še naslednji pogoji: 1. končana višja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri delu v komerciali; Z končana srednja šola ali VKV delovodska šola ekonomske, komercialne ali trgovske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri delu v komercialni službi. Poskusnp delo traja 3 mesece. Kandidati naj svoje vloge z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili, da izpolnjujejo zahtevane pogoje, pošljejo v 15 dneh v splošni sektor delovne organizacije. Osebni dohodek se obračunava in izplačuje v skladu z določili samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnega dohodka. O rešitvi vlog bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. V______________________________________________________ J ZIV TAM MARIBOR, DO BELT, TOZD MEHANSKA OBDELAVA Komisija za delovna razmerja TOZD Mehanska obdelava razpisuje prosta dela in naloge: - 12 KV STRUGARJEV Za to delovno področje se zahteva: - poklicna šola kovinske stroke in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi tega razpisa. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izidu prijave obvestili v 15 dneh po preteku objave. KONFEKCIJA »KOMET", METLIKA objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE INVESTICIJ in investicijskega vzdrževanja 2. ADMINISTRATORJA Pogoji: pod 1: viija šola strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali srednja šola strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj; / pod 2: nižja administrativna šola. Prednost imajo kandidati ki vsaj pasivno obvladajo nemški jezik. v Kandidati naj vložijo pismene prijave v 15 dneh po dnevu objave na kadrovsko-splošni sektor podjetja. ^ -------------------------------------------------- OBVESTILO Odbor za pripravo proslave ob 20-letnici otvoritve avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti Ljubljana-Zagreb obvešča občane, da bodo 21. 10. 1978 zaradi izvedbe proslave zaprte za ves promet naslednje ceste; 1. Glavni trg v Novem mestu od 6. do 13. ure, 2. Lokalna cesta Bršljin—Prečna na odseku od Bršljina do odcepa ceste na Češčo vas od 8. do 14. ure. V________________________________________________________________v * * * * ★ * ★ ★ ★ i * ★ i * * ! ★ * i ★ ★ ★ * * i i * 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Delegati iz Dolenjske, Bele Krajine, s Kočevskega in Posavja so pripravljeni za nastop na kongresu, za delo v njegovih komisijah. Zavedajo se, da bo kongres predvsem dogovor za nadaljnjo akcijo, da bo izpostavil tiste naloge, ki jih moramo dosledno izpeljati do kraja, naloge, ki nam jih nalaga zakon o združenem delu. Planiranje, nagrajevanje po delu, svobodna menjava dela so na primer še vedno šibki členi samoupravne preobrazbe. Nanje so zavzeto opozarjali delavci v predkongresnih razpravah. Z oceno razmer v * praksi so povsod podkrepili J svoja stališča, zato so se raz-J prave po regijah omejile le na * eno izmed tematskih podro- * čij, ki jih bo obravnaval kon-$ gres. O tem govorijo tudi de-$ legati. ! | Pomanjkljivi plani * Pri reševanju stanovanjskih * vprašanj zaposlenih je velika J hiba pomanjkljivo planiranje. * V tozdih sicer imajo zbrane * vse številčne podatke; skoraj J nikjer pa doslej niso pripravili * prednostnih list in poimen- * skih seznamov, kajti ljudje iz J kolektiva čakajo na to po- * moč. Tako so razpisi vsakolet- * na loterija, saj se ne ve, kdo J pride v poštev za solidamost- * no stanovanje, kdo bo dobil * kredit, koga bodo pri dodelit-- J vi stanovanja upoštevali kot * mlado družino, kdo bo na J vrsti letos in kdo prihodnje £ leto. Delavci se v negotovosti * obračajo na vse naslove, na * komisijo pri občinski skupšči-$ ni, na solidarnostni sklad pri * samoupravni stanovanjski * skupnosti in seveda na delov-$ no organizacijo. Kjer je plan * dober, takih težav ne poznajo. * V naši občini velja to za * Jutranjko, enako pot pa ubira zomosti vprašanjem tekstilne industrije," je dejala Stanka Zupanič, zobotehnica in delegatka iz metliške občine za sindikalni kongres. „Tekstilna industrija in vse, kar je v zvezi z njo, je pri nas vedno v središču pozornosti, saj je v metliški občini vsa industrija tekstilna, v tej panogi je zaposlenih največ delavcev, med njimi velika večina žensk. že tudi Tovarna pohištva. Boleč problem * ★ ★ ★ ★ ★ ★ J Tone Jesenko, delegat iz * brežiške občine: „Na kongre- * su bom sodeloval v komisiji za $ socialna vprašanja delavcev, o * katerih so tekle številne raz- * prave v občini in regiji. V ta J sklop sodi stanovanjska iz- * gradnja in reševanje stanovanj- * skih vprašanj v srednje in $ manj razvitih občinahk kot je * na primer brežiška. V delov- * nih organizacijah je zaposle-$ nih veliko polproletarcev, ki * svoje stanovanjske probleme * zelo intenzivno rešujejo sami J ob pomoči kolektivov. Zaradi * tega se je v takih delovnih * organizacijah mnogo težje do- * govarjati za ustrezen delež * sredstev za družbeno gradnjo * oz. nakup dmžbenih stano- * vanj. Pri tem počasi napredu- * jemo tudi zaradi visokih cen. * ★ ★ ★ ★ J „Seveda smo pri obravnavi ★ kongresnih dokumentov v na- * ši občini posvetili največ po- 0 teh vprašanjih je pred kratkim tekla beseda tudi na seji odbora sindikata tekstilnih delavcev, kjer smo podrobno obravnavali težave in probleme, s katerimi se srečujemo v naši občini, verjetno pa so ti problemi podobni povsod, kjer imajo tekstilno industrijo. Zastavlja se vprašanje nočnega dela žensk, prav tako se je pokazalo, da je v tekstilni industriji veliko invalidsko upokojenih, tudi pri tem je več žensk kot moških. To vprašanje nas še posebej skrbi in mu bomo morali posvetiti več pozornosti in časa, da bomo ugotovili prave vzroke za to. Znano je, da so v tekstilni industriji najnižni osebni dohodki, hkrati pa daje slovenska tekstilna industrija veliko denarja za nerazvita jugoslovanska območja, kjer razvijajo drugo industrijo, ki ji gre bolje kot tekstilcem. Seveda se s tem ne moremo strinjati, in to bomo na kongresj tudi povedali." Premalo vemo Anton Kdeta, delegat iz Kočevja (Itas): „Člani našega in tudi drugih kolektivov še premalo vedo, kako se dohodek ustvarja in deli. Menimo, da še nismo znali pravično rešiti svobodne menjave dela med delavci v OZD in našimi skupnimi službami. Še manj pa vemo o menjavi dela med OZD in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Ko obravnavamo dajatve za SIS, skušajo nekateri delavci razumeti, da so potrebne, drugi pa tega ne razumejo in negodujejo, ker vidijo le denar, ki ga je treba odvajati, ne spoznajo ali pa nočejo spoznati, da so jim potrebni šolstvo, kultura, zdravstvo itd. Takrat dajemo le pripombe na znanje. Ne le delegat, ampak vsak delavec bi moral veliko več vedeti. Dejstvo pa je, da vsi premalo vemo. Ne vem, če so temu vzrok hitre spremembe, ki se dogajajo pri nas, ali pa slabo utečeno izobraževanje preko kluba samouprav-ljalcev in tudi sicer." Delavcu poceni oddih Maks Unetič iz Krškega, sekretar medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Posavje: „V Posavju smo začeli s predkongresnimi razpravami že pred dopusti. Opredelili smo se za poglobljeno razpravo o življenjskih in delovnih pogojih delavcev, o rekreaciji in oddihu, da bi dobili realno sliko o tem, koliko ima dela vec vpliva na spreminjanje, izboljševanje obstoječih razmer. V krški občini smo zadnje čase dosegli precejšen napredek pri razvijanju delavskega turizma, saj gradi občinska počitniška skupnost v Nerezi-nah na Lošinju eno največjih počitniških središč za letni oddih delavcev in njihovih slabo in drago (organizirano) delo drugih, na primer, da moraš na recept v ambulanti včasih čakati ves dan. Seveda je tudi prav, da dajo delavci pripombe in predloge, kako organizirati službe, da bodo poslovale hitreje, učinkoviteje in ceneje. Za vse to pa je potrebno E lo pozornosti, oziroma jim nudimo premalo pomoči. Seveda se sindikat v naši delovni organizaciji resno ukvaija tudi z vprašanji produktivnosti dela in delovne disciplffie. Sindikat se še vedno ukvarja tudi z nabavo ozimnice in organizacijo sindikalnih izletov, vendar to ni več njegova osnovna dejavnost, kot je bila včasih. Tudi odnos delavcev do svoje organizacije se je močno spremenil: sedaj sindj-kat ni več obrobna, manj po- družin. O tem bomo spregovorili tudi na kongresu in obogatili razpravo s številnimi pripombami zaposlenih na tem območju Posavja. Delavci na primer menijo, da so sindikati še premalo naredili za tiste, ki »rejemajo nižje osebne do-todke od slovenskega povprečja. Menili so tudi, da gradimo preveč luksuznih hotelov, nedostopnih povprečnemu delavcu, in da delavski turizem ne prenese enakih kreditnih in drugih pogojev kot komercialni turizem. S področja socialne politike bodo naši delegati prenesli na kongres tudi naše stališče do združevanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, za zdravstvo in druge potrebe interesnih skupnosti. Princip naj bo enoten, po kraju bivanja zaposlenih, ne pa enkrat po teritorialnem načinu, drugič pa po sedežu delovne organizacije, kar pomeni odtujevanje ustvaijenih sredstev delavcu, ki biva v drugi občini, v drugj krajevni skupnosti." 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Sindikat je zdaj nekaj drugega Eden od delegatov na slovenskem sindikalnem kongresu iz črnomaljske občine bo Janez Sašek, vodja prodaje v Beltu. „V naši občini smo največ pozornosti posvetili tistim kongresnim dokumentom, ki govore o vprašanju informiranosti članstva. To je eno najbolj perečili vprašanj v naši občini in hkrati tudi v naši delovni organizaciji. V Beltu se sindikat najbolj ukvaija s krepitvijo samoupravnih odnosov, še vedno pa delegatom posvečamo prema- ■ membna organizacija; danes se delavci preko sindikata zavzemajo za svoje pravice, hkrati pa jih sindikat opozarja tudi na dolžnosti, kar oboje opredeljuje zakon o združenem delu. Kongresna gradiva smo v Beltu predelali, na ravni občine pa se še nismo odločili, kdo bo razpravljal na kongresu v Mariboru in o katerih konkretnih vprašanjih." Odvzeti ženi del bremen Ana Bartelj, zaposlena kot tekstilni tehnik v novomeškem Novoteksu, je delegatka dolenjskih občin za zvezni kongres sindikatov. Po njenem je v vrsti perečih in odprtih vprašanj potrebno posebej opozoriti na položaj delavke v združenem delu, zlasti tekstilne delavke. „Poznam razmere v tekstilni industriji na Dolenjskem, pa tudi drugod v Sloveniji, pa na drug način: da bi v tovarniški menzi dobile kosilo, ki bi ga odnašale domov. To ni pretirana zahteva in jo je možno kaj hitro uresničiti, če se bomo resno zavzeli in prav organizirali." Če ni znanja, ni samouprave Julijan Ozimek, delegat iz Ribnice (RIKO): „Kongres bi moral dati poseben poudarek delegatskemu sistemu, ki še ni zaživel, kot bi moral. Delegati hodijo na sestanke, ne da bi se prej posvetovali z bazo, in potem seveda bazi niti ne poročajo o sklepih sestanka. Zato smo v naši občini sklenili, da bomo za vse delegate organizirali seminarje v okviru Kluba samoupravljalcev. Prvi seminaijl se bodo začeli te dni. obrata je med najbolj dotrajanimi. „Stružnice so že iz leta 1938," poudari uvodoma in morem reči, da je zaradi tega, ker je v tej panogi zaposlenih največ žensk, položaj tekstilne delavke še najbolj ogrožen. V Novoteksu imajo ženske še vedno triizmensko delo. Veliko jih opravlja naporen poklic pri tekočem traku, kjer je vsak gib vnaprej preračunan, ponekod pa je še izreden ropot, huda vročina. Vse to so delovni pogoji, ki ne spadajo v današnji čas. Kljub vsemu pa so tovarišice pripravljene sodelovati v samoupravnih organih, v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah. To jim je sicer šteti v dobro, jih pa hudo obremenjuje zlasti še zato, ker smo premalo naredili, da bi jim odvzeli del nepotrebnih bremen v družini. V Novoteksu imamo otroško varstvo urejeno, medtem pa delavke drugih tekstilnih tovarn najbolj tožijo zato, ker varstva v ustanovah skoraj ne morejo izrabiti. Vrtci so polni, pa tudi zaradi izmenskega dela zanje ne pridejo v poštev. Lahko bi ženam pomagali še 5, p pribije, da so zaradi tega na meji prizadevanj za večjo produktivnost, kar je sicer ena od osrednjih nalog sindikatov. Samo z večjo disciplino in drugimi ukrepi ni več mogoče doseči kaj bistvenega. Tudi zastarela oprema jemlje voljo za kakršnekoli inovacije, čeprav nam za kaj takega manjka tudi pravilnik. Sprejeti velikanski načrt razvoja IMV je za nas že pozen, zato smo tembolj nestrpni, kar se tiče njegovega uresničevanja. Poglejte: pri avtodvigalkah, kjer delajo pretežno mladi delavci, oprema ni toliko vprašanje, in dosegamo lepe uspehe, kar potrjuje, da imamo v kovinski proizvodnji tradicijo, skratka znamo delati." V razmišljanjih za akcijo tudi po kongresu postavlja v ospredje nagrajevanje. . Proizvodni delavci so nagrajevani med drugim tudi po uspehu dela, režijci temu primemo niso stimulirani. Če bi izpeljali tudi to, bi se vsekakor delovna uspešnost povečala. Razmišljamo o ustanovitvi tako imenovanih samokontro-lorjev v proizvodnji. Komisija že določa kriterije. Kdor je dober delavec, bo lahko postal tudi samokontrolor. V naslednjih letih se bodo morali pokazati tudi učinki velike naravnanosti tozda na štipendiranje tehniških kadrov,“ razmišlja Miran. Dogovorili smo se tudi, da bodo predavatelji domačini, ki bodo lahko povezali teorijo z domačo prakso in dejstvi, ki jih poznamo, oz. so nam blizu. Učena predavanja narede včasih več škode kot koristi. Ugotavljamo tudi, da denar za tako izobraževanje je, a doslej nismo izkoristili. Najbolj zgovorno, da so taka predavanja potrebna pove dejstvo, da na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine ni bilo nobene razprave. Če delegat nič ne ve, tudi razpravljati ne more o ničemer. Z izobraževanjem in znanjem pa je tesno povezano obveščanje. Zato smo pri nas v R1KU že sklenili, da bomo izdajali časopis, in sicer tak, da bo aktualen. Seveda pa mora biti tak časopis delavski, ne pa le glasilo poslovodnih organov." Cokla -stari stroji Sevničan Miran Bizjan kot strojni tehnik se je bil zaposlil v IMV - mirenskem tozdu Tovarna opreme - seje v trebanjski občini uveljavil tudi kot prizadeven družbenopolitični delavec. V minulem mandatnem obdobju je bil celo predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Tokrat je med drugim izvoljen tudi za delegata za bližnji kongres slovenjih sindikatov. W ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ i ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Zapostavljena konfekcija Stane Slapšak, dolgoletni predsednik osnovne sindikalne organizacije v kimeljskem tozdu sevniške Lisce, se počuti kar malce nelagodno, ko odhaja na sindikalni kongres kot delegat iz pretežno ženskega kolektiva. Vseeno njegova izbira ni naključna. Stane mnogo pričakuje od še boljših proizvodnih pogojev v svojem tozdu. V polnem razmahu so gradbena dela na okrog 20-milijonski naložbi na tako imenovano humanizacijo delovnih pogojev. ,.Težave smo imeli, kam z opremo enote civilne zaščite, gasilcev, kam s proizvodi, ni bilo kje uskladiščiti kakšen šivalni stroj," opisuje nekdanje razmere. Krmeljski tozd naj bi po opremljenosti postal prava posebnost, podobno bo tudi na Senovem. Vse seveda ni rožnato. Stane bo kot delegat verjetno katero rekel na račun zapostavljanja naših konfek-cionaijev. „Naš položaj enostavno ni ustrezno priznan, naši delavci so navkljub evropskim normam slabo plačani. Vseeno dajemo več, kot je običajno poprečje, za skupne stvari v družbi, ne nazadnje tudi v krajevni skupnosti." V tovarni je trenutno v.d. vodje kovinske proizvodnje. Ravno strojna oprema tega ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ DOLENJSKI LIST TOREK, 24. X. TELEVIZIJSKI SPOREDI |P trgovska hiša maximarket Ljubljana PETEK, 20. X. le trgovska hiša maximarket Ljubljana 9.00 TV V SOLI: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka, Obišči mi ambulanto 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV V TOLI, ponovitev 16.45 ŠAHOVSKI KOMENTAR 17.10 POROČILA 17.15 VELIKA PREDSTAVA NA DNU MORJA 17.30 VRAGOLIJE MAJE SKOW-RON 18.00 OBZORNIK 18.10 PEVSKI TABOR 78 18.40 izbira Študija in POKLICA: GRADBENIŠTVO Televizijci so pripravili oddaje, ki bodo prikazale študij in poklic grad- benikov, slavistov, biologov, sociologov, arhitektov in geografov, mladino pa bodo seznanili tudi z vojaškimi poklici. Tokratna oddaja bo govorila o študiju in poklicu gradbenega inženirja, nanizala bo vrsto zanimivih podatkov o tem, kakšno znanje si morajo pridobiti gradbeniki ter na kakšnih področjih dela se lahko uveljavijo. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 7+7, zabavnoglasbena oddaja 21.05 RAZGLEDI: ČLOVEK, KAMEN, KRAS Oddaja bo prikazala zgodovino in življenje slovenske narodne skupnosti na Krasu, možnosti za družbeno--ekonomski razvoj, kakor ga obetajo določila osimskega sporazuma, ne nazadnja pa tudi nasprotovanje nekaterih tržaških krogov, ki skušajo zavirati prijateljske odnose med sosednjima državama, seveda na površen in izkrivljen način v imenu Krasa in zaščite njegovega naravnega okolja. 21.40 BARETTA 22.45 POROČILA 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Pod zastavo - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V ospredju - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Človek in čas — 21.50 Nova dela Stjepana Šuleka - 22.50 Cribbins (humoristična oddaja) SOBOTA, 2 l.X. le trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 8.00 POROČILA 8.05 PROFESOR BALTAZAR 8.15 VRTEC NA OBISKU: DARILO ZA TINO 8.25 TRINAJSTLETNIKI 8.55 PISANI SVET 9.30 NASILJE NAD OTROKI 10.05 A. Newman: ŠOPEK Z BODEČO ŽICO 10.55 VELIKA ŠOLSKA URA 12.30 TRIMSKA TELEVIZIJA: SMUČARSKA GIMNASTIKA 13.05 POROČILA 15.55 LISJAK IZ BOSTONA, film 17.35 MUPETT SHOW 18.00 OBZORNIK 18.10 MOC MLADOSTI 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 F. Cialente: CAMILLA Drevi bomo gledali prvega od štirih delov italijanske nadaljevanke, ki jo je zrežiral Sandro Bolchi, scenarij pa sta pripravila Tullio Pi-nelli in pisateljica Fausta Cialente; nadaljevanka je namreč posneta po romanu Ledena zima Cialentejeve. Dogajanje se odvija v okolici Milana maja 1945. Camilla Motturi,ki jo je pred desetimi leti zapustil mož, je s tremi otroki, nekaterimi sorodniki in znanci preživela vojno na podeželju. Po končani vojni se preseli v Milano, kjer so boljši pogoji za delo in šolanje otrok, na deželi pa pusti mater in vaškega zdravnika Franca, prijatelja iz mladosti, ki jo še zmeraj občuduje. V velikem mestu Camilla stežka najde preprosto stanovanje, spoznava nove ljudi, na primer povratnika iz Egipta in bivšo pevko Mariso. Nadaljevanka, v kateri igrajo Giulietta Mašina, Isa Miranda, Fausta Rosi, Jenny Tamburi, Lia Tanzi, Giancarlo Dettori in drugi, je prikaz razmer v prvi povojni zimi, iz življenja preprostih ljudi odsevajo social-no-politične spremembe, ki so se odražale tudi na psihi od vojne razrvanih ljudi. 20.55 MODA ZA VAS 21.05 LJUBLJENJE, film 22.30 TV DNEVNIK 22.45 625 17.15 Test — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Prvošolci - 18.45 Zenski spol, moški spol - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bemus 78 - 21.00 24 ur - 21.10 TV esej - 21.40 Športna sobota - 21.55 Književni večer NEDELJA, 22. X. I® trgovska nisa maximarket Ljubljana 8.25 POROČILA 8.30 ZA NEDEUSKO DOBRO JUTRO: PEVSKI TABOR 78 9.00 625 9.20 V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI 10.35 NIKOGAR NI DOMA 10.55 SKRIVNOST PLETENEGA KOSA 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA Uvodni prispevek bo posvečen osemdesetletnici Kmetijskega inštituta Slovenije, katerega dejavnost je izredno razvejena. Pobliže bo prikazano delo pri selekciji v govedoreji, seznanili pa se bomo tudi z razvojem ovčereje na Tolminskem. Sledil bo razgovor o novi kmetijski zakonodaji ter o položaju in nalogah mladih v kmetijstvu. Na ogled bodo še prispevki o pridelovanju sladkorne pese, o proizvodnji mleka in mlečnih izdelkov ter o tem, kako je potekala letošnja setev v severovzhodni Sloveniji. Oddajo bo zaključil humoristični Prepih, ki gaje pri- pravil A. Jelačin. Nasmejali se bomo težavam kmečkih fantov, ki imajo že po šest križev, pa si še zmeraj zaman iščejo neveste. 12.30 POROČILA Za naslednje oddaje televizijci niso pravočasno določili točnega časa predvajanja: ČUDOVITA LETA FILMA OKROGLI SVET POROČILA UEPSI CASI SLOVENSKEGA NOGOMETA? DOSJE NAŠEGA CASA: LETO 1955 MODA ZA VAS Športna poročila DVOJNO BREME, film Film z gornjim naslovom je lani posnel poljski režiser Andrej Ko-stenko. Gre za pripoved o ženski in moškem, o njunih medsebojnih odnosih, ki ne prerastejo v ljubezen, kajti oba junaka sta preveč sebična. Med njima prihaja do nasprotij, nevšečen konec njune zveze pa je zato neizbežen. Film, ki ga odlikuje psihološka poglobljenost v značajske plati junakov, nekoliko premalo posega v družbeno okolje, v katerem deloma temelji početje ženske in moškega. Glavni vlogi igrata Jadwiga Jankowska in Piotr Fronczewski. 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Horvat: Čelado maCek pod 21.05 SAMOBORSKO GORJE Zagrebški televizijci so posneli dokumentarno oddajo o Samoborskem goiju, ki se razteza le nekaj deset kilometrov jugozahodno od Zagreba. Hribovite predele obišče mnogo izletnikov, vasi pa se počasi praznijo. Precej je za to krivo pomanjkanje vode. 21.35 TV DNEVNIK 21.50 RISANKA 21.55 ŠPORTNI PREGLED 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Celovečerni film PONEDELJEK, 23. X. trgovska hiša maximarket Ljubljana le 9.00 TV V SOLI: Pravljica, V gozdu, Za prosti čas, Kolizija 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TV .V SOLI: Za naj mlajše 15.00 in 16.00 TV V SOLI, ponovitev 16.20 POROČILA 16.25 KMETIJSKA ODDAJA 17.25 ČAROBNA ŽOGA 17.40 Čudovita leta filma 18.05 OBZORNIK 18.10 PRAVLJICA SE ZAČENJA Ljubljanski televizijci bodo drevi že drugič imeli v gosteh predstavnike gruzinske televizije. Tako se bo zvrstilo več oddaj iz te sovjetske republike, uvodna bo pravljica o Ostržku, za katero je značilno, da bodo lutkarji pokazali tudi svoje delo za odrom. 18.35 TBILISI To bo dokumentarni film o glavnem mestu gruzinske republike. Vi- deli oomo, kako živijo, delajo in se zabavajo prebivalci tega milijonskega mesta, ter se seznanili zz njegovo večstoletno zgodovino in znamenitimi ljudmi, ki 90 živeli ali se le za kratek čas mudili v Tbilisiju. 19.10 GRDI MEDVEDEK Gruzinski risani film bo prikazal medvedjo družino, v kateri se zgodi nekaj nenavadnega. Brundasta starša vzgajata svoj naraščaj v duhu medvedjih navad, toda eden izmed medvedkov je posebnež svoje vrste, ne zmeni se za starševsko vzgojo, temveč ubira svoja pota in postane cirkuški umetnik. 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DVAKRAT OVDOVELA MAČEHA Gruzinski režiser Eldar Sengelaja je posnel televizijsko dramo z gornjim naslovom po literarni predlogi Mačeha Samanišvili, povesti realističnega pisatelja Davida Kldiašvili-ja. Gre za komedijo z naslednjo vsebino: Platon Samanišvili, ki od jutra do večera gara na skopem koščku zemlje, se odpravi ovdovelemu očetu iskat nevesto, pa ne kakršno si bodi, pač pa takšno, ki je bila že dvakrat poročena, dvakrat ovdovela in obakrat brez otrok. Pri nenavad- 8.45 TV V SOLI: Pot po neznanem, Ali ste vedeli? , R. Boškovič, TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV V SOLI, ponovitev 16.35 ŠOLSKA TV: Kras in Slovensko primorje, Smotrna uporaba električne enertije, Jedrsko orožje in zaščita 17.25 POROČILA 17.30 ROCK KONCERT: DR. JOHN IN CHAMERS BROTHERS Med redkimi belimi glasbeniki, ki izvajajo izključno črno tradicionalno glasbo, je tudi dr. John, mož hripavega glasu, ki najbolje igra klavir, všeč pa je tudi drugih glasbil. Spremlja ga tričlanski ženski pevski zborček, tokrat pa bomo slišali nekaj njegovih najbolj uspelih pesmi zadnjih let. Zatem se bodo predsta- vili štirje črni bratje Chambers, katerih izvajanje je mešanica soula, rocka in gospela. 18.00 OBZORNIK 18.10 DALJNOGLED 18.40 CAS, KI ŽIVI: BOJ PRI-.MORSKE MLADINE ZA NOV, LEPŠI DOM 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DIAGONALE: NAFTNO IN PUNSKO GOSPODARSTVO Govor bo o tistem delu energetike, kjer nam še zmeraj ni uspelo uveljaviti novih, z ustavo in zakonom o združenem delu določenih odnosov. Prav zato je v pripravi zakon o energetskem gospodarstvu, ki naj bi tudi pri preskrbi z nafto in plinom uveljavil red. Na Slovenskem je trenutno tako, da smo močno odvisni od dobaviteljev plina in nafte iz drugih republik, slovensko gospodarstvo še ni docela pripravljeno sprejeti precej dražje količine zemeljskega plina iz SZ, izredno slaba pa je tudi opremljenost z rezer-voarskimi zmogljivostmi za kurilno olje in plin. Hud mraz ali prometne nevšečnosti kaj lahko v kratkem ča- su ogrozijo redno oskrbo slovenski ga gospodarstva in gospodinjstev naftnimi derivati in plinom, zal reševanje teh vprašanj ni moč o< lasati. 20.35 A. Tolstoj: TRNOVA POT 22.00 TV DNEVNIK 22.15 NAŠI SODOBNIKI: IVAJ SELJAK-COPIC Akademskega slikaija Ivan Seljaka-Čopiča bodo televiziji predstavili v Idriji, se pravi v njegff vem rodnem mestu, pa v ljubljanskem domu in v slikovitem Grožnja-nu, istrskem mestecu, kjer umetnik že nekaj let snuje samostojno galerijo. 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik« madžarščini - 17.30 TV dnevnik -j 17.45 Ko je bil oče v koncentracijskem taborišču - 18.15 Književni, klub - 18.45 Glasbeni pejsaži Srbij« - 19.30 TV dnevnik - 20.00| Aktualna oddaja - 20.50 Akcije 21.00 24 ur - 21.20 Znanost 22.05 Muppet show SREDA, 25. X. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 8.50 IX. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, prenos iz Maribora 13.50 ROMUNIJA: JUGOSLAVIJA, prenos nogometne tekme iz Bukarešte 17.15 POROČILA 17.20 DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA 17.35 POSKOČNA DOMIŠLJIJA 18.00 OBZORNIK 18.10 MOSTOVI V Sloveniji živi okrog deset tisoč pripadnikom madžarske narodnostne skupnosti, ki si že nekaj let želijo vsaj eno televizijsko oddajo v svojem jeziku. Ta želja se jim zdaj izpolnjuje: vsako četrto sredo v mesecu bo na sporedu oddaja, ki bo prikazovala življenje in delo te narodnostne skupnosti pri nas. 18.30 POT PO ONKOLOŠKEM INŠTITUTU 18.40 NAŠA PESEM 78 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: SMRT V BENETKAH Med številnimi filmi italijanskega režiseija Luchina Viscontija bi stežka imenovali najboljšega, kajti filmsko delo tega ustvarjalca premore vrsto bleščečih stvaritev. Televizijci so se odločili za predvajanje Smrti v Benetkah, filma, ki ga je Visconti 1971 posnel po istonaslovni noveli Thomasa Manna. Zgodba o komponistu (mišljen je G. Mahler) Aschen- • bachu, ki se razrvan zdravi v beneškem Lidu, je tudi filmsko obdelana izredno dramatično in psihološko poglobljeno, režiser pa je prikazal tudi tipične značilnosti življenja na prelomu v to stoletje. Glavne vloge igrajo Dirk Bogart, Bjoern Ander- son, Silvana Magnano, Marisa Beren-son in Mark Burns. 22.10 TV DNEVNIK IN KRONIKA IX. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE 22.40 RAZVOJ POPULARNE GLASBE Med osnovne zvrsti popularne glasbe sodi tudi danes že skoraj pozabljena ragtime glasba. Tokrat bomo zvedeli vrsto značilnosti o tem glasbenem stilu, slišali najbolj uspele pesmi z začetka tega stoletja, zgodovinar R. Blesh pa bo opisal življenjsko pot najboljšega skladatelja ragtime glasbe Scotta Joplina. 23.30 POROČILA 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Daljnogled - 18.15 Beseda in črka - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki (prenos iz Strasbourga) ČETRTEK, 26. X. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 16.45 TRINAJSTLETNIKI 17.15 OBZORNIK 17.25 PROFESOR BALTAZAR 8.55 TV V ŠOLI: Geometrija, Film, Kitajska 10.00 TV V SOLI: FrancoSčina 10.30 TV V SOLI: Umetnost, Risanka, Kemija 15.45 ŠOLSKA TV: Kras in Slovensko primorje, Smotma uporaba električne energije, Jedrsko orožje in zaščita 16.40 POROČILA 17.35 PLANINE SVETA 18.40 IX. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCl KRITIKE 20.45 RETROSPEKTIVA SLOVENSKE DRAME - A. Hieng: GLUHI MOŽNA MEJI 22.00 NA ZVEZI 22.30 TV DNEVNIK 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.15 Znanost - 18.45 Humoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki (prenos iz Strasbourga) PRVI RADIJSKI PROGRAM nem iskanju se Platonu pridruži njegov zet in veseljak Kiril. Pred njima je veliko dogodivščin. Igrajo Vasil Kahniašvili, Imeda Kahiani, Nodar Cačandize, Venera Neparidze, Beta Hapava, Šota Gabeila in drugi. 21.30 MCYRI Gledali bomo gruzinski balet, prirejen po pesnitvi Lermontova. 22.05 TV DNEVNIK ’6.55 Test - 17.10 TV Dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Vrabček - 18.00 Z besedo in sliko 18.15 Zakaj nam je potrebna umetnost - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualnosti - 21.00 24 ur - 21.10 Celovečerni film PETEK, 20. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (O dežju, treh miškah in petju). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Branko Štampar: Zgibni traktorji v gozdovih). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (S. Mihelčič: Medved in čebele). 14.18 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenikov. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 21. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Iz Martinujeve ansambelske literature. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Čuden: Dohodek je odvisen tudi od organizacije kmetije). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem Zdravkom Coličem. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Poletni divertimen-to. 19 »5 Minute z l.jublja;.skim jazz ansamblom. 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-"4.30 Nočni program. NEDELJA, 22. X. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Žarko Petan: Obtoženi volk). 8.39 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomenite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (Vaszai/: To so ti prijatelji). 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Howard Havvks. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (Maijan Marinc: Ogledala in baloni). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (C. Milosz: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 23. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. Kmgaraja. 9.20 izbente pe 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 orkestri. 12.30 Kmi (dr. Danimir Kerin: Zamrzovanje zelenjave). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Glasbena izročila tisočletij (Ljudske pesmi o pticah). 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Večer francoske opere. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokutrno (V. Taufer: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 24. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Zgodovina gradu Turjak). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12. 0 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tončka Berlič: Nove oblike združevanja živinorejcev). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Narava in človek (dr. Bronka Brzin: Dedna snov in nastanek raka). 18.050biski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Svečani koncert ob dnevu Združenih narodov. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (N. Stanescu: Pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program- SREDA, 25. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem (Otroška zbora Topolščica in Zagorje). 9.40 Aktu-lani problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Anton Kranjc: Prezimovanje matic). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intei* mezzo. 15.45 Spomini1in pisma (N-Krupska: Spomini na Lenina)- 18.05 Odskočna deska. 18.30 Koncert za besedo (Vojak). 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (A. Maurois: Trije Dumasi). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe- 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 26. X. 8.08 Glasbena matineja. 9.0$ Radijska šola za višjo stopnjo (Konkordatno šolstvo v Sloveniji od 1805 do 1869). 9.35 Domača in tuja zborovska literatura. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Janez Žgajnar: Pravila za pitanje mlade govedi). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večei (Večer sodobne romunske lirike)- 21.40 Lepe melodije. 22.20 Mali koncert „nočnih skladb" (Chopin, Debussy, Poulenc, Schultorpe)- 23.05 Literarni nokturno (V. Bran-cati: Zgodoa). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritomv. 0.05-4.30 Nočni program. kultura in izobra- ževanje s«# ,Bila je težka toštian Hladnik „Kj e so tiste stezice...” Na otvoritvi razstave Marijana Pliberška nastopila solista Rudolf Franci in Ladko Korošec NA VRSTI „LETO 1848“ V Posavskem muzeju v Brežicah so v nedeljo zaprli izredno zanimivo razstavo ,.Slovenski kraji in naselja v Preteklosti", ki je privabila precej občudovalcev krajinskih zanimivosti- Razstava je bila predtem v Krškem, vendar tam zaradi premajhnega prostora niso mogli prikazati vseh del, olj pa sploh ne. Izbor slik je za potujoče prikaze pripravila Narodna galerija iz Ljubljane, vendar le tiste, ki so nastale pred letom 1900. Razstava je predstavila vse pomembnejše kraje in naselja Slovenije. Zastopana so bila olja, risbe, tempere, akvareli in gvaši, manjkale so edinole grafike. Zadnje so namreč občinstvu laže dostopne. Posavski muzej je dodal k razstavljenim delom še nekaj podob s svojega območja. Zdaj pripravlja v sodelovanju z Arhivom SRS že novo razstavo z naslovom ..Slovenci in leto 1848“; z njo bo prihodnji teden počastil brežiški občinski praznik. j j SEJEM KNJIG Sodeč po napovedih, bo udeležba na 23. mednarodnem knjižnem sejmu, ki bo od 2r,do 8. novembra v Beogradu, izjemno velika, saj bo okoli 150 domačih in nad 50 tujih založb iz štiridesetih držav razstavljalo blizul20.000 knjižnih primerkov. Beograjski knjižni sejem bo spremljala vrsta prireditev, na primer literarni večeri, strokovni pogo-vori o stanju založništva in pomenu Pisane besede, posebej pa velja omeniti razstavo marksistične literature, na kateri bodo jugoslovanski založniki pokazali nad 2.000 izdaj v. jezikih vseh naših narodov in narodnosti. 13. BORŠTNIKOVO SREČANJE V tekmovalnem in spremljevalnem programu 13. Borštnikovega srečanja, ki bo v Mariboru od danes do 28. oktobra, bo nastopilo 11 gledališč in vrsta posameznih igralcev. V okviru srečanja, ki bo počastilo tudi življenjski jubilej M. Krleže in obletnico rojstva B. Brechta, bo simpozij Društva teatrologov in kritikov Slovenije o samoupravljanju v slovenskih gledališčih, skupščina skupnosti slovenskih dramskih gledališč ter simpozij slovenske ZKO o mladinskem gledališkem snovanju in gledališki vzgoji. Zbrani za osvetljenimi okni krške galerijo so v petek zvečer domačini vnovič z zadovoljstvom pričakali priljubljenega slikarja Marijana Pliberška. Z njegovimi deli se je krško občinstvo prvič srečalo pred štirimi leti, mnogi pa so si ogledali tudi lansko razstavo na Senovem, kjer je prikazal izključno motive iz planinskega sveta. Z njimi se je odzval povabilu tamkajšnjega Planinskega društva. Akademski slikar Pliberšek je zlasti ljubljenec srednje in starejše generacije, ki se težko privaja modernizmom, zato je ta vsakič polnoštevilno zastopana med obiskovalci. Tokrat je umetnika in njegovo delo predstavil občinstvu Anton Pavlovec, ki je tudi avtor besedila na vabilu. Razstava v Krškem se omejuje skoraj izključno na krajine, je prikaz prehojene poti in obračun slikarja s svojim delom. O MLADIH Pri Viba filmu so začeli snemati novo televizijsko nadaljevanko po naročilu mladinske redakcije ljubljanske televizije. Nadaljevanka nosi delovni naslov „Geniji ali genijalci", beograjski režiser Vuk Babič pa jo snema po scenariju Slavka Pregla, sicer znanega pisca sodobnih basni. Nadaljevanka bo govorila o mladih v letih dozorevanja, ko se začno že oblikovati njihove ustvarjalne moči. Pisani mozaik življenja slovenskih srednješolcev nastaja pod vodilno repliko „Le kaj bo iz te mladine? “ Igralci so seveda mladi sami; preko 50 novih obrazov se bo predstavilo v sedmih večerih na televizijskih zaslonih. Vloge odraslih so poverili izkušenim poklicnim igralcem: Bertu Sotlarju, Marjeti Gregorač, Mileni Zupančičevi, Rudiju Kosmaču, Marku Simčiču, Juriju Součku in drugim. Pripoved je zaokrožena na veselo in resno plat. OBETAVEN ZAČETEK Medtem ko ima vrsta večjih novomeških kolektivov že več let lastne pevske zbore ali dramatske in recitatorske skupine, si tovrstna kulturna dejavnost v največji tovarni IMV težko utira pot. Poskusi so sicer bili, vendar ni bilo trajnega uspeha. Kaže pa, da je kultura le zajela tudi IMV, kajti od spomladi dalje kar redno vadi pevski zbor. Ko so že na četrti vaji zapeli dokaj zahtevno pesem, so pevci dobili še več volje. Zdaj hodi redno k vajam 30 fantov in deklet, žena in mož, naučili pa so se že toliko, da bodo kmalu nastopali tudi v javnosti. Želja pevcev je, da bi v svoj krog privabili še več sodelavcev, zato jih vabijo ob torkih in sredah ob 19. uri v osnovno šolo na Grmu, kjer so vaje. Anton Pavlovec je o Pliberšku zapisal; „Pri slikanju krajine prav v zadnjem času opažamo napredek, ki si ga je slikar brez dvoma priboril in osvojil v slikarskih kolonijah. Zavedajoč se težav, ki jih prinaša s seboj mehanično prenašanje motiva iz narave, opušča slikanje pokrajine takšne, kot je dana, v naravi lepa, a prenesena na platno brez posredovanja slikarjeve misli, komponiranja, odvzemanja odvečnega, nezadostna v lastni slikarski govorici, se je slikar odločil za ritmično in dramatično komponiranje. Poglobil se je v iskanje motiva in vedno bolj opušča tonsko uglaševanje svojih slik in gre v raziskovanje barv.“ Pliberška so v Krškem sprejeli kot dobrega znanca, kot umetnika, kije vzljubil tudi njihovo mesto in ujel na platno tudi lepoto pejsažev od Krškega do Brestanice in Bohoija. Razstavo bi lahko strnili pod skupen naslov „Kje so tiste stezice". S to globoko občuteno lirično pesmijo je namreč operni tenorist Rudolf Franci dal ton celotni prireditvi, dopolnil pa ga je basist Ladko Korošec, prav tako dober znanec in prijatelj krškega občinstva. Oba solista je spremljal s harmoniko Miian Stan-te. JOŽICA TEPPEY UMETNIK PODOBE NA OGLED POSTAVI - Akademski kipar Vladimir Stoviček iz Leskovca pri Krškem zamišljeno motri svoja najnovejša dela, plakete narodnih herojev, ki jih je napravil za Dolenjski muzej v Novem mestu. Upodobil je Dušana Jereba, Jožeta Slaka, Vinka Paderšiča, Milana Majcna, Vinka Simončiča, Martina Kotaija, Milko Sobarjevo, I. Kovačiča in Jožeta Borštnarja. (Foto: J. Teppey) GALLUSOVA ODLIČJA -Pevski zbor Dušan Jereb je imel zadnji četrtek samostojen koncert v novomeškem Domu kulture. Ob tej priložnosti je ZKO Slovenija podelila Gallusova odličja štirinajstim jerebovcem za njihovo 15, 20 in 25-letno petje. Posebno priznanje je občinska ZKO podelila Francu Mile-ku (na sliki) za 35-letno zborovsko delo (Foto; J. Pavlin) RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V počastitev praznika novomeške občine bo od 27. oktobra do 11. novembra v avli upravne stavbe „Krke“ XX. republiška razstava fotografije. Na ogled bodo fotografije, ki jih je izbrala posebna žirija, pod pokroviteljstvom ZTKO Novo mesto in tovarne zdravil pa razstavo pripravljata republiška Foto-kino zveza in novomeški Foto-kino klub. „KNJIGA IN BRALCI" je bil delovni naslov raziskave, ki jo je pred štirimi leti opravil Gregor Kocijan. Kot vemo, je tedaj prišel na dan zastrašujoč podatek, da skoraj polovica Slovencev v letu dni ne prebere nobene knjige. V okviru raziskovalnih nalog pri Kulturni skupnosti Slovenije bo Kocijan raziskavo ponovil prihodnje leto. Bo podatek o bralnosti še bolj zastrašujoč? BOŽIDAR JAKAC je lani zaradi bolezni odpovedal dvoje razstav v Kragujevcu. Izbor del velikega slikarja si bodo Kragujevčani lahko ogledali v kratkem. 