The Oldest
and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America.
AMERIKAN
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejh in najbolj
priljubljen tlovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (NO.) 204.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 19. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 19, 1935
LETNIK (VOLJ XLIV
Celotno dosedanje delo Lige narodov v nevarnosti razpada vsled spora med Anglijo in Francijo. — Francija se ima čimprej odločiti, na katero stran bo potegnila, ali z Anglijo, ali z Italijo. — Anglija izvaja strahovit pritisk.
Ženeva, Švica. — Nespo-r&zumljenje, ki vlada med' Angli jo in Francijo glede nakopa proti Italiji, povzroča za Evropi novo vojno nevarnost 111 napetost postaja vsak dan bolj očitna. Ako ne bo v kratkem prišlo do kakega sporazuma med omenjenima dvema državama, se utegne zgoditi, da bodo vsi na-crti, ki jih je zasnovala Liga Narodov v kazensko postopale proti Italiji, prišli ob veljavo; istočasno bo seveda tudi Liga sama izgubila ves svoj vPliv, na kar ne bo nobene °vire več za izbruh splošne vojne vihre.
Strahovito kočljiv položaj obstoja zlasti za Francijo in Predvsem za njenega min. predsednika Lavala. Kakor je bilo že omenjeno, bi ta mož najraje vlekel na obe "strani, z Italijo in z Anglijo. Francija lTna namreč obveznosti proti 0bema državama. Kakor Laval
tudi francosko časopisje; ena stran vleče z Italijo, druga z Anglijo; najbolj značilno je Pa to, da obstoje celo v francoski vladi sami dve stranki v 'stem smislu.
To negotovo stanje pa ne bo fiioglo več dolgo trajati, kajti Anglija izvaja strahovit pri tisk na Lavala in Francijo in zahteva, naj se odloči, na katero stran se želi postaviti, in sicer čimprej. A tudi Italija hoče že vedeti, kaj naj končno pričakuje od Francije, ali Podpore, ali nasprotstva. Obenem so se italijanski krogi brez vsakega olepšavanja izrazili, da bodo absolutno pretrgali vsako zvezo s Francijo, ako bo ta pristala na zahtevo Anglije ,da se prepove izvoz 'z Italije v druge države.
Istočasno pa grozi Franciji tudi Anglija, in sicer z veliko Palico. Napoveduje ji namreč, ako bo vlekla z Italijo, da se ^o Anglija maščevala nad njo s tem, cla bo razveljavila ta-1 Pozvani lokarnski pakt, za ka
AKTIVNOST JAPONCEV
Pripravljajo se na nadaljnj'-
rop kitajskega ozemlja.
Šangaj, Kitajska. — Japonci iščejo povoda, da bi mogli opravičeno nadaljevati svoje prodiranje v Kitajsko, in so ga tudi že našli. Dočim so v Mandžuriji preganjali "ban-dite," se pripravljajo zdaj za vpad v mongolske provincije v svrho, da pobijejo "komuniste." Da to resno mislijo, se je izrazil neki višji japonski častnik sam, ki je dejal, da je dolžnost Japoncev, da preprečijo kitajskim komunistom, da bi prišli v stik in se združili s sovjeti v Rusiji.
ZA OBNOVITEV
KODEKSOV
Delavstvo zahteva ponovno zaščito po NRA kodeksih.
PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ODSOTNA
Washington, D. C. — Prvikrat v zgodovini !Zed. držav se je točasno pripetilo, da ni doma niti predsednika, niti podpredsednika. Predsednik je na potovanju v centralni Ameriki, v Panami; dočim je podpredsednik Garner preteklo sredo odplul z 47 drugimi kon-gresniki na Filipine, da priso-
Atlantic City, N. J. — V četrtek je konvencija delavske federacije odobrila resolucijo, v kateri se žigosajo industrije, da se ne držijo načel, ki so bi- stvuje tamkaj inavguraciji no-la izražena v bivših NRA ko- 've filipinske neodvisne vlade, deksih, in se izraža zahteva, .Na ta način je zdaj v Wash-da se veljavnost kodeksov v ingtonu najvišja glava državni polni meri obnovi. Isti dan je tajnik Hull. Vendar pa je konvencija obsodila tudi tako- predsednik Roosevelt med pozvano National Liberty ligo, ki jtovanjem v stalni radijski zve-je svoječasno po svojih advo- zi z Washingtonom in se lahko v enem dnevu vrne domov,
VARČEVANJE S SMETANO V NEMČIJI
Berlin, Nemčija. — Po vladni odredbi, katera je bila iz-sam, tako je razdvojeno dana preteklo sredo, se mora
uporaba smetane v obliki ste pene smetane znižati za 40%, češ, da se mora najprej zadostiti potrebi revnejših slojev po začimbi, predno se ugodi tistim, kateri zmorejo, da si lahko kupijo stepeno smetano. Poleg tega se v Nemčiji tudi čimdalje bolj občuti pomanjkanje kakao, kajti vlada ne da kredita, da bi se kupil ta produkt v inozemstvu. Na-sprotno pa je v Nemčiji v izobilju vina in prihodnji teden se bo porabil za kampanjo med prebivalstvom, naj več vina uživajo.
KRIŽEM SVETA
ter
"ega je ravno
PET JIH UBITIH V DRUŽINI
Peru, Ind. — Pretresljiva nesreča se je pripetila preteklo sredo zvečer na tukajšnjem bližnjem železniškem križišču. Osebni vlak je nam. reč treščil v neki avto, pri čemer je bilo ubitih pet oseb ene in iste družine. Avto je vodi) 24 letni Guy Ilaughington. Z Jnjim ste se vozili dve njegovi te dni'minulo!sestri in dva mala otroka ene
katih izrazila zatrdilo, da je
Wagnerjev delavski zakon ne- ako bi bilo potrebno, ustaven. Končno je konvencija izdala apel na ameriške športnike, naj se ne udeleže olimpijskih iger, ki se vrše prihod-
nje leto v Nemčiji in sicer _ Nice> Francija __ A le. vsled krutosti nazijskega resi- m ^ m	{
m 3
Sredozemskem morju, so pre-menili svoj vozni red tako, da so izločili vse postanke v ita-'lijanskih pristaniščih in pristajajo zdaj v pristaniščih na ozemlju drugih držav.
—	Barcelona, Španija. — Na italijanskem parniku Augustus je prispel semkaj preteklo sredo italijanski iznajdi-telj Marconi, ko se je v-račai iz Brazilije domov. Izrazil se je, da se bo v kratkem odpravil na fronto v Afriko.
—	Rio de Janeiro, Brazilija Osem oseb je bilo ubitih in
83 ranjenim ob koliziji dveh vlakov, ki se je pripetila na neki predmestni postaji. Množice ljudstva so postale razjarjene vsled nesreče in napadle postajo ter je morala nastopiti policija.
— Tokio, Japonska. — Na čast ameriškemu vojnemu tajniku Dernu, ki se nahaja tukaj na obisku, se je v sredo priredil slavnostni banket, katerega so se udeležile najvišje japonske vojaške osebnosti.
deset let, kar se je sklenil. Po tem paktu se Anglija obvezuje. da bo pomagala Franciji v'arovati njene vzhodne meje Pi'oti Nemčiji. Ko se je pakt sklenil, se je stavil pogoj, da bo veljaven le, ako bo Nemčija stopila v Ligo narodov. Nemčija je v resnici to storila, toda Pozneje pa je, kakor znano, Naznanila svoj izstop, in 21. °ktobra postane ta izstop kon-^oveljaven. Anglija zdaj gro-Zl_. da pakta, ki s tem dejanem Nemčije stopi iz velja-ne bo več obnovila, s čimer odvzame svoje . zagotovilo, va bi ji pomagala, ako jo er»čija napade, ^ela zadeva je tako zamota-r>a in Laval je v tako gosti in kaši, da se bržkone ne 0 niogel izgaziti ter bo re-s^niral. Ako pa bo končno k^stal na zahteve Anglije, ajti skoraj nemogoče se mu
od obeh sester.
NOVOVRSTEN AEROPLAN
Chicago, 111. — S popolnim uspehom se je v sredo preizkusil nad tukajšnjim mestom nove vrste aeroplan, kateri ima to posebnost, da ni v njem no benega motorja. Letalo vzdržujejo v zraku in ga gonijo zračni tokovi. Letalo je bilo pripeljano iz Nemčije pred mesecem dni.
JAPONSKI CESAR JE VEČ KAKOR DRŽAVA
Tokio, Japonska. — Japonski cesar lahko reče kakoi,- nekoč neki francoski kralj: "Država sem jaz." On namreč ni podložen državi in ni nje slu-J žabnik, marveč vzvišen nad njo. Tozadevno izjavo je preteklo sredo izdal vladni kabinet, s čimer je končal dolgotrajno prerekanje glede vladarjevega pravnega stanja. Celih 30 let je neki univerzitetni profesor, ki je tudi član višje zbornice, pobijal mnenje, da je cesar več kakor država, toda z omenjeno izjavo je zdaj vlada pobila njega in postavila cesarja visoko nad ostalimi državljani.
-o--
NAPOVEDBE ZNANSTVENIKA
Chicago, 111. — Na obisk v Zed. države je prispel pred kratkim nemški znanstvenik in zgodovinar Emil Ludwig, ki ima svoje stalno bivanje v Švici, odkar so naziji dali se-žgati njegove knjige, ker niso pisane v nazijskem duhu. Med svojim kratkim postankom preteklo sredo v Chicagi se je znanstvenik med pogovorom izrazil, da mu je Abesinija dobro znana in je po njegovem mnenju potrebna v njej intervencija belih ljudi. Vendar pa nima Mussolini nobenega moralnega opravičila za svoj napad. Cela stvar pa se bo brž kone končala s sporazumom med Italijo in Anglijo, s katerim si boste med seboj razdelili mandat nad Abesinijo.
ARMADA
V TEŽAVAH
General sporočil Mussoliniju,
da je vsled nepremagljivih
ovir prodiranje nemogoče.
Addis Ababa, Abesinija. —
Med Mussolinijem in generalom de Bono, ki je vrhovni načelnik italijanske vojne akcije v severni Abesiniji, je prišlo do resnega spora, kakor se či-ta v proglasu, ki ga je v četrtek izdala abesinska vlada. Proglas trdi, da so dobro informirane osebe prinesle vest da je Mussolini skrajno nezadovoljen, ker je akcija pri Adui zastala in se italijanske čete nikamor ne ganejo naprej od tamkaj.