25. oktobra bodo v tamkajšnji Mestni galeriji odprli retrospektivno razstavo Jakčevih olj, risb in grafik, v Muzeju revolucije pa bodo na ogled slikarjeve grafike iz NOB, zlasti o zgodovinski poti v Jajce oz. o zasedanju AVNOJ. RAZŠIRJENO IZDAJO izbranega dela pisatelja Frana Milčinskega pripravlja literarni zgodovinar Anton Slodnjak. Dve knjigi bo Državna založba Slovenije izdala do bližnjega beograjskega knjižnega sej- ŠE DOMA S „TREMI TIČKI“ Prizadevni člani prosvetnega društva Studenec bodo to jesen končno lahko igrali „Tri ptičke" še pred domačim občinstvom. V minuli sezoni so gostovali po okoliških krajih. Med tem časom so v gasilskem domu uredili prijetno dvorano. Studenške igralce vodi Vinko Zalokar, slušatelj izredne srednje politične šole. ma, malo znano, po časnikih in revijah raztreseno pisanje Milčinskega pa bo prvič izšlo v dveh knjigah na začetku prihodnjega leta. Vsa priobčena besedila bo dr. Slodnjak opremil z izčrpnimi literarnozgodovinskimi opombami. 11. OKTOBRA se je v Kranju začel 7. mednarodni festival športnih in turističnih filmov. Sodelovali so filmski ustvarjalci iz devetindvajsetih držav, prikazali pa so 124 filmov. Med športnimi filmi so predvajali precej filmov o alpinizmu in tako posredno počastili dvestoletnico prvega vzpona na Triglav. NOBELOVEC ZA LITERATURO: I. B. SINGER Dva meseca pred uradno podelitvijo je že znan letošnji dobitnik Nobelovne nagrade za literaturo. To je ameriško-židovski pisatelj Isaac Bashevis Singer. Kot sin židovskega rabina se je 1904 rodil v gptu poljskega mesta Radzimin, hodil je v talmudsko šolo, od 1935 pa živi v New Yorku. Singer piše samo v jeziku jidiš, doslej je izdal že več knjig kratkih zgodb in štiri romane. V slovenščino še ni prevedeno nobeno njegovo delo, Švedska akademija pa je dodelitev nagrade utemeljila z dejstvom, da gre za pripovedno umetnost, katere ..korenine segajo v poljsko-židovsko kulturno tradicijo in ki oživlja univerzalne človeške življenjske vrednote". Čez leto dni bomo v knjižni zbirki ..Nobelovci" lahko brali ali izbor Singerjeve kratke proze ali pa katerega od romanov „V sodni sobi mojega očeta", »Družina Muškat", „Hlapec“ in ..Lublinski čarovnik". Tokrat brez suhoparnosti Kar smo v novomeški občini doslej naredili glede družbenega izobraževanja ob delu, je samo dokaz, da gre za veliko vrzel med zapisanim v programih in vsakdanjikom. Bila so sicer predavanja, bilo je nekaj seminarjev, toda strokovnjaki menijo, da sta bila kakovost in obseg tega izobraževanja vprašljiva. Siliti ljudi k predavanjem, ki so po pravici povedano, malokdaj sočna in privlačna, je preživela stvar. Novi, doslej največji in tudi najbolj obsežen izobraževalni val pa bo letošnjo jesen zajel delegate vseh vrst in vseh izobrazbenih stopenj v občini, razen teh pa tudi komuniste, ki niso delegati. Program so pripravili strokovnjaki v Ljubljani, obsega pa osem poglavij, od katerih je v izobraževalnem ciklusu od novembra letos do aprila 1979 predvidena predelava le šestih tem. Nov je tudi način organizacije. Gre za seminarje v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer bodo formirani oddelki z okrog 30 delegati, ti pa bodo potem delali še v manjših skupinah. Po politični plati pade odgovornost za to izobraževanje in tudi delo po oddelkih in funkcioniranje SZDL v krajevnih skupnostih in na sindikalna vodstva v kolektivih. In če omenimo še tretjo novost: ne bo suhoparnih predavanj, marveč bo razlaga potekala s pomočjo grafoskopov. Taka sodobna oblika podajanja snovi bo zavezovala 50-članski predavateljski aktiv, da ne bi kdo slučajno zašel v odbijajoče filozofiranje, pa tudi slušatelje, da ne bi poudarjali poenostavljenega prakticizma. Le ena nevarnost preti sicer dobro zastavljenemu programu izobraževanja: da bi se na prvih predavanjih zbralo dovolj ljudi, potem pa bi število kljub vsem novostim upadalo. R. BACER KONCERT LJUDSKE GLASBE Prejšnji teden sta ameriška ljudska glasbenika, ki sestavljata skupino Wild Turkey (Divji puran), pri- . pravila koncert za dijake novomeške gimnazije. Ob lastni spremljavi z več glasbili (koncertna harmonika, orglice, dromlje, banja, mandolina in dulcimer) sta zapela vrsto ameriških ljudskih pesmi tridesetih let ter pokazala tudi nekaj irskih in škotskih plesov. Gimnazijci se za koncert glasbe, ki navdušuje dandanašnjo mladino, zahvaljujejo ravnateljstvu šole in Ameriškemu kulturnemu centru. DOLENJSKI FILMSKI PRVOROJENEC Od konca lanskega poletja, ko je na Dolenjskem zadišala cvetoča ajda, pa do letošnjega oktobra, ko so se v dolenjski metropoli zbrali delegati jugoslovanskih mest, je trajalo rojstvo filma „Ljudje ob Krki", filma, ki se ponaša z vrsto prvih mest. Je prvi slovenski celovečerni dokumentarec, prvi celovečerni film o Dolenjski, za režiserja Hladnika je bil najtrši oreh doslej, Unikal studio iz Ljubljane je z njim naredil svoj najdaljši film, z okrog 200 milijoni starih dinarjev pa je film najcenejši slovenski celovečerec. Zares nerazumljivo je, da ne moremo k temu zapisati tudi,ria si ga je v Novem mestu ogledalo rekordno število obiskovalcev. Predstave v domu JLA so bile večinoma slabo obiskane, zaradi Premajhnega zanimanja pa celo odpovedane. Novomeško filmsko občinstvo je tudi sicer bolj piškavo, vendar bi film z domačo vsebino le moral pritegniti več obiskovalcev. Snemanje in montaža sta trajala dobro leto dni, vendar pa je od zamisli do uresničitve preteklo precej več časa. Zamisel, da bi posneli film o Dolenjski in njenih prebivalcih, se je porodila Toniju Vovku, ljubiteljskemu slikarju in literatu iz Novega mesta. Dolgo jo je „grel na srcu“ in šele potem, ko mu je prejšnji direktor Pionirja Ivan Kočevar tako rekoč določil za delovno nalogo da zamisel uresniči, je stekel organizacijski stroj - tu in tam po dolenjsko škripajoč in zatikajoč se. Pod predsedstvom Avgusta Avbaija so formirali širšo komisijo za film, ta pa še ožjo, v kateri so biK Bogo Komelj, Jože Škufca, Niko Golob, Ljubo Žagar, Joža Miklič, Miroslav Vute in še nekateri drugi, ki so se menjavali okoli tega čvrstejšega jedra. ,.Najprej smo imeli v načrtu 50-minutni film,“ je povedal Toni Vovko. ..Kasneje se je nabralo toliko gfadiva, daje nastal 90 minutni film. A še tako je precej dobrega materiala ostalo.*1 Z menjavami v komisiji se je menjal tudi koncept filma: nihal je med umetniškim in propagandnim. To nihanje se, žal, tudi v končni podobi filma še občuti. Pred snemanjem so pregledali celo goro gradiva. Glavno breme je padlo na ramena prejšnjega ravnatelja Študijske knjižnice, ki je scenarista Mirča Šušmela kar zasul z bogatim gradivom. Nato so stekli prvi metri filmskega traku. Mile de Gleria je kot direktor fotografije stopil za kamero, režijo pa je prevzel Boštjan Hladnik. Prvi kadri so stekli ob dokajšnji finančni praznini in negotovosti, saj se vrli Dolenjci še niso zedinili, kakšen film hočejo. Toda snemalna kamera je brnela, čarobno lepa jesen na Dolenjskem se je za vedno vrisala na filmski trak ... „V začetku smo imeli precej težav z denarjem. Spominjam se, da smo trgatev ujeli za rep,“ nerad pove Vovko o prvih dneh snemanja. Kot režiserjev po- močnik direktorja filma je imel čez glavo dela. Vendar zunanje težave niso bistveno vplivale na delo male filmske ekipe. Fantje v nji so bili stari delovni znanci, in kot je zatrdil Boštjan Hladnik, so se vseh 60 snemalnih dni dobro razumeli. Prevozili so 7000 kilometrov po Dolenjski, ne prilagajali dogodkom na terenu, spoznavah ljudi in kraje, o katerih so prej malo ali nič vedeli, skratka, opravljali zanimiv, a težak posel snemanja dokumentarnega filma. „Z ljudmi smo hitro našli pravi stik. Mislim, da so Dolenjci najbolj gostoljubni in duhoviti ljudje,“ meni Boštjan Hladnik. Čeprav izvira njegov rod iz Dolenjske - kdo ne pozna novomeškega organista in skladatelja Ignacija Hladnika? - pa je Boštjan pobliže spoznal ta del Slovenije šele med snemanjem. Morda je tudi zaradi svojega rodu zagrizel v kaj trdo in kislo jabolko dolenjskega celovečerca. Naloga ja bila težka. Iz obilice gradiva je bilo treba potegniti samo tisto, kar naj bi filmu dalo zaokroženo celoto. Kljub bogatim izkušnjam -Hladnik je posnel že 8 celovečernih filmov - pa je režiser oral ledino na polju slovenskega filmskega ustvarjanja. Filma takšnega žanra, kot so ..Ljudje ob Krki“, na Slovenskem še nihče ni posnel. Boštjan Hladnik: „Ni bilo lahko heterogeno snov zgostiti v harmonično celoto, vendar mislim, da mi je to uspelo. Od vseh filmov, kar sem jih delal, ta najtežjo nalogo. nikoli nisem iz gradiva, ki je bilo na razpolago, toliko potegnil. Po tem, kaj mi je uspelo narediti od želenega, bi film uvrstil med svoje uspešnejše stvaritve." Takšno je mnenja ustvarjalca filma, gledalci so seveda sodili po svoje. Enim je bil zelo všeč, drugim manj, enemu se je zdel razvlečen, drugemu ravno pravšen, otroci so na ves glas kričali od veselja, ko so zagledali rodno mesto in sovrstnike na platnu, starejši so se zmrdovali nad igrivo kamero, ki je po ulicah „pobirala“ dekleta, enim je bilo preveč cerkva, drugim tovarn. Okusi so pač različni. Skoraj enotno pa je mnenje, da je film preveč očitno razklan v poetični, pripovedni del in reklamno-propagandni. Režiser Hladnik takole pojasnjuje: „Film sem namenoma razklal, ne samo zato, ker je bila želja gospodarskih organizacij, da so v njem predstavljene na reklamen način. V drugem delu sem zamenjal govornike spremnega teksta; namesto dramskih umetnikov govore televizijski in radijski napovedovalci, da je vtis še močnejši. Z inserti pa sem reklamen učinek blažil, kolikor se je dalo.“ Kljub tej pomanjkljivosti, katere glavni krivec je verjetno le vsemogočni dinar, ima film vrsto odlik, predvsem pa je njegova vrednost v tem, daje ujel delček sodobnosti, ki pripada preteklosti in je prav na robu izginotja. Režiser je te podobe znal vstaviti v pripoved filma kot tisto, kar je čas premagal, kar mora izginiti, a bi bilo Škoda povsem pozabiti. M. MARKELJ muuga, pravi Filmska . . nu: Stare, Gleria in Hladnik. DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV IMPOLJCA Z ENOTO KRŠKO 68290 SEVNICA p.p. 69 Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo prosta dela in naloge ZA IMPOLJCO: 1. POMOČNIK RAČUNOVODJE 2. KUHAR - KUHARICA 3. MEDICINSKA SESTRA ZA ENOTO KRŠKO: 4. SERVIRKA 5. KUHINJSKA POMOČNICA (za določen čas) POGOJI: pod 1. končana ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; pod 2. in 4- končana gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj; pod 3. končana srednja medicinska šola; pod 5. končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj kot kuhinjska pomočnica. Stanovanj nil Kandidati naj vložijo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. 3U60BAIMKA. TEMELJNA BANKA LJUBLJANA n. sub. o. Komisija za delovna razmerja objavlja za ekspozituro Novo mesto dela in naloge: -SNAŽILKE Pofl°i: nedokončana osnovna šola, do 1 leta delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s 4-urnim delovnim časom. Prijave pošljite v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Delovna skupnost Jugobanke — temeljne banke Ljubljana, Titova 32, oddelek kadrovskih zadev. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po objavi. ran Mercator Komisija za delovna razmerja pri MERCATORJU - VELEPRESKRBI, n.sub.o., Ljubljana — TOZD STANDARD, K.sub.o., Novo mesto objavlja prosta dela in naloge 3 DELAVCEV - TEŽAKOV v skladišču na debelo v Novem mestu Pogoj za sprejem: nekvalificirani delavec Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene vloge pošljite v 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard, Novo mesto, Glavni trg 3. V J (Pletenina ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA »PLETENINA"-TOVARNA TRIKOTAŽNIH IZDELKOV, LJUBLJANA, Zaloška 14, objavlja prosta opravila in naloge v obratu SODRAŽICA: 1. MEHANIKA II Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: - KV finomehanik ali strojni ključavničar — dve leti prakse. Poskusno delo traja 3 mesece. ptcmimc« Prijave z dokazili sprejema splošni sektor »PLETENINE , tovarne trikotažnih izdelkov, Ljubljana, Zaloška 14, 15 dni po objavi. . . O izbiri kandidata boste obveščeni najkasneje 8 dni po zasedanju odbora za delovna razmerja. Rimski blišč lepotice športa Finale svetovnega prvenstva v odbojki za moške, ki je bilo od 30. septembra do 1. oktobra v Rimu, je šlo neopazno mimo naše športne javnosti. Televizija je namenila temu odbojkarskemu spektaklu nekajminutne nočne posnetke, dnevno časopisje pa je objavilo zgolj rezultate, in to zelo pomanjkljivo, pa še med tretjerazrednimi športnimi dogodki. Kakšno je bilo razočaranje 14 slovenskih treneijev, ko smo se 13 ur po končani finalni tekmi iz prenapolnjene športne dvorana ,,Palača športov*' iz Rima ob nepozabni „torcidi“, pripeljali v Ljubljano in onemeli nad športnim poročanjem o temu dogodku pri nas! Gre mar za športno novinarsko nevednost, za poklicno »nepoznavanje" odbojke ali načrtno preziranje tega športa? Ob tem, da je bilo dnevno časopisje polno stolpcev o nogometnem prvenstvu, da smo že več kot mesec vsak dan poročali o pripravah za svetovno košarkarsko prvenstvo na Filipinih in zvedeli vse o dvoboju za svetovnega šahovskega prvaka, so bile odbojkarske vesti več kot skromne. Kaže, da je za naše bralce važnejši prispevek o grobi igri in pretepanju v ameriški hokejsti ligi med „Canadian warriars“ in „Chicagom“, poznavanje poteka študentskega košarkarskega prvenstva v ZDA, napihnjeno seznanjanje bralcev o bodočih naslednikih košarkarjev Lucasa, Watsona in Chamber-leina ali kateri ameriški oziroma angleški konj je lani priboril gospodarju največ denaija. PC MNOŽIČNOSTI PRVI ŠPORT Odbojka je po podatkih olimpijskega komiteja šport z največ registriranimi igralci na svetu. Teh je že blizu 90 milijonov, na sprejem v mednarodno odbojkarsko zvezo pa čaka še 20 držav! To je dovolj zgovoren dokaz, da je pri nas športna javnost, zlasti pa novinarstvo, do tega športa izrazito pristransko in da ga načrtno postavlja med manj zahtevne, manj priljubljene in manj privlačne športe. Jugoslovani do sedaj razen 3. mesta na beograjskem evropskem prvenstvu še nismo dosegli vidnejših uspehov, prav gotovo pa bi jih, če bi imeli odbojkarji večjo družbeno podporo in mesto v športu, ki odbojki pripada. Za Američane in Kanadčane je bila odbojka v Montrealu odkritje in pravi „boom“ je zajel vrste držav na Zahodu (ZDA, Italija, Francija, Kanada). Taka odbojka ni več domena vzhodnoevropskih držav in Japonske; vrh svetovne odbojke se vse bolj širi. Jugoslovani nismo nastopili na letošnjem svetovnem prvenstvu. Zakaj ne, še ni povsem jasno. Vemo samo, da smo se prijavili za svetovni pokal in da nismo odpotovali na pokalno tekmovanje na Japonsko, ker je zveza telesnokultumih organizacij Jugoslavije dala denar le za pot do Japonske, za nazaj pa ne? ! Našo neudeležbo so nekatere naše konkurentke v Evropi hitro izrabile in pri glasovanju na izvršilnem odboru svetovne odbojkarske zveze podprle predlog predsednika (Francoza), da se nam izreče enoletni suspenz. Naši reprezentanti 1 ožjim vodstvom pri tem niso bili niti najmanj krivi. Drugi zanimiv podatek o odbojki je, daje finančni proračun državnih moških in ženskih selekcij Jugoslavije precej manjši od proračuna košarkarskega kluba Olimpije! Najboljše svetovne reprezentance imajo lahko po 1400 - 1600 ur skupnih priprav, mi pa jih dosegamo s 500 - 600 urami. Za daljše in večje priprave denaija ni. Žepnina našega reprezentanta je bila lani 30 din na dan! Toliko pa dobi vsak povprečno Vtisi z nedavnega svetovnega prvenstva v odbojki v Rimu in primerjava z (načrtno? ) zapostavljenim položajem te športne panoge pri nas, in to prav v času, ko dosega v svetu izreden razmah in popularnost situiran slovenski dijak ali študent. Uvod je bil nekoliko daljši, kot bi bilo primemo, predvsem zato, da nekoliko več zvemo o razmerah pri nas in v svetu, o popularnosti in razšiijenosti odbojke in drugih športov. Kljub temu da jugoslovanske reprezentance v Rimu ni bilo, smo napeto gledali vseh dvanajst finalnih bojev 12 najboljših ekip na svetu. Naših v vrhu ne bi bilo, lahko pa bi se borili za S. -10. mesto. Odbojka je naredila v zadnjih nekaj letih ogromen napredek. Svetovni prvaki iz leta 1970, ekipa DDR, so bili komaj 9.! Igre sedanjih svetovnih prvakov SSSR in njihove iz leta 1970 enostavno ni možno prirnerjati. Olimpijski prvaki Poljaki so bili šele 8.! Res, da je manjkal najboljši igralec montrealske olim-piade Woitowiscz, katerega so poimenovali ,,odbojkarski Pele“,‘ vendar je očiten velik napredek drugih reprezentanc. Napredovale so zlasti Kuba, Italija, Brazilija, SSSR, Koreja in Kitajska, relativno pa nazadovale zlasti Poljska, DDR, Japonska in Bolgarija. V teh reprezentancah je prišlo do stagnacije ali pa do manjšega napredka kot pri vrhu. Bolgari so posvetili odbojki veliko pozornosti: v zadnjih 3 letih so zgradili okoli 20 športnih dvoran namensko samo za odbojko; reprezentantje so se lani pripravljali čez 1600 ur. Pa vendar - le 10. mesto. preko glave, bočno v padcu itd. Zaradi močnih udarcev mora kot korektor lovljenih žog opravljati poleg blokeija najbolj težaško delo. Vsaka ekipa je imela enega izrazitega „play makeija", ki ga je le redko menjavala: SSSR — Zajčeva, Italija - deli Ollia, Koreja - malega Chima, Japonska - Nekodo, DDR - Webstahla, Poljska -Gawlowskega, Brazilija — Morena itd. S tem je bil napad v položaju, ko je podajač spredaj, osiromašen na kombinacijah, je bil pa zato točno izveden. Sistem napada odlikujejo številne kombinacije, čeprav prevladujejo udarci iz con 4 in 2 ter penal. Obrambni sistem je posamično blokiranje s postavitvijo zadnjih igralcev, na obe bočni in zadnjo vzdolžno linijo. Potisnjene ioge, prebit blok ali slabo postavljen blok rešujejo potem zadnji igralci z odlično obvladanim sprejemom žog in akrobatskimi pad- Vse borbe so potekale izredno fair. Na 12 tekmah smo videli le 3 rumene kartone in niti ene izključitve. Ugovarjanja sodniškim odločitvam ni bilo. Le publika je z občasnimi žvižgi pokazala svoje negodovanje, obenem pa dokaj dobro poznavanje odbojkarskih pravil. Tudi ob najbolj bučnem navijanju za „Azzure“ so dali priznanje njihovim nasprotnikom Kubancem in Rusom. Fanatično občinstvo je bilo hrupno, da nismo slišali sodniške piščalke. Skupina bob- ODBOJKA, ŠPORT MNOŽIC — ,,Kar se tiče Jugoslavije, moramo povedati najprej to, da smo na generalki, to je na univerziadi zasedli sedmo mesto, prepričan sem, da bi tokrat lahko dosegli kaj več in mogoče celo peto mesto. Ne smemo namreč pozabiti, da smo Italijo v Sofiji premagali 3:1, v Bratislavi Poljsko 3:0. Kitajce pa so v desetih uradnih tekmah kar sedemkrat premagali. Za nastop naše vrste na prihodnjem svetovnem prvenstvu, ki bo v Argentini leta 1984, pa je še vse v zraku. Naša federacija bo namreč morala v kratkem rešiti vrsto perečih vprašanj in upam, da se taka afera, kot je bila pred kratkim zaradi odpovedi na svetovnem pokalu na Japonskem, ne bo več ponovila." (Iz izjave Viktoija Krevslja, treneija jugoslovanske odbojkarske reprezentance, ki jo je objavil Primorski dnevnik). Na diki: posnetek iz novomeške športne dvorane, ki je minulo leto gostila najboljše jugoslovanske igralce odbojke. NAPREDEK JE NAREDIL ODBOJKO PRIVLAČNO Odbojka je dosti bolj privlačna kot nekdaj. Najboljše ekipe odlikuje brezhiben sprejem servisa, raznovrstnost kombinacij v napadu, atletski, skoki z močnimi udarci, akrobatsko obvladanje polja, kjer tudi padci v , .ribo" po 5 m niso redkost, predvsem pa do podrobnosti izdelani sistem izrabe najboljših elementov posameznika, kjer se morajo igralci podrediti samo enemu cilju ekipe: čim hitreje potolči nasprotnika. To pa ni lahko, saj se večina tekem konča po 5 setih in 2 - 2,5 urah igranja. Ni veliko teka, je pa ogromno skokov, ki zahtevajo veliko hitrosti, vzdržljivosti, moč udarca in hitrostno vzdržljivost. Vse reprezentance razen Mehike so igrale sistem 5/1, le občasno pa sistem 4/2 (ČSSR, Koreja), če je bil blok prešibak in so dobile serijo točk. Osnova tega sistema je odličen podajajoč - pley maker, ki podaja za vse, iz vseh možnih položajev, s prsti, „bagcrjem“, naijev in pevcev je dajala ton in ritem celotni 20.000-giavi množici. Palača športov - prekrasen objekt z gornjim razponom 160 m - je bila prava modema izvedba starinskega Koloseja, le da so bili gladiatoiji odbojkarji. Večina reprezentanc servira japonski lebdeči servis, azijske države, Rusi, Bolgari in nekateri pa bočnega - lebdečega. Bilo je le nekaj primerov visokega servisa in le en japonski igralec je udaijal močne servise z rotacijo preko glave. Večina ekip servira v zadnjo linijo iz srednje razdalje ali iz same črte, vendar zelo precizno. Več setov ni bilo niti ene napake na servisu. Toda ker se je sprejem servisa izredno popravil, so bile točke dosežene s servisom redke. AKROBATSKE PRVINE Sprejem servisa je pogoj za dobro organiziran napad. Izredno točno sprejete žoge na glavo play makeija so bile nizke (Koreja), večinoma srednje in občasno visoke (Rusi), da jih je podajač dvigal iz skoka. Slabši sprejem so imeli le Kitajci. Obramba polja je izredno napredovala, kar je pogojevano z dobrim obvladovanjem žoge, amortiziranjem najmočnejših udarcev in akrobatskimi padci. Zlasti dobro obrambo polja so imeli Italijani, Kitajci, Japonci, Korejci in Rusi, slabšo pa Poljaki in Kubanci Sprejem žoge je čisto pri tleh. Zaradi hitre igre in raznovrstnih udarcev je blok v osnovju posamičen. Pri tolčenju iz con 4 in občasno iz 2 je blok dvojen. Le pri tolčenju visokih maksov smo videli tudi trojni blok, zlasti Kubancev. Videli smo po 3 kubanske blokerje s skokom skoraj do pasu iznad mreže, visoke 243 cm! Prebiti tak blok je nemogoče. Daleč najhitrejši in najboljši blokeiji so bili Rusi, dokaj dober blok pa imata tudi Mehika in Kitajska. Slabše so blokirali Bolgari in Poljaki. Blok je izrazito ofenziven, tako da se žog? po bloku odbije strmo navzdol ali v aut. Sistemi napada in izraba tol-kačev je različna. Vse ekipe ozko pokrivajo tolkača z vsaj 3 -igralci, kateri naj bi pobirali od bloka odbite žoge. S kombinacijami so daleč prednjačili Korejci pred Rusi, Japonci in Brazilci. Glavno tM-kaško mesto iz cone 4 (max) je daleč najbolj izkoriščeno ( do 50 % udarcev), manj iz cone 2 (midi) in cone 3 (penal). Obenem se izvajajo ostale kombinacije, večkrat le kot slepilne, da se pritegne obramba in razbremeni tolkaču blok. Seveda efekt tolčenja ni1 bil enak udeležbi posameznega načina tolčenja. V splošno pa so kombinacije prinašale več uspeha: Brazilci penal, Korejci trojni penal, Italijani dvojni penal zadnji v coni 2, Rusi alme, CSSR dvojni’ penal brez križanja v coni 3, Japonci dvojni penal. Igralci Mehike, DDR, Bolgarije so najbolje tolkli v coni 4 (max.). Korejci so bili zaradi nižje rasti razred zase glede hitrosti in izvedbe kombinacij. Celo najbolj robati in visoki Kubanci so se morali pošteno potruditi, da sojih premagali. FANTASTIČNI KUBANCI Fizična pripravljenost Kubancev in njihovi skoki so fantastični. To kar delajo, je neverjetno. Močan odriv 2 - 2,5 m od mreže, visok skok in strahovit udarec. In po dobrem udarcu prešeren nasmeh in skupno veselje vse ekipe. Imajo najvišje skoke in najmočnejše udarce. Manjkajo jim kombinacije. Ko bodo tudi to osvojili, bo Herrera s svojimi varovanci strah in trepet vseh ekip. Le najboljši Rusi so se lahko kosali z njimi. Prvi tolkač Kube Martinez je bil ljubljenec publike. Od vseh Kubancev ima najmočnejši odriv. Po nekaterih podatkih ima odriv 135 cm, po testiranju Rusov pa celo skoraj 150 cm. Za primeijavo ima košarkar Čosič cca 70 cm, Dalipa-gič pa okoli 100 cm odriva. Vsaj 4 Kubanci imajo odrive preko 110 cm. Prav gotovo bodo glavni konkurent Rusom na olimpiadi v Moskvi. Na koncu ne bi dajal ocen za posamezne ekipe, saj so že delno obravnavane v posameznih elementih. Italijani so bili veliko presenečenje prvenstva. Zaradi odlične igre v polju, borbenosti in fanatične publike je njihov uspeh zaslužen. Najmanj je bilo napisanega o Rusih, o ekipi kompleksnih igralcev z močnimi tolkači: Cemišev, Savin, Dogjah-kov so bili ob playmakeiju Zaj-cevu stroj, ki je zmlel vse ostale, aimpiada v Moskvi bo prinesla nov napredek, nove kombinacije in nove prijeme. Kot kaže, pa bodo krpjili vrh le Rusi, Kubanci in Brazilci. Tudi mi bi ga lahko glede na naše psihofizične lastnosti in znani smisel za igre z žogo, vendar nimamo za to ustvarjenih pogojev. Naši konkurenti bodo tega prav gotovo veseli. Inž. PETER STOR Točka, vredna zmage Enajsterica Dolenjske v 6. kolu SNL igrala neodločeno s trenutno vodečo Obalo — Še vedno deveti Zadnjo nedeljo so nogometaši Dolenjske poskrbeli za presenečenje. Pred okoli 350 gledalci so se doma pomerili z vodečo Obalo in po izenačeni tekmi igrali neodločeno Rezultat: 1:1 (1:1). Novomeška enajsterica je goste rese netila s hitro in domiselno igro. 6. kolu 1. slovenske nogometne V lige - zahod so sicer vodili gostje, in sicer že v četrti minuti. Hitro vodstvo domačih igralcev ni zmedlo. Tokrat so se izkazali s kolektivno igro, ki se je hitro obrestovala. Po lepo začetem napadu je akcijo v petnajsti minuti z izenačujočim zadetkom kronal Bradač. V drugem polčasu so imeli gostje rahlo terensko premoč, vendar je niso znali izkoristiti. Dolenjska je namreč minulo nedeljo zelo dobro igrala v obrambi, priznati pa je treba, da je bila tokrat športna sreča naklonjena domačim. Po 6. kolu so Dolenjci z dvema neodločenima rezultatoma na devetem mestu. Dolenjska: Jerman, Žnidaršič, košarka SREČANJE GENERACIJ Ob 30-le Ulici novomeškega košarkarskega kluba bo vodstvo med drugim pripravilo tudi srečanje košarkarskih generacij. Nekdanji in sedanji igralci se bodo zbrali v prostorih novomeške športne dvorane, in sicer v soboto, 28. oktobra, ob 15.30. Vodstvo kluba prosi sedanje in nekdanje člane kluba, ki že vedo za srečanje, naj o njem obvestijo svoje soigralce oziroma nekdanje igralce. NA KROSU 1500 NASTOPAJOČIH V nedeljo bo na Policah v Ajdovščini veliki finale republiške akcije jesenskih krosov. Tradicionalni kros je tudi letos pripravila atletska zveza Slovenije s pomočjo TKS Ajdovščina. Organizatoiji pričakujejo, da se bo zaključne prireditve udeležilo več kot 1500 tekačev in tekačic iz vse republike. Najboljše posameznike in občinske reprezentance čakajo lepe nagrade in seveda pokali „DeIa“. Polovičen uspeh Pavlin, Vertuš, Mrak (Janežič), Bogovac, Lešnik, Derganc, Perhaj, Gralič (Matelič) in Bradač. JESENSKI KROSI BIZELJSKO - V okviru priprav na veliki finale jesenskih krosov, ki bo v Ajdovščini, so jesenski kros organizirali tudi na Bizeljskem. Pripravili so ga med Savo in Krko. Nastopili so tekmovalci iz vseh starostnih kategorij, ki so se potegovali za značko ,Kros 78‘. Najboljši bodo tekli na republiškem finalu. (R. K.) NOVO MESTO - Na tradicionalnem jesenskem občinskem krosu je nastopilo 480 tekmovalcev in tekmovalk. Najboljši posamezniki -ml. pionirke: Hren; mL pionirji: Zaman; st. pionirke: Mrak; st. pionirji: Ajdič; mL mladinke: Blatnik; ml. mladinci: Frelih; st. mladinke: Vide; st. mladinci: Kapš; člani: P. Bučar. Med ekipami so zmagale OS Dolenjske Toplice, OS Grm, OS Smarjeta, Gimnazija Novo mesto, in EASC. (N. N.) SEMIČ - Občinskega tekmovanja v krosu so se udeležili predstavniki iz domala vseh osnovnih šol črnoma|jskc občine. Največ uspeha so imeli atleti iz OŠ Črnomelj, pri dekletih pa Semičanke. (N. K.) TRIMO IN MERCATOR Na sindikalnem kegljaškem tekmovanju trebanjske občine je v moški konkurenci zmagala vrsta Trima, pri ženskah pa igralke Mercatorja. Pri moških je bil najboljši Logar (KPD Dob); podrtje 96 kegljev. Za njim so se uvrstili Maraž (Trimo) 94, Sadar (Žel. postaja) 94 itd. Vrstni red pri ženskah: Stancar (Sob) 57, Bartolj (IMV Mirna) 57, Abino (Mercator) 54 itd. Ekipno-moški: Trimo 446 podrtih kegljev, 2. Iskra 411, 3. Žel. postaja 404, 4. Donit 385, 5. KPD Dob 379 itd. Zenske: 1. Mercator 178, 2. Sob Trebnje 162, 3. KPD Dob 158, 4. Dana 150, 5. Donit 150 itd. N.GOLEŠ SEVNICA: BLAS ZMAGAL en- Začela so se tekmovanja v mm namiznoteniških ligah Blas. Hitropoteznega šahovskega prvi stva za september se je udeležilo članov SlC Milan Majcen. Z dobro je ponovno zmagal Rudi Blas. 'bral je 10 točk. Za njim so se uvrstili Kranjec (Brežice) 8,5, Der-stvenšek 8, Furlan 6,5 itd. V skup-še napraj vodi Rudi igro Zbn Minulo nedeljo so se začela tudi tekmovanja v republiških namiznoteni&ih ligah. Letos nastopajo v njih tri moštva z Dolenjskega. V enotni desetčlanski ženski ligi igra mlada ekipa iz Novega mesta, v republiški 1. B ligi pa igrata vrsti iz Kočevja in „Dolenjska“ (Novo mesto). V 1. kolu novinke v ligi niso imele možnosti za zmago. Brigita in Janja Glavan ter Jegličeva so bile za izkušene igralke Zasavja preslab nasprotnik, v bojih s favoritinjami prvenstva pa so dokazale, da gotovo ne bodo med naj slabšimi vrstami Prvo zahtevno ekipno prvenstveno srečanje so obetavne Dolenjke izgubile gladko 6:0. Medtem ko so novomeSci igralci namiznega tenisa v 1. kolu počivali, so Kočevci igrali doma s sestavljeno ekipo Kamnika in Domžal. Dolenjci so se na prvenstvene boje dobro pripravili, to pa so občutili tudi gostje, saj so izgubili 5:0. Posamični rezultati: Kočevje -Kamnik - Domžale 5:0 (Lapajne -Cerar 2:0, S. Pogorelec - Ručigaj 2:1, B. Pogorelec - Hribar 2:0, S. Pogorelec - Cerar 2:0, Lapajne -Hribar 2:0). KOČEVJE - V počastitev občinskega praznika in 35-letnice zbora odposlancev so športni delavci Doma Dušana Remiha pripravili tekmovanje med dijaškimi domovi, in sicer v matem nogometu. Rezultati: Kočevje - Brežice 6:2, Kočevje -Krško 5:1, Brežice - Krško 7:3. Pred srečanjem, je dom pripravil turnir v malent^fogometu, ki se ga je udeležilo 7 ekip, najboljši pa so bui nogometaši Doma Dušana Remiha. (D. L.) mi tekmicami pristala na mestu. m PRVA ZMAGA - Novomeške igralke rokometa so zadnjo nedeljo igrale v Črnomlju, in sicer z Ino iz Siska. Po lepem rokometu so premagale dokaj nevarne tekmice in tako dosegle prvo zmago v letošnjem liga&em tekmovanju v II. zvezni rokometni ligi. Na sliki: prizor z nedeljske tekme, ki si jo je ogledalo okoli 100 Črnomaljcev. (Foto: Janez Pezelj) Črnomaljci bili osmi igralec Novomeške rokometašice odigrale 7. kolo v Beli krajini in dosegle prvo zmago — Inles že na petem mestu — Lepa zmaga Brežičanov in Sevničank Medtem ko čakajo ekipe v D. zveznih rokometnih ligah še štiri prvenstvena srečanja, bodo slovenski ligaši šli na igrišče le dvakrat. Minulo kolo je prineslo nekaj razveseljivih rezultatov: prvi prvenstveni točki so po dobri igri osvojile Novomeščanke, zmagal je tudi Inles, v štirih republiških ligah pa so bili doseženi pričakovani rezultati. Preseneča le hud poraz Novomeščanov, ki pa je opravičljiv. KRKA - IN A 11:8(6:2) Novomeška „Krka“, ki je bila v minulih šestih kolih že štirikrat pred zmago, je končno .premagala* samo sebe in osvojila pomembni točki. Tudi v Črnomlju, kjer so Novomeščanke odigrale tekmo z Ino, je „Krka“ dobro začela in ob polčasu vodila 6:2, V drugem delu pa se je ponovila stara slika. Zdelo se je, da se domačinke bojijo zmagati. Gostje so že izenačile na 7:7, vendar jim zaradi dobre igre Kostanjškove, KEGLJANJE: DRŽAVNO PRVENSTVO V NOVEM MESTU Kegljaška zveza Jugoslavije je še enkrat dokazala, da ceni delo in uspehe novomeških kegljaških delavcev. Dolenjski metropoli je namreč zaupala odgovorno organizacijo keg(jaškega prvenstva posameznikov, ki bo 28. in 29. oktobra. Novomeščani bodo lahko ponovno videli naše najboljše tekmovalce: Strežaja, Dragaša, Belicijana, Beljata, Kalanja in druge. N.GOLES SAH: USPEH MAJERLETOVE V Virovitici je bil minuli teden spominski šahovski turnir Boško Buha. Med dvajsetimi najboljšimi pionirkami države je zmagala mojstrska kandidatinja Markova iz Vojvodine. Zelo dobro je igrala tudi Belokranjka Majerletova, ki je s peti- 6. do 10. SAH:NOV PORAZ PONIKEV V 3. kolu 1. slovenske šahovske lige so igral ci DVZ Ponikve igrali do ma z Rudaijem. Novinci v ligi, ki so v prvih dveh kolih doživeli katastro- v prv falna V. K. poraza, so v minulem kolu igrali precej bolje, navzlic temu pa so srečanje izgubili in so še vedno na dnu prvenstvene tabele. Rezultat: DVZ Ponikve - Rudar 4:6. DOLENJSKE TOPLICE - Mladinci osnovne organizacije ZSMS Zdravilišče so pripravili turnir v malem nogometu, in sicer za pokal 00 ZSMS Zdravilišče. Na turniiju so igrale mladinske ekipe iz Meniške vasi, Ljubna, Tuhlja iz Hrvaškega Zagorja in vrsta organizatorjev. Prvo mesto so po lepih bojih osvojili . nogometaši Zdravilišča. (L. S.) ŠPORTNI KOMENTAR Novogoriške smernice Pred tednom dni se je v. našem najmlajšem mestu končal X. jubilejni kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Razumljivo je, da so mladinski delegati v treh kongresnih dneh veliko besed posvetili tudi težavam slovenske telesne kulture, zakaj mladi predstavljajo njen večji aktivni del in jim ni vseeno, kako bo s telesno kulturo v prihodnosti. Kaj hitro so ugotovili, da v poročilu o delu med IX. in X. kongresom ZSMS o telesni kulturi ni veliko zapisanega, zato so bile diskusije toliko bolj revolucionarne, obetale so marsikaj novega. Po drugi strani pa se delegati niso pozabili posipati s pepelom, ko so priznali, da so se osnovne organizacije ZSM na področju telesne kulture preveč usmerile na organizacijsko dejavnost in se premalo vključevale v oblikovanje dokumentov. To so želeli popraviti v Novi Gorici in vsaj to, kar je zapisano v dokumentih, je precej obetavna Poleg kopice spodbudnih novogoriških smernic so med drugim omenili, da bodo poslej učinkoviteje odpravljali ovire v zagotavljanju možnosti množičnega in kakovostnega razvoja šolskega športa, kajti prav vsi bodoči športniki in športni asi se skrivajo v tako imenovani bazi, ki je bila do sedaj sramotno zapostavljena. Smernice so tu, dobre so in čakajo, da jih začnemo uresničevati Pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da so mladi res polni revolucionarnih idej in želja, da pa se nemalokrat akcija ustavi tisti hip, ko o dokumentih prenehamo govoriti. Če se tokrat ne bo, in porok zato je jubilejni kongres, se telesni kulturi na slovenskem oziroma šolskemu športu zares obeta lepa prihodnost. J. P. Grgičeve in Štrukljeve kaj več ni uspelo. Za zmago so zaslužne vse igralke in več kot 100 Črnomaljcev, ki so bili z glasnim navijanjem ekipi v veliko pomoč. J. P. INLES - VARTEKS 22:19 (14:11) V eni najlepših rokometnih predstav so Ribničani v dokaj izenačeni tekmi zasluženo premagali dobre Varaždince. Z novo zmago so na prvenstveni lestvici napredovali in so na petem mestu. Imajo 9 točk, ravno toliko kot drugouvrščeni Kvar-ner. ČRNOMELJ -IL. BISTRICA 27:24(16:14) Prvenstveno tekmo 7. kola slovenske rokometne lige si je ogledalo okoli 400 gledalcev. Pričakovali so dobro igro in lahko zmago domačih, vendar so bili tokrat navzlic novim točkam nad igro razočarani. OBALA - INLES 21:14(10:7) V derbiju dna so bili domači rokometaši precej boljši. Ribničani so igrali preveč neodločno, v obrambo so se vračali prepočasi, povrhu vsega pa niso znali zaustaviti najboljših strelcev Grzentiča in Že-gerja. RUDAR - KRKA 43:28(22:12) V Trbovlje so Novomeščani odpotovali s pomlajeno ekipo, zakaj nekaj igralcev iz najboljše članske postave je zbolelo, nekaj pa jih je zadržalo doma neodložljivo delo. Navzlic porazu so Dolenjci dokazali, da imajo obetavno mladinsko ekipo. SEVNICA - CELJE 18:16(10:12) Okoli 250 gledalcev je videlo dva različna polčasa. V prvem so bili boljši gostje, ki jih je vodil odlični strelec Selčan, v drugem pa domačini, predvsem zaradi boljsie obrambe. Z novimi točkami so Sevničani trenutno na petem mestu. BREŽICE - MINERVA 22:20(12:10) Izredno zanimivo srečanje med ta čas najboljšima ekipama v ligi si je ogledalo okoli 300 gledalcev. Videli so tipično prvenstveno tekmo, v kateri so bili domači boljši v prvem in dnigem polčasu. Tokrat v vrsti Brežičanov ni bilo slabega moža. BREŽICE - VELENJE 5:16(2:10) Trenutno najboljša vrsta v slovenski ženski ligi z nerazpoloženimi domačinkami ni imela veliko težav. Brežičanke so še naprej na predzadnjem mestu. LISCA - PTUJ 21:6(5:4) Pravzaprav so domače rokometašice v minulem kolu razočarale. Vsaj v prvem polčasu, ko so proti slabim gostjam igrale prepočasi m nezainteresirano. Po polčasu pa so bile Lisčanke kot prerojene; dosegle so kar 16 zadetkov, gostje pa le dva. OBALA - DOLENJSKA 17:14(7:7) Izolčanke se morajo za zmago zahvaliti tudi sodniškemu paru, ki je proti koncu izenačene tekme spregledal nekaj njihovih napak, ki so se hitro spremenile v dva zadetka prednosti. Dolenjska je v gosteh dobro igrala. STOPICE -MLINOTEST 12:24(5:13) V 7. kolu so novinke v ligi slabo igrale. Čeravno so se pomerile z močno Mlinotestovo vrsto, bi lahko bile bolj borbene. Stopičanke so po novem porazu še vedno pri dnu lestvice. ETA-KOČEVJE 18:20(9:9) Kočevke so poskrbele za novo zmago. Z zelo dobro igro v drugem polčasu so v gosteh odpravile solidno vrsto Ete, ki je v tem srečanju računala vsaj na neodločen rezultat. Kočevke so z 12 točkami na drugem mestu. VIŠNJA GORA: NOVA ŠPORTNA DVORANA Ob 500-letnici mesta Višnja gora, občinskem prazniku in 30-letnici Dekliškega vzgajališča bodo 20. oktobra ob 15.30 uri v Višnji gori predali namenu novo športno dvorano, ki je za kraj in okolico velika pridobitev. Koncc tedna bo Dolenjska ponovno v znamenju zanimivih rokometnih tekem. Novomeščanke igrajo v soboto zvečer v Črnomlju proti Sbviji, ki ji podobno kot Novomeščankam do sedaj ni šlo najbolje. Ker obe vrsti računata na zmago, bo srečanje zanimivo, več možnosti ra točke pa imajo Dolenjce, ki jih bodo povrhu vsega spodbujali Belokranjci Ribniški rokometaši gredo k Jadranu in čaka jih izredno težko srečanje. Bržkone bi bili zadovoljni z neodločenim izidom. Vroče bo tudi v slovenskih ligah. Sevničani gredo na Ravne k Fužinarju: navijači upajo, da se bodo vrnili s četrto feMko zmago. Brežičani bodo im/Bu nekoliko težje delo v Mariboru, vendar bi morali domov prinesti obe točki. Druga vrsta Inlesa gre k ljubljanskim Prulam in poraz, ki jo čaka, bo poskušala omiliti. Krka igra doma z močno vrsto Lipe. če bo kompletna, bi morala nadoknaditi hud spodrsljaj v Trbovljah. Najbolj prijetno presenečenje letošnjega prvenstva. Črnomaljci bodo igrali v Kamniku. Novinci v ligi upravičeno računajo na zmago. Lisca bo najbrž v 8. kohi morala priznati premoč Radgon-čank, Brežičanke pa bodo poskušale v Mariboru praeti cim manj zadetkov. V Kočevju bo Kaj, kje, kdo? dolenjski derbi,' po katerem lahko domače igralke pridejo na pravo mesto, Stopičanke pa bodo poskušale svojo srečo v Preddvoru. V II. zvezni odb ojkarski ligi ,,Krka gostuje. Pombjena vrsta v boju z izkušenimi metalčanka-mi nima možnosti za presenečenje. Trebanjci potujejo k Jami, Novo mesto bi moralo dobiti točke doma s Plamenom, Žužemberk pa igra s Kamnikom. Kočevke bodo igrale z Mežico in niso povsem brez možnosti, čeravno gostujejo. Nogometaši dolenjske, edini ‘ki ligi brez zmage v slovenski ligi, igrajo z Vozili in tudi v 7. kolu ne bodo okusili slasti zmage. In kako bo v namiznoteniških ligah? Novomeška dekleta bodo doma igrale z ekipo Sobote, v Kočevju bo dolenjski derbi med domačimi in Dolenjsko, Novomeščani pa bodo morali odigrati še tekmo v gosteh, in sicer s sestavljeno vrsto Kamnika m Domžal. Žužemberk dobil derbi Oživela so tudi odbojkarska Jesenicah, Kočevke doma igrišča — Krka izgubila na — Dobri Zužemberčani Konec prejšnjega tedna so oživela tuoi odbojkarska igrišča. V odbojkarskih ligah višjega ranga nastopa letos kar pet vrst z Dolenjskega: ženska vrsta novomeške Krke v D. zvezni Ugi, Novo mesto, Trebnje in Žužemberk v 1. SOL—zahod in Kočevke v enotni žen&i ligi. JESENICE - KRKA 3:1 (7,-14, 10, 6) V prvi tekmi novega prvenstva v II. zvezni ligi - zahod je pomlajena vrsta novomeške „Krke“ gostovala na Jesenicah. Dolenjke so dobro igrale predvsem v drugem setu, ki so ga tesno, a zasluženo dobile. V nadaljevanju so bolj izkušene doma- Krka: Rajer, Boh, Zevnik, Brajer, Galeša, Adamič, Suša in Vittinovič. KOČEVJE - BLED 1:3 (11,—11,—14,—4) Kočevke so v 1. kolu slovenske odbojkarske lige zamudile lepo priložnost, da že v prvi tekmi v zahtevnejšem tekmovanju dosežejo zmago. Proti Bledu so začele dobro, vodile v setih, nato pa so močno popustile. V tretjem setu so imele možnosti za rtV nPada^vrnju”p5vsem^ »di tekmo. Za uvod poraz na Jesenicah činke z boljšo igro na mreži ustavile napade Krkinih igialk in hitro zmagale. ŽUŽEMBERK -TREBNJE 3:0(13,10,9) V dolenjskem derbqu zahodne slovenske odbojkarsle lige so bili domači odbojkarji premočan nasprotnik za ekipo iz Trebnjega. Mlada žu-žemberška ekipa je s prvo zmago napovedala dobre igre. NOVA ZVEZA Pred kratkim so v Novem mestu ustanovili območno Rokometno zvezo Dolenjske, ki vključuje rokometne klube iz črnomaljske, novomeške, metliške in trebanjske občine. Za ta korak so se odločili, ker v različnih ligah nastopa kar 11 ekip z Dolenjskega. Predsednik območne zveze je postal Janez Štrukelj, sekretarka pa Marija Vencelj. Na ustanovnem sestanku so sprejeli nov delovni načrt in med drugim sklenili, da bodo poslej še večjo pozornost posvetili razvoju rokometa v šolah in organizacijah združenega dela. iiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V 1 BELI LEPOTICI - Dijak metliške osnovne šole Tonček = | Sturm se je s svojim fotoaparatom Zenit ES potikal ob bregu | | Kolpe, ko mu je pozornost pritegnila bela čaplja na drugi | s strani reke. Pripravil se je, da posname to lepo ptico. Prav I | tisti trenutek pa je naključje hotelo, da je k prvi ptici | | priletela še ena in se tako vključila v posnetek. Mladi = | fotograf se nad „posegom“ ptice ni pritoževal, saj je močno § | popestrila posnetek. Sturm je tako dobil fotografijo, ki bi ob I = močnejšem objektivu (poslano fotografijo smo precej obre- i | zali, da sta ptici prišli do izraza) in z malo več tehnične I | spretnosti lahko bila lep primerek naravoslovne fotografije i | saj kaže lepoto ptice v mirovanju in v gibanju. Barvni | = kontrast temnozelenega obrežja in belega peija ptice je v 1 i “arvah učinkovitejši, žal pa barvnega originala ne moremo 1 i pripraviti za tisk. m praJMkf} »Dajte nam strojev!” MNOGO TRUDA nas je stalo, preden nam je uspelo prepričati našega kmeta, da ne more več delati tako, kot so njegovi predniki, da mora s časom naprej. Mnogo stopinj je bilo narejenih, mnogo besed je bilo izgovorjenih, toda uspeh je že čutiti. Na občnem zboru kmetijske zadruge Šmarjeta je že bilo tako. Mnogo so govorili o novih semenih in o novih vrstah rastlin. Ugotovili so, da so nove vrste zahtevnejše. Motika, brana in plug ne zadoščajo več. Tudi hribovski kmetje bi radi pričeli na novo. Rekli so: Kaj res nihče ne misli na nas, da bi nam oskrbel stroje, ki bi lahko z njimi obdelovali po naših strminah, priključke, ki bi jih ti stroji vodili? NOVOMEŠKA PEKARIJA je letos povečala promet za 150 odstotkov. Mnogo je pomagala k temu avtocesta. Ceno kruha bodo dvignili le za 2 dinarja pri kilogramu, medtem ko ga bodo drugod v največ primerih podražili za 4 din. To je eden od redkih primerov pri nas, da nismo zgrabili največ, kar se da, ampak celo pol manj. BROŠURE SO spravile v našo državo iz Trsta. Matohova je potem skrbela, da so si potem tolažile žejne duše s hrano iz brošur. Kakšna je bila njihova potreba po duhovnem življenju, kaže vsebina brošur. Ta ni niti najmanj pobožna, pač pa polna blatenja našega državnega in političnega vodstva, klevetanja narodnoosvobodilnega boja in partizanov ter poveličevanje belogardizma in fašističnih idej. Res, več kot čudna duhovna hrana ljudi, ki jim je ljudska oblast marsikaj spregledala in oprostila. KMETIJSKA ZADRUGA Metlika je to jesen odkupila 50 vagonov sadja za industrijsko predelavo. Večji del je odkupila tepke. Zadruga odkupuje tudi namizno sadje, vendar je sadja dobre kakovosti na tem področju zelo malo. Večjih presežkov krompirja zaradi suše v metliški okolici letos ni. Pridelek je manjši kot lani. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. oktobra 1958 SVETU OKOLI TOGI ŠPANCI — Akademiki španske akademije za jezik so predlagšli, naj se jezik, ki ga govorijo v tej državi, imenuje španski. Res dober domislek! Medtem ko ves svet govori o španskem jeziku in ga tako imenujejo tudi južnoameriške države, kjer je uradni jezik, pa sami Španci pravijo, da govorijo kastiljščino. Vprašanje je, ali se bodo Španci strinjali s tem. Trdno so prepričani, da pravi Španec ne govori špansko, ampak kastilijsko. KUPČIJA - Podjetni Američan Gary Dahi je sklenil, da bo razprodal zemljo rdeče Kitajske. Na tržišče je poslal akrilne kocke, v katere je zalito prgišče prahu zajamčeno z ozemlja LR Kitajske. Kockice so naprodaj do 6 dolarjev. Reklamno geslo pa se glasi: Rdečim odnesimo vso zemljo izpred njihovega nosu!“ Menda je Dahi prah pobral s koreninic kitajskih rastlin, ki jih izvažajo v ZDA. Po njegovi podjetnosti sodeč, pa • gre najbrž kar za prah , jnade in USA“. KRADUIVI NEMCI - Državljani dežele gospodarskega čudeža nikakor niso tako pošteni, kot se radi kažejo. Po podatkih združenja nemških trgovcev je vse več tatov. V poldrugem desetletju se je število ujetih zmikavtov povečalo za petkrat. Lani so ujeli 260.000 tatov po trgovinah, letos pa že za nekaj tisoč več, čeprav leta še ni konec. Zaskrbljujoče je predvsem to, da je med tatovi zelo veliko mladih. Vsak tretji Nemec, star do 18 let, je občasni zmikavt v trgovini. TRDNA BLAGAJNA -Hočeš nočeš pa so pošteni ostali vlomilci, ki so pred tednom poskušali vlomiti v blagajno neke francoske veleblagovnice v Hyeresu. Čvrsta blagajna se ni vdala še tako strokovnim posegom. Vlomilci so iz razočaranja popili nekaj steklenic šampanjca, potem pa, očitno dobre volje od žlahtne kapljice, napisali vljudno opravičilo osebju veleblagovnice, ker so si drznili vlomiti. ZLATA PEVKA - Pevka Bette Midler bo za koncertno turnejo po Veliki Britaniji dobila plačilo v suhem zlatu. Angleški gentlemani menijo, naj ameriška dama kar obloži denarnico z zlatimi palicami, če ji je dober angleški ček pretežak. Ni bil volk, ni pes, ni lisica (R e d k o), prav redko lovsko srečo v Evropi je imel Andrej Aleš, župan na Rašici. Že od meseca aprila se je potikala po Rašiški hosti neka čudna zver, ktere nobeden ni poznal, a vsakdo se je je bal, še psi so se skrivali pred njo. Držala se je blizo vasi, menda v nadi, da se tukaj lože dobi kaj za lačni želodec. Ljudje, ki so jo večkrat opazili, so rekli: „To ni volk, ni pes, ni lisica. Kaj pa torej? 9. oktobra posrečilo se je županu Alešu, daje zver ustrelil in tako rešil vas velikega strahu. Hijena je ušla neki menažeriji, kije bila v Ljubljani, Tehtala je 56 funtov. (Koliko) let so vladali razni papeži? V prvem stoletju so vladali samo štirje papeži. V desetem stoletju je bilo največ papežev, namreč 23. V sedmem in devetem stoletju je vladalo 20 papežev, v ostalih stoletjih bilo je med 8 in 15. Po narodnosti je bilo 14 papežev Grkov, 2 Sirca, 2 Afrikanca, 2 Dalmatinca, 15 Francozov, 6 II v Nemcev, 5 Špancev, 2 Savojca, 1 Anglež, 1 Portugalec, 1 Holandec in 195 Lahov. (Nemški) cesar se je pa hudo razjezil nad papeževimi besedami, da gre Francozom pokroviteljstvo nad kristijani v sveti deželi. On pojde sedaj s svojo ženo v svete kraje, v Jeruzalem. Rad bi bil ob tej priliki Nemcem zagotovil pokroviteljstvo v sveti deželi. Pa so mu sv. oče načrte prekrižali, so že vedeli zakaj. Nemški protestantje pač niso za pokroviteljstvo nad vzhodnimi kristijani. Nemški cesar se je tako razjezil, da je koj domov odpoklical svojega zastopnika na papeževem dvoru. Nič škode. (Ogla s.) Prodajalnica in soba priprava za kacega urarja ali usnjarja ali sploh za tacega, ki rabi malo prostora, se odda v najem. Ista je na najlepšem prostoru na Glavnem trgu. Za trgovino z mešanim blagom se ne odda. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1898) Televizor-vodič Turistični posvet na cesti Turističnih vodičev ni vedno na voljo, prav tako pa ob vsaki uri dneva popotnik ne more zvedeti za primerno prenočišče, krajevno zanimivost, dobro restavracijo in še kaj. Kaj torej storiti? Neko podjetje iz Kalifornije je našlo zanimivo rešitev. Začelo je izdelovati elektronske vodiče. To so naprave, podobne igralnim skrinjam, le da imajo namesto gramofona televizijski ekran, namesto seznama plošč pa seznam uslug, krajevnih znamenitosti, hotelov, restavracij, turističnih točk itd. V napravo je vdelan tudi telefon. Popotnik vrže v avtomat kovanec, nato pritisne želeno tipko (denimo, da ga zanima, kakšni so hoteli v mestu, kjer se nahaja), in že se barvni televizor vključi. Polminutni do enominutni televizijski film na kratko prikaže hotele, opremljenost in njihov položaj, spremno besedilo pa potnika informira o cenah in drugem. Če se turist ob gledanju reklamne oddaje odloči za katerega od hotelov, ima možnost takoj rezervirati sobo. V ta namen služi telefon. Seveda je ponudba „tele-visitorja“, kot se napravi reče, lahko zelo pestra. V nekaterih mestih so vanje vstavili filme, ki prikazujejo muzejske zbirke, zgodovino kraja, športnike, politike in druge slavne domačine itd. Turistični avtomatski vodič V---------------------------------s Rešitev prejšnje križanke Hi .. .... •s ■sr »-• S . A J A A as K 0 L -C L e M v R a. A V e — F L 1 R T jjjj N i r 1 4 fS A 1 K 1 D 0 >P (r T fr R S O N — — ■■ — R A n 1 T (■ r A — a; 0 s a IT? s P 0 .1 i M A sr1* L 1 A s r 1 N e A T l Č A A) K A R. 0 > A 'M K o 1 R. A V L A K /J 1 R 1 S £ 1 R iz AJ A o = K C? r K l r A — Iz tovarn iz dneva v noč bruha dim - z njim pa ogljikov dvokis (Foto: M. Markelj) Zamašeni nebesni kanali Trrmrnrni prgišče misli Se deset let imamo časa, da zavremo onesnaževanje , ozračja z ogljikovim dvokisom — Velikanska topla greda (i pas°pisi pišejo o vsem: ------------_ K 'Btem, kar vedo, in o tiste Urbana in industrijska središča po vsem svetu izbruhajo vsak dan za več kot milijon ton ogljikovega dvokisa v zemeljsko ozračje. Od te ogromne količine se po naravnih poteh odstrani le slaba polovica, ves preostanek nevidnega plina pa ostaja v ozračju ter povzroča zaskrbljenost strokovnjakov, ki se ukvarjajo s proučevanjem zemeljske atmosfere. Prav od njih so prišla že pred 20 leti prva opozorila, da kopičenje ogljikovega dioksida lahko resno ogrozi bivanjske razmere na našem planetu. Danes so ta opozorila še ostrejša; strokovnjaki pravijo, da imamo samo deset let časa, da kaj ukrenemo — kasneje bo že prepozno. V normalnih razmerah je ogljikovega dvokisa v ozračju le za 0,3 odst. Večje količine tega plina povzroče tako imenovani učinek tople grede. Sončni žarki skozi plast ogljikovega dvokisa sicer lahko prodrejo, medtem ko toplotni žarki od segretih tal zaradi daljše valovne dolžine ne morejo. Plast ogljikovega dvokisa jih vsrkava, s tem pa se ozračje in posredno tudi Zemlja segrevata. Z industrijsko revolucijo, ki je bila zasnovana na strojih, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski pljn), se je porušil naravni red. Ce se bo količina ogljikovega dvokisa povečevala v enaki meri kot doslej, potem bomo v desetih letih dosegli štirikrat večjo koncentracijo tega plina v ozračju. Izračunali so, da bo do leta 2150 za osemkrat več ogljikovega dvokisa v atmosferi, kot ga je bilo pred industrijsko revolu- ^esar ne vedo. o tistem, M. GARAŠANIN Ljubezen ne vrti sveta, a za- ** n v 11 Hv Tl II dTVUlt 41 c.j°n Povprečna temperatura se radi nje ^ sp,ača z njim vrteti bo na vsem planetu dvignila zfl p- p 6 stopinj. To pa po mnenju K2?ov poraenl prnt^£“ * b- «* N. TOMMASEO Lačni bolniki »Hranilni jopiči" bodo rešili prenekatero življenje stan noelovT ladja ozvezdje velikan vome prašič nasa gora trojanski junak iiifaiiie zveza žitna trava izvedenec za Kitajski svet etui i.ime predpona zgodnje grozdje pismeno potrdilo fenski del 'nuslim.hSe IH. površina reka v sz i(leningrad) književnik gr boginje let.Casov našdrfa^ nik(moSa) sod blesk egon tomc na!e letališče dž/ela naprava za oprijemanji krompirjeva ostro rezilo norij.. smuti ferežiser (roger) [on l£I£_ novy ali. luka livar svinca beogr. nogometaš samsonova ljubica lantan hiter isL teliček vrsta tkanine Sodobna mcdicina je ugnala & enega velikega sovražni!^, o kat? rem pa je le malokdaj slišati * povezavi z boleznijo in zdravljenje!" v bolnišnici, ta sovražnik je lakota- Nesrečni, ki zbole za hudim vnel-jem dihalnih in požiralnih poti; vnetjem črevesja, rakom, hudim* opeklinami ali leže v nezavesti, so y hudi nevarnosti, da umro ne sam<> zaradi bolezni, ampak tudi zaradi podhranjenosti. Pri vseh tistih, kj zaradi bolezenskih napak ali zaradi česa drugega ne morejo prebavljati hrane po naravni poti, je treba zadovoljiti vsakdanje potrebe org*' nizma po hrani na drugačen način. Eden od njih, zaenkrat tudi najuspešnejši, je dajanje umetne hrane v veno. Do leta 1966 so v veno dajali le v vodi raztopljen sladkor in tako bolniku omogočili samo 500 do 600 kalorij na dan. Dr. Dudrick iz Tckss sa je prvi sladko vodo okrepil * aminokislinami, minerali in vitamini. Vendar je nastal problem, kako spraviti v krvni obtok, brez nevarnosti za poškodbe, zadostno količino umetne hrane. To je mogoče le, če je dotok hrane speljan v najdebelejšo veno, po kateri teče dovolj krvi- Prav to težavo so letos uspešno rešili s posebnimi , jopiči11. V „jopi' čih“ so plastične vrečke s hranili® tekočino. Majhen motorček počasi potiska tekočino po plastičnih ceS' kah v veno. Tako dobe bolniki potrebno količino hranljivih snovi direktno v kri, pri tem pa se lahko gibljejo in jim ni treba nepremično ležati. Jopič seveda namestijo kirurgi, saj je treba dovod hranljive tekočine speljati v veno cavo, žilo do-vodnico, po kateri gre kri iz glave v srce. Ko so kipi hodili in govorili Stari svet je poznal robote — Konstruktorji mehanskih čudes so odnesli skrivnost izdelovanja s seboj v grob, ostala pa je pripovedka in mit — Pojoči kamen Danes se nihče več ne čudi, če se mu pred nosom odprejo ^ vrata trgovine ali banke, ne da bi se jih kdor koli dotaknil. »,Tehnika,“ pravimo. Sodobnega človeka taka preprosta upora-~~ ba znanja ne navdaja s strahospoštovanjem. Vse drugače pa je na samodejno odpiranje vrat gledal človek izpred dveh tisočletij. Kadar so v enem od svetišč v Aleksandriji zakurili ogenj na daritvenem oltarju, so se vrata svetišča sama začela odpirati. Preprosti meščani, obiskovalci z vseh koncev sveta, pa tudi tisti, ki so preučevali pisanja filozofov in so veljali za učene, so se priklonili božanski moči. „Bogovi odpirajo vrata," so menili. Za matematika in fizika Herona Naše sedanje izkustvo vidi najbolj pa je bilo vse jasno. Vedel je, da svetiščnih vrat ne odpira nobena božanska moč, ampak domiseln mehanizem, katerega konstruktor je bil on sam. Daritveni ogenj je namreč segrel prostor pod oltarjem in topel zrak je začel spodri-_ vati vodo iz hranilnika v drugo po-| sodo. Ko se je napolnila z za-^ dostno količino, je potegnila na-^ vzdol verige, te pa so preko valjev j obrnile tečaje vrat. ^ Aleksandrijsko svetišče z avto-§ matskimi vrati ni bilo edino meha-| nično čudo starega sveta. j Veliko antičnih mitov prikrito ^ pripoveduje o mehanični spretno-§ sti nekdanjih mojstrov. Bogu § Hefajstu, sicer izkušenemu kova-® ču, se je posrečilo izdelati svečnike, ki so sami hodili na mesta, kjer i je bila potrebna luč. V frigijskem ! Herapofisu ni manjkalo kamnitih kipcev, ki so sami hodili po svetišču, v Delfih so kipci devic blago- Sasno prepevali v ušesa romarjev, gmalionov kipec ženske iz slono-i ve kosti je zaživel. V vseh teh sta-i rodavnih pripovedkah je govor o i gibanju predmetov iz mrtve snovi. logično razlago teh zgodb v avtomatih, robotih, kibernetičnih strojih. Raziskovalec Alexander Hum-bolt je nedolgo tega našel preprosto razlago za pojoče kipe, o katerih so dolgo menili, da so le plod antične domišljije. Ko je potoval po Južni Ameriki, je odkril nenavaden naravni pojav - kamenje, ki je ob prvih sončnih žarkih začelo izpuščati melodične glasove. Ni bilo težko ugotoviti, da so sončni žarki segreli zrak, ta pa je začel krožiti po tankih razpokah v kamenju. Vse skupaj je učinkovalo kot nekakšna piščalka. Ob Humboltovem odkritju se nam slavni Memnonov kip, o katerem stari zgodovinarji pišejo, da je ob sončnem vzhodu začel peti, ne bi smel zdeti tako nemogoča stvar. Zgodovinar Strabon je zapisal, da Memnonov kip ni spuščal glasov lire, kot so navajali starejši Jisci, med njimi tudi rimski pesnik uvenalis, ampak da je to čudo starega sveta ob prvih sončnih žarkih spuščal en sam glas. Strabon, zadnji, ki je pojoči kip videl in slišal, torej le ni lagal. MEDEJA POKVARILA ROBOT Posebno zagonetna oseba je starodavni konstruktor, katerega najbolje poznamo iz mita o prvih letalcih Dedalu in Ikarju. Dedal je bil verjetno velik strokovnjak za izdelavo robotov. Ustno izročilo, kot ga je slišal in zapisal Pausanias, pravi, da je Dedal izdeloval topove, vodne ure, bakrene ptice, ki so pele in letale, ter kipce, ki so tako živahno hodili okoli, da sojih morali ljudje večkrat loviti. Posebno slaven je bil Dedalov velikan Ta-los. Pripovedka o Argonavtih pripoveduje, da je Talos čuval otok Kreto. Vsak dan je obhodil njene obale, in če je opazil tuje ladje, je začel nanje metati velike skale. Argonavti so se lahko izkrcali na obalah Krete le zato, ker je Medeja poškodovala člene na Talosovi nogi. Pripovedka pravi, da je iz poškodovanega členka stekla ..tekočina, ki je velikanu dajala moč“. Je bila to nafta? Ni tako nemogoče! Grški filozof in prvi botanik Teofrast je zapisal, da so nekateri narodi na Vzhodu znali sežigati „kamenje“ in s paro poganjati svoje mašine. Mit o Argonavtih pripoveduje tudi, da je bil Talos ves rdeč, kadar je bil jezen. - Točneje, ko se je stroj do dobra segrel? BIBLIJSKI GRAMOFON Sodeč po številnih bajkah, pripovedkah in zapisih, so bile govoreče glave v času pred našim štetjem razširjene po vsem svetu. Celo v daljnih skandinavskih deželah blizu polariRga kroga so stara iz- ročila pripovedovala, da je oče vseh njihovih bogov Odin s popotovanja v staro Grčijo prinesel pozlačeno govorečo glavo, od katere so severni bogovi zvedeli za vso modrost Vzhoda. V bibliji, ki je za mnoge najobsežnejša zbirka bajk in zgodovinskih izročil, so zapisi o serafi-mih. Ta nenavadna bitja so imela pod jezikom „tanke zlate ploščice z magičnimi znamenji". Morda je tu ključ do uganke. V serafimih lahko vidimo mehanične tvorbe, zlate ploščice pa bi lahko bili zvočni zapisi. Ali je bilo res tako, seveda ne moremo trditi z gotovostjo. Se mani pa nam je znano, kako naj bi takšen svetopisemski „gramofon“ deloval. Prav nič špekulacije ni v podatku, da so stari Aleksandrije! imeli v svojem mestu prve avtomate na kovanec. V svetiščih je lahko vernik za novčič dobil izdaten obrok svete vode po svojem oblačilu. Svojevrstni avtomatski blagoslov je izumil Heron. k K Heronov vrteči stroj na paro je deloval 1700 let pred prvim parnim strojem Jamesa Watta. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii VAŠA ZGODBA) NI SE DALA PREMOTITI Pri nas doma smo vedno imeli kakšno družino na stanovanju. Še posebno dobro se spominjam Cenkove družine. Mož je bil pravi humorist, ki ga volja do smeha ni minila niti v najbolj trdih dnevih, njegova žena Jožica pa je bila utdi prej vesele, kot tihe narave. Imela sta dve deklici. No, Cenko nam je nekega dne pripravil pravo predstavo. Vsako jutro se je naša hiša izpraznila. Oba Cenkova, jaz in moji starejši bratje smo odšli v službo. Doma je ostala samo moja mati z najmlajšim iz družine, pa še ta je dopoldne hodil v šolo. Ker je bila mati upokojena babica, ji dopoldne ni bilo nikoli dolgčas; na obisk so prihajale starejše porodnice, mlade nosečnice in njene znanke, da so kakšno rekle, sem ter tja pa mater vprašale tudi za nasvet, kako odpraviti kakšne težavice, ki spremljajo nosečnost. Pred leti, ko je mati delala kot babica, je bilo na deželi precej drugače. Zenske so rodile doma, k nam pa so hodile le na preglede in po nasvete. Navade so se sicer spremenile, a k naši materi so na posvet še vedno rade zavile, čeprav ni bila več v redni babiški službi. Neko nedeljo, ko smo ostali „službarji“ še poležavali v postelji, saj je bil to edini dan, ko smo lahko urico dlje poležali, je naša mati kot običajno vstala že zgodaj zjutraj. In že navsezgodaj je dobila obisk. Nekdo je potrkal, in ko je mati odprla, je vstopila neka gospa. ,,Oprostite, gospa, saj ste vi babica? “je previdno vprašala. „Da, seveda sem, vendar sem že v penziji,“ je mati odvrnila in nato vprašala, če je kaj nujnega. Takrat je gospa začela jokati in obupano prositi za pomoč. Med hlipanjem in solzami je povedala, da je tako nesrečna, da jo je doletela huda nesreča, da je zanosila s sosedom med tem, ko je bil mož na službenem potovanju. „Saj me bo ubil, ko se vrne s službenega potovanja. Samo vi, babica, me lahko rešite. Odpravite mi! Pomagajte mi, lepo vas prosim! Pomagajte, pomagajte ...“ je tarnala gosposka obiskovalka. Mati jo je pazljivo poslušala, in ko se je neznanka malo pomirila, ji je odločno dejala: „Veste, ravnali ste hudo nepremišljeno. Vendar iz te moke ne bo kruha. Šolala in učila sem se otroke spravljati na svet, ne pa jih spravljati s sveta.“ Obiskovalka je obsedela na stolu. Z rokavicami sije zakrivala tisti del obraza, ki bi se sicer še lahko prepoznal izpod goste tenčice. Jokala je in hlipala, da bi omehčala materino odločnost. Začelo me je zanimati, kdo je nesrečna ženska, in skrivoma sem pogledala v sobo, da bi videla, za katero žensko gre. Takoj se mi je zazdela čudna. Oblečena je bila v kratko krilo, čeprav je moda kratkih kril že davno odšla, prav tako pa so bUi staromodni njeni čevlji z zelo visoko peto. Še najbolj nenavaden se mi je zazdel njen trebušček. Nič materinskega ni bilo videti v njem. Medtem ko je naša mati neznanko pregovarjala, naj od- ! no. Čeprav je bila vse skupaj le Cenkova domislica, pa se je pokaralo, da se za šalo skriva tudi nekaj poučnega. Naša mati se je izkazala za pravo babico. Tudi še takšno tarnanje je ni odvrnilo od tega, da bi ne ostala zvesta osnovni babičini dolžnosti - pomagati roditi. In če je Cenko ni premotil, le kdo naj bi jo? SLAVICA MEDVED Veliki Gaber £ 112. Dogodki s« se vrstili *»agi0> da se Mingi sploh niso znašli. Komaj so * opomogli od tega presenečenja, se je predrev** ®»ednje stražar in zbegano nekaj zakričal. V «vi so se prikazale Škrlatno rdeče uniforme »n*** »ih vojakov. Zemlja se je stresala pod njihovi*** strumnim korakom. Taborišče je od treh strani o&faJala voda in Mingi so sprevideli, da se lahko re&U° edinole z obupnim napadom in prodorom skozi s°/»iiie vrste. Zgrabili so za orožje, Ostrostrelec in ™ *®vi prijatelji pa so si poiskali kritja za bližnji® revjem. 113. Kdo bi opisoval kruti boj, v katerega sta neustrašeno posegla tudi Ostrostrelec in Velika Kača. Bitka se je končala z bajonetnim napadom Angležev in s krvoprelitjem. kateremu so ušli le posamezni Mingi. Hitro je bilo vse pri kraju. Med mrtvimi, ki so ležali vsenaokrog, pa je bila tudi uboga Hetty. Krogla, ki jo je zadela naravnost v srce, je-končala njeno mlado in krotko življenje. Z iskreno žalostjo so jo vsi spremili na njeno zadnjo pot. Pokopali so jo v jezeru, na kraju, -kjer je počivala tudi njena mati. Saj je želela ostati pri njej. 114. Drugi so se razili vsak po svojih poteh. Judite je odšla z vojaki. Kasneje Je menda našla svoje sorodnike, ki so bili ugledni ljudje. Ostrostrelec oziroma Sokolje Oko, kakor so ga poslej sploino imenovali, in njegov prijatelj Veltka Kača sta se udeležila mejnih vojn, kjer sta se proslavila * mnogimi junaškimi dejanji. K jezeru, kjer se Je odigrala naša zgodba, sta se 'vrnila Sele nekoč če« dolga leta. Vse je bilo divje in capuičeno, kakor da tod nikoli niso gospodarili viharji človeških usod... In s tem je konec tgodbe o Ostrostrelcu. Odpri se je cvet življenja. (Foto: M. Markelj) POTA Ii\ STJt? '2* poročajo IZGINIL V NOC - Mirko Košak je v petek, 6. oktobra, v Šentjerneju pred stanovanjem parkiral avto. Ponoči se je pritihotapil zmikavt, ki ga je zamikal radijski sprejemnik s kasetofonom. Tat je porezal žice in priključke in z glasbeno skrinjico izginil v s ščipom razsvetljeno noč. OB SEDEM PANJEV - V noči na 13. oktober je bilo vlomljeno v čebelnjak Janeza Grčmana iz Vel. Dola. Storilec ali. storilci so vzeli s seboj 7 panjev s čebelami. Neve se, ali so v sramotno tatvino vmešani ljubitelji čebel, medu ali pa obojega. VNETO POPIVAL - Metliški miličniki so v nedeljo zvečer morali pridržati do iztreznitve 23-letnega Bora Georgijeva iz Kanižarice, ki je podnevi vneto popival, ko pa je zvečer prišel še v Badovinčevo gostilno, je začel razbijati steklenino in strahovati goste. Soočili ga bodo s sodnikom za prekrške. 0 štirih strelih v gostilni na Raki V soboto, 29. aprila, je zaradi krogel v trebuh na stopnicah mesarije umrl Jože Tratnik - Obtožnica zoper Zdravka Rozmana, Franca Rozmana in Vlada Kotarja — Pričakujejo, da bo krivdorek razglašen danes — Odločitev po vlomu v omaro z orožjem? jp F V torek, 17. oktobra, je senat peterice jiovomeškega okrožnega sodišča pod predsedstvom Janeza Kramanča po večurni razpravi do četrtka prekinil obravnavo zoper 21-letnega Zdravka Rozmana z Rake, 30-letnega Franca Rozmana z Rake in 29-letnega Vlada Kotarja iz Rakašta. Zdravko Rozman je obtožen umora, Franc Rozman pomoči pri umom, Vlado Kotar pa nasilniškega obnašanja. Zaradi njihovega ravnanja je 29. aprila letos izgubil življenje Jože Tratnik z Rake. Po obtožnici naj bi se dogodki in dejstva vrstili takole. RUDARJA ZASUL PREMOG V soboto se je v rudniku Senovo smrtno ponesrečil rudar Stanko Tovornik. V jamo na polje številka 6 je prišel s še osmimi tovariši v petek zvečer. Delali so pod izsipalnikom, ki pa se je nekaj po drugi uri zamašil. Stanko Tovornik je skušal napravo z zgornje strani od-mašiti, takrat pa se je nanj vsulo okoli 20 kubikov premoga, pomešanega z vodo. Kljub naporom so Tovornika odkopali ob osmih zjutraj. Bil je mrtev. KDO JE V BOLNIŠNICO PELJAL MLADENIČA? 4 V torek, 19. septembra ob> 17.30, je 18-letni Jože Cerovšek iz Smednika na kolesu z motorjem v križišču v Zameškem med srečanjem zadel v levi prednji del belega moskviča ljubljanske registracije. Voznik moskviča je fanta pobral in odnesel v avto. nato pa skozi Kostanjevico in Šentjernej odpeljal v novomeško bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima Cerovšek zlomljen palec na nogi. V moskviču so bili še trije moški sopotniki. Za rad podrobnejše pojasnitve prometne nezgode prosi Uprava javne varnosti Novo mesto morebitne očividce nesreče, še posebej pa voznika moskviča in sopotnike, naj se oglasijo na UJV Novo mesto ali na najbližji postaji milice in povedo, kaj vedo o nesreči. V DOLGI VASI SMRT OB CESTI 11. oktobra nekaj po polnoči je izgubil življenje 31-letni rane Žagar, ko je prišlo do prometne nesreče v Dolgi vasi pri Kočevju. Avto, ki ga je vozil 25-letni Jože Janež, je po nekaterih podatkih zaradi neprimerne hitrosti, po drugih pa tudi zato, ker mu je zablokiralo kolo ožiroma zavora, zaneslo v preglednem ovinku s ceste v drevo, nato pa se je prevrnil na streho. Žagarje bil takoj mrtev, poškodovana pa sta bila še sopotnika Jože Fabjan in Drago Kep. 29. aprila letos so se Zdravko Rozman, Franc Rozman in Vlado Kotar kmalu po 7. uri zjutraj oglasili v gostišču Tratnik na Raki. Pred tem so vso noč popivali, po vstopu v gostilno so se začeli nedostojno in objestno obnašati. Med drugim je Zdravko Rozman naročil vermut, ko pa ga je natakarica Erinesla, si je izmišljeval razne oličine, tako daje morala stre-žajka pijačo prelivati. Zdravko je zahteval tudi umivalnik, češ da bo bruhal ali da bo sicer bruhal na mizo. Franc Rozman je natakarici govoril, da bi se z njo zgodilo marsikaj, če bi bila minuli večer z njimi. Vlado Kotar pa je odnekod prinesel otroško kolo, ga postavil na mizo in govoril, da je to njegov „mercedes“. Po navedbah obtožnice je trojka grobo žalila tudi lastnico gostišča Stanislavo Tratnik, ki je bila s tremi nedoletnimi otroki v kuhinji. Takrat nekako je v kuhinjo prišel Jože Tratnik, ki je imel pred tem opravka v mesnici Ko ga je trojka opazila, se je z žalitvami spravila tudi nanj. Med drugim so govorili, naj se pobere v zapor, da je tam prostor zanj, kako je v časopisu o njem pisalo, da je kradel itd. Ko je Tratnik brezuspešno klical milico, so ga fantje zmerjali in žalili, pri čemer je imel največ besede Vlado Kotar. Tratniku je naprej metal tudi podkupovanje. Jože Tratnik je fantine, ki so s pestmi tolkli po točilni mizi in ropotali, pozval, naj se odstranijo iz gostišča. Beseda ni zalegla, med Tratnikom in trojko je prišlo do prerivanja in pretepa. Tratnika so klofutali in suvali s pestmi. Tratnikova žena Stanislava se je zbala za moževo usodo in odšla poklicat na pomoč Franca Tratnika, ki je nedaleč delal v vinogradu. Franc se je skupaj s svakom Antonom Resnikom res odpravil bratu na pomoč. Resnik je vstopil v gostilno skozi glavni vhod, Franc Tratnik pa skozi vhod. Ko sta Zdravko Rozman in Franc Rozman, ki sta se še prerivala z Jožetom Tratnikom, opazila na vhodu Franca Tratnika, sta spustila roke in skozi glavni vhod jadrno zapustila gostilno. Pred gostiščem je imel Franc Rozman parkiran osebni avto, k njemu je prisedel Zdravko. Franc ga je odpeljal na očetov dom na Raki. Pred očetovo hišo je Franc Rozman ustavil in po navedbah obtožnice izjavil, da bo pobil vse Trat- nike. Iz avta je šel v hišo, Zdravko mu je sledil. Štirje mrtvi v tičku iz Skender Vakufa Domnevajo, da je voznik, ki se je vračal iz Trsta, zadremal za volanom V soboto ob 20.30 se je zgodila na magistralni cesti Ljubljana--Zagreb prometna nesreča, v kateri so štirje ljudje izgubili življenje, trije pa so bili laže ranjeni. Osebni avto znamke Fiat 750 banjaluške registracije, •ki ga je iz Trsta proti Novem mestu vozil 22-letni Božo Bajič, je v Zgornji Dragi iz doslej še nepojasnjenega vzroka (domnevajo, da je voznik zaspal) zapeljal v levo in treščil v tovornjak s prikolico puljske registra^ cije, ki gaje vozil 23-letni Branko Kovačič iz Markovca pri Poreču. Pri trčenju s Fičkom se je tovornjaku odpela prikolica in zadela v golf, ki ga je proti Ivančni gorici vozil 28-letni Jože Mrzljak iz Črnomlja. Na kraju ne Bajk 23-letni Krsto Glavaš, 21 -letni Andjelko Filipovič in 22-letni Radojko Brborovič vsi iz Skender Vakufa. Laže ranjeni so bili vozniki tovornjaka Kovačič, voznik golfa Mrzljak in njegova sopotnica Antonija Mrzljak. RAZGNAL DRUŽINO V petek, 13. oktobra, so miličniki v Dolenjskih Toplicah pridržali do izreznitve Ivana Bradača iz Dolenjih Sušic, kije razgrajal po domači hiši. Med drugim je od doma spodil ženo, mladoletne otroke in mater. Nato je iz hiše zvlekel nekaj oblačil in na dvorišču zakuril kres. Nadaljevanje . negotove zgodbe so preprečili miličniki, ki so Bradača spravili na hladno. Moral bo tudi k sodniku za prekrške. SMRT V VODNJAKU Minulo soboto se je v Uršnih selih utopil v domačem vodnjaku 38-letni Franc Klobučar. Preiskovalci so ugotovili, da je Klobučar po celodnevnem delu v vinogradu zvečer nameraval napojiti konje. Ko je iz vodnjaka vlekel vodo, je utrujen omahnil v vodnjak in utonil. Tu nesreče so umrli voznik Božo Jajič in njegovi sopotniki ’ V -i® a. -v -.v. -i t iSS PREOZKO ZA ORJAKA - Po ozki dolinici, kjer je razen rečice Mirne komaj še prostor za železno in navadno cesto, jo je minuli teden skupil prikoličar Franc Jelovšek, šofer pri celjskem Prevozništvu, bi bil že domala povlekel velikanski tovor opeke mimo stoječega avtobusa, ko se je udrlo 18-ton-ski prikolici. »Zmogla “ je dvojni preval, voznik pa se je udaril še v koleno. Škode je za najmanj 100.000 dinarjev. Razbitine je vešče popravilo dvigalo krmeljske Metalne. Cesti se končno obeta modernizacija prihodnje leto. (Foto: Železnik) Brata Rozmana sta vedela, da njun oče, ki je tedaj hudo bolan ležal v bolnišnici, hrani v zaklenjeni omari dve puški in pištolo. Obtožnica nadalje navaja, da se je Franc Rozman napotil k omari in močno potegnil za krilo, pod pritiskom sta zatiča popustila, vrata so se odprla. Iz omare je Franc vzel eno puško in se napotil ven, drugo puško in pištolo z naboji pa da je pustil v odprti omari in tako omogočil prost dostop do orožja bratu Zdravku. Ta je vzel pištolo in naboje ter odšel za Francem, ki je sedel v avto in se pogovarjal s svakom Najdanom Miloševičem. Zdravko se je pri avtomobilu ustavil in rekel, da gre na Rako sam, brat naj ostane doma. Zdravko je sedel na kolo z motoijem in se odpeljal proti gostišču Tratnik. Medtem sta Jože in Franc Tratnik na Raki uspela iz gostišča odstraniti Vlada Kotarja. Ko se je Zdravko Rozman na poniju pripeljal do gostišča, je vstopil v gostinsko sobo skozi glavni vhod. Z nabito in na strel pripravljeno pištolo je pozval Jožeta Tratnika z besedami: „Kje si, kurba hudičeva? Pridi sem!