Spor je baje tako oster, da je Mussolini grozil generalu, da ga bo odstavil, na kar je general sporočil, da bo sam resigniral, češ, da mu je nemogoče, da bi izvršil nalogo bolje, kakor jo zdaj. Omenil je pri tem, da se je vsled krajevnih težkoč, vsled velikanskega števila bolnikov v .armadi, težav s preskrbovali jem živeža 3n vode za vojaštvo in končno vsled odločnega odpora Etijo-pijcev silovito poslabšalo raz položenje med vojaštvom in je padla disciplina. Z ozirom na vse to se je general izrazil, da ne mara prevzeti odgovornosti Za takojšnji napad, ki bi gotovo vodil v pogubo.
1% Jugoslavije^
Strašna toča nad ormoškim okrajem je zadnje dni septembra uničila skoro ves pridelek grozdja in sadja. Kmetje so obupani. — Dve tragični nesreči na Gohenj-skem. — Smrtna kosa in druge vesti.
Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-kem Slovencu"!
FORD USTAVIL POŠILJKE V ITALIJO
Detroit, Mich. — Kakor poroča neki tukajšnji list, je prejel iz zanesljivih virov potrdila, da je Ford Motor družba ustavila pošiljanje trukov v italijansko Afriko. V nekem pismu, ki ga je družba pisala senatskemu municijskemu odboru, se omenja, da je družba tekom tega leta izvozila Italijanom v Afriko 2,056 trukov, toda prenehala je z vsemi pošiljkami takoj, ko so tamkaj izbruhnile sovražnosti.
Zadnji up uničen
Velika Nedelja, 27. sept. — Ni bilo niti vroče niti soparno, niti ni bilo črnih oblakov, ko je okoli tričetrt na 3 popoldne začelo nekoliko grmeti in treskati. Kar naenkrat se je vsul gost dež, nato pa taka toča, da je pobelila polja, travnike in vinograde. Naenkrat je prenehalo in že smo upali, da je najhujše mimo, kar se vsuje toča znova v velikosti lešnikov in v še hujši meri ter se je vsipala na ves okraj nad četrt ure. Vse hudo je zavzelo velik obseg, ves ormoški okraj od Sv. Tomaža čez Vel. Nedeljo. Ormož, jeruzalemske gorice pri Sv. Miklavžu do Sv. Bolt'enka in Središča na Hrvatsko. Napravila je neizmerno škodo. Pobila je trte, obložene z grozdjem, in uničila skoro ves up naših vinogradnikov. Isto je s sadjem v sadonosnikih. Seveda bo se laj, četudi bi se drugače dalo čakati, treba takoj pričeti s trgatvijo, da se pcbere še to, kar je ostalo. Vse je kazalo tako lepo da bo trgatev visoko kvalitetna in obilna kakršne zadnja leta ni bilo; tako pa je v kratkem, da, trenotnem času bilo uničeno vse, ves up tukajšnjega prebivalstva. Gospodarski položaj je s tem neizmerno poslabšan.
M O
m PQRTOPTF. VPHOVNF.GA SPDTRČA
bo upirati silovitemu pritisku, in so ostal na vladi, bo moral tudi pristati na to, da bo francosko brodovje pomagalo angleškemu v Sredozemskem morju. Anglija pa očividno namerava z brodovjem blokirati Italijo. Ce se to zgodi, se je Mussolini izrazil, da si bo s silo napravil pot skozi blokado, in spopad bo moral ne-zogibno slediti.
ZARADI ZAJCA SI KONČAL ŽIVLJENJE
Mansfield, O. — Družina Trushel, obstoječa iz staršev in peterih otrok, je tako revna, da ni imela preteklo sredo skoraj celi dan nič jesti. Starši so se nato odločili, da bodo ubili domačega zajca, ki je bil ljubjenec njih 12 letnega sina Evgena. Fant je bržkone slišal njun pogovor kajti malo pozneje so ga našli obešenega. Ni mogel prenesti misli, da bi ubili njegovo ljubljeno živalico.
".J..* „ r,
Čez mejo je hotel
Škof j a Loka, 26. sept. — V noči na nedeljo je meja spet zahtevala človeško življenje. Obmejna straža je ubila zidarskega mojstra Coljo Jožeta, starega 29 let, in doma iz Gabrovice. Colja je hotel malo pred polnočjo iz Italije čez mejo. Prišel je do cerkve-v Novi Oselici, kjer pa ga je opazila naša straža in ga pozvala naj obstoji Colja pa je ihotel kar naprej na našo stran. iGraničarji so oddali več stre-ilov in eden izmed njih je pogodil nesrečneža, ki je šel \ ostalem kar po kolovozni poti, naravnost v sredino čela. Colja je obležal tik pri novo-oselški cerkvi. Zapušča ženo in troje otrok.
-o—»—
Nesreča s kolesom Tragična smrt je zadela posestnika in mizarskega moj stra Vebra Alozija, ki ga je poznala vsa Selška dolina. Peljal se je s kolesom ponoči iz Zalega loga domov v Jeseno-vec. Po nesreči je odletel s kolesa in se smrtno nevarno potolkel. Sosedje so ga dobili, ko ni bilo v njem nikakih znakov življenja. Poleg drugih poškodb je imel hudo rano na glavi. Uglednega rojaka, starega komaj 26 let, so pokopali ob izredno lepi udeležbi vsega prebivalstva.
-o-
pred spretnimi tatovi. Tako se je nekdo splazil v stanovanje Ivane Jelnikarjeve v Vevčah in ji iz spalnice odnesel dve hranilni knjižici glaseči se na svoto 27.000 dinarjev, eno hranilno knjižico pa na ime Roze Matjažičeve z vlogo 2000 dinarjev. Poleg tega je tat pobral nekaj zlatnine in 1000 v denarju. Za tatom ni sledu.