“ Jože Tratnik, ki je tedaj v kuhinji jedel, je stopil k zavesi na prehodu v točilnico. Zdravko Rozman je z razdalje treh metrov štirikrat ustrelil proti njemu. Dve krogli sta Tratnika zadeli v levi predel trebuha. Jože Tratnik je najprej padel na tla, se nato dvignil in skozi prehod mimo kuhinje odšel iz gostišča proti mesnici. Tam se je na stopnišču zgrudil in kmalu umrl. Zdravko Rozman je po streljanju vzel pot pod noge in si na begu pred miličniki skušal vzeti življenje s strelom v glavo. Obdolžena Zdravko Rozman in Vlado Kotar sta se še pred glavno obravnavo zagovarjala, da se ne spominjata ničesar. Zdravko Rozman navaja, da ve samo to, daje ubil Jožeta Tratnika. Kotar trdi, da se je popoldne pred kritičnim dnem na Raki srečal z bratoma Rozman ter z njima popival. Dopušča možnost, da je pri tem Jožetu Tratniku kaj očital v zvezi z zaporom. Franc Rozman pa se je zagovarjal, da je skupaj z bratom Zdravkom in Vladom Kotarjem zjutraj prišel v gostišče Tratnik. Po hudih besedah, ki so bile izrečene z ene in druge strani v gostišču, sta z Zdravkom zbežala ven in se odpeljala na očetov dom. Čim sta vstopila v hišo, se je brat Zdravko namenil proti omari, v kateri je oče hranil orožje. Vedel da je, da sta v omari dve puški in nekje tudi pištola. V strahu, da brat Zdravko ne bi prišel do orožja, ga je (tako trdi Franc) prehitel, na silo odprl zaklenjeno omaro in iz nje vzel lovsko puško. To puško da mu je potem vzel svak Najdan Miloševič in ga odpeljal domov. Obravnava se bo, kot že rečeno, nadaljevala v četrtek, 19. oktobra, ko pričakujejo tudi razglasitev sodbe. PO DOLENJSKI DEŽELI • Pred dnevi je polnočni mir neke vasice na Mokrem polju pretrgalo silno zvonjenje. Se dremotni vaščani so se v spalnih srajcah, čepicah in pižamah zgrnili pred cerkev ter ugotovili, da se na zvon, kije posvečen sv. Sigismundu, obeša njihov sovaščan. Predtcm je korenjak, ki že zdaj slavi Martinovo nedeljo, razbil doma nekaj posode in pohištva. • Iz okolice s hmeljem blagoslovljenega Žalca sta se minuli teden priklatili v Novo mesto potepuški Tista, ki šteje 35 pomladi, je brez dela in stalnega bivališča, pri 24-letnici pa niso našli prav nobenega papirja, ki bi dal vedeti, kako in zakaj. Ker so bili v dolenjski prestolnici vsi hoteli več kot polni, sta morali dekleti prenočiti v Jerebovi., • • Pred dnevi je bilo vlomljeno v leseno barako na Kalu nad Prečno. Nepridiprav mora biti hudo zapletena osebnost, poleg petih polnih steklenic za pivo in lovskega noža je namreč odnesel tudi dve motiki. Je ptiček ob prostem času, ko ravno ne kr«-de, vrtičkar? • V ponedeljek dopoldne je tat obiskal učilnico tretjega razreda osnovne šole Grm. Učiteljica je pred odhodom učencev na kosilo učilnico kot po navadi za' klenila, ko pa so se šolarji in učiteljica vrnili, so našli razred odklenjen, šolske torbe pa razmetane. Nekateri otroci so lpneli v torbah denar za šolsko malico. Tat je odnesel blizu 700 dinar jev. Je pa res junak, ko krade šolarčkom denar za malico! Če bi imeli novomeški tatovi sindikat, vanj panoga „tatvina denarja za šolske malice" gotovo ne bi bila vključena. Samoupravno ob jubilejno nagrado Zakaj S. Matijeviču, ki je pri GG Kočevje delal dolgo vrsto let, GG Novo mesto ni bilo dolžno izplačati nagrade — Ves čas na območju Roga Sodišče združenega dela v Novem mestu je v senatu pod predsedstvom Vladimira Bajca odločilo, da Gozdno gospodarstvo Novo mesto - tozd Gozdarstvo Podturen predlagatelju Stipetu Matijeviču ni dolžno izplačati jubilejne nagrade za 20 let dela. Stipe Matijevič je v predlogu za uvedbo postopka navedel, da dela pri Gozdarstvu Podturen že 7 let, da ima več kot 20 let skupne delovne dobe; 21 let je delal pri GG Kočevje. In to skoraj na istem delovnem področju kot pri GG Novo mesto. Ker so v GG Novo mesto delavci letos prejemali tudi nagrade za 20-letno delo, je Matijevič trdil, da je prikrajšan, saj nagrade ni prejel. Njegovo mnenje je bilo, da mu nagrada na vsak način pripada, čeprav ni bil vseh 10 in več let zaposlen pri GG Novo mesto. Dovolj daje, ker je vseskozi delal na območju Roga. Predstavnik GG Novo mesto pa je nasprotno menil, da Matijevičev zahtevek ni utemeljen. Pri tem je poudaril, da Stipe Matijevič ni vseskozi (20 let) delal v GG Novo mesto ali v eni od organizacij, ki so se združile ali pripojile GG Novo mesto. Matijevič je delal v GG Kočevje, na njegovem okolišu in območju, ki pa nikoli ni bilo ne v celoti ne deloma okoliš GG Novo mesto. Res je sicer, je poudaril predstavnik GG Novo mesto, da so KLEPETAVI DOLGOPRSTNEŽ V ponedeljek zvečer se je Benedikt Semec iz Kočevja ustavil v bifeju na Otočcu in naročil kavo. Ko jo je hotel plačati, je potegnil iz žepa denarnico. Možakar, ki je stal ob njem, pa • mu je denarnico iztrgal iz rok in nekaj zažlobrudal v neznanem jeziku. Šemec je neznancu denarnico vzel nazaj, nakar se ie neznanec izgubil iz gostišča. Ko je Šemec denarnico pregledal nekoliko bolj natančno, je ugotovil, da mu je klepetavi možak mimogrede zmaknil 200 mark in 1.000 šilingov. Za zgovornim lopovom poizvedujejo. delavci spomladi lani sprejeli samoupravni akt o izplačevanju nagrad. Opredelili so se za to, da delavec dobi pravico do jubilejne nagrade ne glede na to, kje je delal. Važno je, da je delal 10,20 ali več let. Kjerkoli. Kasneje pa so taisti delavci GG Novo mesto omenjeno določilo samoupravnega sporazuma spremenili. Pravica do jubilejne nagrade gre po novem le delavcu, ki je določeno število let (10, 20 ali več) delal v GG Novo mesto, njegovih tozdih ali organizacijah, ki so se GG Novo mesto pripojile ali z njim združile. GG Kočevje, kjer je prej 21 let delal Stipe Matijevič, pa nikoli ni bilo pravni prednik GG Novo mesto ali enega njegovih tozdov. Sodišče združenega dela v Novem mestu je ugotovilo, da ima Stipe Matijevič res več kot 20 let skupne delovne dobe, od tega kar 21 let pri GG Kočevje, ostalo pa pri GG Novo mesto. Kljub temu pa je sodišče menilo, da njegov zahtevek za plačilo jubilejne nagrade za 20-letno delo ni utemeljen. Delavci GG Novo mesto so namreč z veljavnim samoupravnim sporazumom določili osnove in merila delitve dohodka i*1 osebnega dohodka. Akti vsebujejo tudi določila o izplačilu jubilejnih nagrad itd. Nikjer v aktih ni napisano, da lahko dobi jubilejno nagrado za 10; 20 ali 30 let dela delavec, k* omenjenih delovnih dob ni preživel v GG Novo mesto. Stipe Matijevič je namreč delal v GG Novo mesto samo 7 let. Nagrada mu torej ne pripada Odločba še ni pravnomočna. V. Z GLAVO V STEKLO - V četrtek zvečer je Jože Barbo z Roj vozil z osebnim avtom od Mirne proti Trebnjemu. V križišču v Starem trgu je hotel steči čez cesto 67-letni Janez Zorc iz Dol. Medvedjega sela. Barbo je Zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Zorc je padel na pokrov motorja in z glavo udaril v vetrobransko steklo. Morali so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. PO NASIPU NA TRAVNIK - V petek popoldne je Ozdemir Recep iz NDR vozil z osebnim avtomobilom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Ko-rcnitki je začel prehitevati kolono, ko je nasproti pripeljal z osebnim avtom Ljubljančan Anton Podreb-šek. Vozili sta trčili in Ljubljančana je zaneslo s ceste na travnik. Ireno Podrebšek zdravijo v novomeški bolnišnici, škode pti je za 30.000 din. NESREČNA MEGLA - Francoz Felix Ritz je v soboto dopoldne vozil z osebnim avtom proti Zagrebu. Pri Biču je v megli prehiteval osebni avto, ki ga je vozil Kamničan Milan Hrdalička. Ritz je Hrdalička oplazil, zapeljal v levo in udaril v prikolic0 ^ osebnega avta Italijana Giancar« I Sacchija, nato pa še čelno v osebn' avto, ki ga je za Sacchijem peljal Italijan Erminio Milanesi. Sopotnik Romeo Milanesi je bil hudo ranjen, zdravijo ga v novomeški bolnišnici-Odrgnilo in opraskalo je tudi Francozova sopotnika. Škode je za 37.000 din. V DREVO - V soboto zvečer je Novomeščan Slavko Tratnik vozil z osebnim avtom od Rateža proti Otočcu. V ovinku je zapeljal s ceste in trčil v drevo, pri čemer je bil sopotnik Marjan Mevžek z Broda huje ranjen. Škode je za 7.000 din. NEPREVIDNO Z DVORIŠČA - V nedeljo okoli poldneva je Ivan Strojin iz Bršljina vozil skozi Mirno peč, kt je z dvorišča z osebnim avtom nenadoma pripeljal predenj Alojz Novak z Golobinjka. Strojin se je umikal, zapeljal v levo in pri tem trčil v stopnice hiše ob cesti. Marjeta Strojin je bila laže ranjena in so ji prvo pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Gmotne škode je za 15.000 din. Ž2ETRTK0V INTERVJU Ovire že na prvi stopnici Ivo Plut: „Podpisovanje družbenega dogovora o pospeševanju razvoja Suhe krajine se na republiški ravni zatika" Leto dni je, odkar je bil srednjeročni razvojni program na območju štirih občin zaokrožene in nerazvite Suhe krajine v javnosti, tri mesece od slavnostnega podpisovanja dogovora v Dobre-j| poljah, pa stvari ne tečejo, <» kot je bilo predvideno. O tem sva se pogovarjala z Ivom Plutom, tajnikom skupnosti Krajevnih skupnosti Suha krajina. — Kakšno je torej trenutno številčno stanje podpisnikov in kdo so tisti, ki oklevajo dati podpis? „Na julijski veliki proslavi v Dobrepoljah jih je od 91 predvidenih podpisnikov podpisalo družbeni dogovor 42, do srede oktobra jih je še nekaj naknadno podpisalo, tako da imamo zbranih 74 podpisov. Da povem na kratko: na občinskih ravneh tako v novomeški, trebanjski, kočevski in grosupeljski občini ni bilo ovir in podpise imamo, pač pa se zatika na republiški ravni. Med temi sta najbolj važna Republiška skupnost za ceste in sesulo“, saj bi zakoračili v 'zgubo. To pa potegne za seboj Vfsto nepriljubljenih ukrepov: °d sanacijskega načrta skupnosti do višje prispevne stopnje Porabnikov zdravstvenih storitev. Samoupravni sporazum skupnosti že sam po sebi omenja krčenje pravic zdravstvene-8a varstva. Po rezultatih polletnega gospodarjenja bi bilo mogoče na prvi pogled sprejeti celo ugoden zaključek: za dobra dva n>Uijonp-'dinaijev je bil namreč dotok sredstev večji od pred-videnega. Žal pa poraba - pritisk bolnikov krepko presega vsa predvidevanja. Najhuje je Pri ambulantnem in dispanzerskem zdravljenju, kjer so v poletju dosegli že 80,46 odst. let- nega načrta. Stroški za zdravila so ravno tako dosegli 79,09 odst.! Nobena postavka ni pod indeksom 50. Odliv v druge ustanove in regije pa tudi znaša že 61,45 odst.! Finance trebanjske občinske zdravstvene skupnosti bi bile bolj zdrave, če npr. ne bi letos tako skokovito naraščala od-, sotnost z dela zaradi bolehni, predvsem pa nege družinskih članov. Koliko je šlo na račun delovnih organizacij, vedo v vsakem kolektivu posebej. V zdravstveni skupnosti vedo, da se je to v njihovo breme zvišalo v. primeijavi z lanskim letom za 2,17 odst. regijska solidarnost dovoljuje pokrivanje le do povečanja staleža 1,60 odst. V zdravstveni skupnosti so zaradi resnosti položaja naredili posebno analizo bolniškega staleža. S presenečenjem so ugotovili, da delavcem v precejšnji meri bolj širokogrudno odmerjajo bolniški stalež zdravniki zunaj območja skupnosti! zacij, ki ne združujejo stanovanjskega dinaija v občini. Znana stvar je tudi, da se zbrani denar preveč drobi. Dogaja se, da se posebno manjši kolektivi Očitek je hud, kazalo bi ga še osvetliti. Kakorkoli že je, zdravstvena skupnost trebanjske občine predlaga delavskim svetom delovnih organizacij v občini, da v svojih samoupravnih aktih določijo kot izključno pristojne zdravnike in ambulante za zdravljenje tiste, ki so na območju skupnosti. Menijo namreč, da domači zdravniki bolje poznajo delovni proces in pogoje dela, v dogovoru z delovnimi organizacijami pa lahko tudi lažje proučujejo možnosti začasnih premestitev. Že dostikrat se je namreč izkazalo, da marsikdo resnično ni sposoben določen čas opravljati svoje delo, njegovemu zdravstvenemu stanju pa ne bi škodovalo lažje delo. Kot nadaljnji ukrep predlagajo tudi nadzor nad delavci v staležu na domu. Občinska zdravs‘vena skupnost tudi opozarja, da imajo v ambulantah ob prizadevanjih za skrajšanje čakalne dobe prednost zavarovanci ki prihajajo z dela in se nanj vračajo. Ukrepi torej ne bodo le enostranski. S skupnimi prizadevanji naj bi do konca leta prebrodili težave. . A. Z. „Cena je žal nespodbudna” Razočaranje ob letošnji odkupni ceni krompirja Med kmeti v trebanjski občini - izredno močno so usmerjeni v pridelovanje krompirja - še zlepa ni bilo toliko govora o ceni za odkup pridelka krompirja. Na kraju, po ustaljenih dohodkovnih odnosih s Kolinsko, je obveljalo: 2,35 dinaija za kilogram. Alfonz Jaki: je še vedno premalo cenjen!41 Alfonz Jaki ima vse gospodarjenje, kot smo že poročali, na svoji kmetiji na računalniku pri Kmetijskem inštitutu v Ljubljani. Je eden najbolj vestnih popisovalcev. Kot pravi sam, mora sleherni gospodar tudi na kmetih presneto hitro računati, da ga ne „prinesejo okoli“ drugi, bolj vešči številk. Za letos računalnik še ni izbruhal nerodnih pol papirja, kjer se celo strokovnjak s težavo znajde. „Lani je bila moja neto ura sedem dinarjev, morda bo letošnja bruto znesla 30 dinarjev. Za ta denar ne dobim nobenega delavca, kaj šele zidarja mojstra," pove prizadeto kot graditelj hiše. Seveda ne pričakuje takšne izenačitve, rad pa bi vsaj kolikor toliko dostojno plačilo za svoj trud in naprezanje cele družine. „Najbolje je bilo prvo leto," pravi in pokaže na nekatere stroje, ki jih je lahko kupil od izkupička za dobrih sto ton krompiija. „Tako ni bilo od takrat nobenkrat več,“ nadaljuje, „niti po letini, kaj šele po ceni! Lani smo se ob podobnem položaju v naši skupnosti za pridelovanje krompirja že menili, da bi pričeli kar odprodajati nekatere drage stroje." Ob tem je velel za nekaj korakov naprej v hlev, kjer je že vse pripravil za dodatna stojišča za živino. Niti pri živini ni idealno. Vseeno pa je bolje kot s krompirjem. Ob drugem obisku je omilil tisto misel o odprodaji strojne linije za krompir. Ljubezen do zemlje je resna stvar. A. Ž. Janez Zajc: „Vse delovne organizacije na območju občine še vedno ne združujejo stanovanjskega dinaija doma!“ čez noč znjdejo pred velikimi težavami, ker ne premorejo stanovanj. Vpogled v njihovo dotedanjo stanovanjsko politiko pokaže, da so denar namenjali pretežno za zasebno gradnjo, prav mačehovski pa so bili do družbene gradnje. Znana so prizadevanja za ekonomske stanarine. Franc Šali je ob tem opozoril, da sedanji boj za realne stanarine ne bi smel pomeniti dovoljenja gradbincem, da bi le-ti lahko še bolj navijali cene. Če v trebanjski občini prištejejo h gradbeniškim cenam še stroške komu-nalij, krepko presegajo ceno enega starega milijona dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine. Tudi v trebanjski občini občinski izvršni svet že proučuje možnosti za poenostavitev postopka za pridobivanje gradbene dokumentacije. A. ŽELEZNIK VELIKI GABER: MARLES DO ROKA? Gradbena dela marlesove montažne telovadnice in večnamenskega prostora v Velikem Gabru so že lep čas pri kraju. Monterji zatrjujejo, da bodo vsa preostala dela opravili do prihodnje srede. Kako jim bo ta podvig uspel, bo kmalu videti. Težko jih že pričakujejo v Šentrupertu. V tej krajevni skupnosti se bojijo volilcev, če jim pred izjavljanjem na referendumu ne bodo mogli kaj otipljivega pokazati. ŠE BREZ VODE Rečeno je bilo, da bodo grosupeljski komunalci lahko brez večjih težav opravili dela, ki so preostala po jurišu vojakov pri novem zajetju v Šentpavlu in jarkih čez Medvedjek. Zal morajo Trebanjci še vedno uporabljati angleška stranišča. Če dlje časa nič ne priteče po ceveh, tudi vedra v stranišču ne liasne-jo. Zgolj na ,,štrbunk" pa ta izum ne gre. Na milost in nemilost cesti Letošnji september najbolj Krvav — 2e 526 žrtev prometa — Kaj je z otroki—kolesarji? Breme vzgoje na ramena staršev Teden otroka je sicer za nami, vendar nikoli ni odveč opozarjati na prometno varnost naših najmlajših. Cestne razmere so preveč krvave. Za ilustracijo podatek, da je v primerjavi s septembri minulih let letošnji september po številu smrtnih žrtev v prometu absoluten rekorder. Tragična je tudi bilanca, število letošnjih smrtnih žrtev prometa se je povzpelo na 526, kar je za 72 več kot lani v tem času. Ce se povrnemo k prometni varnosti naših otrok, ie treba povedati, da so bili med letošnjimi septembrskimi smrtnimi žrtvami trudi štirje otroci. Dva sta umrla kot potnika v letošnji najhujši prometni nesreči, ko je v trčenju minija in fička med Ljubljano in Litijo umrlo skupaj šest ljudi. Druga dva otroka pa sta umrla kot kolesarja. Žal je v navadi, da starši otroku velikodušno kupijo kolo, nato pa ga prepustijo na milost in nemilost cesti. Res je sicer, da bi morali imeti najmlajši kolesarji šolske kolesarske izpite, za katere je treba precej teoretičnega in praktičnega znanja. Zapisali smo ,,bi morali imeti", s tem je vse povedano. Breme prometnega pouka najmlajših pade torej na ramena staršev, katerih beseda tudi največ zaleže. Se otrokom-kolesarjem dovolj po-s vetimo? Vest najbrž ni preveč čista, po toči zvoniti pa je prepozno. NE BO GA MOČ T"F 'OZN ATI - Pred časom so prizadevni šent-ruperški gasilci u»;;miško pripravili les za ostrešje. Pred nedavnim so razkrili >iari dom in na obod vlili mogočno ploščo. V na razne •trani tudi sicer močno razšiijeni stavbi bodo dobili lepe prostore, renekateremu društvu so lahko za vzgled, kako se dela. (Foto: Železnik). Plani so ključ do stanovanj V delovnih organizacijah zelo različen pristop do nakupa, gradnje in kreditiranja V delovne organizacije počasi prodira prepričanje, da morajo biti plani za reševanje stanovanjskih vprašanj čimbolj konkretni, da morajo biti številčni podatki podkrepljeni z imeni tistih, ki čakajo na stanovanje oziroma na dodelitev posojila. V akte tozdov pa že i določila o lastni udeležbi prosilcev, kar jih sili, da ne pišejo le prošenj, ampak tudi samo varčujejo za streho nad glavo. V razpravah o prehodu na ekonomske stanarine se tu in tam PLAŠILEC PTIC V VINOGRADU pojavljajo ,,skrbniki" socialno šibkih družin, vendar je to odveč, saj so za reševanje takih primerov na voljo solidarnostni viri. Trenutno dobiva solidarnostno pomoč za stanarino 75 nosilcev stanovanjske pravice v brežiški občini, toda tu gre večinoma za upokojence. Iz podatkov, ki jih je zbral sindikat, lahko ugotovimo, da Škorci pogosto napravijo veliko škode v vinogradih, saj se v jatah spuščajo na trsje. Pred dvema letoma so obrali samo v Slovinovih nasadih na Bizeljskem za poldrugi vagon grozdja na desethektarski parceli. Da se taka škoda ne bi več ponovila, so organizirali stražo, letos pa so razen tega kupili plašilec za ptice. To je holandski izdelek, ki v rednih presledkih avtomatsko strelja kot iz pištole. En plašilec varuje do pet hektarov vinogradov. Energijo dobiva iz plinske bombe, kakršne uporabljamo v gospodinjstvu. Kupili so ga za 4000 dinarjev. Radi bi jih dobili več, pa jih je pri Hmezadu, ki jih uvaža, prehitro zmanjkalo. J. T. po štirih letih načrtnejše dniž-be bene skrbi za reševanje stanovanjskih problemov ni več žgočih socialnih primerov in daje medtem vendarle uspelo preseliti družine izpod kozolcev, iz šup, kleti in barak v primerna stanovanja. Letos bodo rešili še približno 20 ogroženih družin, upoštevajoč vrstni red na prednostni listi. Delovni kolektivi imajo kaj raznolik odnos do reševanja stanovanjskih razmer zaposlenih. Med njimi namreč niso redki, ki nimajo niti enega stanovanja za svoje delavce. Tako ima na primer Obrtno komunalno podjet- PRED POHODOM — Nad 400 mladincev, pripadnikov JLA in rezervnih starešin je v nedeljo, 15. oktobra, iz Sromelj krenilo po poteh brežiške čete in tako počastilo bližnji občinski praznik. Pionhji, mladinci, taborniki in vojaki so preizkusili tudi znanje iz prve pomoči in usposobljenost za orientacijski pohod. (Foto: M. Zupančič) NOVO V BREŽICAH SE NE BI DALO DRUGAČE UREDITI? - Na tržnici se ničkoli-ko ljudi spotakne ob vrsto vedno polnih posod za smeti za zelenjavno trgovino. Smetarji jih izpraznijo dva- krat na teden, a tudi če so prazne, jih ni lepo videti tik ob stojnicah, tik ob cvetju in živilih, ki jih prinašajo naprodaj vrtnarice in kmetice. Tudi na začetku vsake stojnice stoji taka posoda za smeti, da prodajalci vanje sproti odlagajo odpadke. Pra- in cest, je izvršni svet občinske skupščine sklenil, da mora Komunalno obrtno podjetje oziroma njegov tozd za ceste pred vsako rekonstrukcijo novega cestnega odseka dobiti soglasje prizadetih. znijo jih sicer sproti, toda na pogled bi bil bilo dosti lepše, če bi namesto teh posod postavili v bližino kontejner. Bilo bi manj navlake in njanj smradu. PO 350 DINARJEV ODŠKODNINE. - Do novembra bo komisija za ocenitev škode po cepljenju proti prašičji kugi opravila svoje delo. Delala bo v dveh etapah. Najprej bo ocenila neposredno škodo, ki je nastala po cepljenju, nato pa še škodo na zarodu, ki je nastala kot posledica cepljenja. Prizadeti rejci naj bi na predlog izvršnega sveta skupščine dobili po 350 dinarjev odškodnine za donošenega ali nedonošenega prašička. ZNOVA V VODI - Plavalci krškega Celulozarja so 1. septembra, pričeli s pripravami za sezono 1978-79. V štirih skupinah ta čas redno vadi 32 deklet in fantov, zaenkrat samo še po pet dni v tednu, kmalu pa bodo število treningov povečali na šest do osem. Novi tehnični odbor je že predtem pripravil podroben predlog prihodnje dejavnosti s predvidenim večjim „posegom“ v osnovni šoli v Krškem in Leskovcu, kjer bosta tudi to zimo odprta oba mala pokrita bazena. NAJPREJ SOGLASJE. - Da v prihodnje ne bi bilo nepotrebnih odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki jo utrpijo nekateri lastniki pri širjenju in modernizaciji mestnih ulic BREŽIŠKE VESTI je v Brežicah eno solidarnostno stanovanje in eno občinsko, kupilo pa v zadnjih treh letih ni nobenega. Tovarna prikolic IMV je dobila iz solidarnostnega fonda štiri stanovanja in eno od skupščine. Zdaj kupuje drugo. Cestno podjetje - tozd Bre žice tudi šele zdaj kupuje prvo stanovanje, medtem ko Motel Petrol in Petrol skladišče nimata še nobenega. Isto velja za Opekarno, za Beti in za Dekor-les. Vsem je lahko za zgled mali kolektiv brežiške glasbene šole z 8 zaposlenimi; doslej je namreč kupil dve stanovanji in garsonjero. V načrtni skrbi za stanovanja vodi med tozdi prav gotovo Jutranjka. Pred štirimi leti ni imela še nobenega stanovanja. Lani je kupila štiri garsonjere in dvosobno stanovanje, letos pa kupuje že pet družinskih stanovanj. Plan ima ta kolektiv do potankosti izdelan, poskuša pa tudi skupne rešitve z drugimi delovnimi organizacijami, v katerih delajo zakonci njihovih delavk. Drugod za kaj takega večinoma nimajo posluha. Po poti Jutranjke stopa tudi Tovarna pohištva, kjer pa so težave drugačne narave. Na raz pis za prednostno listo v srednjeročnem obdobju se je prijavilo le 7 kandidatov za družbena stanovanja in 13 za stanovanjsko posojilo. Za 400-član-ski kolektiv je to osupljivo malo. Prišli so do zaključka, da je tako skromen odziv deloma posledica nezainteresiranosti zaposlenih za to, kar se dogaja v kolektivu mimo proizvodnje. JOŽICA TEPPEY DOM BI SI RADI UREDILI Gasilska godba iz Kapel želi dočakati praznovanje 130-letnice ob- stoja in dela v preurejenem kultur-Ži nem domu v Zupelevcu. Pri tem računa na pomoč interesne skupnosti za kulturo, na delež občinske skupščine in združenega dela. Vsota je precejšnja, saj bi po finančnem načrtu veljala preureditev nekaj nad 1,7 milijona dinarjev. Tolikšno vsoto bo težko spraviti skupaj, toda denar za nove inštrumente in uniforme bodo zagotovo dobili. Če bo šlo vse po sreči, si bodo lahko kupili tudi kombi za prevoz na nastope. ZEMLJO ZA PREŽIVNINE Ostareli občani, ki sami ne morejo več obdelati svojih kmetij, si poskušajo pomagati tako, da si v zameno za zemljo zagotovijo družbeno pomoč oziroma preselitev v razne domove in zavode, kjer bodo imeli vso potrebno oskrbo. Zemljišča takih ljudi so ostajala še naprej zapuščena, zato jih bo poslej prevzemala kmetijska zemljiška skupnost. Ta bo občinski skupščini socialnega varstva izplačala ustrezno vsoto in jo tako rešila finančne zadrege. Zemljiška skupnost bo poskrbela, da bodo zemljišča obdelana. Prodala jih bo bodisi Agrariji bodisi kmetom kooperantom ali pa drugim zasebnikom. MALO V SINDIKATIH - V brežiški občini je pri zasebnikih zaposlenih okoli 350 delavcev, članov sindikata pa je do sedaj samo 53. Nič kaj zanimanja ne kažejo za vključevanje. Morda jih bodo pritegnile nove možnosti za izobraževanje, za splošno strokovno in družbenopolitično, ki jim ga omogoča sklad za dopolnilno izobraževanje v zasebnem sektorju. Trenutno razpolaga z okoli 500 tisoč dinarji. Ta sredstva so se natekla v treh letih. KOMUNALCI NA DELU - V mestu in na mostovih čez Savo in Kiko so delavci Komunalnega obrtnega podjetja zamenjali vse žarnice, tako, da zdaj vse od desnega brega Krke do železniške postaje ni nobenega mika. (Foto: J. T.) Zagot »reme " Vi* V mi t V ti za d e je ir RAJANJE DO POZNEGA VEČERA. — Med železniiko postajo in bregu Save v Krškem je bilo te dni na moč veselo. Potujoči „Luna prijetno spremembo. Se zlasti zvečer je privabljal obiskovalce po_ melodij. Na sliki: takole so mladi sodelovali pri postavljanju zabavišča. Pomoč se bo obrestovala Dom kulture v Kostanjevici bo do praznika prenovljen stanovanjskimi bloki na lev ipove rk“ je prinesel mlademu ro! šole okrilje pisanih luči in vese talija i dela iji (k ajo i KRČANI NA VLAKU BRATSTVA gjjj O nujnosti popravila in preureditve kostanjeviškega , Doma kulture" smo tudi na naših straneh že pisali in se zavzemali, da bi tamkajšnje načrte čimprej podprli. Pomoč je končno prišla, četudi nekoliko pozno, a vendar še kako dobrodošla. Vse, kar so v dvorani dosedaj postorili in kar še bodo v prihodnjih dnevih, bo krška kulturna skupnost plačala iz sredstev, ki jih zagotavlja letos povišana prispevna stopnja, z denaijem, ki je namenjen izključno obnovi kulturnih domov in drugih objektov. S to pomočjo je hkrati odpravljena še zadnja ovira in bo dvorana slovesno odprla vrata v novo notranjost že za letošnji kostanjeviški krajevni praznik 21. oktober. Koliko bo to po- DELOV PRIMANJKUJE V krškem servisu „Slove-nija avta" negodujejo, ker jim vedno bolj primanjkuje rezervnih delov za vozila ..Zastave". Na konferenci ZK smo celo slišali, da prav temu pripisujejo za okoli 30 odst. manj polletnega dohodka. Seveda odjeda pomanjkanje delov zaslužek tudi trgovcem, ki na veliko povpraševanje lastnikov motornih vozil samo nemočno zmigujejo z rameni. Praznik na Zdolah -troje priznanj Spomin na Srečevo četo Na Zdolah so že drugjč zapo- red slavili krajevni praznik v '. okt * spomin na 6. oktober pred šestintridesetimi leti, ko so borci Srečeve čete napadli tamkajšnjo žandarmerijsko postajo in zaplenili nekaj orožja. Prireditev je bilo tokrat več kot ob prvem praznovanju, ' lili osrednji pa sta bili slavnostna seja zbora delegatov krajevne skupnosti in slavnostna akade- mija, na kateri so podelili troje ’ ~ 'odil menilo krajanom, ni treba posebej poudarjati, zapisati pa moramo vendarle, da v njej že dve sezoni ni kino predstav in da prav toliko časa ne morejo izvajati gledališkega dela programa ..Dolenjskega kulturnega festivala". Odločitev za denarno pomoč članom izvršnega odbora skupščine kulturne skupnosti niti ni bila težka, saj vedo, da jih ..uporabniki" dvorane ne bodo razočarali in da ob številnih prireditvah, ki se v njej ponavadi zvrstijo, ne bo treba jadikovati zaradi praznih sedežev. In če bodo z novim udobjem v dvorani zadovoljni ..potrošniki" kulturnih dobrin, bodo enako zadovoljni tudi izvajalci različnih programov, ki so se lahko doslej večkrat pritoževali. Ž. ŠEBEK V ponedeljek, 16. okto alogo zjutraj, so prispeli z obiska ib or gostoljubnih srbskih bratih n odoč vse zadovoljni člani delegai iz krške občine. Občini skupščino je zastopal Sla' konferei __ Kunej, občinsko konferei SZDL Ivan Srpčič, občini *■ konferenco Zveze mladine ter Zorko, po enega delegata so dale še delovne organizal Labod, Imperial in Metal Kot nekdanja izseljenca sta na pot Bernarda Strle in Jo Šeler iz Krškega. Nad spL. . jemom in prisrčnostjo so t . navdušeni, saj je tako gostolju n ost težko popisati z besedafl ]g^ Trdno spletene vezi se z vsaki obiskom še krepijo in prijate atfle stvo se prenaša zdaj tudi mlajše rodove. „KISLO BO, PA KAJ MOREMO;" pravijo vinogradniki, ki so sob to in nedeljo izkoristili za trgatev. Ponekod grozdje tako gnije, “] so ga prisiljeni potrgati. Bo pač cviček še nekoliko bolj kisel, M KRŠKE NOVICE priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda z bronastim znakom. Branku Sobi so namenili priznanje za dolgoletno in vedno predano ustvarjalno delo v krajevnem družbenopolitičnem in društvenem življenju. Jožetu Zorku je bilo priznanje namenjeno za njegove uspehe pri obujanju tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladimi, Antonu Živiču pa so ga izročili v zahvalo za uspešno organiziranje kulturnega življenja. V prireditve ob krajevnem prazniku se je uspešno in množično vključila tudi mladina. Sodelovala je predvsem na športnih tekmovanjih, njihova osnovna organizacija pa je ob tej priložnosti izdala jubilejno šte vilko glasila „Mladi Zdolani", posvečeno peti obletnici neprekinjenega dela. DALMATINOVA ULICA kliče po asfaltu in preureditvi. Občani, ki imajo opravke v mlekarni, v frizerskem salonu, pri fotografu in v glasbeni šoli, na postaji milice in v Avto trgovini so žrtve prahu in blata in upravičeno negodujejo. Zahtevajo tudi, da bi uredili primeren lokal v bivši kavami, ki je že nekaj časa prazna. bodo imeli poslej pet osnovnih org* nizacij, v dveh TOZD v Krškem jj eni v Kostanjevici pa v skupn* službah in v ljubljanskem inž*1* rskem biroju. DOBRODOŠEL GOST - A** demski slikar Marijan Pliberšek zadnji gost v letošnji razstavni set1 „BIFE — PIZZERIJA“. Tak napis se je pojavil na novi poslovno stanovanjski zgradbi v Krškem, pa se hudomušneži spotikajo obenj, saj ni ne slovenski ne italijanski, od koder so ga prevzeli. Morda bo pa ponudba in postrežba taka, da bo zasenčila „zlobnc“ pripombe. zauuji gusi v iciusnji razstavni se*’’ ni krške „Galerije“. Tokrat se prt*] stavlja z olji, ki so nekakšen pregib nieeove umetniške noti. Razstava b* njegove umetniške poti. Razstava I odprta do 27. oktobra in je v njegova četrta samostojna predst* vitev v krški občini ter druga v kršk „Galeriji“. IZ ENE - PET - Povečanje števila komunistov v krškem SOP je seveda zahtevalo njihovo novo organiziranost, da bi jo bolj približali temeljnim organizacijam združenega dela. Po sklepu zadnjega zasedanja članov občinske konference ZK PRIZNANJA IN ZAHVALA -Minuli petek so tudi v krški občin počastili četrt stoletja organizira nega krvodajalstva v Sloveniji Osrednja slovesnost je bila v mai dvorani ..Delavskega doma", kjer sl podelili vrsto priznanj v zahvalo » njihovo dolgoletno darovanje drago cene življenjske tekočine in organi zacijsko pomoč. v ipoveduje ■o* Sole „A ieFmljak, to L omoči Srbstva 0 ilogo 1 ib or je isjak lisjaku '»niške a*nesto - „Ker ji Medano, m 'ozna vsak! jiBSovorih, ki dr1« na tribuni delavnic s skupno akcijo delavnice za prizadete osebe v domu upokojencev — Zagon v sredini prihodnjega leta Zagotoviti delo duševno prizadetim osebam, ki marsikje ostajajo »reme sebi, svojcem in družbi, je vsekakor hvalevredno dejanje. Poseben popis prizadetih ladostnikov v sevniški občim pokazal, da je takih oseb od do 15. Invalidnih tu niso Jjučevali, zakaj za te je najpri-erneje, da se vključujejo v »ičajno delovno okolje. V sev-občini so se že nekaj let devali ustanoviti invalidske Ravnice. Do kaj več kot pobu-^ nikdar ni prišlo, med drugim idi zato, ker se zadeve niso lokali vsi dejavniki, ki se s tem Tašanjem srečujejo, l^to&ija akcija je drugačna, trditi že sedaj. Kot ravnateljica osnov-Gale“ - Fanika tokratna prizadevanja pod posebnimi po-(kot to imenuje zakon) izh-iz društva za pomoč du-osebam ob skupnosti socialnega in varstva. Samo za to ustanovljeni iniciativni izdelal že program dela delavnic. Jasno je, da naj bi delale kot enota Doma počitka z Impoljce. Tudi prostor za svoje delo naj bi imeli v novem domu upokojencev. Opravljeni so tudi že vsi razgovori z osebami, ki naj bi jih vključili v te delavnice. K naglici je spodbujeval med drugim rok za razpravo o anek- sih k načrtom samoupravnih sporazumov SIS za prihodnje leto. Zato vključujejo tudi skupnost invalidskega pokojninskega zavarovanja. Mladostniki v tem zavodu bodo vsekakor težko zagotovili rentabilnost teh delavnic. Roko na srce, tega od njih tudi nihče ne pričakuje. Za družbo bo uspeh, če bodo imeli tvorno zapoditev. A.Ž. „Le zakaj se je bilo treba odgovoru na jasno delegat-vprašanje v sevniški občin-skupščini, ki se je bilo lotilo nočnega miru in pre-po zvočnikih, raz-med številnimi tiri postaje, sklicevati na tehnične rešitve, da bi preprosto pre-govorjenje? " je to že tako pre-na tehniko pa se ne LEP PRISPEVEK - Sevniški radioamateiji so to poletje žrtvovali nemalo ur udarniškega dela za popolno prenovo sevniške grajske konjušnice. Od starega poslopja je ostalo le malo, vseeno pa je vse narejeno tako, da je v skladu z zahtevami spomeni&ega varstva. Duša akcije je bil prizadevni radioamater in posavski gradbeni in urbanistični inšpektor inž. Stane Hočevar (na sliki na vrhu ostrešja). (Foto: Železnik) PRAKSE ZA PRAKSO - Predsednik posavskega sodišča zdru-dela Slavko Lubšina (drugi z leve) in družbeni pravobranilec Branko Pirc iz Krškega (na levi) rada sodelujeta na se tako ali drugače navezujejo na delo. Tokrat sta kluba samoupravljalcev o delu disciplinskih komisij. SEVNIŠKI PABERKI I^OČE SE PODRETI - Niti spo-.'Iiško varstvo niti kdo drug se ne <. *®nima, da bi slednjič kaj storili, ^razpadajoča Hlebčeva hiša v stari •"sti CI 116 b' predstavljala nevarno-jjjtv . ?a mimoidoče. Živeči solastniki ^Jubljani se je ne usmilijo. Največ-. Skoda je, ker vsega skupaj ni mo-^ odpeljati na prikladen hribček .Lepa dvoranica - Mlado >\v “svetno društvo na Studencu ima :J‘ gasilskem domu prijetno dvoranici k ' Tako se bodo v njej končno lah-Predstavili domači igralci, ki so !ahko igrali le v gosteh. Pri-fj(,?evnim gasilcem manjka samo še [il ta iJ stolov- V dvorani je prostora ki '50 sedežev. VRSTI ASFALTIRANJE -gradbeni stroji podjetja Slo-i6 lja ceste so na Hinjcah v Krmelju Povili že vsa večja zemeljska dela. . proslavo krajevnega praznika s?®c tedna bo tako nared tudi ' altna prevleka. Asfaltiranje je bilo č(*videno za sredino tedna. ^OVO IN STARO - V Sevnici, ? * prireditev tiče, nihče ne ve “Co, kdo pije in kdo plača. Pred je npr. krajevna skupnost po- večjo oglasno tablo v Šmarju. Red je bil le malo časa. Starih plakatov nihče ne odstranja po prireditvah. Kdor se bolje znajde, ima ponavadi uspeh. Ni naključje, da zato nemalokrat zavzamejo najbolj ..elitni prostor" ponudbe za prodajo kokosi. SPET POŽIG - Konec minulega tedna je spet deloval sevniški ,.krematorij" na gmajni. Kosti in drugi šaro mestne civilizacije je vneto lizal plamen. Okoličani seveda niso vese- piie i jr. kra SEVNIŠKI vi:ntvii Vse se ne odloča na sodišču Pohvalen zagon kluba samoupravljalcev Novo vodstvo kluba samoupravljalcev sevniške občine je vneslo v delo veliko svežine. V sorazmerno kratkem času sta se zvrstili kar dve trib.uni. Na prvi so se skupaj s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij zbrali predsedniki organov samoupravne delavske kontrole, minuli četrtek pa predsedniki disciplinskih komisij in njihovi zunanji člani. Predavatelji iz domačega okolja dajo nedvomno soliden prispevek za razpravo in tudi širjenja obzorja udeležencev tribune. Tokratna „gosta“ kluba sta bila predsednik posavskega sodišča združenega dela iz Brežic Slavko Lubšina in družbeni pravobranilec samoupravljanja za Posavje Branko Pirc iz Krškega. Predsednik Lubšina je uvodnim pojasnilom pridal številne praktične izkušnje iz svojega dela. Kot je dejal, v vsej dosedanji praksi sodišča komajda najde en primer disciplinskega ukrepa, ki bi tudi prestal presojo sodišča. Kako kaznovati, da bi bila kazen vzgojna (zakonodaja dovoljuje tudi denarno kaznovanje), je tema, ki zanima prenekaterega člana disciplinske komisije. Čeprav se je razprava kar precej zavlekla, bi lahko udeleženci še bolj sproščeno posegali v razpravo. Dosti je vredno tudi to, da imajo do pojavov aktiven odnos, to pa je tudi najboljša pot za premagovanje težav. ZA SVOJ KRAJ - Mirenčani so gostoljubno pričakali udeleženke in goste zgodovinskega shoda v Dobrniču. V šoli je bila na ogled tudi priložnostna razstava. Pri ureditvi kraja so se najbolj izkazali gojenci internata, ki so poskrbeli tudi za napise dobrodošlice. Leto, razdeljeno na naloge Občinska konferenca ZK opredelila načrt dela vse do prihodnjega junija Občinska konferenca ZK trebanjske občine je na nedavni seji sprejela načrt dela, ki v marsičem določa politično dogajanje vse občine. Nekatere naloge iz prejšnjega predkongresnega obdobja so zaradi trajnejšega pomena prenesene v to obdobje. Posamezne naloge pomenijo pravzaprav v prvi vrsti zadolžitev komisij, nič manj pa tudi vseh komunistov. Vseeno se mora pri vsaki nalogi jasno opredeliti, kdo je zanjo odgovoren, sicer se razvodeni tudi akcija. Dopolnjevanju predloženega predloga so člani konference namenili obilo razprave, predvsem gosti V ČIGAVEM INTERESU? Na Bučki so nekateri pozdravili uvedbo delavske avtobusne zveze s Sevnico (v Novo mesto se vozi že več let več kot 80 delavcev), kot skoraj tako velik pravila občinske organizacije, dosežek, kot je bila izgradnja vodovoda ali asfaltiranje ceste. Avtobus seveda ni vedno konference. Tudi načrti dela so za ZK pomembna stvar, med drugim gre tudi za metode dela. Med nalogami, ki ,.zapadejo" novembra, je preverjanje izvajanja srednjeročnega programa razvoja občine. V tem mesecu naj bi končno izpeljali tudi zahtevo, da mora biti osnovna organizacija ZK v sleherni krajevni skupnosti in delovni organizaciji. Ta mesec bo pomemben tudi za usposabljanje komunistov. Na naslednji seji konference morajo dobiti poročilo, kako se je izvajal dosedanji načrt usposabljanja in družbenopolitičnega izobraževanja komunistov. V naslednjem mesecu morajo statutarnim spremembam prilagoditi tudi statutarni sklep in m vedno zaseden, kot bi nekateri želeli. Krajani imajo nekaj pripomb na progo, pričakujejo pa tudi razumevanje sevniških kolektivov in Izletnika. Ljudje se morajo namreč nove proge šele navaditi, takole čez noč tudi nihče ni pripravljen premenjati službe, če so toliko let živeli na obrobju. Po ustaljenem redu Predlog: namesto sedem samoprispevek za pet let NI VSE ZLATO KAR SE SVETI Novoles je znan kot zgled samoupravne urejenosti. Na zadnji seji občinske konference ZK pa so ugotovili, da je trebanjski tozd Akrila tega Straškega velikana skoraj brez samoupravnih aktov. Izvršni sekretar v predsedstvu CK ZKS Franc Šali je glasno izjavil, da kaže tovariše v tem ko'ektivu na to opozorri! V prihodnjem letu čaka občinsko organizacijo ZK preverba, kako se uresničujejo sklepi o položaju in problematiki kmetijstva. Pomembna naloga je tudi ocena učinkovitosti delovanja delegatskega sistema. V marsičem bo tudi ta načrt doživljal spremembe, kot jih bo nalagalo razgibano družbenopolitično življenje. Kot je dejal Franc Šali, mora biti tak, da bo lahko članom iztočnica za akcijo na vseh področjih. A. Z. JESENSKI KROS Prejšnji teden smo imeli športni dan. Na podružnični šoli v Dolenji Nemški vasi so pripravili kros tekmovalno progo. Tekli smo po starostnih skupinah. Najboljši so dobili diplome. MATEJA NOVAK OŠ Trebnje VOZNIKI! Pohitite, zima se bliža! Pravočasno si zagotovite brezhibno vžiganje motorja vašega avtomobila v mrzlih zimskih jutrih. Akumulatorje za vse vrste vozil izdeluje BLAŽO TASEV Pripravljeni osnutek za javno razpravo o predvidenem samoprispevku ža izgradnjo šolskih objektov in komunalnih naprav je pred zadnjo sejo vseh treh zborov občinske skupščine doživel nekaj sprememb. Zaradi tega je bil kot predlog umaknjen z dnevnega reda. To seveda ne pomeni, daje zaradi tega kaj posebnega narobe. Nasprotno: javna razprava je bila celo podaljšana. To se ni zgodilo zaradi kalcšnih omembe vrednih pomanjkljivosti, čeprav tudi drži, da poletni dopustniški čas marsikje ni bil ravno najprimernejši za tako razpravo. Najbistvenejša sprememba je ta, naj bi samoprispevek plačevali za nadaljnjih pet, in ne sedem let, kot je bilo sprva predvideno. Veljavni zakon o samoprispevkih namreč ne predvideva daljšega plačevanja od petih let. Zaradi krajšega obdobja plačevanja se predložena finančna konstrukcija spreminja. Iz samoprispevka naj bi se poslej nabralo le 24.209.000 dinarjev, predvidena posojila pa bo treba za nastalo razliko iskati v višini 22.706.000 dinaijev. Celotni program bo zato vseeno znašal nekaj nad 97 milijonov. S tem denaijem naj bi po zagotovilih finančnikov zgradili vse, kar je predvideno. Krajevnim skupnostim naj bi po posebnem ključu v petih letih razdelili nad osem milijonov dinaijev. Tudi to bo lahko navsezadnje pomembna spodbuda. IZLET V LJUBLJANO Tudi na naši šoli smo imeli za dan pionirjev pionirsko konferenco. Popoldne smo prizadevni literarni ustvarjalci trebanjske občine odšli na izlet v Ljubljano in si ogledali tiskamo Toneta Tomšiča in Pionirsko knjižnico. V tiskarni smo videli, kako poteka tiskanje revije Srečanja, la izhaja v naši občini. Po vrnitvi v Trebnje smo se udeležili svečane predstavitve druge številke te revije. ZVONKA TIŠINA OŠ Šentrupert • •• • •• • •• akumulatorska delavnica na Partizanski 11 v Novem mestu. 12-MESEČNA GARANCIJA Poleg tega popravlja in polni vse vrste akumulatorjev. Pokličite po telefonu (068) 23-826. IZ KRAJA V KRAJ DOBRODOŠLI KRVODAJALCI - V začetku prihodnjega tedna vabi občinski odbor Rdečega križa krvodajalec, zaželjeno je tudi kar največ novih, na odvzeme krvi na Mirni, Mokronogu in Trebnjem. Kot običajno bodo tudi tokrat vozili avtobusi iz odročnejših krajev. ASFALT KOT SIR? - V Šentlovrencu niso ravno zadovoljni s kakovostjo asfaltne prevleke. Po tolikšnem čakanju bi si zaslužili boljšega. Tudi tisti, kije bil položen nazadnje proti Krtini, bo namreč kmalu zaslužil to ime v pravem pomenu besede. Cesta je sedaj vsaj širša. VSE KOT BOB OB STENO - V Šentrupertu so se lep čas jezili nad asfaltcrji novomeškega Cestnega podjetja, ker dela niso potekala kot so se nadejali prizadevni krajani. Sedaj postaja že več ali manj jasno, da asfaltnega sloja, s katerim bi bili povezani z republiško cesto, še e bo kmalu. Morda bi naleteli na večje razumevanje pri podjetju Slovenija-ceste? VEDO KAM - Romi so stalni gosti trebanjskega doma političnih organizacij. Seveda najraje zavijejo samo v pisarno občinskega odbora Rdečega križa ali - še raje - proti kleti, kjer je skladišče rabljenih oblačil, ki jih ta prizadevna organizacija prejema z vseh vetrov. V svojih zahtevah niso niti malo skromni, pregovor, da se podarjenemu konju ne gleda na zobe, jim vsekakor ni po volji! TREBANJSKE NOVICE 35 LET KASNEJE V prvih osmih mesecih letos je krajevna skupnost Kočevje-—mesto zbrala 6,748.000 din denaija, porabila pa ga je 6,600.000 din, kar je približno toliko, kot je predvidevala. mL1H^KJEV ~ V.Itasu Kočevje so letos prvič praznovali 10. oktober, dan kovinarjev, !>voje delovne organizacije. (Foto: Jože Primc) Glavni viri, iz katerih je dotekal denar, so bili: prispevki OZD in SIS, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, sredstva po samoupravnem sporazumu za financiranje KS in ljudske obrambe (ki so letos dotekala že po načrtu, medtem ko so bila še lani za polovico manjša, kot so bila načrtovana), lastna sredstva, soudeležba SIS za komunalno in cestno dejavnost in prispevki občanov za asfaltiranje cest. -napredek združiti znanje in mnči * — — 1111 ——— ■ — i .-Lil- an kovinarjev — Proti uravnilovki in neupravičenim razlikam — Produktivnost je osnova za napredek OZD in večje osebne dohodke I50" |WClJa kemične to-% Celamin“. ki bo uV* "^Jonov dinar-olt !