-o-
Železna poroka Komaj morda na vsakih sto let ali pa še ne, se v kakem kraju vrši slična slovesnost, kot se je vršila 26. septembra pri Sv. Duhu na Stari gori. Tam sta namreč obhajala zakonca Verzela, roditelja mariborskega gostilničarja Verzela, železno poroko. Njuna skupna starost znaša 181 let. Kljub letom, sta oba še trdna in oba še bereta časopisje brez očal.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Marija Škendrova, katero je zadela kap v starosti 59 let. — V celjski bolnici je umrl Blaž Rajko, graditelj umetnih mlinov iz Sv. Jurija star 79 let.
V Spodnjem Pobrežju pri Rečici ob Savinji je umrl Jože Blekač, sin splavarja.
-o-
Nesrečen padec Premogarja Ivana Girenske ga iz Velike Doline je v Radečah dohitela noč. Ustavil se je pri gostilničarju in prenočil na hlevu. Ko je zjutraj hotel nadaljevati pot proti domu, je menda še pol v spanju tako nesrečno padel s hleva, da si je pri padcu zlomil desno nogo v stegnu in desno roko. Prepeljali so ga v brežiško bolnico.
Slika kaže veličasten vhod v novo poslopje vrhovnega sodišča Zed. držav v Washington!!,. katero je bilo zgrajeno s stroški 10 milijonov dolarjev. Pred nekaj dnevi je pričelo devet vrhovnih sodnikov v tem poslopju svoje jesensko zasedanje.
Velika tatvina
Ne samo Ljubljana, tudi ljubljanska okolica ni varna
VELIKA
BLAZNIKOVA PRATIKA
ZA LETO 1936.
JE TUKAJ!
Ravnokar smo jo prejeli in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred
25 centov
Naroča se od: KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
&ttm a
"AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 19. oktobra 1935
V Labradorju traja zima 8 mesecev
Rimljan Sergij Orata je izumil že v 1. stol. pred šim štetjem kurjenje ž vročim zrakom.
Moč in šibkost sta ustvarili svojo lastno etiko
Če roka roko umiva, ostaneta večkrat obe umazani
Ura gre — zastavni list pa ostane,
Napisal: Edgar Rice Burroughs
.	r'd.irVlro Hiffrnu«*«. "rff Ti H. Vsi
;	I jirin J i TMtiKi .ivt r. L. mttrlbuMt t»
JUNlTiSO FKATUltE SYNDICATE, INC,
jdznotraj. Ako pridite malo prej, prosim, da malo počakate. Toraj Vas še enkrat lepo vabim, da pridite ako je Vam nogoče.
Z sobratskim pozdravom,
Jos. J. Kobal, tajnik -o-
LEPO IZPADLA VINSKA TRGATEV
Willarcl, Wis.
Vinska trgatev in vsa prireditev je izpadla nad vse po-voijno. Posebno je ugajala občinstvu volitev "župana." Dvorana je bila tako napolnjena, dft so morali mnogi ostati zunaj. Tudi tatovi so pokazali svojo neustrašenost in spretnost, ki so kljub pazni.m očesom viničarjev in viničark, pokradli vse, kar je bilo v "vinogradu." — Ker je šlo vse v korist naše cerkve, se v imenu cerkvenega odbora najlepše zahvaljujem vsem viličarjem, viničarkam in tudi tatovom. Vsem najlepša hvala. Še posebno se pa zahvalim Mrs. Gosar, Mrs. Rakovec in Mrs. Artach, ki so nam oskrbele tako okusno večerjo. — Pa še prihodnje leto.
1 Trinajst urno pobožnost imamo v nedeljo 20. t. m. To pobožnost bo vodil Father Bernard iz Lemonta. Tudi rojaki iz drugih naselbin ste vabljeni k tej pobožnosti.
Gospa štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. Ignac Ces-nik (ml.) in jima pustila za spomin čvrstega sinčka prvo-rojenca. —- Hvala vsem, ki ste obnovili naročnino.
gosp. "Župan"
JAVNA ZAHVALA Cleveland-Collinwood, O.
Spodaj podpisana si štejeva v dolžnost, da se najprisrčneje ..ahvaliva vsem, ki so sodelovali in pomagali, da je ponovitev nove maše najinega sina Marcela Marinsheka tako krasno uspela.
Prisrčna zahvala Rt. Rev. V. Hribarju, ker se ie v njihovi cerkvi vršila ponovitev nove maše in pa hvala jim za ves ljihov trud in delo.