°ino J? at v Pirčah bo Ciif 100 m-f?0 Vred VeUal H ,v Utr ,j°nov- Investira katerimi naJ bi jt$o izpeljali tudi ^Nniem3. °hlštv0’ ki 2S brl ,.letu izkazoval 80 milijo- bo stala 45 m “ivesticije v In- !V k Je *etos 10- oktobra prvič praznoval dan > p,-0 RJ^nik svoje OZD. Ob tej priložnosti je generalni v letu l jev l)a * ^ milijo- Ve,Cmi1 “?vesticijami ta.. in Nadnjo daljno- Kl' Honf0rmat°rSke pj«A no ureditev Mfecev na Mlaki, |lntCTv /ari, Osil- j cest SRMnjo gozdni0 ben«- P°8°zdovanje, kSl inmKS^črPalk v V nove k i raga’ do' ^n^tam ^ m avto-Vv V > stanovanjskih Sod ra8i inKjr !n stano' "J1 vasi ter Ur e8a J anje gradnje v Kočei-0na’ adap- S,.VriPČetek gradnje (^Lne8a izobraže-S^tijo moramo k dovodov (tu- '»j8- S0v) vT'jne8a dela V.11 Vn .S Osilnica, s^Vro“ t£i i N S°,občina’ki y ir ^tlranih re- .^o n,Tudi v na-ob- \ .^čehovskn CfC°daKi J P SKE MNOGE Na svečanosti so podelili tudi nagrade jubilantom, ki so v kolektivu 10, 20 ali 30 let, priznanja udeležencem tekmovanja kovinarjev Slovenije, priznanja najbolj prizadevnim delavcem v tozdih in skupnih službah ter najboljšim športnim ekipam in posameznikom. V kulturnem delu svečanosti so nastopili Ribniški oktet ter recita- Iz Mozlja MLADI DELAJO - Mladinci Mozlja so sodelovali pri urejanju klubskega prostora in se udeleževali ostalih akcij na območju krajevnega odbora Mozelj. Vse akcije v oktobru so posvetili 10. kongresu ZSM. Res pa nekateri člani raje gledajo, kot delajo. Zato jih delovni člani upravičeno kritizirajo. AVTOBUS DO KOČEVJA - Kritika krajanov Mozlja leti tudi na račun SAP, ki nikakor ne odpre lokalne avtobusne proge Kočevje -Mozelj. Dosedanje- prošnje niso zalegle. Zdaj bodo predstavniki Mozlja poslali novo. Upajo, da bodo tokrat uspeli, saj jih podpira okoli 30 delavcev iz Mozlja in ostali krajani. V. DRAMAC torji, pevci, kitaristi in ritmična skupina gimnazije. J. PRIMC Največ denarja, in sicer kar 3 četrtine, je bilo porabljenega za tako imenovane gospodarske dejavnosti KS, in sicer za vzdrževanje in obnovo cest in ulic ter prometno varnost, za vzdrževanje javne snage, zapornic na Rinži, parkov, pokopališča, javne razsvetljave, bazena in Šeškovega doma. Preostala četrtina denarja je bila porabljena za tako imenovani socialni razvoj, se pravi za narodno obrambo in civilno zaščito, novoletne obdaritve otrok in ostarelih, za športna in kulturna srečanje, za sodelovanje s pobratenimi KS, za razstave, nakup inventarja, organizacijo volitev, za dotacije društvom in organizacijam itd. V kratkem bo KS sklicala tribune občanov, na katerih bodo občani med drugim povedali svoje mnenje o predlogu za pozidavo novih mestnih okolišev (med Šeškovim domom in starim pokopališčem) ter o nadaljnjem urejanju cest in predvsem križišč (Trata—Kolodvorska ulica, Ljubljanska cesta-—Kolodvorska ulica pri občinski skupščini, Ljubljanska--Mahovnik, Roška cesta-Mest-ni log in nekatere druge). POČASI DELAJO Posodobitev Tomšičeve ulice v Kočevju bi po pogodbi morala biti končana do 31. avgusta, a še sedaj ni. Med posodabljanjem so sicer res ugotovili, da so potrebna nekatera dodatna dela, ki pa ne bi smela trajati dalj kot 15 dni. To pomeni, da trajajo dela že dober mesec dalj, kot bi smela. KS bo ukrepala, da bi dela čimprej zaključili. 100 let krotilcev rdečega petelina Pred 100 leti vsak 16. občan gasilec, danes pa šele vsak 250. Kočevje je popolnoma pogorelo 1469, ko je bilo še trg. Na proštom, kjer je mesto še sedaj, je prvič pogorelo leta 1596, zadnji veliki požar pa je v mestu izbruhnil v začetku 1878 in prav tega leta, se pravi natančno pred 100 leti, je bilo ustanovljeno gasilsko dmštvo Kočevje. Zaradi naštetih in drugih požarov, ki so močno prizadejali mesto, so meščani uvideli, da se lahko uspešno uprejo ognju le, če so dobro organizirani. Ustanovili so pripravljalni odbor in izdelali pravila Prostovoljnega gasilskega društva Kočevje, ki jih je 18. februarja 1878 deželna vlada za Kranjsko potrdila, že 23. marca 1878 pa je bil ustanovni občni zbor PGD. Zanimive so nekatere primerjave med takratnim in današnjim stanjem v gasilstvu. Pred 100 leti je imelo PGD 102 aktivna člana (danes jih ima 32) in 70 podpornih (danes nobenega, je pa zato financiranje urejeno drugače). Leta 1878 je imelo mesto 1.660 prebivalcev, letos jih ima 8.032, kar pomeni, da je bil pred 100 leti vsak 16. meščan aktivni gasilec, danes pa je šele vsak 250. PGD Kočevje je bilo od ustanovitve do odhoda Kočevarjev leta 1942 izrazito nemško oz. kočevarsko. Prvo leto obstoja so razvili prapor, leta 1883 pa kupili prvo ročno brizgalno. Med pivo vojno, leta 1916, so se kočevski gasilci odzvali pozivu, naj dajo vse bakrene in medeninaste predmete oz. dele gasilske opreme za potrebe voj-sKe. Tako je gasilstvo precej amrlo, zato pa so se gasilci / ičeli ukvarjati s prvo pomočjo, prevažanjem bolnikov, so- jo bil delovali so pri javni zdravstveni pomoči, šolali bolniške strežaje itd. Po vojni, 1919, se PGD ni vključilo v Jugoslovansko gasilsko zvezo. Vendar je kljub temu vedno pomagalo povsod, kjer je bilo potrebno, tudi Slovencem. Člani so celo tekmovali, da bi se kar najbolj izkazali. Sicer pa so Kočevarji in Slovenci v glavnem dobro sodelovali, dokler jih ni zmešal naci-fašizem. Ko so Kočevarji leta 1942 odšli, so odnesli s seboj precej gasilske opreme ali pa so poskrili. Gasilski dom je med vojno porušen. Po vojni je Anton Novak našel skrito gasilsko brizgalno. Jože Stopar starejši se je po sebno izkazal pri obnovitvenih delih doma, Anton Artač pa pri popravljanju motorke. Gasilstvo je napredovalo in leta 1948 je imelo PGD že 3 brizgalne in 450 m cevi. V zadnjih desetih letih sodeluje kočevsko GD Dri gašenju 8 do 14 požarov na leto, ki izbruhnejo v mestu ali pa tudi na območju drugih GD. Pogosto, če so požari majhni, krenejo na gašenje s „tihirn“ alarmom, le če je požar večj; je potrebnih več g.:silcev, vključijo sireno. Zelja gasilcev je, da bi dobili nov gasilski dom. Vendar doslej še ni znano, če ga bodo dobili v bližnji prihodnosti. Radi bi pomnožili tudi svoje vrste, kar pa jim ne uspeva. Gasilski veteran Alojz Lesar, ki še vedno dela v raznih gasilskih organih in organizacijah, je ob našem zadnjem razgovoru nekoliko razočaran dejal: „ Žalostno je, da se občani, predvsem pa inteligenca, tako malo zanimajo za varstvo svojega kruha in delovnih mest.“ J. PRIMC ' — LEJ DRUŠTVA - Na nedavni proslavi 100-letnice GD »oevje je predsednik SIS za varstvo pred požari Danilo Vučič pripel spominski trak na prapor društva. (Foto: Jože Primc) DOLENJSKI LIST Ceste so osnova za razvoj mesta Zato daje KS Kočevje v tem obdobju poseben poudarek na ureditev cest in prometa v mestu — V kratkem razprava o novih ureditvah cest in gradnji stanovanj vpuiaijaic, ua ~ področjih privatni seK ^ p bohoti; tu gre predvsem prevoznike in lastn ® je^*1 mehanizacije pa tudi » . pf druge veje obrti. Kljub s? -otrdj litičnim stališčem, da J ^ H1 ojačati družbeni ®kt°' sestavni dei našega življenja. Posnetek je iz St lastnik ostanke avtomobila pustil na travniku, za Premalo dela za mlade Rome V občini dela le 12 Romov KMALU BO VSELJEN — Gradnja prizidka za dom počitka v Metliki se počasi bliža koncu. Dela so se precej zavlekla zaradi nepredvidenih težav pri kopanju temeljev, sedaj pa izvajalec TCP hiti, da bi, kolikor je le mogoče, nadoknadil zamujeno. V metliški občini je prijavljenih 110 Romov, najmočnejša starostna skupina je med 15 in 19 let, nato med 21 in 26 let ter 39 do 44 let. Od vseh Romov jih je za delo sposobnih 40, zaposlenih pa komaj 12, se pravi, da je kar 70 odstotkov Romov nezaposlenih. Zlasti mladi Romi se v glavnem žele zaposliti, vendar se jih delovne organizacije otepajo, marsikdaj pa je vzrok za to prenizka izobrazba. Gotovo pa je tudi, da bi Romom najbolj pomagali, če bi jih vključevali v delovni proces, saj s tem ne bi pomagali reševati samo materialne plati romskega vprašanja, marveč je to hkrati tudi način za vključevanje Romov v družbenopolitične organizacije in društva in tako navajanje na norme, kijih sprejema večina delovnih ljudi in občanov. Najnižje podpore v Sloveniji Metliški skupnosti socialnega skrbstva samo za redno dejavnost primanjkuje 500 tisočakov Za svojo redno dejavnost bi metliška skupnost socialnega skrbstva potrebovala 2,6 milijona dinaijev, skupaj pa imajo na razpolago le 2,11 milijona. Tako se ta skupnost že več kot deset let otepa s pomanjkanjem denarja. Da bi probleme kljub premalo denarja uspešneje reševali, bo potrebna tesnejša povezava s krajevnimi skupnostmi in drugimi dejavniki; tu gre predvsem za pomoč ostarelim in onemoglim občanom. Jasno je tudi, da vsega dela ne more opraviti ena sama socialna delavka, ki mora opravljati tudi vsa tajniška dela. Za metliško občino bi bila po normativih potrebna poleg tajnika še skoraj dva socialna delavca. Družbeno denarno pomoč dobiva sedaj 47 občanov; v glavnem so starejši od 65 let, pomoč pa znaša v povprečju le 317 dinarjev. Dvaindvajsetim občanom je edini vir 845 dinarjev pomoči na mesec. Tudi ti podatki govore, da v metliški občini precej zaostajajo na tem področju, glavni „krivec“ pa je seveda pomanjkanje denarja. Tako ima metliška občina naj- nižjo družbeno denarno pomoč v Sle Veliko borcev, malo denarja Za priznavalnine manjka skoraj 1,5 milijona din V metliški občini dobiva stalno občinsko priznavalnino 308 borcev; priznavalnina znaša od 300 do 2.300 dinarjev, v občini pa še kakih sto borcev, ki so upravičeni do priznavalnine, pa je niso uveljavljali. Po. družbenem dogovoru bi v letošnjem letu za priznavalnine potrebovali 3.691.000 dinarjev, v proračunu občine pa je planirano samo 3.220.000 din. Od kje bodo dobili manjkajočih 1,471.000 din, nihče ne ve. V lanskem letu je borčevska organizacija svojim članom dala 450 tisočakov posojila za gradnjo ali popravilo hiš, letos pa že več kot milijon dinarjev, prošenj pa je bilo za okoli pet milijonov din. Zato so morali precej omejiti višino posojila: za adaptacijo lahko borci dobe največ 50 tisočakov, za gradnjo pa 100 tisoč dinarjev, kar pri današnjih cenah še zdaleč ni dovolj. V VSAKI KS PORAVNALNI SVET SPREHOD PO METLIKI V POČASTITEV MLADINSKEGA KONGRESA je mladina „Beti“ prejšnji petek na dvorišču tovarne pripravila krajši kulturni program in od tam so udeležencem kongresa v Novi Gorici poslali pozdravno pismo. tudi nova Številka kolovrata, glasila OK ZSMS Metlika, je največ prostora namenila 10. kongresu slovenske mladine. Precej pozornosti so v glasilu posvetili mladinskim delovnim akcijam, ki se jih tudi mladi Belokranjci zelo radi udeležujejo. Letos so metliški mladinci sodelovali na lokalnih, regijskih, re-. publiških in zveznih delovnih akcijah. za svojo kolekcijo pomlad-poletje 1979. V kratkem bodo obiskali še poslovne prijatelje v Makedoniji. Posel dobro cvete, sAj je „Beti“ s svojo kvaliteto in modnimi izdelki prodrla v vse večje trgovine v naši državi. Se posebej velike naročajo kopalke z znakom sredozemskih iger, saj je „Beti“ edini proizvajalec teh kopalk pri nas. NAJVERJETNEJE BODO PRAZNOVALI metliški košarkarji desetletnico svojih uspehov, iskanj in spodrsljajev 26. novembra. Za to priložnost nameravajo izdati brošuro o zgodovini metliške košarke, svetlobo pa bodo zagledale tudi značke, za katere vlada med zbiralci že zdaj veliko zanimanje. KONEC MESECA, natančneje, v soboto, 28. oktobra, se bo v Metliki pred Vinsko kletjo ustavil na svoji poti po Dolenjski in Beli krajini slovenski Učiteljski pevski zbor Emil Adamič in tu izvedel krajši program. Turnejo je pevski zbor pripravil v počastitev 100-letnice rojstva Otona Zupančiča. MODA JE VEDNO ZA SEZONO ALI DVE pred koledarjem. Te dni so bili predstavniki „Beti“ v Vojvodini, Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini, kjer so zaključevali prodajo .lovemji. Samo za oskrbovalnino v splošnih in posebnih zavodih, kjer znaša povprečna oskrboval-nina 3.300 dinarjev na mesec, so v letošnjem prvem trimesečju dali 340 tisočakov. Večji izdatek je tudi rejnina; povprečna rejnina znaša 1.277 dinarjev na mesec, sedaj pa je v reji enajst otrok. Upoštevajoč neurejene razmere v družinah, bi morah v letošnjem letu dati v rejo še najmanj deset'otrok. Spet je tu glavna ovira denar, in to kljub temu daje rejnina v občini med najnižjimi v naši republiki. Letos je socialno skrbstvo v celoti prevzelo stroške za usposabljanje telesno in duševno pri- V vseh trinajstih krajevnih skupnosti v metliški občini so ustanovili poravnalne svete, ki štejejo pet do sedem članov. Poleti so za člane svetov pripravili seminar, predsedniki poravnalnih svetov in krajevnih skupnosti pa so dobili priročnik, ki govori o pristojnostih in načinu dela teh krajevnih samoupravnih sodišč. NJABOLJ VESELI ČAS, trgatev, privablja v Belo krajino veliko izletnikov. Ob sobotah in nedeljah jih v Metliko pripelje tudi po petnajst avtobusov. Veliko pa je tudi osebnih avtomobilov. Sinovi in hčere, ki so si lepši kos kruha poiskali v večjih mestih, se ob tem času vračajo domov, da staršem in bratom pomagajo pri trgatvi. Spomladi, ko de- , pri- Prijateljstvo iz Dobrniča Prvo srečanje z Belokranjkami na kongresu Ena od 170 še živečih delegatk na 1. kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze, ki so v nedeljo skupaj s številnimi gosti proslavile 35-letnico tega velikega dejanja naših anti-fašistk, je Metličanka Minka Čmugelj. „Na kongres v Dobrnič sem v tistem težkem času odšla kot delegatka grosupeljskega okrožja; takrat še nisem bila poročena in sem se pisala Habjan. V našem kancu je bilo takrat hudo. V Grosupljem so bili Italijani, precej je bilo tudi bele garde. Skupaj s Pepco Galetovo sva vodili AFŽ,“ se tistih časov spominja Čmugljeva. „Kljub nevarnostim je bilo pri nas veliko članic AFŽ; redno smo imele sestanke in pomagale, kjer smo najbolj mogle. Iz teh krajev je bilo veliko moških v partizanih, precej v italijanski internaciji, ženske z majhnimi otroki pa so ostajale doma, za vse same. Članice AFŽ smo hodile po vaseh, pomagale tem ženskam in skrbele tudi za organizacijo in zbiranje materiala za partizane." Čmugljeva se še dobro spominja, da so se na pot proti Dobrniču odpravile z vozom. „Vendar nismo natančno vedele, kje bo kongres; to so do zadnjega držali v tajnosti, da bi preprečili morebitno izdajstvo. Tudi se nismo prav do Dobrniča peljale z vozom, ampak nas je voznik odložil v neki vasi pred Dobrničem in nas tam tudi počakal. Dvorana, v kateri smo zborovale, je bila napolnjena do zadnjega kotička. Živo mi je ostal v spo- minu govor Mare Rupene, do srca pa so mi segle tudi besede preprostih žensk, ki so govorile o trpljenju, o svojih padlih možeh in sinovih." Delegatke iz grosupeljskega okrožja so med kongresom stanovale pri istem kmetu, ki je pod streho vzel tudi ženske iz Bele krajine, kamor jo je po končani vojni zanesla pot usode, da je tudi sama postala Belokranjka. V Dobrniču je ined dru gimi spoznala Jakofčičevo Karlino iz Krasinca, s katero sta še danes, po 35 letih, veliki prijate Sindikat na vseh področjj! Boljše delo osnovnih organizacij v večjih delovnih organizacijah — Se vedno pl® informacij do delavcev — Varstvo samoupravnih pravic Iz ocen javnih razprav o dokumentih za sindikalni kongres se je pokazalo, da so bile v črnomaljski občini po sprejetju zakona o združenem delu najbolj aktivne osnovne organizacije sindikata v večjih delovnih organizacijah, v tistih, ki so imele možnosti za zadetih otrok; takih otrok je 22; v prvih treh mesecih letošnjega leta so znašali ti stroški več kot 144 tisočakov, za celo leto pa bodo narasli na okoli 600.000 dinarjev. A. B. organiziranje tozdov. ■ VISOKA PREKRIVA GA TRAVA — Minilo je točno leto dni, odkar so ob Kolpi pri So-devcih na veliki slovesnosti položili temeljni kamen za most, ki naj bi na tem mestu povezoval sosednji republiki. Kamen je prerasla trava, čez Kolpo med Sodevci in Blaževci pa na srečo še vedno vozi stari dobri brod. Cesta dolga, plača slaba, da se bog usmili Cestar dela za 2.300 din Med tistimi, ki komaj čakajo, da bodo končno posodobili cesto od dobličkega ovinka do Starega trga - in teh res ni malo, saj je od dobre povezave z občinskim središčem v veliki meri odvisen napredek celotne Poljanske doline - je tudi Jože Štulac. Štulac je že okoli dvajset let cestar na tej cesti in pozna vsako ped te ceste. „Sedanja res ne ustreza več; promet po njej je precej večji kot po tisti proti Vinici, ie pa ta precej slabša, ožja, tu ne morejo voziti avtobusi," pravi Štulac. Najprej je skrbel za del ceste od Vrhgore do Tanče gore, zadnja leta pa dela na drugi strani, proti Staremu trgu, kjer je tudi doma. „Moja skrb je sedem kilometrov te ceste pa še kilometer in pol tiste od Starega trga proti Predgradu; na teh 8,5 km sem edini cestar. Vsi zahtevajo lepo cesto, toda jaz ne morem delati čudežev. Plača je taka, da se bog usmili - 2.300 dinaijev; če bi vsak dan samo prehodil ves svoj rajon, bi ta denar zaslužil. . . Vsaj dva bi morala biti, da bi lahko vzdrževala cesto." Cestarju je še toliko težje, ker se cesta spušča in ob deževju voda vedno znova odnese ves njegov trud. ,,Sami klanci in sama hosta, prava divjina. Nič kolikokrat sem videl medveda in nekajkrat sem tudi že krepko bežal pred to zverino. Letos je še posebno hudo, ko so slive tako obrodile: doli pri vaseh polomijo vse veje, se nažrejo, potem pa pridejo nazaj v hosto, včasih kar po cesti," je pripovedoval. Pri Štulčevih imajo tudi kmetijo. „Letos nismo sejali ne pšenice ne koruze ne pese; se ne splača, saj vse požrejo jeleni, ki jih ne ustavi nobena ograja. Lovska družina pa še vse lanske škode ni poravnala. Pa tudi če bi hotel, ne bi mogel vsega obdelovati, saj se vsak dan na cesti dovolj nahodim in nadelam . . Štulca dobro poznajo tudi vsi, ki jih zanima belokranjska folklora. Že dolga leta je član folklorne skupine iz Starega trga, ki vedno nastopi tudi na jurjevanju; vseskozi je zastavo- Precej slabša pa je bila aktivnost v tistih osnovnih organizacijah, katerih sedež delovne organizacije je zunaj občine. Te niso bile pobudnice za organiziranje tozdov, marveč so v glavnem pripravljale razprave o že izoblikovanih predlogih, ki so jih pripravili v DO. Med njimi je tudi nekaj takih OO v delovnih enotah, ki niso niti pokazale zanimanja in niso dale pobude za bolj samoupravne oblike svojih OZD; tako na primer delovna enota Komet v Starem trgu, IMV v Adlešičih ter nekatere črnomaljske trgovske poslovalnice. V glavnem so sindikalne organizacije aktivno sodelovale pri samoupravnem organiziranju združenega dela, veliko manj pa pri oblikovanju, delovanju in razvoju skupnih služb, še manj pa pri urejanju odnosov svobodne menjave dela med delavci skupnih služb in tozdov. Prav tako niso zadovoljni z delom delegacij: informacije ne pridejo do delavcev, gradiva obravnavajo le v okviru delegacij; pritožujejo pa se, da so ta ’ ob< Vidno vlogo imajo • organizacije sindikata p vu samoupravnih pra^, cev, še vedno pa se de pomoč premalo obra J svojo sindikalno org: Sindikati večkrat vajo tudi vzroke ne^v^‘di lu. Ponekod ugotavljajo število nesreč pri delu m je, vedno več pa je neSt „ pripetijo zunaj deloma#j Prav tako se zmanjšuj • poklicnih obolenj, k^J ga boljših delovnih Sindikati si prizadevaj šolanje ob delu, mko® ne stroke kot za druz tično izobraževanje RAZBOHOTIL AVTOPREVOZNIK Že večkrat so družb^ ( organizacije v črnonialj is opozarjale, da se na ojačati družbeni področju ni kaji se še vedno precej d t,e. D* stfiv nrpliva v r»rivatfl6 stev preliva v privatne - ,, F moraf0 gradiva preobsežna in nerazumljiva, pogosto pa jih delegacije stanje popravili, se ... ^ ti zlasti komunisti v GO*1, dobijo prepozno. O DELU KANIŽARSKIH KOMUNISTOV Na zadnji seji občinske konference ZKS Črnomelj - bila je v torek, 17. oktobra - so veliko pozornosti posvetili obravnavi razmer v osnovni organizaciji ZK rudnika Kanižarica. Beseda je tekla še o aktualnih nalogah Zveze komunistov v občini, sprejeli pa so tudi sklepe o razvoju krajevne samouprave. PRENIZKA PRODUKTIVNOST Vprašanju produktivnosti bodo morali v črnomaljski občini posvetiti več pozornosti, saj je ta občina med štirimi v dolenjski regiji na zadnjem mestu po dohodku na delavca. Tudi reproduktivna sposobnost gospodarstva je v črnomaljski občini najnižja. ŠE VEDNO ZIBELKA Zlasti tisti, ki s® jfj pogosto voziti p° . - Metliki, so že dalj godovali zaradi u asfalta, luknjaste ceste. Zato so se to j $ razveselili, ko s0,Zt/f8I'l,i S* navijati odsek oo' k čev do Gradca. Ves J .jf ^ bilo kmalu konec. ^ t J*»j položili asfalt sam % polovici cestišča> P” 0 vse skupaj pustih m ^ p ^ vali od Gradca , j0 mostku. Kar pa 1® Sin; narejenega, je da^jil *je kar so ljudje p«č%|J S sta ie še vedno * Morda pa so to n c] menoma, da bi se ci spomnili, da J®, ns#, na - zibelka partiza^ VAŠKA IDILA - Dandanes vidiš na vseh mogočih^-^a rte in zavržene avtomobile. Očitno je rjaveča pl" ČRNOMALJSKI DROB1* TEŽAVE S PRESKRBO - Zaradi gradnje partizanske magistrale je težje redno dostavljati blago za trgovino v Črmošnjicah. Za krajane je še posebno težko zaradi neredne dostave sadja, zelenjave, mesnih izdelkov ter kruha. No, ko bodo konec tega meseca partizansko magistralo slovesno izročili svojemu namenu, bo tudi preskrba trgovine v Črmošnjicah spet v redu. Sedaj, ko je tu nova, asfaltirana cesta, bodo dostavni avtomobili lahko vozili hitreje in kmalu nadomestili stare zamude .. . lo, čeprav visijO^L -1 ve. Morda pa nis° y , , skih mesnicah do steg y vzdržali težo tele J PREZGODNJA ftired‘'eVf; KISLO VINO - J poir Zlasti zdj« niso izneverili, z že potrgali, čepra yjno tehnološko zrelo- s.. da bo v teh k™,' ,jUa. zvoniti, da se bodo JklS obrnili, sicer Jim želodec. KJE PA JE TRUP? - Črnomaljske gospodinje se začudeno sprašujejo, kako da v mesnicah ne moreš dobiti teletine niti za zdravi- fl \ ,’ J1*1 zaradi pomanjka-’v v vrtcu in drugih ■2a*„morej0 sprejeti v ? ^istv Sta s*upnost otro-^' tVa m VVZ sklenili vaistvo otrok v var-iV^žinah. Na vi,’se Pravi ženska, ki lei>a DriVvlotroke>bi bUa n, WZ’ del° Pa bi in,"? sv,ojem domu. Z Mb0 ® s^®nieno delov-bt„ določen čas, po »o 0l eSa bi bilo treba 0bnoviti. Kljub grad- &KB5 {L I.......... kovanj,, nait>°ljši na letoš-*• Dobaj I S ~ te prejeli it L upinah le tisti> ki so Andrej rtSudu L mest0-Av^ ^b%k (Itas)-!) _ v'4tienje , e.rebl'čnik (Itas) $ fiina PSi;ko°2e Ja"ež (Kovi-f ttiip ■ pokopa-i marsika-, > povzročijo divjad, psi in konji na grobovih. KAJ JE S STADIONOM? -Športni stadion v Kočevju ni dokončan, kar občutijo posebno športniki, vidijo pa tudi občani. Radi bi zvedeli, kaj je pravi vzrok za to, saj krožijo razne govorice. Prav bi bilo, da bi v tej zadevi dali občanom pojasnilo iz prvega vira. MALO GOB - Jurčkov in lisičk dobijo naši gobarji zelo malo. Kdor gobe dobro pozna, bo ugodno izkoristil sezono za štorovke, ki rastejo od oktobra do konca aprila. Gobarji, ki vedo za prava mesta, jih že sedaj pridno nosijo domov, posebno s Slemen in z Grmade nad Ortnekom. V novembru bodo rastle tudi že bukove ostrige, ki so tudi užitne. ŠPORTNI DAN - Sončno jesensko vreme so izkoristile 11. oktobra tudi naše osnovne šole. Vsi razredi so imeli športni dan oz. pohode v naravo. Verjetno je bil to letos zadnji športni dan. ^eusxe nouige i ŠE ENA PROIZVODNA DVORANA - RIKO Ribnica - tozdRIKO STROJ gradi v Ribnici še eno proizvodno dvorano, ki bo letos dokončana. Prihodnje leto bodo zgradili proizvodno dvorano še v Loškem potoku. (Foto: J. Primc) RICOMAG že dela cestne valjarje Zdaj gostuje v Rl KOST ROJU, ta pa si gradi novo proizvodno dvorano RIKO Ribnica gradi 2.500 kv. m veliko proizvodno dvorano, v kateri bodo izdelovali traktorske in kamionske nakladalnik« Dokončali jo bodo že letos, januaija pa se bo v njej začela proizvodnja. Gradbena dela — gradi jo GD Grosuplje — bodo veljala 16 milijonov, oprema in stroji pa še okoli 6 milijonov. Investitor ie tozd RIKOSTROJ. Uspešno je začel s proizvodnjo tudi tozd RICOMAG, ki je bil ustanovljen z novim letom. V njem izdelujejo v sodelovanju s tujim partnerjem štiri tipe dvojno vibracijskih cestnih valjarjev. Vse te valjarje prodajo doma. Razen tega delajo še nekatere dele za valjaije, ki jih izvažajo. V tem tozdu je trenutno zaposlenih 14 ljudi, predvideno pa je, da bo delalo kasneje celo 65 ljudi. Tozd RICOMAG nam- bolj zainteresirani, da bodo učinkovito vzdrževali stanovanjske stavbe. j pRIMC Kako do pravih stanarin? S samim podržavljanjem ne bomo nikoli dosegli ekonomskih stanarin — V stanovanjskem gospodarstvu uveljaviti samoupravo in kontrolo Poročali smo že, da je izvršni svet občine Ribnica razpravljal o predlogu samoupravne stanovanjske skupnosti (SSS) Ribnica, po katerem naj bi do leta 1982 uveljavili ekonomske stanarine. V praksi to pomeni, da bi se stanarine od letos pa do leta 1982 podražile za okoli trikrat oz. za povprečno enosobno stanovanje od 370 na 1.108 din, za povprečno dvosobno stanovanje od 535 na 1.600 din in povprečno trisobno stanovanje od 698 din na 2.088 din. Dejanska stanarina znaša letos za kv. meter 9,59 din, v letu 1982 pa naj bi bila 28,67 din. reč zdaj gostuje v največji hali tozda RIKOSTROJ, v kateri zaseda približno četrtino prostora. Ko bo RIKOSTROJ del svoje proizvodnje preselil v novo halo, bo RICOMAG dobil še nekaj prostora oz. skupno približno tretjino hale. RICOMAG je tozd RIKA, ki je bil ustanovljen na osnovi skupnih vlaganj. Tuji partner Bo-mag iz Zahodne Nemčije vlaga po pogodbi v ta tozd 49 odstotkov sredstev, RIKO 33,5 odstotka, Commerce Ljubljana pa preostalih 17,5 odstotka. Na osnovi te pogodbe je RIKOSTROJ tudi odstopil del proizvodne dvorane, Bomag pa je v glavnem sam oskrbel za to tovarno skoraj vso potrebno opremo oz. stroje, kar v sedanji, prvi fazi predstavlja vrednost okoli 10 milijonov dinarjev, v končni pa okoli 40 milijonov. J. PRIMC te ribe) in največjega ciprinida (krapovca). Medalje so lahko Eodelili le „salmonidaijem“, er „ciprinidaiji“ niso uplenili niti repa oz. plavuti. Zlato medaljo si je „prilovil“ Marjan Bastar, ki je ujel 35 cm dolgega lipana, srebrno Lado Eberle za 33 cm lipana, bronasto pa Lado Ivanetič, ki je potegnil na suho 31 cm dolgega lipana. Tekmovanja se je udeležilo 22 ribičev. Nagajala jim je visoka voda in razmeroma hladno vreme, ,,cipri-nidarjem“ pa še dejstvo, da na Kolpi nikoli ne love ciprinidov, marveč le v Rinži, kjer so povsem drugačne ribe, ki prijemajo na druge vabe, pa tudi pribor za ribolov je potreben drugačen. Po tekmovanju v lovu rib je bilo tekmovanje v malem nogometu. Tokrat so zmagali „ciprinidarji“, in sicer s 6:4. „Salmonidarji‘.‘ so bili namreč utrujeni od tekmovanja v lovu rib. Prvi polčas so se držali odlično, saj so vodili s 3:1, v drugem so „ciprinidarji“ izenačili na 4:4, po dveh podaljških pa zmagali. Po tekmovanju je bilo tovariško srečanje, ki so se ga udeležili tudi zakonski tovariši oz. tovarišice in otroci ribičev. Oglodali so dva odojka, tisti trije lipani so pa tudi dobro plavali. Tekmovanje in srečanje je snemala celo TV Zagreb. Snemajo namreč oddajo o Kolpi, v kateri bodo prikazali, kako ribe v spodnjem delu umirajo zaradi onesnaževanja vode in kako v zgornjem delu Kolpe ribe vlagajo (vlaganje so snemali 8. oktobra, ko so tu kočevski, čabran-ski in brodski ribiči vložili 25.000 mladih lipanov). J. PRIMC Zagovorniki ekonomskih stanarin menijo, da bodo potem, ko bodo stanarine višje, stanovalci bolj zainteresirani za samoupravo in delo hišnih svetov, da se bodo bolj prizadevali za nižje cene v gradbeništvu, da bodo tudi raje vlagali svoj denar v gradnjo stanovanj itd. Za socialno ogrožene, ki ne bi mogli plačevati stanarine, pa bo po posebnem izračunu posebnem izračunu ustrezen del krila družba. Že v prvih razpravah pa se je pokazalo, da ima predlog o ekonomskih stanarinah veliko nasprotnikov predvsem iz vrst stanovalcev, medtem ko so njegovi zagovorniki predvsem iz vrst lastnikov zasebnih hiš. Ti ugovori pa niso le prizadevanje stanovalcev za nizke stanarine, ampak predvsem prizadevanja, da bi bil s stanarinami stanova* njski denar kar najbolje porabljen, ne pa nekoristno zapravljen. Zaradi tega je treba doseči, da bodo o porabi stanarin v resnici odločali tisti, ki jih plačujejo. Besedo o porabi je treba dati stanovalcem, ker so ti naj- HALA RIKO BO V Loškem potoku je RIKO Ribnica že pred več leti nameraval zgraditi proizvodno dvorano, a še danes ne stoji, ker je vedno prišlo kaj vmes. Zdaj pa pri RIKU zatrjujejo, da je ves potrebni denar zagotovljen in da bo hala zgrajena že v prihodnjem letu. V njej bo v prvi fazi delalo 35 ljudi. To bodo v glavnem domačini, ki se vozijo zdaj na delo v RIKO v Ribnico. »Dolenjski list« v vsako družino RIBNIŠKI OKTET - Pred kratkim je začela nastopati nova pevska skupina „Ribniški oktet“, v katerem poje tudi znani pevec Tone Kozlevčar. Oktet je z uspehom nastopil na nedavnem koncertu v Ribnici, nazadnje pa na prazniku kovinaijev v Itasu Kočevje, od koder je ta posnetek. (Foto: Primc) RIBNIŠKI ZOBOTEREBCI GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 19. oktobra, „Pri-sluškovanje“; 21. in 22. oktobra „Goldfinger“ (matineja „Pustolov-ščine nekega velikana"); 25. in 26. oktobra „Močnejši od strahu". SRNJAK V ZANKI - Pri vasi Lipovec so 5. oktobra popoldne našli otroci, ki so se tam igrali, v zanko ujetega srnjaka. Ujet je bil že 3 do 4 dni. Lani so našli v zanko ujetega srnjaka v Makošah. Krivolov še ni izumrl. NOČNI IZPOSOJEVALEC -Ivan Poje iz Trubarjeve ulice v Ribnici je 8. oktobra ob 4. uri zjutraj sporočil postaji milice, da mu je izpod balkona izginil avto. Dve uri kasneje pa je sporočil miličnikom, da je avto spet tam, v njem pa je vse razmetano, kontaktne žice pa so pretrgane in prevezane. Na tem območju je to v kratkem že druga stara „skoda“, ki je bila tako , ' TELEFONICNA TATICA - Iz Lazov 6 v občini Ljubljana-Mo- ste-Polje se je 30. septembra pripeljala v Ribnico Marija Ana Cerkvenik, stara 41 let. Med 9.30 in 10. uro je zagrešila kar 5 tatvin. Najprej je v trgovini Železnina ukradla lonec, vreden 100 din, nato pav trgovini Izbira jopo in gomolje za rože ter še nad 100 din iz denarnice prodajalke Marije Tanko in iz denarnice Anice Turk. V trgovini Sadje-zele-njava je iz denarnice prodajalke Angelce Vidervol vzela bankovec za 1.000 din. Medtem ko se je že peljala proti domu, so jo miličniki sneli iz avtobusa v Velikih Laščah. Povsod je kradla tako, da je zaprosila, če gre lahko telefonirat, nato pa je kradla v prostoru, kjer so pustili samo pri telefonu. „ izpo- sojena . KDO JE BREZ COPAT? - Ribniški miličniki imajo 12 parov copat znamk Adidas in Puma, ki so jih odvzeli šolarjem, ki so copate kradli sošolcem. Tatiči so torej znani, okradeni pa lahko dobe copate pri miličnikih. Te copate so bile ukradene že spomladi. NA SLI MRTVEGA - 46-letnega Viktorja Zabukovca iz Vinic 36 so našli 28. septembra zjutraj mrtvega pri domačem skednju. Bila so razna ugibanja, kako je nastopila smrt. Uradni zdravniški izvid pa pravi, da ,je umrl zaradi podhladitve v vinjenem stanju". - Čeprav smo že davno izglasovali samoprispevek, fasade še vedno krase parole „Glasujmo ZA“ in druge, ker so napisane z oljnato barvo. — Razpišimo še en samoprispevek za odstranitev teh napisov. REŠETO TEDENS^. I. Četrtek, 19. oktobra - Etbin Petek, 20. oktobra - Irena Sobota, 21. oktobra - Urška Nedelja, 22. oktobra - Zorislava deljek, Torek, 24. oktobra - Rafael Pone 23. oktorba - Severin Sreda, 25. oktobra - Darija Četrtek, 26. oktobra - Lucijan LUNINE MENE 24. oktobra ob 01.34 - zadnji krajec El! i!’i BREŽICE: 20. in 21. 10. ameriški barvni film Rocky. 22. in 23. 10. ameriški barvni film Robin Hood in Maranne. 24. in 25. 10. ameriški 'Ml SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM (s 1. 11. 1978) mlajše dekle, čisto in pošteno, kot pomoč v kuhinji in bifeju. Danila Vehovec, Bife — Polje 346, Lju- bljana. TAKOJ zaposlim KV mizarja. Hrana in stanovanje v hiši. Janko Čemi- lec, Naklo - Strahinj 23, telefon 064 47-123. TAKOJ sprejmem krojaško pomočnico. Krojaštvo Matija Kren, Di-lančeva 5, Novo mesto. TAKOJ zaposlim samostojnega stavbnega klepaija in učenca za to stroko. Možnost dobrega zaslužka. Stanovanje preskrbljeno. Viljem Knific, splošno kleparstvo, 64270 Jesenice, Pod gozdom 6, telefon (064) 81-797. STANOVANJA IŠČEM ogrevano sobo v Kočevju ali okolici. Marija Kalčevič Livold 38, 61330 Kočevje. MLADA zakonca iščeta kompletno manjše, solidno stanovanje' v Krškem ali v bližnji okolici mesta. Ponudbe na naslov: Milan Aren-šek, Aškerčeva 6, Krško. DIJAKOM oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi Usta (3659/78). IŠČEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu ah bližnji okoUci. Naslov v upravi lista. (3656/78). Motorna vozila PRODAM Zastavo 750, letnik 1971, po ugodni ccr; Rudi Ravnikar, Dolenja vas 19, Mirna peč. PRODAM golf, letnik 1978. Janez Jankovič, Šentjernej 38. Ogled v i večernih urah. PRODAM avto 1300 de luxe za 20.000,00 din. Kuhar, Mokronog 86, telefon 82-769. PRODAM škodo, letnik 1971. Straj-nar, Žabja vas, Na Lazu 5, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen opel 1700, letnik 1963, registriran do avgusta 1979. Nad mlini 57, Novo mesto. TAM kiper, reg. do 25. 8. 1979, prodam aU zamenjam za osebni avto. Albin Šoln, Brestanica 117 a, 68280 Brestanica. POCENI prodam IM V kombi, tip Cestar. Jože Bobič, Gotna vas 37, Novo mesto, telefon 22-703. PRODAM zastavo 750, letnik 1976, delno tudi na kredit. Drobež, Gor. Vrhpolje, n.h. PRODAM citroen GS. Vrhovšek, Križaj, Podbočje. PRODAM traktor Zetor (25 KM). Hribar, Pristava 10, Leskovec, Krško. AUDI 60, letnik 1969, brezhiben, s 4 vrati, novimi radialnimi gumami, radioaparatom, nujno prodam za 52.000,- din. Telefon 61-747. PRODAM dobro ohranjen fiat 850 in nekaj rezervnih delov. Naslov v upravi lista (3612/78) PRODAM traktor Massey Ferguson (42 KM, 4.000 ur). Naslov v upravi lista (3614/78). PRODAM opel rekord 1700 po de-Uh, karoserija obnovljena. Tone Pungerčar, Volčkova vas 16, 68310 Šentjernej. PRODAM Z-750; letnik 1972, Motor in menjalnik brezhibna, karoserija karamboUrana. Registrirana do junija 1979. Piškur, Straža 78, teL 84-566. PRODAM zastavo 750, letnik 1971, registrirano za leto 1979, odUčno ohranjeno, in brezhiben in lahek gumi voz, možen za konja aU barvni film Maščevanje bele strele. ČRNOMELJ: 22. 10. italijanski barvni film Gneča v Hong Kongu. 24. 10. ameriški barvni film Oddaljena trobenta. 26. 10. angleški barvni film Mož, ki je prišel na Zemljo. KRŠKO: 21. in 22. 10. ameriški film Vojvodinja in potepuh. 25. 10. ameriški film Pot k slavi. 26. 10. ameriški film Naslovna stran. MOKRONOG: 21. 10. film SOS iz boinga 747. NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 20. do 22. 10. francoski barvni film Prva ljubezen. 23. in 24. 10. ameriški barvni film Modri angeli. 25. in 26. 10. francoska barvna drama Ljubi me, Lih. RIBNICA: 21. in 22. 10. nemško--jugoslovanski barvni film Vinetou - II. del. DEVNICA: 21. 10. slovenski film Sreča na vrvici. 21. in 22. 10. slovenski film To so gadi. 25. in 26. 10. francoski film Zdravnik Popaul. TREBNJE: 21. in 22. 10. zgodovinski film Queentin Dervoord. OB pn traktor. Jože Turk, Ostrog 27, Šentjernej. PRODAM avto Zastava 750 de luxe, letnik 1973. Dr. Škerlj, Novo mesto, Karlovška 20 (Gotna vas). PRODAM traktor Ferguson 58 v odličnem stanju (letnik 1971 1600 ur). Ogled v soboto in nedeljo. Avgust Gabrič, Senovo 179. PRODAM traktor Komik (32 KM) v zelo dobrem stanju s koso in streho. Ogled vsak dan po 15. uri. Ivan Hotko, Kapele 37. V ZELO dobrem stanju prodam Lado (letnik 1973) in harmoniko Melodija, 80-basno, novo. Telefon 61 — 362 (068) po 17. uri. PRODAM Z 750, letnik 70, registrirano do oktobra 1979. Cena 1,6 M. Andrej Grmovšek, Pavlinov hrib B/2, Trebnje. PRODAM volksvvagen karavan 1600 ?o delih. Ogled vsako popoldne, ože Tomič, Trebelno 31 Mokronogu. PRODAM 850 S, letnik 1969, motor generalno popravljen. Cena po dogovoru. Tone Avsec, Ivana Roba 34, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen avto zastava 750, letnik 1971, 69.000 km, registriran do 25. 4. 1979. Telefonirajte dopoldan na številko (068) 71-506, popoldan na številko (068) 71-211. UGODNO prodam popolnoma nov traktor Zetor 5748 na dva diferenciala z varnostno kabino, ali pa ga zamenjam za manjši nov traktor Store 404 ali Zetor 4911. Alojz Junc, Gorenja vas, 68220 Šmarješke Toplice. MOPED T 12 prodam za 3.000,00 din - prevoženih 3.000 km. Rafko Bratkovič, Gor. Brezovica 26, 68310 Šentjernej. UGODNO prodam traktor Hanomag 25 KS s priključki. Anton Felicijan, Vel. Podlog 35, Leskovec pri Krškem. RENAULT 12 TL, letnik 1974, prodam. Informacije po telefonu 21-948 po 18. uri. PRODAM Peguet 304, prevrnjen, poškodovana pločevina. Ogled in odkup možen 21. oktobra 1978 od 12. do 17. ure. Ivan Baškovič, Krška vas 10 pri Brežicah. ODLIČNO ohranjen moped Tomos VN 14 - štirj prestave, registriran, ugodno prodam. Šavric, Ul. Majde Sile 4, Novo mesto. PRODAM škodo 110 L, letnik 1970, dobro ohranjeno, registrirano do avgusta 1979. Ogled vsako popoldne po petnajsti uri. Stane Šeme, Ledma 12, Sevnica. UGODNO prodam R 4 -letnik gled med 14. in 16. uro. Zagrebška 11, Novo 1974. Kebelj, mesto. PRODAM tovorni avto mercedes generalno obnovljen pri 328, ovije Avtoobnovi v Ljubljani. R< Registri-. Lojze ran do septembra 1979. Lojze Zajc, Na žago 1, Novo mesto, tel. 22-415. PRODAM PRODAM kravo, 8 mesecev brejo, staro 5 let. Anton Povše, Kienov-nik 4, Škocjan. UGODNO prodam plinsko peč. Panič, Trnje 31 b, Brežice. PRODAM štedilnik na drva, pult, nerjavečo umivalno mizo, dvodelno omaro in 2 stara kavča. Telefon 21-719. PRODAM petdelno omaro, zakonske postelje in ležišče. Žučak, Šegova 8, I iovo mesto. UGODNO prodam vrste živih mej (liguster, ciprese, češmin) za vse prilike, in druge okrasne grmovnice. Telefon 85-172 po 13. uri. UGODNO prodam nov šotor z dvojno steno, za tri osebe, primeren za planince in za na morje, tel. <068)83-326. FOTOGRAFI-AMATERJI Prodam fotoaparat znamke Carena SMR-1000 z MC objektom ,,super carenar" 1,7/50, nadalje širokokotni objektiv „carenar“ 2,8/28, teleobjektiv „carenar“ 2,8/135, teleobjektiv „pentacon“ 4/200, teleconverter ,,APS auto teleplus 2 X“ in vmesne avto- matske obročke za makrofotogra- Tiplet, star manj kot' eno 'leto. Čena lijo. Vse omenjeno je kom kompleta 10.000 din. Ponudbe dopoldne na telefon (068) 23-606. PRODAM ohranjen Gibo kombinirani štedilnik, 4 plin 2 elektrika. Urek, Regerča vas 117, Novo mesto. POCENI prodam štedilnik na trdo gorivo, 2. električna štedilnika, 3 otroške posteljice z jogijem in trifazni hidrofor. Oglasite se pri Mariji Bučar, Kostanjevica, Ul. talcev 11 ali telefon 69-764. UGODNO prodam garnituro Grič. Kavč raztegljiv v zakonsko posteljo, in dva fotelja. Marko Ogrin, Ragovska 8, Novo mesto. UGODNO prodam 4.000 kom. stare strešne opeke, bobovec, primerne za vikend. Telefon (068) 76-266. PRODAM kamero EUMIG Vienette 5, super 8. Informacije na upravi Dolenjskega lista, Glavni trg 3. UGODNO prodam dnevno sobo. Hren, Majde Šilc 3, ali na tel. 23-344 - popoldne. POSEST PRODAM parcelo na Trški gori (pribl. 