Največjo in naj prisrčne jšo zahvalo smo dolžni prevzv. nadškofu dr. Gregoriju Rozmanu iz Ljubljane, ki se ravno sedaj nahajajo med nami ameriškimi Slovenci in so nas s svojim obiskom nad vse razveselili, zlasti, ko so se udeležili ponovitve nove maše, vse v večjo čast in slavo Bogu, nam pa v nepozaben spomin. Lepa je bila njihova pridiga pri tej slovesnosti in gotovo je. da je bilo to prvič v zgodovini ameriških Slovencev in mogoče tudi zadnjič, da so nadškof h: stare domovine pridigali pri slovesnosti ponovitve nove sv, maše ameriškega Slovenca v
OJE POTOVANJE MED VESTFALSKE SLOVENCE
Pripoveduje A. Kordeš
(Gospod A. Kordeš, rodom Korošec, deluje kot kaplan pri sv. Lenardu v Slov. Goricah. Sestala sva se v Slovenjem Gradcu, kjer ini je' mnogo pripovedoval o svoji zanimivi poti po Nemčiji zlasti Vestfaliji. Prosil sem ga za ta-le spis, da ga priobčimo bravcem A. Slovenca, kar je rade volje storil. Vem, da boš tudi te vrstice bral z istim zanimanjem, kakor si moja pisma iz domovine. Obljubljam ti, da bom še- nekaj vrstic napisal o domovini. Topot iz tujine. Ker je prav uredniku lista, prav naročnikom, je tudi meni prav, ker še dolgo nisem zapisal vsega, kar bi bil rad. V teb prvih dneh povratka mi sanje kar naprej uhajajo nazaj. Domovina je domovina. Za deset dni boš stopil z g. Kordešom, medtem ti napišem še nekaj pisem. Mislim, da ti jih bo prinesla še oktoberska pošta. — I'. Aleksander Uratikar.)
Včasih se dogodi v človeškem | voriti z njimi v bratski besedi, življenju, da si slučaji kar po-i zapeti z njimi slovensko doma-dajajo roke; seveda pod nadzor-jčo narodno pesem, to mi je bilo stvom božje previdnosti. Meni najbolj na srcu.
se je v polpreteklih dneh godilo tako. Naneslo je prav slučajno, da sem moral ob priliki evharist. kongresa posredovati denar westfalskemu g. rektorju Beck-manu iz Buerja pri Essenu. Ob tej priliki sva si v zaupni besedi takoj postala prijatelja in povabil me je na Westfalsko: 14 dni sem njegov gost, ako se odzo-vem povabilu. Slučajno je naneslo tudi, da je neka Slovenka iz rektorjeve župnije prišla k nam na letovišče in s svojim posredovanjem mnogo pripomogla k temu, da sem se povabilu odzval. Njen mož mi bo v daljnji tujini voditelj in gostitelj poleg g. rektorja, mi je rekla. In še je nanesel slučaj, da sem v Ljubljani spoznal rojakinjo iz rodne fare, ki je sedaj nedaleč od g. rektorja poročena na velepo-sestvu. Vsi ti slučaji so se zlili v en prijateljski nasvet od vseh strani, naj se odzovem povabilu v danih ugodnih okoliščinah.
In sklenil sem, da grem. Saj mi je duša žejna po spoznanju širnega sveta. Vedno me je tujina vabila s svojimi skrivnostmi in spremlja me vedno hrepenenje, da bi šel v svet in se navžil lepote daljnjih tujih krajev ter se utrdil ob tujih bojih in naporih. Kot duhovnik sem imel že priliko spoznati lepoto in slabost človeške notranjosti. Opazoval bi še rad kot duhovnik širni svet v njegovi lepoti in slabostih v harmoniji, ki je je danes tako malo in v njegovi so-cijalnj ter politični razrvanosti, ki bujno poganja iz človeškega napuha posebno gori v Nemčiji. Rad bi objektivno prodrl v hit-lerjansko misijo, v boje s cerkvijo in tudi v mentaliteto s 'slepim nacionalizmom in rasizmom natrpane nemške generacije.
Kar pa me je najbolj vabilo na to dalj njo pot, so bili naši rodni bratje — Slovenci. Proučiti njihovo življenje, sprego- pred nejasno rajžo, katere
In podal sem se na pot, kakor pustolovec, brez pravega načrta in: voznega programa. Denarnica mi je bila bolj prazna kot polna, le duša mi je bila žejna po spoznanju in študiju zloglasne Nemčije.
Odpeljal sem se ob lih popoldne iz Maribora. Brzovlak je dirjal mimo lepih slovenskih goric, kupeji pa so bili natrpani nemško govorico in tujo fine-so, ki me je na skrivaj opazovala. Carinikom se nisem zdel nekaj nevaren, saj pa tudi nisem imel seboj nič drugega nevarnega kot steklenico vina in ničkaj nevaren, saj pa tudi ni-gostitelja. Vedel sem, cla so naši cigareti mnogo boljši kot avstrijski in nemški, o čemer sem se imel še na svojem bivanju v teh nemških deželah priliko se prav temeljito prepričati. Za vizum za prevoz skozi Avstrijo bi moral plačati 2 šilinga. Imel sem jih vcelem 10. Ni mi jih imel menjati.
"Wir konnen das ja auch steher lassen!" — Pa vse skupaj pustimo! sem mu rekel. Vsi v kope.iu so se nasmejali in zazdelo se mi je, da nisem več popoln tujec med njimi. Vzel sem y roke debel vozni red za Avstrijo in Nemčijo ter začel iskati zveze za nadaljnjo vožnjo. Prav nič se nisem spoznal. Na pomoč mi je priskočila mlada dama ali gospodična — ne vem — ki se je mučila dolgo s prav istim uspehom. Razložil sem ji v slabi nemščini svojo pot in "prijazno me je seznanjala s kraji in okolico, skozi katero je puhal brzovlak z bliskovito naglico. Spoznal sem, da so .v Avstriji ljudje napram duhovniku zelo. vljudni in prijazni in nekako toplo mi je postalo v srcu, kjer sta se še vedno skrivali neka malodušnost in zagrenj^tnost
po-
tek je bil ves v božjih rokah, v mojih pa prav nič.
V Gradcu! Postaj enačelnik me je prijazno prepričal, da imam najugodnejšo zvezo proti Salzburgu še le zvečer ob polde-setih z osebnim vlakom. Imel sem torej cele tri ure časa ter brž odšel na Schlossberg, čigar romantično lego sem občudoval že iz vlaka. Prvo, kar se mi je pripetilo na ozlqh stopnicah, ki se dvigajo v srepetinah vsekane v skalo je bilo, da sem skoraj z nosom zadel v mlado družbo, ki mi je veselo priskakljala nasproti. Nisem se namreč spomnil, da se tu izogibljejo na levo. Debelo smo se pogledali in odšli nemo dalje. Sami zase pa so se gotovo nasmehnili čudnemu tujci, kot sem se jaz. Je nekaj krasnega ta pot! Zdelo se mi je, kot bi se dvigal na Triglav, le vse bolj komodno in vroče je bilo in namesto triglavskih megel se je vilo mimo mene pestro mestno življenje, liki veriga najrazličnejših parčkov. Z vsako stopnico se mi je odpiral razgled na morje hiš, izza katerih so se dvigali cerkveni stolpovi proti nebu kot nemi stražniki avstrijskega ljudstva. Šel sem skozi planinski vrt grofov Herber-šteipov, ki so mi iz moje fare prav dobro znani in nehote sem se sponyj.il na "Črni Križ pri Hrastovcu". Hodil sem mimo klopi, ki so bile potne ljudi, ki so me kakor poklicno opazovali kot edinega duhovnika, ki je hodil tod mimo, dokler se nisem prisedel dvema starejšima mamicama, s katerima sem prijazno kramljal v debeli nemščini. Govorili sta o naših krajih, ko da bi pač morali biti avstrijski.
Pač nista slutili, da sta sedeli, poleg Slovenca, ki ljubi slovensko grudo in bili sta tudi zadovoljni, ko sem jima to povedal. Šel sem nato prav navrh, se usedel v hoteljski vrt, naročil gla-žek piva, ki je bil izrazito boljši od našega. Je tudi razumljivo, za.kaj tam hmelja' ne' pridelujejo. Usedel sem se med ta mestni vrvež, da sem lažje opazoval življenje. Bil sem prvič sam duhovnik sredi tujega nemškega mestnega sveta. Nazaj grede so se v tej romantiki skalnatega Schlossberga vili mimo mene kratkočasni idilični prizori, ki jih lije ljubav v mladost. Jaz pa sem bil Sam in neki duhovniški ponos me je prevzel v mislih, da me je Bog dvignil nad vse to življenje tako, da sem lahko sam sredi tega pestrega življenja zadovoljen.
(Dalje prih.)
Ameriki. — Prisrčna zahvala pre vzvišen emu nadškofu Rož-rpanu tudi za poset v dvorani, kjer je bilo kosilo in prisrčna zahvala za tako prisrčno na-pitnico in pozdrav. Bog naj jim vse stotero povrne.
Zahvalo smo dolžni tudi na-
gg. duhovni-
kom kot Rt. Rev. Hribarju, Rev. L. .Kuzniku in -Rev. V. Virantu. Ravnotako prisrčna zahvala stoloravnatelju Rev. Omanu. Kdo ne pozna humor ja, ki ga tako lepo vpletejo
med govore, samo da poslušal ci bolj zvesto poslušajo. — Hvala za obisk Rev. Benignu Snoju, OFM. in nadalje Rev Ponikvarju od cerkve sv. Vida in Rev. Ponikvarju, bratu ravno omenjenega, ki je sedaj s prevzv. nadškolom dr. Rozmanom prišel iz stare domovine, — Hvala lepa Rev. J. Matun, Rev. Slapšaku in Rev. Bazni ku: Enako hvala tudi Rev. M. Slajetu, za pisemce, častitke in priloženo. — Nadalje naj velja naša zahvala tudi častne
mu gostu sodniku F. Lause. — Hvala lepa Mr. A. Grdini.
Prav lepo izrekamo zahvalo pevskemu zboru Ilirija ter njihovemu pevovodju M. Rakar-ju za ginljivo petje v cerkvi. iTako zbrano petje je j ako povzdignilo celo slovesnost; hvala lepa tudi za krasno petje v dvorani. — Nadalje lepa hvala kuharici Mrs. M: Izanec ter vsepi njenim pomagalkam in hvala vsem fantom in dekle-tom, ki so stregli gostom. — (Dalje na 3. str.)
ZLATO MESTO IN TARZAN
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
(Metropolitan Newspaper Service)
"Za enega izmed vaju, je to zadnji obed," je nato dostavil suženj obema jetnikoma. "Zato pa jejta in veselita se jedi ki sem vama jo prinesel. Oba se najejta do sitega, ker se ne ve, kateri izmed vaju danes zadnjič obeduje." <— "To je zadnji obed za tega," reče bahavo Phobeg ka-žoč na Tarzana.
Izdaja in tiska:
edinost Publishing co.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ......................................... 2.50
Za četrt leta ..................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..............................„.......$6.00
Za pol leta ............................................ 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
Subscription:
For one year ......................................$5.00
For half a year ............................... 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ......................................$6.00
For half a year .............................. 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Čudna človeška narava
Zdravnik dr. Bogdan Kozak pripoveduje, da je po odhodu Italijanov iz Gorice naletel na nekaj vojakov, ki so se nmstili s konzervami, -katere so pustili Lahi, pa so prazne škatlje kakor za stavo lučali v okna, dasi je bilo le malo nepobitih šip pri hišah. ' Ko jih je opozoril na njih nespametno ravnanje, je jo moral takoj odkuriti, da bi ne bilo eelo počilo.