3000 m2). Voda in elektrika na parceli: Informacije po telefonu 21-948 po 18. uri. PRODAM 2 parceli, primerni za gradnjo hiš, ob glavni cesti Žužemberk - Zalisec. Milena Zupančič, Lokvica 21, Metlika. UGODNO PRODAM stanovanjsko hišo z nekaj zemljišča v Podbor-štu pri Šentjanžu. Informacije pri Ivanu Repovžu, Šentjanž na Dol. 2a. UGODNO prodam vinograd v bližini Dvora. Čena po dogovoru. Franc Kumelj, Dolnji Kot 6, Dvor. PRODAM 7 a vinograd in 7 a zemlje, primerne za vikend. Lega ugodna. Anica Zoran, Jelše 1, Otočec ob Krki HIŠO, novo, nedokončano, prodam v Pišecah pri Brežicah. Jagrič, Sketova 11, Ljubljana. RAZNO FANT, 37—let— 170, nekadilec, nealkoholik, želi spoznati dekle s poklicem ali brez, z smislom za dom in družino. Če se nameravaš znebiti samote in si ustvariti srečnejše in skupno življenje, se oglasi pod šifro RESNO. IZGUBIL se je pes šarplaninec, star 5 mesecev - nagrada. Vanja Gazvoda, Resljeva 4, Novo mesto. POROČNI PRSTANI! Želite trajen in lep spomin? Poročne in okrasne prstane ter druge zlate izdelke dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Gosposki 5, Ljubljana (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! mtmMm URŠKI TRAMTE iz Ruhnc vasi za bližnje praznovanje iskreno čestitajo in ji želijo še veliko zdravja ter da bi bila šc dolgo med nami. Vsi, ki jo imajo radi. Dragi mami LINI PAVLENČEVI iz DoL Prekope 22 želijo za 50. rojstni dan vse lepo ter da bi bila še vrsto let med svojimi dragimi -njeni: mož Tone, hčerki Joža z možem Zdravkom in Majda. Mali Matjažek ji pošilja koš poljubčkov. SLAVKO TURK, Vrh 11, Šentjernej preklicujem neresnične bese- de, ki sem jih govoril o Stanetu Pimaju in Cirili Medle in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. MILKA TRTNIK, rojena Mencin, iz Ljubljane, C 13. julija 48, prepovedujem kakršnokoli vožnjo in delanje škod po mojem gozdu v Laniščah, k.o. Kostanjevica. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. TONE GORŠIN, Veliki Slatnik 37, prepovedujem pašo kokoši po njivi za Jugovim podom. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ALOJZ SKALA po domače Lukež-čov Lojz, opozarjam tov. Franca ŽIDANeKA, zaposlenega pri SGP Pionir Novo mestcf, in družino Štefan iz Kota 106, naj me ne hodijo več napadat v mojo hišo, ker bom sicer prisiljen napraviti sodne korake. JOŽE LAVRIČ, Starc žage 4, Dol. Toplice, opozarjam Bogomira Mežnaršiča iz Opčic, DoL Toplice, naj preneha govoriti žaljive in neresnične besede o meni. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. FRANC JERMAN, Šegova 26, Novo mesto, izjavljam, da nisem plačnik za eventualne dolgove, katere bi naredila moja žena Rozalija Krajnc - Jerman. Prav tako- ni upravičena prevzemati denarja ali prodajati moje premičnine. ^OBVESTILA I S 1. oktobrom 1978 sem odprl delavnico za instalaterstvo centralnega ogrevanja. Alojz Kos, Orehovica 6, Šentjernej. HITRO in brezhibno vam opravim vsa vulkanizerska dela. Cenjenim Stankam se priporočam. BRAGO BADOVINAC, GOTNA VAS 63, NOVO MESTO. i£ »laflflklfli KUCl\Sfe V času od 7. 10. 1978 do 14. 10. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Danica Grubišič iz Samobora -Kristijana, Mira Dcak iz Male Gorice - dečka, Vesna Leopold iz Samobora - Ines, Milovana Bizjak izKrške- fa - Marka, Irena Fratrič iz Samo-iora - Luka, Aleksandra Celite iz Dobrave - dečka, Vlatka Ogorevc iz Bukoška - Mateja, Ivančiča Jurkovič iz Konjščice - Silvijo, Mira Imperl iz Sevnice - Vesno, Albina Jankovič s Senovega - Smiljana, Boža Šneberger iz Podgorja - Antona, Anica Šeško s Senovega - Igorja, Cvetka Panič iz Brežic - Sonjo, Bariča Jurincc iz Rakitja - dečka, Lukšič Julika iz Kostanjevaca -dečka, Stanka Vogrin iz Ponikve -Jernejo, Jožica Zakšek iz Pokleka -Romana in Anica Runtas iz Braslov-lja - Maria. ČESTITAMO! V istem času so v brežiški bolnišnici umrli: Neža Agrež, upokojenka iz Brežic - stara 52 let, Anica Kolman, gospodinja iz Samobora - stara 72 let in Franjo Petek, kmetovalec iz Lučelnice - star 59 let. IZ NOVOMEŠKE?:® P0R0DNi$NiCE}v;lJCb V času od 5. do 11. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Jadranka Hudak iz Pribanjcev -Borisa, Kristina Hrovat iz Dolenjskih Toplic - Tanjo, Nevenka Butala iz Starega trga ob Kolpi - Andre-'a, Draga Obrstar iz Dobrniča -al terja, Anica Sekovanič iz Črnomlja - Krunoslava, Jožica Sulc iz Prečne - Damjana, Ivanka Bokal iz Radovlje - Boštjana, Marija Črnič iz Bednia - Martina, Jelka Šajatovič iz Metlike - Gordano, Slavka Berkopec iz Praproč - Barbaro, Darja Šnedec iz Perudinc -Ester, Ana Kodrič iz Regerče vasi -Anito, Nada Žagar iz Dolenjskih Toplic - Tomaža, Marija Nahtigal iz Prečne - Miha, Štefka Murn z Dvora - Sašo, Antonija Slane iz Metlike - Damjana, Verica Jarnje-vič iz Metlike - Roberta, Irena Mlakar s Studenca - Stojana, Zvonka Šabanovič iz Črnomlja - Sabino, V" Ana Hočevar iz Stopna - Igoija, - Alojza, Anica Hudelja iz Podloga - Rober- Marija Retelj iz Lipnika ta, Marija Krhin iz Ostroga - Francija, Sonja Omerzel iz Brestanice -Boštjana, Ivanka Matešič iz Kama-nja - Anito, Marija Kozole z Mirne - dečka, Anica Žabkar z Gmajne -deklico, Anica Matjašič iz Metlike -deklico, Marjanca Videtič iz Kanižarice - deklico, Alojzija Škrbec iz Malih Brusnic - deklico, Marija Rodič iz Sela pri Beli cerkvi -deklico - ČESTITAMO! V nesreči, ki me je prizadela, ko mi je pogorelo gospodarsko poslopje, mi je priskočilo na pomoč tako veliko prijateljev, sosedov, znancev, obrtnikov in podjetij, da smo v tako hitrem času obnovili poslopje. Ne morem se zahvaliti vsakemu posebej, zato še enkrat vsem in vsakemu hvala za tako nesebično pomoč. ANTON CVELBAR, ZAMEŠKO Namesto cvetja na grob pokojne Marije Nadu - Ulčakar iz Bršljina poklanja Društvo upokojencev tovarne zdravil „Krka“, Novo mesto, 300,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek društvu najiskrenejša hvala. MEDOBČINSKA ORGANIZACIJA SLEPIH IN SLABOVIDNIH, NOVO MESTO. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče in brat ANTON PAV LIN iz Leskovca pri Brusnicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Najlepša hvala primariju dr. Trobišu in zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu za nego in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se DO KRKA in njenim delovnim ljudem za podarjeno cvetje, pevcem, tov. Kovačiču za tolažilne besede ob odprtem grobu ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Francka, otroci Franc, Marija in Jožica z družinami, sin Jože ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta IVANA AVSENIK upokojenka iz Drganjih sel 39 Iskreno se zahvaljujemo vaščanom in znancem za nesebično pomoč v tako težkih dneh, Ekonomski šoli, Zdravstveni šoli iz Novega mesti., Zvezi borcev Straža za podaijene vence, kolektivom Emona-Arkade II, Name, Doma Anice Čemejeve iz Ljubljane ter župniku iz Vavte vasi za prelepi obred. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pospremili pokojnico v tako velikem številu na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje. Žalujoči: sestra z dražino, hčerka Milka, sinovi Viktor, Ivan, Vinko, Jože in Francelj z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, sestrične in tete PEPCE BAVDEK iz Soteske se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto za oskrbo med dolgo in težko boleznijo, vsem sosedom in znancem, ki so pokojnici v bolezni stregli in nam ob njeni smrti stali ob strani. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: brat Franc z ženo Frančiško in ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetic DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica m Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jofe Primc, Drago Rus tj a, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din -Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolaijev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620- 107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. — Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljna beseda 4 din. — Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (ŠL 421-1/72 od 28. '. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. pi 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustila naša dobra botra in teta MARIJA SAJE z Dol. Kamene 26 Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebna hvala zdravniškemu osebju pljučnega oddelka bolnice Novo mesto, župniku za poslovilne besede in opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti. Žalujoča: Joži z možem Jožetom in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in sestre ANTONIJE ŽVEGLIČ iz Stržišča pri Sevnici se vsem sosedom, sorodnikom in znancem iskreno zahvaljujemo za izraženo sožalie. za nodarieno cvetje in vence, za obisk v - posebej gre zahvala sodelavcem Kmetijskega kombinata Sevnica za veliko pozornost in za podarjene vence, duhovnikoma za opravljena obreda in poslovilne besede, delavcem Komunalnega podjetja za dostojno delo ob pogrebu in vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli izkazali pozornost v ten težkih trenutkih. Žalujoči: mož Miha, brat Ivan, hčerka Mija in sin Srečko z družinama ter vnuka Franci in Srečko z družinama te. V SPOMIN Boleč je spomin na 22. oktober 1977, ko smo za vedno izgubili ljubljenega sina in brata DUŠANA KERKA iz Vrbine pri Kiškem Še vedno mislimo, da si med nami vesel in nasmejan, toda neizprosna in kmta je resnica, daje to le še spomin. Tvoja mnogo prerana smrt je v našem domu napravila praznino, ki je ne bomo nikoli zapolnili. Hvala vsem, ki se ga spominjate ter obiskujete in krasite njegov prerani grob. Žalujoči: mama Veronika, sestra Karmen, brata Boris in Stani ter Zorica ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega mož?, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka ANTONA NOVAKA iz Dvora 39 pri Zbk. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani ob tem težkem udarcu, spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli ižalje. Posebno se zahvaljujemo za pomoč vašca so: lanom Dvora in Posebno se zahvaljujemo za pomoč va Jame' tov. Romanu Vovku ml., Nadi in Stojanu Jakovljevič, govorniku Ivanu Božiču, župniku za opravljeni obred in govor, stanovskim tovarišem - gozdarjem, ki so ga ponesli v njegov prezgodnji grob ter pevcem m upokojencem za spremstvo umrlega. Iskrena zahvala za darovane vence GG-tozd Gozdarstvo—Straža, Sindikalni organizaciji in sodelavcem „Iskre“ tozd KE-KO Žužemberk, sostanovalcem iz Žužemberka ter sindikalni organizaciji TVT ,,Novoles“ Straža. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčeiki Anica in Boža z družinama ter drngo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JULIJA JAKLIČA iz Šentruperta tiujemo vsem sorodnikom sosedom in prijateljem za izraženo sožalje in podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ostojiču in strežnemu osebju ožiljnega oddelka kirurške bolnice Novo mesto, SOB Trebnje, IMV Mirna, krajevnim oiganizacijam ZB NOV, ZWI, DP Šentrupert in oig. internirancev z Mirne, govornikom tov. Maksu Kurentu, Jožetu Bizjaku in Jožetu Zakrajšku za poslovilne besede, pevcem, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste dragega pokojnika spremili do njegovega zadnjega doma. Žalujoči: žena Fani, sin Julij in hčerka Fani z družinama, bratje in ostalo sorodstvo se najiskreneje zahvalji teljem za izraženo so; ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi brata in strica JOŽETA KRAVCARJA iz Novega mesta se zahvaljujemo delovnemu kolektivu in političnim organizacijam LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se vsem za podarjeno cvetje in vence ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: sestra Milka z družino, bratje France z ženo, Stane in Lojze ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica ANTONA KELVIŠARJA iz Novega mesta se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se godbi in pevcem ter govorniku tov. Zagorcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala internemu oddelku bolnice Novo mesto, ZZB NOV Novo mesto, sodelavcem tovarne zdravil Krka, SGP Pionir, Industriji obutve Novo mesto, družini Burgar in Horvat. Žalujoči: žena Marija, sinova Toni in Miran z družino, hčerka Danica, brat Jože, sestra in brata z družinama ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 2 L oktobra bo minilo pet let, odkar nas je v 68. letu starosti zapustil skrbni mož, oče, stari oče, stric in svak IGNACIJ HRASTAR iz Poljan pri Mimi peči hist in prazen je zdaj naš dom brez tebe. In bolečina bo yečno ostala v naših srcih. Vsi tvoji ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je v 43. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in sin ZVONKO KODEH iz Sel pri Zburah 3 Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za vsestransko pomoč, za izrečeno sožalje in podarjene vence. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri ata in stari ata VALENTIN MIHELIČ Stara cerkev 18 Zahvaljujemo se vsem sosedom in znancem, ki so ga med težko boleznijo obiskali in mu nudili kakršnokoli pomoč. Hvala delavski godbi ter župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se za podarjene vence LIK Kočevje in TOZD žage, GD Stara cerkev, sosedom iz ulice, OŠTO in sodelavcem štaba TO in LO Domžale. Žalujoči: sinova Franc in Tone z družinama ter hčerki Ivanka in Micka z družinama k.' r V SPOMIN Boleč je spomin na 23. oktober, ko bo minilo leto dni, odkar je v cvetu mladosti, star komaj 16 let s svojo tragično smrtjo zarezal neizbrisno globoko rano v naša srca naš nepozabni sin in brat DUŠKO PRAZNIK z Vrhovega pri Žužemberku Daleč si, a vendar živiš z nami, mi pa se tiho sprašujemo, zakaj te je usoda iztrgala sredi neutrudnega dela, polnega načrtov, želja in ljubezni po življenju. Ne moremo veijeti, da te ni. Tvoji koraki se še slišijo, tvoj glas odmeva, oči še žarijo in usta kot da govorijo. Skratka, tvoj lik je še živ pred nami, a tvoj grob nemo priča, da si se za vedno poslovil. Nemo priča, da smo te imeli radi, ker te še vedno obiskujemo. Ti pa molčiš in ne slišiš naših klicev, ne čutiš prelitih solza, ne vidiš potrtih src, vonj tisočih cvetov te ne prebudi, ker je usoda tako kruta. Vsem, ki prihajate na njegov mnogo prerani grob in se ga spominjate ter mu prinašate cvetje in sveče, najlepša hvala! Za vedno neutolažljivi: mama, ata, sestra in brata HOTEL METROPOL vas vabi, JjFI da obiščete WJ1 Im •sauno Ls • kozmetični salon in • pedikuro v prostorih novega hotela v Novem mestu REZERVACIJE: ® 22 226, 21 447 ^Marija iz Vinagore’ j I I i % Človeku določijo njegovo življenjsko pot tudi slučajnosti. Pri Mariji Kostanjšek so imele pomembno vlogo. Prvič, ko je v rodni Vinagori v Hrvaškem Zagorju končala osnovno šolo in zavoljo sestrične, ki se je šolala v Novem mestu, prišla v mesto ob Krki, in drugič, ko jo je na športnem dnevu novomeških srednjih šol na rokometnem turnirju opazil njen današnji trener Janez Štrukelj. Zaradi sestrične je Marija postala Novomeščanka, zavoljo Štruklja pa povrhu vsega ena najboljših igralk rokometa na Dolenjskem. Ko je Kostanjškova zapustila živopisno Zagorje, ji je bilo hudo, zlasti prve dni. V mestu, ki se ji je sicer takoj prikupilo, je pogrešala vinograde, govorico, zagorsko šalo. Stožilo se ji je po domači kmetiji, starših in bratih. Zdelo se ji je, da je prišla v drug svet, v mesto, kjer je za denarjem se pehajočim ljudem ušel z ust 'smeh. Bila je tujka, kot večino deklet, ki pridejo s podeželja: malce prestrašena, nerodna, pretirano spoštljiva, pridna v šoli, dekle, ki so ji bili domači čevlji ljubši od tržaških modnih škornjev. In nato je prišel športni dan. Sledilo je povabilo na prvi pravi trening, trenerka, na kateri je bilo napisano: Krka. Sprva je bila prestrašena, nato srečna. Pe ne samo zavoljo novih udobnih copat, lepih dresov živih barv. Zato, ker se je kmalu izkazalo, da je v mestu še precej deklet, kot je bila ona, Marija iz Hrvaškega Zagorja, najstnic s prisrčnim nasmehom, ena izmed tistih mladih ljudi, ki imajo žogo, knjigo in dober film raje od večnega posedanja in sprehajanja po lokalih. Ko pripoveduje komaj dvajsetletna Marija o svojem rokometu, se zdi, da govori o živi osebi. Njene besede so obdane z resnostjo, na trenutke s hudomušnostjo. Spomni se mojstrice v hotelu Kandija, ki ji je vedno ugodila, kadarkoli je prosila za trening, na začetne težave. Sedaj je z rokometno žogo „zaročena" že četrto leto in prisega, da se ji še ne bo odrekla tako kmalu. Zaradi tovarišic: Mojce, Marije, Janje, Danice, Andreje, Ivanke in drugih, zaradi let, ki jih je poklonila tej igri. Ob trenerju in Štrukljevi je Marija namreč poslednja iz generacije novomeških rokometašic, ki je z nerazumljivo lahkoto premagovala nasprotnice in v slovenski ligi brez težav osvojila prvo mesto. Vendar pa Marija, ki je v Novem mestu končala gostinsko šolo in postala tudi dobra kuharica, že čuti, da se je začelo oglašati njeno Zagorje. Kri ni voda. Čeravno je oddaljeno komaj dve uri avtomobilske vožnje, je le malokdaj doma. Tega je kriva služba, ki terja, da Marija kuha tudi ob nedeljah, sobotah in praznikih, in seveda rokomet. „ Vendar," pravi simpatična rokometašica, „se mora za ljubezen marsikaj žrtvovati. “ Tudi možnost, da bi zavoljo visokega skoka, močnega, natančnega in težko ubranljivega strela zamenjala klubski dres. Zakaj Marija je že slišala, da se za Marijo iz Vinagore‘, strah in trepet vratark v II. zvezni rokometni ligi, zanimajo trenerji iz nekaterih drugih klubov. Vendar je novomeška „Krka“ samo ena. Kot je samo ena Marija iz Zagorja. JANEZPEZELJ I m / OGNJENI KRST — Medtem ko za nekatere mlade gasilce zračna prenekateri z njo prvič srečal. Na sliki: urejena strelska vrsta blan Železnik) puSta ni bila neznanka, se je ^čih mladink v Sevnici. (Foto: Mladi gasilci s puškami Gasilci sevniške občine imajo prizadevno nasledstvo Da se prostovoljno gasilstvo ni postaralo, ima največ zaslug delo z najmlajšimi. Nadvse uspešen uvod v požarnostavnostni teden v sevniški občini je bilo nedeljsko tekmovanje pionirjev, mladincev in mladink. Tekmovanje je potekalo v obliki rallyja, med katerimi ni manjkalo resnih preizkušenj v Sevnici, Bučki in Studencu, kjer je bil tudi zaključek tekmovanja. * Tokratnim običajnim preizkušnjam so letos prvič pridali tudi streljanje z zračno puško. Tudi gasilska društva so namreč pomembna sestavina splošnoljudskega odpora. Večini nobena preizkušnja ni bila pretežka. Pokali najboljšim so tokrat romali v precej različne kraje. Najboljše pionirje A skupine je imelo dru-i štvo Loka (242 točk), pred Sevniča-ni (236), Krmeljčani (212), itd., Sevničani so bili nenadkriljivi pri pioniijih skupine B (502 točkj, pred Loko (372), Blanco (349) in Šentjanžem (302). Sevničanom so prinesli pokal tudi mladinci (587 točk), pred Blanco (555) in Bregom (486). Najboljše pionirke so postale Boštanjčanke (382 točk), pred Sevničankami (371), Mladinke je posla-! lo „v ogenj" edino društvo iz Blan- ce. Bile so dobro pripravljene, saj so osvojile 502 točki. Na tekmovanju je merilo svoje znanje in spretnosti kar 16 ekip. Prireditev so med drugim namenili tudi komaj minulemu mladinskemu kongresu v Novi Gorici. A. 2. GOSTUJE ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA Narodnozabavni ansambel Franca Miheliča iz Ribnice se pripravlja na turnejo po Kanadi in ZDA, pred tem pa bo imel visto gostovanj po slovenskih mestih. Tako bo drevi nastopil v Brežicah, jutri ob 19.30 pa tudi v novomeškem Domu JLA. Ljubiteljem narodnozabavnih viž se obeta prijetno doživetje, saj bo ansambel nastopil s programom, kakršnega je pripravil za turnejo čez „veliko lužo“. Za novomeški koncert so vstopnice v predprodaji v trgovini Elektrotehne na Glavnem trgu ter eno uro pred nastopom. Med glasbo in kemijo Bojan Kovač iz Kočevja je na tekmovanju za svetovno trofejo harmonike v Pulju osvojil odlično četrto mesto Na tekmovanju za svetovno trofejo harmonike, ki je bilo pred kratkim v Pulju, je 19-letni Bojan Kovač iz Kočevja zasedel odlično 4. mesto. Na to tekmovanje se je uvrstil, ker je letos spomladi na izbirnem tekmovanju, ki je bilo prav tako v Pulju, zasedel prvo mesto. Bojan Kovač, zdaj študent od- IZGOREVANJE NA DELOVNEM MESTU : Sirena je zatulila kot sestradan volk. Delavci Repi-čeve drage so jo slišali, zato so za trenutek opustili delo. „Si slišala? “ je rekla Strojnikova Šivalnikovi, „ne-kje gori.“ „Ne beli si glave, bomo že izvedeli," je odgovorila Ši-valnuova in nehote zaprosila boga, da ne bi nesreča doletela njene bajte. Gasilci, prostovoljni in vedno pripravljeni, so priru-šili do Modre hiše. Skozi okna se je valil sivo črn dim, otroci in upokojenci so nemo opazovali rdeče zublje, ki so silili na piano. „Rešujte najprej ljudi, šele nato akte, zapisnike, skle-pe!“ je tulil poveljnik, mož z velikimi brki in s čelado na glavi. Kmalu je pritekla voda in dim je postal bolj črn. Možje v uniformah so izginjali v njem, se prikazovali, toda nihče ni prinesel na hrbtu nikogar, kar je pričelo zbrana zijala dolgočasiti. „Ura je enajst. Čudno, da ni v Modri hiši sredi delovnega dne nikogar," je siknil iz sebe invalidsko upokojeni tovariš. Odgovoril mu ni nihče, kajti vse oči so bile uprte v Modro hišo, v gasilce in vodne curke, ki so jemali moč ognju, razdejanju in nesreči. „Vnel seje aihiv!“ Glas je prišel iz notranjosti Modre niše in je bil gotovo last uniformiranega človeka. Hušknilo je skozi odprto okno in se kmalu potajilo, nekaj gorečih papirčkov je lahno plavalo po zraku, dokler ni padel na asfalt prah, ki je bil še pred časom važen dokument katerega uslužbencev Modre hiše, kajti v teh prostorih so krojili prihodnost Repičanov, zapisovali pa so tudi pretekle uspehe, na neuspehe pa so raje pozabljali, saj bi le-ti lahko marsikomu pokvarili bleščečo kariero. - Rdeči petelin je bil ob pol treh premagan. Raziskava o vzrokih požara je pokazala, da je ogenj izbruhnil samo zato, ker delajo v Modri hiši ljudje, ki dobesedno izgorevajo na svojih delovnih mestih. „Sreča je, da ni bilo v času nezgode nikogar v Modri hiši,“ je rekla Strojnikova Šivalnikovi pri malici. „Temu ne bi rekla sreča,“ ji je oporekla Šivalnikova, „prej navada. Znano je namreč, da se zbero ljudje iz Modre hiše vsak dan ob enajstih v gostilni pri Treh kegljih na obvezni kavici. Večkrat ostanejo tam do pol treh." Ženski sta pojedli pasulj, kajti glava s polnim želodcem hitreje pozablja. TONI GAŠPERIČ delka za kemijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, je bil v osnovni šoli in gimnaziji vseskozi odličnjak. O izkušnjah s svetovnega prvenstva pravi: „Imam dobro harmoniko, vendar je bila v primerjavi s harmonikami ostalih tekmovalcev dqleč najslabša. Tekmovalca iz Italije, ki sta zasedla prvo in drugo mesto, je spremljal na primer tudi lastnik tovarne harmonik, ki je bil njun pokrovitelj. Seveda sta Italijana tekmovala z najbolj izpopolnjenima harmonikama, jaz pa sem s tako, ki jo pač lahko kupiš v trgovini. Razen instrumenta pa je na tekmovanjih zelo pomembna tudi interpretacija. Pri tem pa nisem zaostajal za drugimi. To pomeni, da sem imel v Adiju Škorjancu iz Kočevja odličnega in, verjetno lahko trdim, najboljšega mentorja. Dva harmonikarja namreč isto skladbo, celo na isti harmoniki, zaigrata vsak drugače." Bojan bo študiral kemijo, vprašanje pa je, kaj bo s harmoniko, saj ne more hkrati študirati še glasbo. Vendar pravi, da se bo tudi glasbeno še izpopolnjeval, kolikor mu bo dopuščal čas. I« [ K) ŠL Domovina je ena ,,Včasih nismo imeli za žgance in mleko, danes pa ima vsak avto, traktor, kosilnice," primer ja nekdanje in sedanje čase Jože Poje, ki se je rodil pred 71 leti v Gornji Brigi na Kočevskem, a živi od 1935 v Argentini. »Najbolj se spominjam zime leta 1928 - 29. Takrat je banka prevarala očeta in razpisala dražbo za našo hiša Kupcev je bilo precej, a mi je predvsem vreme pomagalo, da sem hišo kupil jaz. Takrat je zapadlo ogromno snega, čez noč pa je bila odjuga, da so bile ceste skoraj popolnoma neprehodne. Prišel sem edini in kupil hišo." JOŽE POJE Jofe Poje se je nato v Beogradu izučil za bolničarja. Tudi v Argentini je bil do upokojitve bolničar v nemški bolnici v Buenos Airesu. Odkar je zdoma, je prišel šestkrat na obisk. Sele letos si je natančneje ogledal Slovenijo. Videl je precejšen del Evrope in Severne ter Južne Amerike. ,.Domovino morate imeti radi, saj lepše dežele ni nikjer," zatrjuje. Pa tudi on jo ima rad, zato ne bi rad umrl v Argentini. Pravi, da bo prodal posestvo in se čez kakšni dve leti vrnil za vedno. J. PRIMC D mestu in časi Podoba Novega mesta prazgodovine do danes | Razstava „Novo mesto sB čas", ki sta jo pripravila Jovo i bovšek in Tone Knez, v novor Dolenjski galeriji pa bo odprta j konca tega mcseca, je uspel posl dokumentirane predstavitve raz dolenjske metropole od prazgodO* ne do konca 19. stoL in njegovo^ očenje s sodobnimi dosežki arh tonskega in urbanističnega nafi vanja. Prazgodovina je nazorno pl* stavljena s karto arheoloških najf na več koncih mesta, med zaniti mi razstavljenimi dokumenti pa J že omeniti zlasti kopijo najst risbe mesta iz 1604, delo J. bucciaricha, Valvasorjev In Cost bakrorez, katastrski načrt mesttj 1825, pa izvirne načrte kapucin* ga samostana iz 1787 in mes* vojašnice (današnje sodišče) ! 1794. Podobo mesta v prejšnje®] tem stoletju prikazuje tudi izW razglednic (iz zbirke Študijske kn nice Mirana Jarca) in fotogri Urbanistični del razstave izpolni! načrti Marjana Mušiča, Rada X garja, Hermana Husa, Danila Laf neta in drugih. Tudi zemljevidi 1 sta in makete za zazidavo posafl nih mestnih področij in umetni upodobitve mesta so vredne oglfl Svojevrstna dopolnitev te razst je s prikazom izbora del z na men Novomeščanov opravila novome študijska knjižnica. Na ogled sod R. Nahtigala, B. Jakca, F. Seidla, Mušiča, S. Škerlja, M. Kozine, ZwitUa, M. Puglja in I. Vaštetfl SEMIČ: LETOS NEME HARMONIKE Navzlic temu daje lansko teto1 vanje belokranjskih harmonikarji Semiču preseglo pričakovanja i« so organizatorji obljubljali, da 1 postalo tradicionalno, vse kaže, d lansko obljubo letos ne bo * Sprva so nameravali prirediti tek* vanje v okviru letošnjega krajevrf praznika 28. oktobra, vendar vmes prišla otvoritev partizan* magistrale in tako je, kot kaže, 1 buda padla v vodo. Semiški org* zatoiji so sicer predlagali, da bi I tekmovanje v okviru prireditve' odpiranju partizanske magist# toda od pristojnih niso dobili < govora pravočasno. Žal. F KAMERA ODKRIVA - Po , tek je nastal v Starem trgu v { do, 11. oktobra, točno en ' pred začetkom 10. kong 1 ZSMS v Novi Gorici. Očitn*! bila oglasna vitrina starot mladincev za ta pomembni1 godek premajhna in so jo 0 raje pustili prazno... —----- »A » „Sodeč po nastopih v glasbeni šoli in drugod, lahko rečem, da sodi kočevska publika med hladne. Za pravo, dobro glasbo Kočevci niso navdušeni, saj bolj cenijo atraktivno glasbo, ki gre v ušesa, ki ,vžge’. To najbolj opaziš, če igraš isto skladbo pred domačo ali tujo publiko." JOŽE PRIMC KAČJE SLINE BO DOVOLJ - Radodarna narava je to jesen s plodovi obtežila veje sliv, da že dolgo ne tako. Po hišah, kjer so še vešči domačih opravil, so nakuhali veliko marmelade, pa tudi nekaj za „razkužitev“ grla in zopet jesenske prehlade. Precej litrov žganja se je letos nakapljalo iz kotlov, a upajmo, da ne bo prehitro šlo v glave vrlih Dolenjcev in da bo res le za krepčanje okusa in apetita. Ni sliki: pri kuhanju žganja je treba prebedeti nekaj noči, zato en sam poslu ni kos; na pomoč pride sosed sosedu, znanec znanpu in prijatelj prijatelju. Največ vredna pa je seveda pomoč izkušenega žganjekuha, kakršnih je v vsakem kraji1 nekaj. (Foto: M. Markelj) 7 oktobra so se za letos končala arheološka izkopavanja v rimski naselbini, znani kot Ajdovski gradeč, nad vasico Vranje pri Sevnici. O teh delih poročamo že vrsto let, kot se pač odvijajo glede na razpoložljivi denar in čas naših arheologov (sprva so jim pomagali tudi nemški vrstni- lani, je tudi letošnja pozornost pri izkopavanjih veljala velikanski vodni cisterni, ki so ji tokrat tudi prišli do dna. Lani so morali namreč dela zaradi slabega vremena prekiniti. Marsikaj od dosedanjih najdb bo 11. novembra na ogled ob prazniku sevniške občine na priložnostni razsta- vi na sevniškem gradu, kjer je že manjša razstava. Celo za današnje pojme velikanska cisterna (4x5 metorv, z globino 7 do 8 metrov) vzbuja spoštljiv vtis, saj je držala kar tisoč kubikov vode. Strah je moral vsekakor že tedaj imeti velike oči. Rimskim velikašem, ki so si ob propadu rimskega imperija in prihodu naših prednikov skušali v tej samoti ohraniti življenje (kar jim seveda ni uspelo), vsaj pitne vode ni zmanjkalo. V dolini ne manjka bistrih potočkov, kopasti hribček pa je res brez vode. Timotej Knific, arheolog s filozofske fakultete ljubljanske univerze, ki je bil tam s študenti tudi zadnji dan letošnjih del, ni skrival radosti ob letošnjih najdbah. Kot je povedal, sicer ne gre za velike najdbe, kakršne si radi zamišljamo kot bolj ali manj naključni obiskovalci arheoloških najdišč. Po vsej verjetnosti bo znanosti največ povedal najdeni les, kot rečeno, iz časov okrog 6. stoletja našega štetja. Nadrobne preiskave tega lesa — celo s pomočjo tujih dragih naprav utegnejo trajati tudi tri leta — bodo omogočila, kot pravi Knific, pristen stik s ta- kratnim človekom. Ob pogledu na te črno ožgane, nebogljene kose — če bi se osušili, bi se v pretežni meri precej sesuli v neraben prah — se zdi laikom kaj takega skoraj neverjetno. Vešče oko arheologov seveda marsikaj razbere iz takega lesa. ,,Na podlagi tega lesa je mogoč sila natančen postopek datiranja. Obdelava — spoji so bili opravljeni z lesenimi klini, ki so npr. bolj odporni, kot bi bili železni žeblji, ker ti na zraku oksidirajo — kaže na dobro znanje tedanjih tesarjev. Izkopavanja so naše domneve potrdila, da je bila celotna cisterna narejena po enotnem načrtu. Medtem je bila že enkrat porušena, to lepo ponazorujejo izkopane plasti. Čudoviti omet je bil tisti čas zato obnovljen. Cisterna nikoli ni bila povsem polna," je povedal Knific. Ob pogledu na sedanji škripec, s katerim so delavci in študentje iz cisterne dvigali material in leseno kolesce iz rimskih časov, vidimo, da tehnika pravzparav ni storila tako neznanskega napredka. Našli so ostanke lestve, vedrice, (ena je bila izdolbena iz enega samcatega kosa lesa), pa tudi vitro za dodajanje vedrice. Raznih drugih drobnih lesenih najdb je bilo še na pretek. Blizu kmetije Kozmusovih se je za priročno zajezitvijo namakalo v vodi večje leseno korito iz tistih časov, kamor so zlivali vodo iz te cisterne, ki so jo dvignili, kot rečeno, s škripcem. S študijem ožganih delov ostrežja, ki so ob naskoku naših prednikov popadali v vodo, bodo arheolo- gi in drugi strokovnjaki po vsej verjetnosti lahko rekonstruirali nekdanje ostrešje. Takšno naj bi zatem tudi postavili nazaj namesto sedanjega provizorija, ki ščiti najdbo pred propadanjem, arheologom pa je. omogočalo delo v letošnjem deževnem septembru. Med drugimi najdbami je ob Kozmusovi kmetiji vzbujalo občudovanje več kamnitih najdb. Našli so nagrobnike s štirimi lepimi portreti, vse v kamnu. Rimljani so jih — očitno je, da že takrat ni bilo pravega čuta za spomeniško varstvo — vgradili kot gradbene elemente, saj so starejši od same naselbine. Najdeni kamniti ostanki so nasploh predstavljali močno plast v izkopanih ostankih. Zanimiva je tudi nagrobna arhitektura, ki je pripadala nekemu pisarju. Ostanki pričajo, da je bila cisterna skrbno pokrita. Kot rečeno, je ob naskoku naselbine in spremljajočem požaru vsa strešna konstrukcija in ostalo zgrmelo v vodo, in tako se je vse kupaj do danes ohranilo. Prihodnje leto bodo nadaljevali z izkopavanji na vzhodnem pobočju. Tam se namreč kažejo ostanki hiš in stolpa. Takrat bodo dokončno očistili okolico vodnjaka, da bo tudi na zunaj vidna struktura zidu. Vsekakor zanimivo .zaklonišče", ki pa, ko so padala cela mesta, ni moglo uiti srdu prihajajočih slovanskih in avarskih plemen. ALFRED ŽELEZNIK Vasica Vranje je le borih pet kilometrov daleč od Sevnice. Pot do tja se odcepi na drugi strani Lončarskega potoka ob gostilni Kragelj (cesta Sevnica — Brestanica). Do Lončarjevega dola je sedaj cesta razen manjših presledkov asfaltirana. Sevniški planinci so 455 metrov visoko osamelo kopo vključili v tako imenovano občinsko trimsko pot. Na hrib je mogoče naravnost po strmini, ki so jo uhodili dodobra že arheologi, domačini in vse številnejši obiskovalci. Kdor si vzame malo več časa, lahko pride tja tudi po kolovozu okrog hriba. Po tistem, kar bo tod videl od pokrajine, mu zaradi nekoliko daljše poti prav gotovo ne bo žal. Dr. Peter Petru je za obiskovalce vse nazorno popisal v 52. zvezku Vodnika po kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije leta 1975. Arheologi — akcijo je spet vodil dr. Petru — ravnatelj Narodnega muzeja iz Ljubljane, so letos med enomesečnim delom opazili, da prihaja kar precej obiskovalcev iz vseh vetrov opremljenih s to knjižico. Kot smo poročali že RIMSKI LES IZ CISTERNE PRILOGA DOBER DAN, DOLENJCI JANEZ MAJNIK -DŽEMS ..Življenje pripada drznim," je kot posvetilo v knjigi napisal Janezu Majniku pisatelj Tone Svetina. Najbrž se ni slučajno domislil tega izreka, ampak kot dober poznavalec Majnikove mladosti in drznosti, ki mu je res nikoli ni manjkalo. Prav za prav moramo govoriti o Džemsu, ker je Janez Majnik pod tem vzdevkom znan kot partizanski komandant in kot drznega Džemsa ga omenjajo tudi v več knjigah o NOB. Zakaj si je v Žužemberku rojeni Novomeščan, r doma iz nekdanje Kresije (zdaj Študijska knjižnica) nadel ameriško ime? »Vzdevek se me je prijel že v peti gimnaziji, ko smo novomeški dijaki drli na ogled ameriškega filma o boksu. Ko smo potem tudi sami preizkušali veščine junaka na platnu, mi je prijatelj Miloš Hočevar začel pravili James. Nedolgo zatem me nihče od sošolcev ni drugače poklical. V partizanih sem obdržal vzdevek, ki sem ga že imel, samo da smo ga začeli pisati fonetično." Edinstven razgled na Piran in ves morski zaliv ima danes Janez Majnik iz svojega prav tako enkratno lepega, vendar brez razkošja urejenega doma, pa vendar pravi: „Toži se mi po Dolenjski. Tam so tekla moja najlepša leta .. ." Že se je začel spominjati vrstnikov iz gimnazije, s katerimi so bili najprej dijaška klapa, potem pa tovariši in sodelavci, aktivisti in soborci. „lmel sem srečo, da sem imel kot fantalin s še neoblikovano osebnostjo tako družbo, kot so bili Miloš Hočevar, Maks Petrič, Niko Šilih, Nada Midorfer in drugi, vsi napredno usmerjeni. Že od 16. leta dalje smo bili zavestno usmerjeni proti tedanjemu režimu, še bolj pa je to prišlo do izraza ob razpadu starojugoslovanske vojske. Začeli smo organizirano zbirati orožje. V Novem mestu so bile takrat kar tri take skupine: ena naša, levičarska, druga nacionalistično usmerjena in še neka tretja. Mi smo nosili ukradeno ali odvzeto orožje najprej k Sv. Ani (današnji Graben), od tam pa smo ga prenašali v šmihelsko hosto, kasneje še v Brezovico. Nekaj orožja smo imeli tudi na Marofu v Klemenčičevem grabnu. Te skupine so ena drugi kradle orožje, vendar smo ga imeli mi največ. Že takrat smo bili dobro organizirani, saj smo obiskovali tudi sanitetni tečaj v novomeški bolnišnici. Vodili so ga patri, ne da bi vedeli, zakaj se mladi tako zanimamo za prvo pomoč. Vse to je bilo v organizaciji partije kot priprava na oboroženo vstajo." Če bi drzni Džems, danes predsednik Socialistične zveze v občini Piran, vsaj glavne in najbolj pretresljive dogodke iz svpje partizanščine hotel opisati, bi lahko nastala še ena Ukana. Toda na kaj takega za zdaj ne pomisli. Sploh pa ima veliko tovrstnega današnjega pisanja (s tem ni mislil ravno na Ukano) bolj v želodcu, kot pa v čislih. „Čudno je, koliko partizanskih dnevnikov se danes pojavlja in na tej osnovi objavlja v partizanski literaturi, ko pa stari borci vemo, da nihče ni mogel vsa leta borbe pisati dnevnik, razen tega je bilo še prepovedano. Tudi jaz sem ga pisal prve čase, kot še marsikdo drug, toda maja 1943 sem ga v Zburah zažgal. Je bilo prenevarno, da bi kaj takega nosil s seboj in tudi ni bilo časa za pisanje. Jezi me, ker si skušajo nekateri danes v pisani besedi postaviti spomenik, ko pa dobro vem, da posameznik takrat sploh ni bil drugega kot člen v verigi in da je bilo pomembno le delo celotne ekipe, kjer je deloval. Naj pišejo ali čisto zgodovino ali pa romane! Če pa je meja med obema zavrstema zabrisana, tega ne cenim. Tudi čas je danes že tako odmaknjen, da pisci ne morejo biti povsem objektivni. In tudi resnica ni nikdar črno-bela! Pisanje o NOB v stilu Karla Maya se mi naravnost upira. Včasih je tudi tako črno-belo pisanje odbijajoče za mladino, ker temu ne verjame. Zakaj bi se sramovali danes priznati, da smo partizani večkrat bežali in da je bila to celo naša taktika: napadi in beži! Sploh pa je značilno, da komandanti malo pišejo, več pa mulovodci o tem, kaj je takrat neki komandant mislil in storil ... Ce ima to kakšno ceno? " Janez Majnik je šel januarja 1942 v partizane skupaj z Maksom Petričem. S sanmi sta se preko Soteske peljala do Jeleniče na Rogu. Ker je že prinesel s seboj puškomitraljez, je postal pu-škomitraljezec, toda prej kot v letu dni je bil že komandant Belokranjskega bataljona. Njegove vojaške dolžnosti so se menjavale vbrigadah,bil je načelnik obveščevalne v IV: operativni coni, namestnik komandanta slavne 14. divizije pa nazadnje komandant Tomšičeve brigade. Z orožjem, večkrat lačen kot sit, premražen, je prikrižaril domala vse slovenske hoste in kolovoze in bil v teh letih šestkrat ranjen. Od tega samo v prvem letu partizanščine trikrat! Dvakrat so bile rane tako hude, da so ga mnogi soborci že odpisali, toda Džemsova mladost in volja do življenja sta bili močnejši. — Pa ste bili res tako neustrašni? „Mlad sem bil in zaletav, pa tudi zares predrzen. Kar izzival sem smrt, vendar sem imel neverjetno srečo. Nekoč so me s strelom skozi trebuh, kar štejejo za smrtno nevarno poškodbo, borci nosili ves čas s seboj in me niso dali v bolnišnico. Tako sem sam hotel da bi ostal z njimi. Izlizal sem se, ohranil pa spomine na neverjetno tovarištvo in nesebičnost borcev." Po težki prometni nesreči, ki jo je doživel že po letu 1960, ko je spet postal civilist, je moral kar za tri leta v bolnišnico. Spet je imel srečo, toda klima v osrčju Slovenije z zimo in mrazom ni bila več zanj. To ga je privedlo k morju. Zaradi posledic zmrznjenih nog v Rogu mora večkrat v naše Toplice, zaradi vsakoletnega srečanja s sošolci prihaja v Novo mesto, zaradi črnine in spominov pa k prijateljem v Belo krajino ... RIA BAČER MS d VOJAŠKI KOTIČEK NOVE ITALIJANSKE PODMORNICE V tržaških lajedelrVicah izdelujejo štiri podmornice novega tipa, od katerih so prvo „Naza-rio Sauro" že splovili, kmalu pa bodo tudi drugo, ki ji bo ime „Cesare Battisti". Gre za klasične podmornice, vendar se odlikujejo po tem, da lahko dejstvujejo na območju, ki je pod močno nasprotnikovo kontrolo, usposobljene so za protipodmorniško dejstvovanje in za napade na površinske ladje. Podmornice odlikujejo dobre manevrske sposobnosti, velika zanesljivost in udobje. Ta 1500-tonska plovila so opremljena z najsodobnejšimi hidroakustičnimi napravami, ki odkrivajo cilje na morju in tudi pod gladino. Podmornice te vrste se lahko spuste do 300 metrov globoko. Imajo po tri dizelske generatorje, dve akumulatorski bateriji s po 148 elementi in elekromotorje, ki delujejo zelo tiho. Vsaka podmornica ima po šest torpednih cevi in 12 torpedov kalibra 533 mm. Torpede vodijo iz centrale za avtomatsko vodenje proti cilju preko kablja, v zadnjem delu poti pa se „zbudi" v njihovih konicah glava za samousmerjanje. Torpede je moč uporabljati proti površinskim ladjam in podmornicam — glede na globino in hitrost nasprotnikovega plovila. Posadka najnovejših italijanskih podmornic šteje 45 mož (7 oficirjev, 8 nižjih oficirjev in 30 mornarjev). Izpodriv podmornice na površini je 1450 ton, pod vodo pa 1631. Dolga je 64, široka 7, visoka pa 12 metrov. G.T. MORNARIŠKI KOLT Med najbolj razvpita orožja vseh časov šteje prav gotovo ..legendarni" mornariški kolt. Col-tove tovarne so začele izdelovati mornariški model leta 1850 ali 1851, proizvodnja je tekla vse do uvedbe modela „P", imenovanega tudi ..pomirjevalec". Ta je bil rojen leta 1873. V tem obdobju so izdelali v matični Coltovi tovarni v Hartfordu in Coltovi londonski podružnici več kot četrt milijona revolverjev M 1851, k temu pa lahko prištejemo še 40.000 nekoliko spremenjenih, izboljšanih mornariških revolverjev M 1861. Ta samokres so enako radi uporabljali na prostranstvih ameriškega zahoda, v krimski vojni, na Japosnkem, z njim je bila oborožena ruska tajna policija, predvsem pa sta ga ljubili obe strani v ameriški državljanski vojni. Zakaj? Mornariški colt je bil šeststrelni, dober kilogram težak in z 19 centimetrov dolgo cevjo (19!) opremljen perkusijski revolver kalibra 9 milimetrov. Ker je bil perkusijski, torej „na kapsel", so ga morali polniti spredaj v bobnič, in to na dva načina: z razsutim smodnikom iz pločevinaste smodniške posode in ločenimi svinčenkami; bolj preprosto in hitreje pa ga je bilo napolniti s papirnatimi naboji, pri katerih je nitratni papir združeval smodniško polnjenje s kroglo. Po nabitju ležišč bobniča s smodnikom in svinčenkami (te so bile okrogle ali šiljaste), pri čemer so si pomagali z nabijalnim vzvodom, nameščenim pod cev, je bilo treba namestiti še vžigalne kapice, sicer smodnika ni bilo mogoča vžgati. Postopek, ki je očitno precej zamuden in siten. Precej hitreje je šlo, če je imel strelec pripravljene papirnate naboje. Ko pa je bilo orožje enkrat napolnjeno, je streljalo kot vsak današnji revolver s sistemom ..enojnega delovanja" (pred vsakim strelom je treba napeti udarno kladivce)-Strelci so imeli zaradi počasnega polnjenja za pasom po več mornariških koltov. Tudi po tri ali štiri. Velja tudi omeniti, da je bil mornariški kolt v družini perkusijskih samokresov nesporen vladar. Od kod revolverju ime? Zgodovinarji se o izvoru imena prepirajo še danes, čeprav so ta colt uporabljali tudi v mornarici, kar zadevo najlažje pojasni. Proizvajalec je namreč novorojeno orožje krstil za „rangersko pištolo nove velikosti". Ime se ni obdržalo. Naziv ..morna-riški" se je uveljavil kasneje, najbrž zato, ker ima večina mornariških coltov na bobniču gra-vuro-prizor iz pomorske bitke. Naj bo tako ali drugače, nesporno je samo, da je bilo na svetu (gledano relativno) narejeno malo orožij, ki bi spravila na drugi svet tako veliko ljudi kot mornariški colt-pomirjevalec. J. H. Beseda papež izvira iz grške besede papas in Pomeni oče. Doslej se je na prestolu Petra, Kristusovega apostola, zvrstil natanko 301 papež. V začetku je prebival v vatikanskem mestu v Rimu samo rimski škof, že v drugem in tretjem stoletju našega štetja pa so začeli rimski škofje stremeti za nadvlado nad drugimi krščanskimi škofi. Na temelju Nove zaveze so trdili, da je Jezus Kristus Petra edinega med apostoli imenoval za skalo svoje cerkve in nebeškega ključarja. Peter je bil škof v Rimu. Potemtakem imajo Rim in Petrovi nasledniki pravico do večje, vrhovne cerkvene oblasti. Beseda papež je prišla v rabo z začetkom petega stoletja, ko je Rim še uveljavljal svoj položaj svetega mesta. Najprej v devetem, nato pa dokončno v enajstem stoletju je prišlo do razkola ffied zahodno in vzhodno cerkvijo. Po razkolu je Papež samo še poglavar rimskokatoliške cerkve. VRHUNEC ZA KRI2ARSKIH VOJN Za Inocenta III. je dosegla papeževa oblast Vrhunec moči, kar se je posebej pokazalo v križarskih vojnah. Ko pa te vojne niso dosegle pričakovanega uspeha, si je Rim pomagal z inkvizicijo, ki naj bi ljudi držala v pokornosti cerkvi. Z Luthrom je prišlo v cerkvi do tretjega razkola, Papeževi oblasti so se izmaknile predvsem nekatere germanske države. Proti odpadnikom so Papeži ostro nastopili, izbruhnila je tridesetletna vojna (1618 do 1648). Po njenem koncu se je Papeževa oblast v svetovnih razmerah precej tanjšala. Obdobje prosvetljenstva je zmanjšalo papeževo avtoriteto tudi pri duhovnih vprašanjih, Na-Poleon pa si je celo dovolil papeža Pija VI. zadeti v ječo, čeprav ga je prav ta papež okronal za francoskega cesarja. Vatikanski koncil leta 1869 le skušal papeževo avtoriteto spet dvigniti na najvišjo raven, in to z dogmo o papeževi nezmotlji-v°sti. Velja ta dogma še danes, ko gre za verska in '"oralna določila ter vprašanja. Kaj je pravzaprav papež, če je govor o naslo-v,h. Papež je škof mesta Rim, metropolit rimske j-erkvene pokrajine, primas Italije in patriarh Za-^°da. Po učenju Cerkve je tudi Kristusov namest-n,k na Zemlji, samo papež lahko sklicuje cerkvene koncile, je vrhovni razsodnik v cerkvenih zadevah in vrhovni upravnik cerkvenih imetij. V j^ednarodnih odnosih ima status suverena, na hmelju Lateranskih sporazumov je tudi suveren jfržave Vatikan. Uradni naziv papeža je „Pontifex nomanus" ali „Pontifex maximus", sam sebe pa '^enuje služabnika božjih služabnikov. BILO JE TUDI 36 PROTIPAPE2EV Med papeži — doslej jih je bilo, kot že rečeno, £den več Rot 300 — je bilo tudi 36 protipapežev. 