Vojaki so pripovedovali, da so po umiku Lahov po Furlaniji našli kleti polne vina. Niso morda odprli le kakega soda in se napili. Nak. S puškinim kopitom so pobili vsem sodom dna, vsak se je napil le enkrat, na stotine in tisoče litrov vina pa je steklo po tleh.
Ko smo bežali pred nemškimi volsberovci, so ti našli moj farovž odprt, in odprte vse omare. Niso le pokradli, kar se jim je zljubilo, omaram so pobili vsa vrata, na stenah ogledala, razsekali precej drage oljnate slike, raz-praskali stene itd., počeli toraj reči, od katerih niso imeli prav nobenega dobička. Morda srd, pa tudi čudna človeška narava. Zašli so tudi v klet, kjer je bila le tema, samo nekaj steklenic češminjevca (kis;*) je ostalo tam. Gotovo so pokusili iz ene steklenice to "vino", ampak razbili so vse prav do zadnje steklenice. Sam sem doživel, ko je vojak s kopitom sunil v šipo pri železniškem vozu, večinoma pa so prav vse pobili. Pa so se pozneje isti vojaki vozili skozi leta v hudem prepihu. Mnogi so se sami čudili, kako nespametno so prej ravnali.
V Beljaku so ob razsulu stali celi vlaki z moko in sladkorjem. Mnogi so odnašali cele vreče, drugi pa več vreč niso mogli odnesti, pač pa so z noži razparali vreče, da so do kolen gazili v moki in sladkorju.
Ko množice, mase izgubijo glavo, jo izgubi prav vsak. Čudna je res ta človeška narava.
V Perziji so že v 12. stoletju redno uporabljali go-lobj.o pošto.
"Kedaj naj se človek oženi?" — "Pozneje!'
DIREKTOR JUGOSLOVANSKE RADIO URE PRIREJA KONCERT
Chicago, III.
Kakor je že zadnjo nedeljo oznanil v svojem radio govoru g. Leo Jurjovec, prireja v nedeljo dne 20. oktobra v Pilsen Sokol dvorani na 1814 So. Ashland Ave., v Chicagi, g. Jure Marčan, direktor Jugoslovanske radio ure, ki jo čuje-mo v Chicagi in okolici, kakor daleč seže glas postaje WGES, poseben koncert, v korist Jugoslovanske Radio ure.
Ta koncert se prireja v prvem zato, da se pomaga k nadaljevanju jugoslovanske radio ure ter da se obenem vidi v koliko je naš narod zainteresiran zato, da se mu še nadalje prinaša vsako nedeljo po zraku njegovo domačo lepo rtiehko slovensko besedo in pesem. Karkoli že kdo poreče, eno dejstvo je, da kjerkoli ču-jemo (svojo botsedo in svojo vedno lepo slovensko pesem, tam je za nas bolj prijazno in bolj lepo. Ali ne? Gotovo. Tudi tu v tem kozmopolitanskem ozračju Amerike, v katerem se le težko in redko pride do kakega priznanja za male narode, se nam zdi, da odkar valovi po zraku nad to obširno ameriško zemljo, naša lepa mehka slovenska beseda in niša lepa mila slovenska pesem, da je nam bolj prijetno pri srcu. Saj si mislimo, ob takih prilikah, glej, tudi naša beseda img. svoje mesto na valovih tega ozračja nad to širno zemljo in pri naših srcih je prijetno.
Zato pa skušajmo dati onim, ki vodijo Jugoslovansko Radio uro, malo pobude s tem, da se v nedeljo udeležimo kolikor največ moremo njihovega koncerta. Kdor pa ne more vsled oddaljenosti na koncert ta naj pošlje vsaj za eno vstopnico, ki stane 35c. na gospoda Jure Marčana, postaja WGES, Chicago, Illinois, da mu s tem tako pokaže, da mu je Jugoslovanska Radio ura pri srcu. Naj bo naš odziv velik in številen.
G. Marčanu. pa kličemo, nadaljuj, da se naša lepa slovenska beseda in vedno lepa slovenska pesem še nadalje čuje v radio valovih Amerike! -o-
IZ URADA DRUŽBE SV. MOHORJA
Chicago, III.
Na naši zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da se član.; in članice naše Družbe skupno vdeleže veselice in plesa, ki ga priredi Dr. Marije Pomagaj štev. 78, KSKJ., v nedeljo dne 20. oktobra 1935. Zbrali se bomo skupaj ob osmi uri zvečer spodaj pri prvih vratih,
Na povelje kraljice Nemone sta bila Tarzan in Phobeg zopet odpeljana v jetniško celico. — Na vsezgodaj naslednje jutro je prišel v ječo suženj s stražnikom. Suženj je prinesel jetnikoma obilen zaiutrek. "Jej veliko," je rekel k enemu, "da si tako pridobiš moči za boj ki ga bo gledala kraljica."
"Tako gredo tudi stave, ki jih mnogi vojaki stavijo," reče dalje suženj. "Vendar, kljub temu ni še nič gotovega. Možak izgleda velik in močan." — Ga nimaš močnejšega človeka kot ie Phobeg," se hvali debeluh Phobeg in nadaljuje. "Dvajset drahem stavim s tel^oj, da ga v prvem boju premagam."