'o se je zgodilo tedaj, kadar na volitvah novega naslednika na Petrovem prestolu ni bilo soglasja. ysaka stran je izvolila svojega papeža. Cerkev pa le priznala le enega. Zanimiv je primer Benedikta IX., ki je bil pa-kar trikrat, od tega enkrat protipapež. Benedikta IX. so klicali tudi ..otroški papež". Prvič je . 'I izvoljen za Petrovega naslednika leta 1032, ko le bil star komaj enajst let. Vladal je do leta J^44, ko ga je zamenjal protipapež Sivester III. Leto kasneje je Benedikt spet sedel na stol, a le *a leto dni, ko ga je zamenjal Gregor VI. Slednjega je leto kasneje nadomestil Klemen II., ki mu je °ii naš Benedikt dve leti protipapež. Že kar zaleteno! Cerkev je 77 papežev razglasila za svetnike, *adnji svetnik med papeži je bil Pij X. NASILNE SMRTIJIH JE UMRLO 24 V skoraj dveh tisočletjih papeževanja (apostol eter je postal rimski škof leta 41) se je svetim ^ožem pripetila še prenekatera zgoda in neroda. ^ prvih tisoč letih rimske cerkve je na primer gasilne smrti umrlo 24 papežev. Sv. Petra so leta križali v Rimu, njegov naslednik Lino pa je bil Obglavljen. Četrti papež Klement I. je leta 100 ^t suženj utonil v Črnem morju. Kalist I. je "■Url od lakote v ječi; kar je ostalo za njim, so VrS)li v studenec. Poncijana so leta 235 šibali do ,rflrti. Njegov naslednik Anter je doživel enako Jfsodo. Skratka: preganjanja kristjanov v starem “ifTiu so bili v več kot obilni meri deležni tudi papeži, pravzaprav rimski škofje. Zadnji papež, ki i® (seveda po uradni zgodovini) umrl nasilne ^rti, je bil leta 972 Benedikt VI. Pokojni papež Janez Pavel I., prvi papež, ki o ni govoril v množini („Mi, papež smo skle-Nli"), ni edini papež s kratko vladavino, pontifikatom. Najmanj časa je vladal cerkvi leta 752 'tsfan II., ki je papeževal samo tri dni. Manj od ^neza Pavla I. so vladali tudi Sisinij (leta 708 — fO dni), Urban VII. (leta 1590 - 12 dni), Marcel "• (leta 1550 - 20 dni) in Leon XI. (leta 1605 -'7 dni). Približno po leto dni je papeževalo več kot 30 Petrovih naslednikov. VODIJO JANEZI V povprečju je vsak papež vladal okoli šest in N let, najdlje, kar 31 let, pa koncem minulega poletja Pij IX. Leon XIII. je bil na Petrovem sto-^ četrt stoletja, Pij XII. 19 let, Pij XI. pa 17. • Najbolj pogosto ime med papeži je Janez. Teh " bilo (papežev in protipapežev) kar 24. Janezu sledijo Gregorji (16); Benediktov je bilo 15, Klemenov 14, Leonov 13, Pijev pa 12. Med MOŽJE NA PETROVEM PRESTOLU papeži je samo 90 različnih imen, zadnje novo ime si je izbral leta 1102 protipapež Albert. Imena prvega papeža Petra ni doslej uporabil še nobeden njegovih naslednikov. Skala je samo ena. Njega dni so bili papeži tudi precej prešerni gospodje. Gostijam in dobri kapljici se niso odrekli niti v snu, ki ga je tako ali drugače lajšala lepa priležnica. Svojim otrokom so tu in tam podelili tudi kakšen kardinalski klobuk, seveda združen s posestvi. Iz te plejade papežev so najbolj znani Borgijci. Ta družina je dala dva papeža. Aleksander VI. je imel sina Cezarja in hčer Lukrecijo. Zanimivo je nadalje, da so papeži nekoč lahko nosili tudi brado in brke, to so bili časi, ko je bil lahko kardinal star samo 12 let, škof pa šest ali sedem. CESARJI ZOPER PAPEŽE IN OBRATNO Naj iz dolge zgodovine mož na Petrovem prestolu omenimo še nekaj primerov sporov med božjo in posvetno oblastjo. Začel se^je ta boj za časa Gregorja VII. v 11. stoletju. Z Gregorjem se je sprl nemško rimski cesar Henrik IV. Papež je namreč zahteval, da bo škofe in druge cerkvene oblastnike v prihodnje imenoval sam. Cesarskemu Henriku to ni bilo po volji, njegov politični vpliv bi bil s tem precej prikrajšan. Zgodilo pa se je, da je bil Henrik leta 1077 prisiljen ponižno in na kolenih prositi papeža za odpuščanje. Gregor ga je najprej tri dni tlačil s pokoro, šele tedaj mu je dovolil poljubiti papeško copato. Cesarju! To se je zgodilo v Canossi. In še danes rečemo za nekoga, ki se je moral zelo ponižati, da je „šel v Canosso" Tri leta kasneje so se Henrikove delnice dvignile, s poljubi na copato opremljenega Gregorja VII. je dal preprosto odstaviti. Gregor je kot begunec umrl v južni Italiji, Petrov prestol pa je zasedel cesarja Henrika protipapež Klemen III. ..AVIGNONSKO SUŽENJSTVO" Svoje mnenje o svetih očetih je imel tudi francoski kralj Filip IV. Lepi. Dal je ujeti papeža Bonifacija VII. in leta 1309 nemilo dosegel, da so se preselili v francoski Avignon. Naj bodo bolj pri roki. Tako imenovano ..avignonsko suženjstvo" je trajalo vse do leta 1377, ko so se papeži vrnili v Rim. Francoski Avignon pa je bil še naprej zelo primeren za volitve protipapežev. Osem let so papeži vladali tudi iz mesta že tedaj poševnega stolpa v Pisi. Znamenit je tudi primer med angleškim kraljem Henrikom VIII. in papežem Klemenom VII. Henrik je, navajen na sladko življenje, zahteval od papeža, da mu dovoli ločitev od žene Katarine. Papež se ni dal omehčati, Henrika pa je popadel bes: leta 1534 se je oklical za vrhovnega poglavarja samostojne, od Rima ločene anglikanske cerkve. Z ločitvami ni imel več preglavic, dovoljeval jih je sam sebi. Prišla je tudi božja kazen, Henrika Vili. so spravile na oni svet bakterije, ki jih je dobil od razvratnih deklin. Strateško pa je vendarle zmagal, anglikanska cerkev je še danes samostojna. Kadar je papež umrl, je večkrat do izvolitve novega preteklo kar precej maš. V času medvladja je imel oblast v rokah kamerleng, kardi-nal-državni tajnik. Obdobje medvladja pa se imenuje „sede vacante". To pomeni prost stol, s čimer je povedano, da je Petrov prestol prazen. ŠTIRI LETA BREZ PAPEŽA Kot že rečeno, je papeža v začetku volilo rimsko ljudstvo. Tretji lateranski koncil pa je leta 1179 sprejel nov pravilnik, papeža so pričeli voliti kardinali, ki so bili prej škofje. Slednje pa so postavljali posvetni vladarji. Zveza med posvetno in versko oblastjo se ni smela pretrgati, vladarji so se še kako potegovali za vpliv na tiaro. Nikoli ni bilo prav lepih besed tudi o soglasju ali enotnem mnenju kardinalov. Nasprotstva med njimi so prešla celo v pregovor. V bolj zgodnji zgodovini Cerkve (leta 304) je bil R im kar štiri leta brez papeža, leta 687 pa sta bila dva preveč. En pravi in en protipapež! Celo po lateranskem koncilu, ko so dobili glasovnice samo kardinali in nekateri plemiči, se je pred drugo polovico XIII. stol. zgodilo, da je bil svet več kot dve leti brez papeža. Pomemben datum za zgodovino papeških volitev je leto 1268. Klemen IV. je umrl, v Vi-terbu so volili novega papeža. Minevali so dnevi, tedni, meseci, eno leto, dve, še devet mesecev in dva dni. Takrat je prebivalcem mesteca prekipelo, volilce so morali namreč hraniti na svoje stroške. Koliko je takrat pojedel en dobro rejen prelat, še danes ni težko izračunati. Če bi meščani Viterba še kakšno leto čakali na novega svetega očeta, bi prišli na boben, zato so se raje razjezili in volivce zaprli v dokaj trdno poslopje, ki so mu prej razkrili streho (sonce in dež!), hranili pa so cerkvene kneze samo z vodo in kruhom. Novi papež Gregor X. je rekel, da si to velja zapomniti, zato je izdal določila o strogi osamitvi volivcev novega papeža. Same volitve, prostor za volitve in zbor volivcev pa imajo od tedaj dokaj posrečeno ime „konklave“. V latinščini je „cum clave" toliko kot „pod ključem." BREZ NEPOVABLJENIH GOSTOV Po papeževi smrti obvestijo vse kardinale(ki živijo izven Rima, da lahko pridejo na volitve novega papeža. Čakajo jih 15 dni. Ce ne pridejo vsi, lahko volitve odlože še za 3 dni. V konklave lahko vsak kardinal vzame s seboj dva osebna služabnika, če mož boleha, tudi tri. Ob volitvah papeža Pavla VI. je bilo poleg kardinalov v konklavu še 75 služabnikov, 12 redovnic kuharic, en zdravnik, en lekarnar, en spovednik, dva brivca in prav toliko arhitektov. Ko kardinali in pomožno osebje vstopijo, natančno pregledajo vse prostore, da ne bi kje tičal nepovabljen gost. Potem od znotraj in od zunaj zaklenejo vsa vrata, ključe dajo kardinalu komorniku rimske cerkve. Ven ne sme nihče, razen če je zelo bolan. Prav tako ne sme nihče vstopiti, izjema je lahko samo kardinal, ki je zamudil na volitve, ali kardinal, ki je začasno odšel ven zaradi bolezni. V volilne prostore ne sme nobena pošiljka, prav tako ne ven. Papeža lahko po določilih volijo na tri načine: po navdihu, z dogovorom in z glasovanjem. Prvi način bi bil, če bi kateri od kardinalov §e pred razpravo o kandidatu rekel: „Za papeža volim prečastitega gospoda N.N." To bi morali nato vsi kardinali po vrsti ponoviti. Izjem ne sme biti. Po drugem načinu bi vsi kardinali pismeno pooblastili troje, petero ali sedmero kardinalov. Ti naj izvolijo papeža, predlagalci pa bi odločitev potrdili. Omenjena načina sta bila v zgodovini papeštva zelo na tanko v rabi, kar je tudi razumljivo. CRN IN BEL DIM Najpogostejši je tretji način. Glasovanje ima več dejanj, katerim je skupno to, da vsak volivec na posebno glasovnico napiše svojega kandidata. Glasovnice zbirajo na posebnih pladnjih in jih dajejo v skrinjico. Glasovanje za samega sebe ni dovoljeno, morebitne zlorabe preprečuje posebna tehnika. Če vse poteka v redu, pregledovalci glasov ugotove, koliko je kateri od kardinalov dobil . glasov. Če kardinal z najvišjim številom glasov ni dobil potrebne večine, je treba začeti znova. Stare glasovnice zažgo na vlažni slami. Črnikast dim, ki se vije iz dimnika, pove rimskemu ljudstvu in vesoljnemu svetu, da papež še ni izbran. Če pa dobi eden od glasovalcev predpisano število glasov, zažgo glasovalne lističe na suhi slami, ki daje bel dim. „Urbi et orbi", danes bi rekli „Rimu in svetu" je tedaj z belim dimom dano na znanje, da je papež izbran. V imenu kardinalskega zbora pristopi kardinal dekan in novega Petrovega namestnika vpraša, ali sprejema izvolitev. Če dobi pritrdilen odgovor, ga pobara, katero ime si je izbral. Ko zve za ime, vpraša še za dovoljenje, ali sme z balkona obvestiti ljudstvo. In ljudstvu je sporočeno. Habemus papam! M. B. GROB JANEZA PAVLA I. Zemeljske ostanke papeža Janeza Pavla I. so po starem običaju položili v trojno krsto in jo shranili v grobnici pod baziliko 91. Petra. Krsta leži v bližini zadnjega počivališča papežev Janeza XXIII. in Pavla VI. Krsta Janeza Pavla I. je položena v kamnit sarkofag iz 15. stoletja, pokojnik je obrnjen proti ljudstvu. Papež leži v krsti iz cipresovine, zaboj je brez slehernega okrasja, na njem je le križ iz ebenovine. Ta krsta je položena v »rinčano krsto, ki ima tri plošče. Na zgornji je križ in mrtvaSko znamenje, na srednji papežev grb, na spodnji pa latinski napis: ..Truplo papeža Janeza Pavla I. Živel je 65 tet, 11 mesecev, 11 dni. Vodil je katoliiko Cerkev en mesec in tri dni. Umrl je 28. septembra v Gospodovem letu 1978." Prav take ploičice so na zunanji krsti, ki je iz hrastovega lesa. Vatikanske grobnice ali kripte so v prostoru, ki je nastal, ko so pri zidanju sedanje bazilike dvignili tla za več kot 3 metre. Grobnice so stare in nove. V starih so predmeti in sarkofagi, ki so jih prenesli tja iz atrija Konstantinove bazilike, srediiče je tako imenovana Petrova kapela iz 9. stoletja. V novih grobnicah, ki se vrste okoli kraja, kjer je v baziliki glavni oltar (nad grobom apostola Petra), so razni, nagrobni napisi, reliefi, mozaiki in oltarji. Tam je tudi grob Pija XII. in sarkofagi njegovih naslednikov. Tu sedaj leži Janez Pavel I., 147. papež, pokopan pod cerkvijo sv. Petra. , DOLENJSKI LIST sovražno posadko v Šentjanžu. V napadu na posto)anko so sodelovale čete V. bataljona in ena četa i. bataljona ter četa II. bataljona. V prvem jurišnem zaletu četam ni uspelo zavzeti postojanko. Ko jih je pripravljeni sovražnik z močnim ognjem odbil, so se naše enote pomaknile na rob in se pripravljale na nov naskok. Pri tem so topničarji hiteli s topovi na položaje in se v kratkem času pripravili na obstreljevanje postojanke. Naši borci so kmalu zaslišali tudi brnenje tankovskih motorjev, ki je bilo slišati, kot da se naši oklepniki približujejo Šentjanža Vse to je dajalo borcem veliko poguma in so z vso vnemo tolkli po sovražni postojanki, da bi na ta način obdržali sovražnika v postojanki Bali so se namreč, da bi sovražnik iz strahu pred tanki in topovi izvršil prodor iz postojanke in pobegnil proti Savi. Postojanka je bila dobro utrjena, saj je bila obkrožena s strelskimi rovi in bunkerji, iz katerih je bilo moč dobro braniti vse dohode k Šentjanža Potem so začeli naši topničarji obstreljevati Šentjanž. Po krajšem obstreljevanju so čete s tankoma naskočile na juriš. Nalet naših enot je bil tako močan, da sovražnik ni mogel dolgo zdržati Po kratki in siloviti borbi so Nemci uvideli, da so naši v veliki premoči, in so se odločili za umik iz postojanke v smeri Brunka. Kaže, da so po moči ognja našega orožja ugotovili, da je najlažje izvršiti prodor v to smer. Odločitev je bila v tem trenutku najboljša. Po vasi in hišah je nastalo mešanje in streljanje, da se ni vedelo, kje so naši in kje sovražnik. Kljub temu da je večjemu delu Nemcev in Kočevarjev uspelo pobegniti, so naši borci precej sovražnikov potolkli ali zajeli. Plen je bil kar bogat. Od 150 vojakov, kolikor je štela postojanka, je obležalo na bojišču 23 mrtvih. Naši oddelki so ranili kar 52 sovražnih vojakov in 6 zajeli. Torej se je rešilo komaj 69 sovražnih vojakov in starešin iz napadene postojanke. Sovražniku so naši zaplenili: 5 težkih in 3 lahke strojnice, 1 minomet (81 mm) in 2 lahka minometa, večjo količino municije in drugo vojaško oprema Tudi naše čete niso ostale brez žrtev: imeli so namreč 7 mrtvih in 18 ranjenih ter 5 pogrešanih. Pogrešani so bili tisti, ki so prišli v naše enote iz strahu in so čakali prvo priložnost na beg iz naših vrst. Če iz tega napada povzamemo kratko oceno, potem lahko rečemo, da je bil naš uspeh le delen. NAPAD NA BREZJE Prav tisto noč, ko so naše čete napadle Šentjanž, sta 1. in 2. četa I. bataljona napadli nemško oporišče v Brezja Vasica je bila oddaljena od takratne mejne črte komaj dobrih 1500 metrov. Vse vaščane so Nemci izselili že pozimi 1941—1942. V njihove domove so naselili Kočevarje. Le-ti so bili vsi vojaki, čeprav niso bili stalno v uniformi in v postojanki. Imeli so namreč vojaško obleko in orožje kar doma V borbo so posegli tedaj, ko je nastala potreba za to ali pa so jih Nemci poklicali na pomoč. Iz kmečkih hiš so Nemci napravili bunkerje. Ko sta se četi I. bataljona pod poveljstvom Bosanca in Ivana Slapnika—Bliska približevale vasi, sta se komandirja še enkrat kratko posvetovala in nato ukazala oddelkom, naj vas obkolijo. Četi sta se začeli razvijati v vodne kolonice in sta se potem vsaka v svoji smeri počasi in previdno približevali samemu oporišču. Sovražnik ni slutil, kaj partizani pripravljajo, zato tudi ni posebno ukrepal To je bilo zanj usodno. Ko so se oddelki I. bataljona približevali vasi, je bilo iz nje slišati pogovor sovražnika in smeh, kljub temu da je bilo tam pri Šentjanžu in v dolini potoka Mirne že slišati streljanje. Bombaši so se z največjo previdnostjo približevali postojanki Tiho noč je nenadoma pretrgal rafal sovražne strojnice z roba vasi. To je bil sovražniku znak za pripravo na obramba Sovražni straži opozorilo na partizanski prihod ni kaj dosti pomagalo. Na njihov rafal so se bombaši I. bataljona pognali v smeri sovražnega streljanja in zasuli bunker z bombami Takoj nato so iz vseh smeri zaropotale partizanske strojnice. Tako so naši oddelki onemogoCili Nemcem zasesti utrjene položaje. Zgodilo se je tako, da so bili borci Bosančeve in Bliskove čete prej v utrjenih rovih kakor Nemci. Takoj zatem so skupine borcev vpadle v hiše in onemogočile pripravo odpora še tam. Le juriš Bliskove čete je sovražni skupini iz bunkerja pred neko hišo uspelo ustaviti. Pri' tem so Nemci že pridobili čas in poskušali urediti obrambo. Medtem so druge skupine zažigale vas. To je izkoristila cela Bosančeva četa in v odločnem jurišu med ognjem vdrla v vas. Tako je začel odpor popuščati in sovražnik bežati iz vasi Naenkrat je bila vsa vas v plamenih. Prenehalo je pokanje in vas je bila v rokah naših oddelkov. Naši borci so na hitro pobrali plen, kolikor se je dalo pobrati v tako kratkem času, in odhiteli za bežečim sovražnikom. V napadu je bilo težko ranjen namestnik komandanta bataljona Zidar, ki ga je zadel sovražni rafal iz strojnice. Za silo so mu nudili prvo pomoč in ga naložili ter odpeljati v bolnico. V enoto se ni več vrnil IVAN SLAPNIK SE SPOMINJA jr Takratni komandir 2. čete I. bataljona Ivan Slapnik se tega napada spominja tako: ..Sovražnik nas ni pričako- val. Celo smeh se je slišal iz vasi. Noč je bila zares jasna in lepa ter tiha. Pred vasjo so sledila še zadnja navodila strojničarjem in bombašem. Pred bojnim razporedom se je tiho in previdno pomikala bombaška skupina, ki je bila pripravljena za naskok na sovražnika. Ali nenadoma je zaropotala s o vraž na strojnica in pretrgata nočno tišino. Stražar nas je zaslišal. S. streljanjem je svoje opozoril na nevarnost. Toda bilo je že prepozno: nalet bombaške skupine je bil tako močan, da sovražnik ni imel več časa zasesti položaje. Bombaši so že poskakali v sovražne položaje in v posamezne hiše. Nato so čete jurlšala Sovražniku je uspelo z močnim ognjem strojnic pred vhodom v neko hišo, ki je bila spremenjena v bunker, zaustaviti mojo četa To je prav gotovo prišlo sovražniku prav, saj je pridobil čas. To pa je izkoristila Bosančeva četa in v močnem jurišu vdrla v vas. Nemci so kljub temu poskušali nuditi odpor, ali vas je že gorela. Močan naval naših borcev je sovražnika primoral k popuščanja Namci so nato začeli panično bežati v smeri Križišča. Z njimi so pobegnili tudi Kočevarji. Bežali so tako naglo, da so morali mrtve pustiti kar v postojanki Mi smo vse zaplenili ali je pa zgorelo v vasi" AKCIJE V DOLINI MIRNE Druga skupina, ki je bila sestavljena iz III. in IV. bataljona, je iz Gabrijel odšla za Tržiščem čez mejo in prodirala ob železniški progi in po dolini Mirne v smeri proti Sevnici. Med potjo je obkolila Dobje, kjer je bilo ugnezdeno okoli 100 Nemcev. Napad naših oddelkov je bil tako odločen, da so nasprotniki spoznali, da je sleherni odpor odveč in da je najbolje čim hitreje potegniti posadko ter jo obvarovati zanesljivega uničenja. Ker naši še niso obkolili postojanke, so Nemci 'to izkoristili in začeli umikati svoje moštvo iz postojanke v smeri proti Boštanju. Tako je bila borba v dobri uri končana Nemcem je delno uspelo potegniti posadko iz vasi, a drugi so bili pobiti ali pa živi zajeti. Tudi v tem oporišču, ki so ga Nemci v kratkotrajni borbi izgubili, so naši oddelki zasegli kar bogat plen. Zaplenili so težko strojnico, 4 puškomitraljeze, 50 pušk in večje število razne vojaške opreme. Od sovražne posadke je bito pobitih 15, zajetih in ranjenih pa 26 vojakov. Tudi ta uspeh, čeprav ni bil popoln, je bil pomemben in koristen. Bataljonski štabi so vedeli, da so se Nemci umaknili proti Boštanju, zato so njihovi oddelki nadaljevali pot Ko so se po dobrih treh urah približali Boštanju, so ga začeli obkoljevati Ker so bili Nemci na to pripravljeni, so naše oddelke začeli močno obstreljevati. Toda naših to ni presenetilo, ker so vedeti, da so Nemce obvestili tisti, ki so pribežali iz Dobja Boštanjska posadka je ob napadu okrepljena štela komaj kakih 100 vojakov. Ko so Nemci med obkolje-vanjem začutili nevarnost in spoznali, da so partizanske enote zelo močne, so se hitro odločili na beg čez Savo v Sevnico. Naši oddelki so močno zaropotali s strojnicami po postojanki in Nemce je zajela panika. V precejšnjem neredu so jo ubrali delno po železniškem, delno po cestnem mostu v Sevnico. Imeli so srečo, da jih je pri umiku krila noč, in so se srečno izvlekli iz pripravljajoče se partizanske zanke. Kako hitro so sovražniki ukrepati, se vidi iz tega, da so imeli zelo majhne izgube: med napadom so padli samo trije sovražniki, 8 je bilo ranjenih in 2 zajeta. Naši so v tej akciji zaplenili 16 pušk, 3 brzostrelke, težko strojnico in precej vojaške opreme. Tako je padla še ena nemška postojanka, še preden so je pošteno napadli oddelki III. in.IV. bataljona Uspeh v vojaškem pogledu ni mogel biti takšne, kot je v takem primeru želeti, bil pa je kljub temu koristen, saj so pri tem prve enote brigade prodrle na desni breg Save in tako izvršile svojo nalogo. Med potjo od Dobja proti Boštanju je IV. bataljon zajel 14 vermanov, ki so tavali brez vsake komande in niso vedeli, kam naj gredo. Naši oddelki so jim pomagali, da so našli pravo pot, vendar ne v nemško postojanko... Z zavzetjem Boštanja je skupina oddelkov brigade prodrla do Save in s tem izpolnila nalogo, da mora v dveh dneh napojiti svoje konje v Savi, kakor je v Gabrijelah povedal brigadni politični komisar Žižl Drugi bataljon je z eno četo sodeloval pri napadu na Šentjanž, medtem pa je z glavnino čistil teren od meje proti grebenu Brunka. Ko so oddelki zavzeli Šentjanž, se v njem niso smeli zadrževati. Morali so pohiteti v dveh smereh: prva skupina od II. bataljona in ena četa V. bataljona je pohitela v smeri Češence, Srednjaka in Hrušice. Med potjo se je spopadla z manjšimi sovražnikovimi patruljami, ki niso smele sprejemati resnejših spopadov z našimi, pač pa so po vsakem spopadu takoj bežale v smeri Save. Ko so naši oddelki prispeli na greben Brunka, so hitro zasedli položaje in se pripravili za morebitni spopad z Nemci. Manjše skupine naših oddelkov so krenile proti dolini Save z nalogo, da ugotovijo razmere ob Savi. Tako je bila naloga enot brigade tudi skrajnemu levemu krilu v dveh dneh končana Najdrznejši oddelki so prodrli skoraj pod Radeče, kjer je bila nemška posadka Drugo skupino je sestavljal V. bataljon, ki je po zavzetju Šentjanža nadaljeval pohod skozi Hom na Jablanico in Osredek. Tam je ostala manjša skupina l nalogo, da zbere v vasi vse, kar je ostalo od pobeglih Kočevarjev, in odpelje v Gabrijele. Glavnina tega bataljona je nadaljevala pot na Vetrnik. Po prihodu na Vetrnik je takoj zasedla položaje in se pripravila na morebitno akcijo, ki bi jo lahko pripravili Nemci. Zvečer je del 3. čete odšel po zvezo z ostalimi enotami k Boštanju. To skupino je vodil tedanji namestnik komandirja čet« Franc Kačar—Boštjan. Ko je prišel v Boštanj, je dobil zvezo s komandantom brigade Radomirom Božo-vičem —Racom, ki je ukazal Boštjanu, naj izvede akcijo na leseni most čez Savo v Sevnici Komandant j* naročil, da mora prodreti do mosta, ga politi z bencinom ter ga nato zažgati. Dodeljen mu je bil tudi vodič, ki je poznal teren v okolici mostu. Skupina se je pod zaščito noči počasi in previdno pomikala proti mostu. V hiši ob potoku Mima so se oglasili, da bi dobili še zadnji podatke o stanju mosta Gospodar te hiše je povedal, d* so Nemci ob mraku postavili močnejši oddelek nt desnem bregu Save, ki se je takoj po prihodu hitro vkopal. Nemci so se namreč bali, da ne bi vdrli čez most v Sevnico ali pa zrušili most, ki je bil Nemcem potreben-Naši so medtem z minometi močno obstreljevali Sev- s nica Boštjanova skupina se je kljub temu še naprti približevala mostu tako rekoč po trebuhih. Čas je tekel počasi in pot je bila dolga, čeravno je merila komaj dobrih tristo metrov. Ko so se naši borci privlekli do neposredne bližine mostu, so spoznali, da so Nemci zares v zasedi pri mosta Sedaj niso vedeli, kaj naj počno. Zavedeli so se, da z akcijo najbrž ne bo nič. Zato se je komandir odločil, da nemško zasedo napade Z bombami Kmalu nato je zagrmelo: borci so z bombami dobesedno zasuli sovražno zasedo pri mostu. Toda tudi to ni pomagalo: Nemci so bili precej utrjeni, da bi popustili Zato akcija ni uspeta. PRVI BATALJON DOBI NOVO NALOGO Po osvoboditvi Brezja je četa tega bataljona nadaljevala pot za umikajočim se sovražnikom. Ker so naši oddelki izgubili stik z nasprotnikom, so najprej poslali Bliskovo četo, ki je imela nalogo, da s previdnim napredovanjem izsledi nasprotnika in s tem omogoči, de ga bataljon napade z glavnimi močmi in spet požene proti Savi. Tako so vse enote previdno napredovale dobro uro počasne hoje, ko so bile sprejete z močnim ognjem nemških vojakov, ki so zaustavili napredovanje bataljonskih enot. Že v prvem spopadu sta bila dve borca iz 2. čete ranjena Štab bataljona se je hitro znašel: komandant Platin je zapovedal, da morajo čete izvršiti odločen juriš na Nemce in jih pregnati. Čete so hitro zasedle položaje za odločilen naskok. Vse to so izvršile med močnim obstreljevanjem sovražnika, ali to naših oddelkov ni motilo, da np bi izvršili dane naloge- Ko so se naše enote pripravile, so čakale samo Se povelje za juriš. Komandant bataljona je dal znak ze napad in čete so se usule na sovražne položaje. Sovražnik je že po krajši borbi sprevidel, da so naši v veliki premoči in da kljub dobro pripravljenim položajem ne bo moč zdržati. Zato se je odločil za umik proti Sevnici Bataljonski oddelki so nasprotnika prefl-nali in zasedli njegove položaje. Potem so se na njih malo zadržali, da bi uredili svoje enote in se pripravili za nadaljevanje poti do končnega cilja. Časa niso imeli dovolj, ker jih je čakala še obilica nalog. Zato se je komandant bataljona odločil, da bataljon kar najhitreje nadaljuje pot. Po krajšem pohodu so se oddelki spustili v dolino ceste, železniške proge v dolini Mirne. Ker ja bataljonski štab dobil od obveščevalcev obvestilo, da so pri vasici Vozenik naleteli na močan sovražni ogenj, se je spet odločil za hiter pohod od vasi in napad na sovražnika, še preden se popolnoma zdani. Za to sovražno gnezdo se predtem sploh ni vedelo. Nemci so bili vasico spremenili v pravo trdnjavo. Vas je na takem mestu, da omogoča tistemu, ki jo drži, popolno kon; trolo nad dolino Mirne. Od vasi se teren strmo spušča v doliino Mirne. To so obenem tudi edini položaji, iz katerih je mogoče misliti na resen odpor. Za napad ni posebno pripraven teren. K hišam se je bilo potrebno Z vso močjo truditi, če bi jih hoteli zavzeti. Iz njih je namreč mogel nasprotnik z ognjem zasuti sleherni poskus našega napada Toda dan je prehitel naše enote-Napada niso mogle izvesti pod zaščito mraka, zato so * umaknile na položaje v gozd, da bi izdržale čez dan, * tem pa seveda tudi prikrile svoje enote in onemogočile Nemcem, da jih čez dan bombardirajo. Ko je komandant bataljona prišel do čet, ki so bile namenjene za napad, je po krajši presoji spoznal, da ne sme odlašati z uničevanjem sovražnega oporišča Zato se je odločil, da privleče prednji vrsti borcev top in de nalogo, da mora podpreti napad bataljonskih oddelkov z direktnim obstreljevanjem postojanke. Borci so težko pričakovali izstrelitev prve granate. Tako so dočakali osmo uro, ko je zagrmelo in so prvi izstrelki zdrknili iz topovske cevi proti sovražnemu bunkerju. Toda granate ni ubrala prave poti. Udarila je namreč mimo bunkerje« iz katerega je sikala sovražna težka strojnica. Zato pa je' druga granata veliko bolj razveselila borce, ker je udarile naravnost v mitralješki zaklon, in tako je uthnil še en sejalec smrti partizan om. Potem so topničarji preusme* rili ogenj topa na hišo, iz katere so Nemci streljali po naših med napadom. Juriš borcev Bliskove in Bosančeve čete je bil tako, močan, da ga sovražnik ni zdržal Odpor je začel naglo popuščati in Nemd so jo pobrali iz postojanke. Toda bilo je že vse v ognju in vas je skoraj popolnoma zgorela. Iz poročila Propagandnega odseka Glavnega štaba NOV in PO Slovenije lahko povzamemo tole: Štab XII. brigade s prištabskim osebjem v Zabukovju pri Trebelnem v začetku leta 1944. (Foto: N. Vidmar) 1 ■ ■ 1 ■ ^ WIWVVf lljv IM' ^#WVfcWIIIWIIIW V W IV • „12. 10. 1943. leta so ofenzivne operacije XV. divizije izvršene točno po načrta Včeraj ob 17.00 uri so naše enote krenile čez nemško mejo in napadle zelo utrjene postojanke Šentjanž in Kal (Dole). XII. brigada je napadla oporišče Šentjanž, kjer se je pred rovi razvila kratka, toda zelo ogorčena borba Naši so pognali naciste v notranjost oporišča, nato pa je del posadke pobegnil v smeri Save. Zaplenjene so bile velike količin* orožja in vojne opreme." To poročilo je glavno poveljstvo pisalo že 13. oktobra. S primerjavo nemškega dokumenta in poročila Propagandnega odseka Glavnega štaba NOV in PO Slovenije lahko ugotovimo, da se začetek napadov za en dan ne ujema Mislim, da je pravi dan napada naveden v nemškem dokumentu, a ne v našem poročilu. To se da , ugotoviti tudi še po drugih virih. Pri teh akcijah moramo poudariti, da so pokazale zelo dobro sodelovanje med zvrstmi vojske, čeprav moramo tudi ugotoviti, da do tedaj naši štabi niso imeli kaj prida izkušenj v teh stvareh. V bojih imamo opravka skoraj z vsemi zvrstmi vojske, ki pa so še kar dobro povezovale bojne akcije. To je omogočilo, da so se naloge hitro izvrševale in so bile za nasprotnika večkrat veliko presenečenje. Tako vidimo, da je mlada brigada takoj po rojstvu izvrševala zelo zahtevne bojne naloge. Te naloge niso bile nič manjše, nekatere celo zahtevnejše od tistih, ki so jih izvrševale stare, borbeno že dobro prekaljene brigade-Vse naloge so bile zelo uspešno izvršene. SPOMINI NA BOJNO POT DVANAJSTE Piše: VID JERIČ (Nadaljevanje iz prejšnje številke Priloge) Neka brigadna patrulja se je 29. IX. 1943 spopadla z nemško skupino vojakov blizu Krmelja onkraj razmejitvene črte. V spopadu je sodelovalo 15 nemških vojakov. Ob spopadu so naši bili preslabi, da bi hitro izkoristili svoj prvotni uspeh. Nemci so zelo hitro dobili pomoč, kar je patruljo XII. brigade prisililo k umiku. Ta in še mnogi drugi manjši spopadi jasno povedo, da so Nemci bili zares slabi in niso smeli širše posegati v boje, zato so se raje omejevali na manjše spopade. Ker Nemci precej časa niso hoteli iz postojank, so začele brigad ne patrulje hoditi kar do samih sovražnih postojank in njihovih ovir. Brigadni oddelki niso mirovali, nenehno so iskali priložnost za spopad. 29. IX. so manjši oddelki iz V. bataljona odšli preko živih ovir na mejni črti in komaj 100 metrov onkraj meje napadli nemško posadko, ki sje zadrževala v opuščeni majhni bolnišnici, katero so uporabljali do italijanske kapitulacije. Ta bolnišnica se je nahajala zelo blizu krmelj-skega mejnega prehoda Silovit in nenadni naskok na postojanko je Nemce tako zmedel, da niso mogli nuditi pravega odpora in obrambe. Po kraji borbi so bili Nemci zmedel, da niso mogli nuditi pravega odpora in obrambe. Istega dne je oddelek 3. čete V. bataljona odšel čez mejo in se spopadel med Brezjem in Šentjanžem z neko nemško patruljo. Sovražna skupina je kmalu po spopadu z našimi dobila pomoč. Ko so naši to spoznali, se je komandir Vinko Drenik odločil za umik nazaj čaz mejo. Ta primer zgovorno kaže na pomanjkanje bojnih izkušenj naših oddelkov. Bataljona, ki sta bila na položajih pri Kostanjevici in Zameškemter Bučki, nista imela večjih spopadov, sta pa 30. IX. sodelovala pri napadu na Kostanjevico. Na ta napad naših enot so Nemci odgovorili kar s celim divizionom topništva. Takoj nato so v boj vključili še oklepna vozila — tanka Naše enote so med napadom obstreljevale sovražno posadko v Kostanjevici z minometi in topovi NARAŠČAJOČA VERA V ZMAGO Ker so Italijani in domači belogardisti že pred kapitulacijo zločinsko ravnali s prebivalstvom v okolici Tržišča, so oddelki V. bataljona sodelovali pri izvedbi komemoracije na tržiškem pokopališču, ki jo je pripravil odbor OF. Pri pripravah in izvedbi je sodeloval tudi tamkajšnji župnik Jenko, ki je bil naš sodelavec in simpatizer. Na tem pokopališču je bilo pokopanih več žrtev, ki so jih pobili fašisti in belogardisti. Komemoracija je napravita močan vtis na okolišku prebivalstvo. Tako sta vera v zmago in zaupanje v našo vojsko vsak dan lasla Ob koncu septembra 1943 je 3. četa V. bataljona pod vodstvom komandirja Vinka Drenika napadla od meje komaj kilometer oddaljeno nemško postojanko, ki je štela 70 vojakov, v vasi Vrhku. Vasica je na hribčku in jo je bilo težko obvladati. Nemci so bili poleg tega dobro utrjeni Četa je sovražnika napadla ponoči z nenadnim jurišem, tako da se sovražnik ni mogel znajti. Ko se je v naglici pripravjal za odpor, so borci naše čete bili že pri njegovem orožju. Tako Nemcem ni preostalo nič drugega, kakor da so dvignili roke, ko so jih borci pozvali k vdaji. Le neki skupini je uspelo priti do orožja in se je skušala upirati, a ni mogla dolgo odbijati napad, ker so jih borci brigade uničili. Izid tega napada je bit, da so Nemci utrpeli 15 mrtvih, 10 ranjenih in 6 zajetih. Naša četa je zaplenita 2 lahki strojnici, 40 pušk in 15 pištol. Naši so imeli dva ranjena borca. POTEK OFENZIVE Vse brigade in enote so se prvič zbrale vse skupaj 11. oktobra na travniku za Gabrijelami pri Krmelju. Tam jim je brigadni politkomisar Alojz Žokalj— Djidji v svojem govoru razložil naloge, ki jih čakajo v bližnji ofenzivi Na koncu svojega ognjevitega govora je zahteval od podrejenih enot, da morajo pokazati vso bojno sposobnost in spretnost v boju s sovražnikom. Govor je zaključil z besedami: ..Tovariši, v dveh dneh moramo napojiti naše konje v reki Savi". Ta naloga je bila izvršena še prej. Vsem so od veselja žarela lica, ko so poslušali svojega politkomisarja, še posebno, ker se jim je uresničila želja, da se čimprej spopadejo s sovražnikom. Močni oddelki mladih borcev so nestrpno čakali na odhod čez mejo. Na koncu jih je pozdravil še komandant brigade Radomir Božovič—Raco. Potem so vse enote razvijale kolone v določenih smereh. Okoli 17. ure so se začele pomikati kolone bataljonov proti določenim ciljem. Prvi in V. bataljon sta s tremi topovi in dvema tankoma odšla z zbornega mesta skozi Krmelj in takoj za vasjo skozi prehod na meji in potem nadaljevala pot po cesti proti Šentjanžu. Nedaleč od meje je nemška patrulja udarila po izvidniških oddelkih, ki so čistili teren pred kolono. Pri tem je bil ranjen Bratun, ki je moral nazaj v ambulanta Enote so po krajšem zastoju nadaljevale pohod. Noč je bila temna in čete bataljona so nekako sredi noči začele obkoljevati enega največjih nemških lirikov - Žida Heinricha Heineja in njegove balade in končno preskočil na Levstikovo balado Ubežni kralj. Že omenjeni zagrebški Slovenec, ki je netil debato z recitiranjem raznih pesmi, je tedaj začel občuteno deklamirati uvodne verze Levstikove pesmi: Noč je temna, podkve jeklo poje; čuj, po gozdu kralj ubežen jaha... Ko je recitator začutil, da je njegovo izvajanje pritegnilo ostalo družbo, je začel pripovedovati: „Da, pokojnemu dr Prijatelju sem zameril, ko se mi v debati nekoč ni dal prepričati, da Aškerčev Mejnik po svoji umetniški moči ne dosega Ubež-nega kralja." Ob teh besedah kakor da se je zamišljeni Župančič predramil. Dvignil je pogled in spregovoril počasi in s poudarkom: „Kje pal Levstikova balada je kot iz kvadra. Nobena beseda preveč, vsaka na svojem mestu." In se je spet zatopil v svoje misli. Temperamenti vodja debate je morda zato, da bi ponovno pritegnil Župančiča, ali pa iz resničnega spoštovanja do navzočega pesnika, čez čas spet povzdignil glas in, obrnjen proti njemu, za-nosito dejal: „Vendar pa ne smemo pozabiti na poeta, ki je v naši sredi in je zapel čudovito Belokranjsko balado: Tam na belem snegu je črni vran zakrakal, tam na gazi potnik je žalosten zaplakal. Kdo bo nosil čižmice, čemer novi k maši, kdo bo sviral v muzike zvonke si na paši..." Ob teh besedah je Župančič ravno plačeval natakarici zapitek. Očitno v svoji skromnosti ni bil prav nič hvaležen bučnemu častilcu, ampak je, ne da bi dvignil pogled od odprte denarnice, nekam nejevoljno odmahnil z roko in odločno dejal, kakor da gre za delo koga drugega: „To sploh balada ni!" Dejstvo, da te pesmi ni v antologiji Mlada pota, ki jo je Župančič sam priredil, bi potrjevalo, da je bila sodba, izrečena Pri kolovratu, resničen izraz kritičnosti velikega poeta od lastne pesmi in globokega spoštovanja do Levstikove nesmrtne balade, ne pa zgolj teatralična gesta. DRAGO PELIKAN 5 LET KOČEVSKE ŽELEZNE 28. 10.1864 je ljubljanska trgovinska zbornica obravnavala osnutek gradenj železniškega omrežja v bivši Avstriji in ga dopolnila, da se osnutek razširi tudi na Dolenjsko, predvsem na traso Uubljana — Grosuplje (z odcepom na Kočevje) — Žužemberk — Dvor — Straža — Novo mesto — Črnomelj — Karlovac. Glavna zagovornika teh železniških povezav sta med drugim bila knez in vojvoda kočevski Karl Auersperg ter častni meščan Kočevja baron Jožef Schvvegel, znani in ugledni ministerialni uradnik, dober prijatelj Kočevske. Auersperg je bil lastnik nepreglednih kočevskih in dolenjskih gozdov ter ugledne železolivarne na Dvoru pri Žužemberu. Ker so nastala med interesenti dolenjskih železnic velika nesoglasja in spori, se je gradnja teh železnic zavlekla za celih 29 let, šteto od dneva, ko je padla prva zamisel. Karel Auersperg je bil prvotno zagovornik trase Grosuplje — Žužemberk- Dvor, kjer je imel veliko železolivarno; ko pa je uvidel, da primanjkuje rudninskih surovin, se je premislil in uvidel, da je zanj najugodnejša povezava poleg trase Ljubljana — Kočevje trasa Grosuplje — Trebnje — Novo mesto - Straža. Tako si zagotovi odlične nakladalne postaje Kočevje in Straža, pozneje tudi Črnomelj. Ko pa je kočevski rudnik, ki so ga odkrili leta 1847, odkupila Trbovljska premogo-kopna družba (TPD), Sta bila kar dva kapitalna interesenta za gradnjo proge Ljubljana — Kočevje. Na hitro sta sklenila z generalno železniško direkcijo tristransko pogodbo o gradnji in eksploataciji kočevske železnice. Ustanovila se je delniška družba za Dolenjske železnice s kapitalom 3,100.00 tedanjih goldinarjev. Od tega je prevzela država 2,500.000, zasebniki pa 6.000 delnic po 100 goldinarjev; skupaj je bilo vloženih 3,100.000 goldinarjev. Poleg tega se je TPD ozir. kočevski rudnik zavezal, da bo za dobo 90 let dobavljal železnici po 92.000 ton po 4,57 goldinarjev, od tega gre po 2,37 gold. od vsake dobavljene tone v poseben sklad za odplačevanje anuitet na posojilo in odplačevanje kuponov delničarjev. Kranjski deželni zbor je 4. 3. 1891 sprejel poseben zakon o poroštvu za čisti dohodek dolenjskih železnic v znesku 296.953 goldinarjev letno. Poroštvo naj bi veljalo do leta 1966. TPD je s tem skladom nameravala pomagati graditi dolenjske železnice, poleg tega pa tudi zgraditi železniško povezavo Kočevje z Rakekom, da bi imela najugodnejše pogoje za izvoz premoga v Italijo. Prav tako si je skupno s Auerspergom in baronom Schvveglom zagotovila s to tristransko pogodbo odločujoči vpliv pri upravnem in izvršnem odboru delniške družbe. Na Auerspergov predlog je bil za predsednika delniške družbe izvoljen baron Josef Schvvegel, častni meščan Kočevja. Ko so bile rešene vse zakonite formalnosti, sta knez Auersperg in baron Schvvegel zaprosila za gradbeno koncesijo, ki je bila izdana 16. 12. 1891. Gradbena dela pa so se začela spomladi 1892. Gradbeni nadzor nad gradnjo je imel moj stric Pogačnik, višji železniški kontador, ki je pregovoril svaka Jožeta Riglerja, mojega očeta, da je na trasi od Velikih Lašč s krampom delal na progi do Kočevja, kjer se je nato s svojo družinico tudi naselil. 28. 9. 1893 je bila v okrašenem Kočevju slovesna otvoritev prve Dolenjske proge Ljubljana — Grosuplje — Ribnica — Kočevje, leto dni pozneje pa tudi proga Grosuplje - Trebnje - Novo mesto prav tako na slovesen način. Belokranjci pa so se morali boriti za svojo progo še celih 20 let. Z dograditvijo kočevske proge se je naglo širil gospodarski razvoj celotne Kočevske in Ribnice. Rudnik je delal s polnim zamahom, tudi do 1200 delavcev je tu našlo vsaj borni kruh. Turjaški knez je iz svojih nepreglednih gozdov na veliko izvažal v Italijo svoje zeleno bogastvo, močno so se razvijali trgovski posli, ustanavljale številne parne žage v celotni zahodni Dolenjski. Prebivalstvo, pa tudi Ličani so dobili zaposlitev v rudniku, gozdarstvu kakor tudi v žagariji. Zanimivi so statistični podatki iz leta 1929. Po teh podatkih je bilo odpremljeno: z železniške postaje Ljubljana 72.598 ton. Trbovlje 589.099 t, Brestanica 72,598 t, Šentjanž 57.918 t. Kočevje 56.381 t, Kranj 48,8861, Straža pa 41,128 t blaga. Iz tega pregleda je razvidno, da sta bili tedaj na Dolenjskem najmočnejši odpremni postaji Šentjanž in Kočevje. In danes, po 85 letih? Kočevska proga močno peša, poleg tega je ustroj zastarel. Promet pa se preusmerja na razvijajoči tovorni in osebni transport po cesti. Vprašanje je , kaj bo s kočevsko železnico. Je kaj upanja na njeno rehabilitacijo? KAREL RIGLER Moj prvi spomin na pesnika Župančiča seže za 1 več kot pol stoletja nazaj, ko sem hodil v osnovno šolo. Najbrž smo obravnavali pri pouku kako | njegovo pesem, pa nas je učiteljica vprašala, kdo je že videl Župančiča. Ker se nihče ni odzval, se je začudila: „Kako, da ga ne poznate? Vsako jutro, ko hodite v šolo, ga lahko vidite, ko se sprehaja pred dramskim gledališčem." Kako naj spoznamo med številnimi ljudmi, ki hodijo dan Za dnem po ljubljanskem Gradišču, kateri med njimi je Oton Župančič, pa nam naša zanosita Učiteljica, kolikor se spominjam, ni povedala. Res Pa je, da mi je tedaj več kot Župančičeva pesem vlilo spoštovanje do pesnika to, kar je učiteljica Povedala zraven: ..Župančič ne piše besede sol-«ce z .r, kakor mi vsi, ampak kar sonce." In zato sem Župančiča še dolgo občudoval, ker si je lastil pravico, ki je mi šolarčki nismo imeli ... Leta so bežala in postal sem študent ljubljanske slavistike. Poslušal sem predavanja znamenitih profesorjev Prijatelja, Kidriča, Nahtigala in Ramovša in se kot večina takratnih članov slovenskega seminarja navduševal zlasti za sijajnega akademskega učitelja, slovstvenega zgodovinarja •n esteta dr. Ivana Prijatelja, ki nam je na nedosežen način razkrival slovensko kulturno preteklost in nas seznanjal tudi s slovenskimi literaturami. Ko je maja 1937 umrl, nam je bilo njegovim učencem, kakor da nam je umrl oče. Prisluškovali smo pogovorom starejših slavistov, ki so poslušali pokojnega profesorja še prejšnja leta, ko je bil na vrhuncu svojih moči in so njegova bleščeča Predavnja hodili poslušat v univerzitetno predavalnico tudi starejši ljubljanski gospodje in gospe, ki so se že davno poslovili od akademskih klopi ali pa sploh nikoli niso sedeli v njih, privlačila jih ja pač Prijateljeva ribniška zgovornost, oplojena s francoskim esprijem v dobi njegovih pariških študij. Tako smo zvedeli, da je bilo med vzroki, da se je profesor zadnja leta povsem umaknil iz javnega življenja, poleg sinove smrti tudi to, ker mu ie prijatelj Župančič nekoč v razvneti pivski družbi oponesel, češ kdaj boš že enkrat prenehal objavljati svoja plesniva pisanja. To se je baje zgodilo v gostilni Pri kolovratu, nasproti ljubljanske stolnice, kjer so se ob večerih shajali tako imenovani „penatl". Med njimi so bili poleg Prijatelja in Župančiča še pesniki Albreht, Golia in Gruden, Pisatelja Juš in Ferdo Kozak, dr. Glonar in svojevrstni, med Ljubljančani zelo popularni zdravnik dr. Šerko. Vso to zanimivo družbo je kasneje na nedosežen način opisal v svojem nemara najboljšem delu „Georgesova maska" Juš Kozak. Najbrž so prav te govorice privedle do tega, da sva s prijateljem Vugo, ki sicer ni bil slavist, pač Pa dovzeten za vse lepo in zanimivo, 10. julija 1937, torej dober mesec po smrti dr. J. Prijatelja, Oton Župančič 1936 DROBEN SPOMIN NA OTONA ŽUPANČIČA Hinko Smrekar: Oton Župančič ževnosti. Imel je prijeten, sonoren glas. Ni izklju-čenOj da je njegova bučnost in zgovornost potisnila Župančiča v nekak kljubujoč molk. Kolikor se spominjam, so bili za mizo še: brat pesnika Golie, dr. Šerko, dr. Pavel Grošelj, prof. Martin Majcen in še ta ali oni. Pili niso iz skupne steklenice, vsaj za Župančiča pomnim, da je pit iz svojega dvodecilitrskega kozarca, menda brizgance. Pogovor je bil zelo razvnet in glasen, dotikal pa se je sprva splošnih evropskih političnih razmer. Takrat je bilo namreč že čutiti bližino grozečega drugega svetovnega spopada. Hitler je čedalj bolj kazal osvajalne težnje, saj je že naslednje leto napravil konec avstrijski samostojnosti, ko je deželo enostavno priključil Rajhu, začel pa je ogrožati tudi že Češkoslovaško. Medtem je v svoji državi uvedel krvav teror, preganjal zlasti Žide in napredne ljudi, dal sežigati knjige naprednih pisateljev in mislecev. Tako je tisti večer družbo pri Pri kolovratu pogovor o Hitlerjevih grozodejstvih privedel na sklenila ogledati si znamenito družbo Pri kolovratu. Na žalost se mi je ohranil le droben, nekaj vrstic obsegajoči zapisek o tem večeru, naslednja viharna štiri desetletja pa so v spominu zabrisala marsikatero podrobnost. Ko sva stopila v krčmo, je bila pri veliki mizi nasproti sobnih vrat že zbrana družba penatov. Ker je bila manjša miza takoj za vrati prazna, sva sedia tja in imela lep pregled na celotno omizje. Pri gornjem koncu je sedel nekako pogreznejn vase Oton Župančič, ki tisti večer ni bil posebno razpoložen in ni posegal v debato, pač pa je le poslušal. Na njegovi desni strani je sedel nama neznan človek s košatimi brki, star kakih štirideset let, torej precej mlajši od ostalih. Ugotovila sva, da je trenutno samo na obisku v Ljubljani, ker živi sicer v Zagrebu, kljub temu pa je Slovenec. Imel je ves večer glavno besedo v družbi, bil je najbolj živahen citati in deklamacije so kar pršeli iz njega. Vse do danes mi ni uspelo dognati, kdo bi bil ta človek; očitno pa je bilo, da je dober znanec družbe in izvrsten poznavalec knji- DOLENJSKI LIST j Kaj je za v službo bolj primernega kot krito in bluza? Večina hodi tako oblečena na delo. Pri tem poklic ni pomemben, saj se v taki kombinaciji dobro počutijo zdravnice, direktorice in delavke pri stroju, pa če hočete tudi gospodinje. Zadnja leta smo nosile bluze kot moške srajce, včasih zataknjene v krilo, včasih čez in prevezane s pasom. Čeprav je tovrstnih bluz na izbiro in so lepe, se vseeno naveličaš domala enakega kroja pri sebi in vseh, ki jih vidiš okrog sebe. Glede tega je letošnja moda mnogo bolj radodarna z izbiro. Bluze še vedno lahko nosimo kot moške srajce, le da jim zadnji modni pečat damo s kravato, ki ustreza barvam ostalih oblačil. Novo pa so romantične bluze iz tankega mohair blaga v cvetličnem vzorcu ali iz mešanice bombaža in sintetike. Značilno za take bluze so poudarjena ramena, širši rokavi, mnogokrat se pri zapestju končajo na elastiki. Bluza ima lahko majhen ruski ovratnik ali pa nekdaj tako znani bubi ovratnik, okrog katerega se kiti drobna volana. brez besed HANS SIGG Švica biberniea O OBLASTI — Prva in poslednja beseda je oblast Ivan Cankar — Čim manj je strahu pred oblastjo, tem bolj je m ogoč-na. Lao Ce — Često sedi blato na prestolu, često tudi prestol na blatu. Nietzsche O ENAKOSTI - Slabo pri enakosti je to, da se želimo izenačiti samo s tistimi, ki so nad nami. Becque — Vsi ljudje se rode enaki, le redki pa so tisti, ki jim uspe premagati to pomanjkljivost Mancroft Če natančno premislimo, smo le vsi goli v svojih oblekah. Hudtvvalker O SVOBODI — Največji sovražniki svobode so srečni sužnji. Marie Eschenbach — Svoboda je edina stvar, ki jo imate samo, če jo dajete tudi drugim. White — Velika svoboda je sestavljena iz več malih svobod. > i ' 4 • 's bluze, take in drugačne Pravijo ji tudi divji janež, veliki žabečjek ali madrovc, je pa od 30 do 80 cm visoka rastlina z debelo vretenasto in mleček vsebujočo korenino, ki se včasih razcepi na več delov. Iz nje zraste popolnoma golo, le spodaj dlakavo in po rebrih belo, nad koreniko pa temnordeče steblo s pernatimi listi. Spodnji so pecljati in večji, zgornji manjši. Veje in vejice se končujejo v kobul, cveti so beli ali rožnati, zbrani v žarkastih kobulčkih. Plod je od strani stisnjen. Cvete od junija do septembra, najdemo pa jo po suhih travnikih, tratah, obrežjih, na kamnitih pobočjih in ob cestah. Spomladi ali jeseni nabiramo koreniko, ki je zdravilna. vse rastlina močno in neprijetno diši, vendar je zlasti korenika te rastline uporabna kot sredstvo zoper težave pri vnetju grla, kašlju, hripavosti. zvitki po roško Meso je, zvito je, polnjeno je in zelo dobro, to bi bile glavne lastnosti zvitkov po roško, ki so posebnost novomeške restavracije „Pri vodnjaku" in za katere nam je povedal recept kvalificirani kuhar Ljubo Murn: „Na osebo potrebujemo 16 dkg pljučne pečenke, košček šunke in sira ter hamburgerja, pa začimbe: sol, poper, gorči- Ljubo Murn co, malo kisle kumare. Iz kosa 16 dkg mesa naredimo dva tanka zrezka, ju z obeh strani potolčemo, solimo in popopramo, premažemo z ene strani z gorčico in položimo v sredino kos sira, šunke in slanine hamburger ter košček kumarice. Zrezek zvijemo, ga z zobotrebcem zašilimo in na vroči maščobi na hitro opečemo z obeh strani. Zraven serviramo riž ali krompir v kosih pa solato, kakršna nam je najbolj všeč. Zvitki po roško so hitro pripravljeni, zelo okusni, predvsem pa malo drugačna mesna jed, kakršne smo sicer vsak dan vajeni." Kuhar Murn je povedal še, da lahko gospodinje namesto pljučne pečenke uporabljajo tudi rostbif, ki je precej cenej- doms prehladu v pljučih, pri angini, naduhi in motnjah v želodcu. Prav tako priporočajo čaj iz bibernice bolnim na mehurju in ledvicah pa za revmatične. Čaj skuhamo iz 2 do 4 gr drobno narezane korenine na skodelico vode. Vodo, v kateri smo kuhali koreniko bibernice, pa koristno uporabimo za izmivanje gnojnih ran, lahko pa jo grgramo pri vnetju grla in škrlatinki. ropotarnica Bluzo s cvetličnim vzorcem prav tako lahko nosimo v krilo ali pa čez. V tem primeru imamo glede dolžine več možnosti. Če ste tenki v pasu, lahko to poudarite s primerno širino okrog bokov. Tudi k cvetlični bluzi imate lahko kravato iz enakega blaga, lahko pa jo okrasite tudi s kvačkanim čipkastim ovratnikom. Še eno dobro lastnost imajo romatnične bluze: so mladostne, zaradi drobnocvet-ličnega vzorca pa se jih dolgo ne naveličamo. R.BAČER novele prebrali smo cenene sanje Z romanom „Sanje imajo svojo ceno" je Michael Burk, ki Piše v nemškem jeziku, dokazal, da zna streči bornemu literarnemu okusu dandanašnjega, v ^mehanizirane potrošniške spone vklenjenega bralstva. Dvomljive umetniške kakovosti, sploh pa za najmanj polovico predolga (kar 494 strani) Pripoved o zapravljivem Robertu in razočarani Veri je postala literarna uspešnica širom po ^vetu najbrž zato, ker ni nič lažjega, ko ob knjigi sanjati o trpljenju, dvomih, pogumu, odpovedovanju, iskanju in po- MICHAEL BURK JURČIČEVA KRATKA PRIPOVEDNA PROZA DOLENJSKI LIST čili iz enega predala v drug, filmsko uresničitev pa odlagali iz leta v leto. Dolgotrajno „medenje" teksta, ni omedilo dovolj, kar je škoda, saj obravnava zares našo, pravo slovensko tematiko. In kaj naj bi bila drugega naloga slovenskih scenaristov? Franček Rudolf je scenarij zasnoval na starodavnem slovenskem običaju kurentova-nja, ki se je ohranil v naši domovini še iz časov, ko so naši predniki živeli po starih šegah in navadah. Kurenti, mitična bitja, naj bi po starem verovanju pregnali zimo in prebudili pomlad, odpili bogata nedra zemlje za novo rast in življenje. Kljub preganjanju se je poganski običaj obdržal zelo dolgo. V ta etnološko obarvani okvir sta scenarist in režiser vstavila baladno ljubezensko zgodbo med siromašnima bajtarjema. Režiser Štiglic pravi, da film kljub zgodovinskemu ozadnju ni in nima namena biti zgodovinski film. Zgodovinski dekor in okoliščine le pomagajo, da se ljubezenska drama (torej sodobna temati- postoriti v vrtu splošnega, kaj v zelenjadnem vrtu, kaj v sadovnjaku in kaj pri okrasnih rastlinah v hiši. Nasveti so napisani zgoščeno ter opremljeni še z nazornimi ilustracijami, kjer je to potrebno. Posebno poglavje v knjigi je avtor namenil varstvu rastlin. Na koncu je dodal nekaj tabel in seznamov. Knjigo je izdala založba Obzorja. BOB DYLAN Več ko tri desetletja po nastanku izvirnika je Pomurska založba lani izdala delo „Zapi-san slavi", to je lastni življenjepis Woodyja Guthrieja, očeta sodobne ameriške ljudske glasbe. Z neprimerno manjšo zamudo pa je omenjena založba nedavno tega poslala na knjižni trg tudi knjigo, ki jo je o znamenitem pevcu Bobu Dylanu pred sedmimi leti napisal ameriški pisatelj in časnikar Anthpny Scaduto, poslovenil pa Tomaž Domicelj. bi s svojim delom tako vplivali na miselnost poslušalcev kot Dylan. Zlasti besedilom njegovih pesmi gre zasluga, da se je v začetku šestdesetih let pri mladih Američanih vzbudila socialna vest, nezadovoljni z obstoječo družbo so začeli živeti v komunah, iskali so rešitev v PREDrravuomo \mm Pri založbi Borec je konec poletja izšla zajetna knjiga „Vodnik po partizanskih poteh". Novinarjem so jo predstavili na seji tiskovnega sveta pri republiški konferenci SZDL, na kateri je med drugimi sodeloval tudi predsednik Mitja Ribičič. Sedemčlanskemu uredniškemu odboru je načeloval Albert Jakopič — Kajtimir, knjiga pa je plod truda 28 avtorjev. Z našega območja so sodelovali za občine Brežice, Krško in Sevnica pokojni prof. Stanko Škaler, belokranjski občini je popisal Anton Štampohar (skupno z Božidarjem Zakrajškom in Milanom Brezovarjem so obdelali še Novo mesto), Brezovar in Zakrajšek sta pregledala tudi trebanjsko občino, Matija Žgajnar pa občine Grosuplje, Kočevje in Ribnico, da navedemo le nekatere. Pred izidom te zajetne knjige je bilo opravljeno nemalo terenskega dela. Izkazalo se je celo, da prenekateri podatki, vklesani na spominske plošče, ne držijo! Vseeno knjiga ni zgolj fotokronika spomenikov in obeležij. Po pokrajinah in občinah so po abecednem redu zajeti vsipomembni dogodki iz NOB, za katerimi ni ohranjena domala nobena sled, in bolj znane partizanske borbe. Kot je v zgodovinski knjigi treba, so zabeleženi tudi pomembnejši dogodki iz predvojnih časov, saj niti revolucije ne nastanejo čez noč. Kdor od ..Vodnika..pričakuje spokojno branje, se bo »štel. Jedrnato, da je kaj, je podan posamezen dogodek, boj ali shod, obsežnejšo razlago pa je treba iskati v drugih knjigah. Še poznavalec svojega kraja bo lahko začuden, koliko se je npr. zgodilo v bližnji okolici. Dijak ali zgolj ljubitelj naše polpretekle zgodovine lahko najde v tej knjigi dokaze, da je pravzaprav sleherna ped naše zemlje kljubovala okupatorjem. Avtorji in založba napovedujejo nadaljevanje tega pomembnega poslanstva. Na podoben način nameravajo obdelati naše zamejstvo. Kolikšnega pomena je to ob dejstvu, da tasti npr. še vedno razstreljujejo spomenike protifašističnih borcev, je na dlani. „Vodnik ..je izdan v počastitev 40-let-nice Komunistične partije Slovenije. Na kraju je priobčen seznam krajev po abecednem redu z navedbo strani, kjer je omenjen. Obdelana območja so nazorno zarisana na preglednih kartah na začetku in koncu knjige. _____________________________ A. ŽELEZNIK ^ KURENTI NA PLATNU Z dolgimi jesenskimi večeri so postale kinodvorane za mnoge vabljivejše, zato v kinematografih poskušajo obogatiti filmski program z novostmi, da se začetek sezone odene v svečanejše oblačilo. Med takimi novostmi je letos tudi slovenski celovečerni film ..Praznovanje pomladi". Film je prvi krst sicer že doživel na Puljskem festivalu, od koder se je vrnil z zlato areno za sce- nografijo, vendar pa prihaja na platna slovenskih kinematografov šele s tem mesecem. Premiera filma v začetku oktobra meseca v Ljubljani daje slutiti, da je slovensko filmsko občinstvo to redko ptico — slovenski film — dobro sprejelo. Scenarij, po katerem so film ..Praznovanje pomladi" posneli, je doživljal kaj žalostno usodo. Dolga leta so ga vla- ka!) lahko razvija v določeni smeri. Kratka vsebina je taka. Vojak Simon pride s četo vojakov v rodno podravsko vas, da bi pomagal zatreti kurento-vanje, kot je naročila duhovščina. Ob prihodu v vas se vojaki srečajo s svatovskim sprevodom — v vasi se ženi bogati kmečki sin Štefan, za nevesto pa je izbrana Suzana, nekdanje Simonovo dekle. Stara ljubezen zaživi, z njo pa želja po maščevanju. Suzana ščuva ljubimca in novopečenega moža k spopadu v tihem upanju, da bo podlegel ženin. Uboj naj bi se izvršil med kurentova njem in pod zaščito kurentove maske, ker ..kurenta nihče ne izda". Do spopada sicer pride, vendar se spopad ne razreši s smrtjo enega od rivalov za dekletovo ljubezen, ampak je po tragični pomoti žrtev Štefanov brat, ki tako pade pod roko lastnega brata. V vasi objokujejo mrtvega kurenta, na polju pa ob odhodu vojske obleži tudi Simon. Vojaki so mu po „tihem ukazu" poveljnika prerezali grlo. Baladno uglašena zgodba bi v odličnem zgodovinskem de- koru lahko prepričljiveje in močneje zazvenela. Nespretnost scenarista in scenarija sploh, katerega izrazita slabost so predvsem dialogi, sta tu in tam spodrezala krila Štiglicu, da ni mogel ustvariti zares dobrega filma. Režiser je morda kriv le toliko, kolikor ni znal s podobo dovolj poudariti bogastvo simbolov, ki jih nudi okvir zgodbe: prebujenje narave, vklenjenost v usodo, prvinskost ljudstva in civiliziranost oblasti, tesna povezanost z zemljo in njenim utripom, magičnost žrtve ipd. Vse to bi moralo zaživeti močneje (naslov filma!). Tako bi filmska pripoved dobila nove razsežnosti, sporočilo filma pa bi bilo večplastno in bogatejše. Kljub omenjenim pomanjkljivostim lahko zapišemo, da je sicer skromna filmska bera Slovencev s filmom ..Prazno-vanje pomladi" bogatejša. Ne sicer s plodovi vrhunske ustvarjalne moči, pač pa s stvaritvijo, ki je iz bogate zgodovinske zakladnice slovenskega naroda v film prenesla zanimiv in pisan kamenček. ___________________M. MARKELJ J mih let, v osnovi pa gre za prikaz korenitega spreminjanja planšarskega načina življenja in vsega, kar je povezano z njim. Ljubezen, spomini, sploh pa s starimi izročili prepleteni opisi pokrajine — to so glavne značilnosti dela, ki se po rusojevskem VVodehausova dela. že dolga desetletja prevajajo v številne jezike, na Slovenskem pa je docela neznan, saj je Mladinska knjiga šele pred kratkim izdala njegov roman „Hvala, Jeeves" (za zbirko „Odisej" ga je poslovenil Avgust Petrišič). Gospodar Bertie VVooster in njegov strežaj Jeeves sta glavna mamilih in vzhodnjaških filozofijah. Dylan je tako nehote postal prerok, nekakšen odrešenik, četudi si je sam želel biti le „večji kot Elvis Presley", njegov vzornik in učitelj pa je bil vseskozi Woody Guthrie. Scadutova knjiga je doslej najbolj popoln opis življenja in dela glasbenika, ki zanikuje, da je socialno zaveden in dober poznavalec svetovne literature, dasi prav to dokazujejo njegove pesmi. Na osnovi časnikarskih poročil, Dylanovih izjav in razgovorov s pevčevimi prijatelji, sodelavci, nasprotniki, vzorniki, ljubicami in še kom je Scaduto v štiriindvajsetih poglavjih razčlenil življenjsko pot pevca od rojstva (1941) do 1971, od tedaj do lani pa je njegovo početje na kratko opisal prevajalec. KRATKA PROZA Kot 173. knjige zbirke »Kondor" je pri Mladinski knjigi izšel izbor „Jurčičeve kratke pripovedne proze." S pojmom kratka proza je moč označiti najmanj petindvajset besedil, ki jih je Jurčič pogosto imenoval povesti, uporabljal pa je tudi izraze pripovedka, obraz, črta in druge. Ne le v romanih in daljših povestih, tudi v kratki prozi je Jurčič dokazoval svoj veliki smisel za fabuliranje, pronicljivo očrtovanje značajev ter prikazovanje posebnosti iz kmečkega in malomestnega okolja. Pričujoči izbor (pripravil ga je Gregor Kocijan, ki je napisal tudi obsežno spremno študijo in opombe) bo ko nalašč za srednješolsko rabo, saj so bese-, novele Zeleni košček vrta ob hiši je v življenju sodobnega človeka pogosto edina še pristna vez z naravo. Vendar zgolj veselje in pridnost pri delu v vrtu nista dovolj, da bi „okno k materi naravi" dalo od sebe vse tisto, kar sicer zmore dati. Za delo v vrtu je poleg veselja potrebno tudi nekaj znanja. In če veselja ni mogoče kupiti, je znanje mogoče. Na policah knjigarn se je med vrtnarskimi priročniki pojavila knjiga Franza Boehmiga, izkušenega vrtnarja. Priročnik „Delo v vrtu" je domiselno razdelil na mesece v letu ter za vsak mesec napisal, kaj je treba dila ..Nemški valpet", „Božidar Tirtelj", „Lipe", „Pipa tobaka", „Telečja pečenka" ali „Vrban Smukova ženitev" dostopna le v Jurčičevih ..Zbranih delih", po teh pa šolarji običajno ne segajo, pač pa se zadovoljijo zgolj z naslovi. balada o boru V bohinjsko lesenjačo se pred mestnim vrvežem zateče prileten pisatelj. Bere, premišljuje in piše, njegov mir pa nenadoma zmoti malce čudaški, a razgledni domačin Klemenov Nace. Prek njega pisatelj začne spoznavati okoličane, vzljubi mlado Cilko, njegova mestna prijateljica pa najde oporo v Nacu. To je najbolj skop oris vsebine ..Balade o boru", romana Nade Matičičeve, ki ga je v zbirki ..Levstikov hram" izdala Mladinska knjiga. Dogajanje se odvija v časovnem razponu sed- pojmovanju narave navezuje na pisateljičin prvi roman „Gozd je onkraj hriba", s prikazovanjem sodobnih stisk bohinjskega kota pa tudi na delo „Mojih pet bičev". Četudi je ob pokojnem Ivu Andriču prav Miroslav Krleža najpomembnejši jugoslovanski književnik tega stoletja, se na Slovenskem ne moremo hvaliti s številnimi prevodi njegovih del. To še posebej velja za Krleževe novele, zato je toliko večji knjigotrški dogodek izid knjige sedmih novel, ki so jih poslovenili Gitica Jakopin, Janko Moder in Viktor Majdič. „Veliki mojster podležev", „ln extremis", „Smrt Toma Bakrena", „Smrt grešnice Marije", „Tisoč in ena smrt", ..Vetrovi nad provincialnim mestom" in „Škržat pod slapom" so besedila, v katerih je Krleža opisal Zagreb iz časov svojega otroštva krle‘a in mladosti ter skozi težave svoje generacije prikazal lastnb dozorevanje. Knjiga je izšla pri Državni založbi Slovenije, v spremni besedi pa je Rad Dabo zapisal tudi, da so te Krleževe novele, ki imajo izrazito antologijsko vrednost, „za-snovane na prikazu razcepa, antagonizma na levici, protislovja, destrukcije, poskusov vzpostavljanja medčloveškega funkcionalnega dialoga, medčloveške solidarnosti, usmiljenja, spreobračanja ali spoznanja". dobnem. In če je vse to začinjeno še z napetostjo, nepričakovanimi preobrati in srečnim koncem junakov, potem je trud. vložen v branje, poplačan s prikritim zadovoljstvom, saj svet (tako vendarle piše v romanu!) le ni tako umazan in grd, z ljubeznijo je moč premagati vse. V uteho mnogim, ki radi sanjajo na zapečku o brezmadežni ljubezni, sta Burkovo delo prevedla Klara in Jože Hočevar, založba Lipa pa napoveduje tudi 'zid romana ..Hrepenenje ostali6" istega pisca. Tistim, ki ne °°do nikoli segli po Durellu, l'Owryju ali Marquezu, torej ne zmanjkalo pogrošnega bra-n,a- D. R. Hvala, Jeeves . Pred leti umrli (star je bil 93 ®t) angleški pisatelj Pelham G. V°dehaus je eden najbolj zna-n!^ humoristov tega stoletja, Negova literarna zapuščina pa °usega 25 zbirk humoresk, 39 gledaliških del, nekaj scenarijev, j*ve življenjepisni knjigi ter 71 ?manov, zvečine humoristih. junaka mnogih Wodehausovih romanov. V pričujočem VVooster pripoveduje, kako ga je bistri in domisleni Jeeves vselej rešil iz kočljivih, največkrat pa nerodnih in smešnih položajev. VVoosterjeva muhavost in nerodnost Jeevesa tudi jezi, gospodarja celo zapusti, toda ko mu je treba pomagati iz nevšečnih zapetljajev, je zmeraj pri roki. VVodehaus je znal tako prepričljivo opisati dobre in slabe lastnosti junakov, da bralci zlahko prepoznavajo v njih delčke sebe, še več, na Angleškem je dovolj, da komu rečeš Bertie, Jeeves, Mulliner ali Psmith, pa se ve, kakšen značaj mu prisojaš. DELO V VRTU Skodrani, plavolasi deček je molčal. Vas je dišala po pogorišču in na ožganih drevesih so visela pečena jabolka. Hudobni čas vojne je zapustil nepopravljive sledi in še dolga leta potem, ko je zelenela trava, nismo imeli občutka miru. Vas je bila kakor težak, na smrt bolan ranjenec. Bila je puščobna in med požganimi domačijami smo preživljali svoje otroštvo. Spominjam se Mežnarjevega Francija, ki po letih nekako ni sodil v našo generacijo, a je bil po zrelosti in samostojnosti svojih dejanj v prvi vrsti. Rasli smo na gmajni med steljo in glogom, delali na slabih kamnitih njivah, nabirali tršliko, pobijali s kamni veverice in se pretepali med seboj. S Francijem sva imela veliko tihih in nežnih ur. Takrat nas je bilo kar za celo četo in se nismo bali nobene klape. Imeli smo lesene puške, frače in posebne metalce kamnov, da o jajcih, ki so nam služila namesto bomb, ne govorim. V šolo smo hodili z enim samim zvezkom in polomljenim svinčnikom. Toda znali smo vse. Učiteljica se nas je bala. Bili smo potomci najbolj bojevitega plemena na tem koncu sveta. Naši predniki so pred stoletji premagali strahotnega Mindorfa na Mehovskem gradu, v naši vasi pa je kar naprej gorela lučka. To je bilo znamenje* puntarjev. Lepi časi so bili tudi, kadar smo šli v Vinareber. Mežnarjev vinograd je bil še kar plemenit in tudi vina je bilo zmerom dovolj. Potikali smo se po trtju, ko so starejši delali. Ponoči pa smo v mesečini ali v popolni temi rinili domov čez minska polja — tako smo pravili gmajni, kjer so bili večni manevri. V samotnih dolinah je strašilo in bili smo običajno vsi potolčeni po nogah od noči in strahu, da ne bi Zcu, ali. V vasi ni bilo skoraj nobenega odraslega moškega. Bili so otroci in matere in potrebno je bilo živeti naprej. Taki zelenci, kakršni smo bili, smo kosili in orali, po cel teden mlatili s cepmi in furali. Jedli smo bolj slabo. Toda pri Mežnar-jevih je bilo zmerom dovolj koruznega kruha. V stari kmečki izbi je v kotu visela slika na steklu s podobo sv. Barbare in v latvicah v omari je bilo zmerom dovolj pregretega mleka. Nekega dneva pa se je tudi Mežnarjev Franci ali Franc Cimermančič znašel v Novem mestu pri Pionirju v mehanični delavnici, in to je bilo nekaj, kar je pomenilo zanj nov svet. Takrat je bilo še malo avtomobilov. Sem in tja je bil kakšen motor znamke Jawa in moped. Franci je hodil peš iz Jurne vasi čez zaraščene doline. Že ob šestih zjutraj je moral biti v delavnici. In ko je tam poslušal brnenje motorjev, se je počutil kakor v nebesih. Tudi če ne bi jedel tri dni, ne bi zamenjal tega poklica za nič na svetu. Tudi ponoči je sanjal o motorjih in leta 1961 je napravil pomočniški izpit. Velika ljubezen do poklica, osebna skromnost in nenehna želja po znanju so ga gnali naprej. Že od leta 1962 je zaposlen pri Viatorju v Ljubljani, takratnem Transportnem podjetju. Bil je mehanik. Pozneje je končal šolo za sku-pinovodje in postal mojster v servisni delavnici, nato skupinovodja negovalnice za mestni promet v Ljubljani. Leta 1972 pa je prišel v TOZD - Tovorni promet za referenta avtoparka. Zdaj je že šesto leto šef avtoparka za tovorni promet in je odgovoren za preko 200 vozil - težkih prikoličarjev, ki potujejo po celi Evropi, na Bližnji vzhod in v ZSSR. Deček iz Jurne vasi pod Gorjanci je, kakor mi je zatrdil, dosegel svoj življenjski cilj. „Lju-bim svoj poklic in svoje delo," pravi. Zraščen je z ustrojem motorja kakor zdravnik s svojim pacientom. Pozna vse nianse delovanja avtomobilskih motorjev, in da ne bi bil prikrajšan za pravo mehanično delo, si je v Senožečih pri Ljubljani, kjer si je zgradil hišo, napravil mehanično delavnico. Kadar ga ni nikjer, je tam. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da je odličen mehanik. Franci pa je še zmerom nekam molčeč, samozavesten in odločen kakor takrat, ko je bil še otrok in so padale bombe. RASLI SMO MED STELJO IN GLOGOM ZAKLAO/ DOLENJSKO SONCE 1 Zgodovinsko je potrjeno, da so žlahtno trto na Dolenjsko prinesli okoli leta 280 Rimljani, čeprav ni izključeno, da je vinska kaplja krepila tudi duha in predvsem telo po dolenjski deželi že veliko prej naseljenih Keltov. Naj bo tako ali drugače, Rimljani so zagotovo imeli vinograde v osrčju današnjih leskovških goric, trta pa je bila zelo v čislih tudi ob pobočju Gorjancev, predvsem pri današnji vasici Groblje, nekdanjem rimskem mestu Crucium. Vino na Dolenjskem torej ni od včeraj, kralj dolenjskih vin pa je cviček. Po svojem sestavu je cviček ena najbolj svojskih in blagodišečih vinskih dobrot v Sloveniji. Cviček je zelo prijetnega in značilnega vonja, ima odlično vinsko cvetico, aromatičen, svež in značilno kiselkast okus. Je zelo harmonično vino rubinaste barve, kot da bi se v kapljico utekočinili žarki dolenjskega sonca, rosa in vsi sokovi dolenjske zemlje. Od kod cvičku te plemenite lastnosti, ko vendar vemo, da cviček še zdaleč ni vrhunsko vino? Najprej je bila zemlja. Strokovnjaki pravijo, da dajo mešanici modre frankinje, žametne črnine in kraljevine svojevrsten okus ravno trnske laporne plasti, na katerih te trte rastejo. Dolenjske laporne plasti so sestavljene iz vulkanskega pepela in izbruhov porfirja. Zanimivo je, da ima opevano in svetovno znano vino Jacrimae Christi", ki ga pridelujejo na vzhodnem pobočju vulkanskega Vezuva, s cvičkom osupljivo sorodnost. Ni razlike v pogledu alkoholne stopnje ne v pogledu skupnih kislin ne v ekstraktu in pepelu. Ločita se le po okusu in vonju, to pa zaradi različnega sortimenta ter različne sončne energije, ki bogati vinsko aromo. Ker Dolenjci nekako sklepamo, da vemo o cvičku tako rekoč vse ali pa še malo preveč, naj bodo na tem mestu omenjene samo nekatere manj znane Cvičkove posebnosti. Po mnenju učenih mož je cviček nekakšna alkoholna mineralna voda. Raste namreč na plasteh vulkanskega izvora, ki so po stopnji radioaktivnosti za človeški organizem najbolj primerne. Nekaj te zdravilne radioaktivnosti, ki pa jo mora biti ravno prav, vsebuje tudi cviček. Poleg radiaktivno-sti so pri cvičku velikega zdravilnega pomena kisline, ki jih je v znamenitem dolenjskem vinu več: vinska, jabolčna, jantarjeva, ocetna in mlečna ter nekaj citronove. Kislost cvička ima na človekov organizem zdravilni učinek, cviček je namreč po naravi stvari ali pa po božji volji, kot pravi dolenjski kmet, ravno tako kisel kot želodčni prebavni sok. S tem pa se prebavne zasluge cvičke še zdaleč ne nehajo. V tem vinu edinstvene sestave je namreč tudi čreslovina, ki zelo pospešuje prebavo, obenem pa zadržuje škodljivi učinek alkohola(l). Velike važnosti so v cvičku tudi rudninske sestavine ali pepelnine. Teh je v litru cvička do 2,5 grama na liter, kar je več kot v mineralnih vodah. V cvičkovem pepelu so kalcij, kalij, magnezij, natrij, železo, žveplo, fosfor, bor itd. Vse te malenkosti, ki jih merimo na miligrame, človekov organizem neogibno potrebuje za presnavljanje. Dober cviček ne prinaša glavobola, nespečnosti, pobitosti. Ko se ta ali oni prebudi iz pravega cvičkovega sna, dobi neugnan apetit, svež in zagnan je za umsko delo, sovražniku odpušča, prijatelja pozdravi. Ne prav kratka je tudi cvičkova zgodovina Valvasor poroča v „Slavi", da se vino, ki raste na Dolenjskem, imenuje „Marwein" ter da je prav zdravo in veselo. Pretiravanja navajeni baron je mimogrede zapisal tudi, da „ako dolenjsko vino tri, štiri leta ali pa še kaj dalj leži in počiva ter ga nato zlijemo na ogenj, gori kakor žganje." Poudarja pa, da velja to le za dobro in močno vino. Kljub temu pa se po Valvasorju iz „najslabšega, najbolj kislega in najšibkejšega dolenjca pripravlja desetkrat močnejše žganje kakor iz najboljšega vipavca ali laškega vina." Kljub dobronamernemu pretiravanju znamenitega zgodovinarja je bilo dolenjsko vino v tistih časih zelo čislano in zahtevano. Zelo pridno so ga, kot tudi danes, dostavljali v Ljubljano. K slovesu dolenjskega vina je pripomogel tudi gorski zakon Ferdinanda I. iz leta 1543. Tako imenovane Gorske bukve so neizprosno in dolgih 300 let določale, kako je treba vinograd saditi, gojiti in kdaj obirati, kako je treba paziti na vinogradni red in kakovost vina Kdor je vinograd zanemaril, takega so zbrisali iz kroga vinogradnikov in vinograd dodelili dedičem. Hude kazni so bile tudi za tatvino in prezgodnje obiranje grozdja. Slabo vino je bilo vinogradniku v veliko sramoto. Sramota pa je takrat imela teža Gorske bukve so nehale veljati s prihodom Francozov, po obnovi Avstrije jih niso obnovili. Stara vinogradniška šega je šla v zaton in z njo tudi dobro dolenjsko vino. Dolenjskemu vinu so se tedaj odrekle celo ljubljanske srajce, ki jim še danes lahko prodaš za cviček katerikoli 10-odstotni alkohol kislega okusa in rdečkaste barve. So pa Ljubljančani, ki so tedaj pridno predli po nemško, zaslužni za cvičkovo ime. Rekli so, da „zwieckt", to je ščiplje in črviči. Od tega je danes ostalo samo ime — cviček. Poleg terana najbolj iskano, priljubljeno in zdravilno slovensko vino. Ščiplje samo po denarnici. V kozarcu pa vsaj na Dolenjskem sije kot sonce... M. B. Cviček koristi tudi pri zdravljenju sladkor ne bolezni, kar so prvi ugotovili ameriški znanstveniki, pomaga proti skorbutu, vsebuje vitamine in antibiotike. V cvičku je nekaj več, bi rekla zguljena reklama. In se ne bi zlagala, cviček namreč pijejo tudi kronane ali na pol kronane glave, Švicarji, ki po preudarnosti niso ravno zadnja zmes ljudstev na svetu, pa ga radi in veliko uvažajo. Nespametno pa je o cvičku govoriti samo s stališča zdravilstva, izvoza, stopenj alkohola, rudninskih snovi, podobnosti z nekim vinom z zelo oddaljenega Vezuva. Cviček je Dolenjcu tudi življenjska hrana, čeprav si vsak dan ne natoči ravno tistega iz kota. Brez cvička ni praznika, ni setve in pletve, ni košnje, žetve in mlačve. Ni veselja in ne žalosti.