DENARNE P0Š1LJATVE
odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in -vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo dii;ektno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene:
"Kaj pa če on tebe ubije, kdo bo meni plačal stavo,", govori dalje suženj. "Ne, to nikakor ni dobra stava." — Kako uro pozneje se je napotila proti ječi kjer sta bila Tarzan in Phobeg večja skupina oboroženih vojakov in vodila jetnike skozi mostove in prehode, kar je Tarzan radovedno ogledoval.
Dinarji:	Za Izplačila v dolarjih-.
Za $ 2.75 .......... 100 Din	Za $ 5.00 pošljite $ 5.75
Za $ 5.15 .......... 200 Din	Za $10.00 pošljite $10.85
Za $ 7.30 .......... 300 Din	Za $15.00 pošljite $16.00
Za $ 9.70 .......... 400 Din	Za $25.00 pošljite $26.1C
Za $11.75 .......... 500 Din	Za $40.00 pošljite $41.2:
Za $23.50 ..........1000 Din	Za $50.00 pošljite $51.5«
Z« $9.3$_____
.100 lir; $88.20.
Lire:
za $44.50_____
.........1000 lir
Vtw pisma in pošiljate naslovit« nt:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILL
Sobota. 19. oktobra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC"«
Bfran 0 ^
VES JOHNSTOWN JE BIL PO
KONCI OB PRIHODU NADŠKOFA
DR. ROMANA
Poročano je že bilo v temjznik Hstu, da smo imeli Johnstown-' ski Slovenci eni izmed prvih; veliko srečo pozdraviti v svoji sredi ljubljanskega nadškofa Dr. Rozmana. v sredo 2. okt. Popoldne ob 5. uri se je* priper Ijal v naše mesto iz Pittsburga. Na kolodvoru ga je pričakal in srčno pozdravil naprej .john-stownski župan Mr. Edward McCloskey- G. župan je namočil celo vrsto mestnih policajev kot častno stražo Prevzvi-šenemu. Na kolodvoru se je zbrala velika množica Slovencev in ravno tako mnogo drugih faranov različnih narodnosti obilo- Gospod nadškof je s svojo prijaznostjo in pripro--tostjo napravil na zbrano Množico globoki vtis. Lokalni listi so poslali na kolodvor svo-ie poročevalce.
Takoj po uradnem sprejemu pri vratih mesta — na kolodvoru, se je razvrstila dolga Parada avtomobilov pod vodstvom mestnih stražnikov. Parada je krenila na griček sv. Terezije. Zastave so zaplapo-lale, zvonovi so zapeli, ko je stopil iz avtomobila Prevzvišeni, ki se je naprej podal v cerkev počastit prešv. Rešnje Telo, ki je bilo slovesno izpostavljeno za 40 urno pobožnost. Ogromna množica ljudstva je čakala zunaj cerkve Pri lurški votlini. Zbrana je bila tudi vsa šolska mladina. Ko je Prevzvišeni stopil pri stranskih vratih iz cerkve, pred votlino, ga je množica Pozdravila s ploskanjem in z .gromovitim "Živijo." Zasvirala je godba in zaorila je pesem: "Lepa si lepa Roža Marija." Nato je Škofa • pozdravil župnik p. Odilo O.F.M. V. imenu ^ož mu je izrekel dobrodošli-c° cerkveni odbornik Mr. Fr. Mele, v imenu žena ga je popravila Mrs. Agnes Tomec, v imenu mladine pa mu je do-klamirala v slovenski narodni noši deklica Silvia Tomec, Wil-Krajec, ravno tako v narodni noši pa je Prevzvjšene-mu izročila šopek rdečih vrtnic. Prevzvišeni se je za vse Pozdrave prisrčno zahvalil ter nato odšel v frančiškanski samostan sv. Terezije. G. nadškofa so spremljali: Rev. M. Kobe, slovenski župnik iz Pitts-burga, Rev. J. Ponikvar iz Clevelanda in njegov brat Rev. Jakob Ponikvar C.M. Rev. Julij Slapšak iz Clevelanda, Rev. J- Vrhunec iz McKees Rocks, in Rev. J. Blažič iz Uniontown. K sprejemu je prišlo tudi več duhovnikov iz Johnstowna. •
Prevzvišeni je imel med 40 Urno poroznostjo vse tri večere Pridige. Cerkev je bila tako nabita, da smo se skoraj bali iahjo.
Praznik sv. Terezije, Male Cvetke, še ni ,naša fara nikoli tako slovesno obhajala kot letos. Vse šole v okolici naše cerkve so imele ta dan prosto radi visokega obiska prevzv. 8- nadškofa. Ob 9. uri so torej lahko prišli v cerkev vsi otroci. Točno ob 9. uri smo imeli slovesni vhod Prevzviše-heSa. Nato je sledila slovesna Pontifikalna ali škofova sv. !*aša, med katero je prepevalo °koli sto pevcev. Naši ljudje z napetostjo sledili vsem obredom, ker pontifikalne sv. maše še skoraj nihče med niimi ni videl. Po sv. maši smo z°Pet g. nadškofa peljali v N'°vesnem sprevodu iz cerkve v samostan. Sv. mašo je Pre-vpišeni opravil za vse dobrotne naše cerkve.
Jsti dan dopoldne je Prevzv.
oiakal našega dobrega sose-tH Martina Neman^a, ki že leto leži bolan
^eiji.
LAVAL V ZAGATI
na po-
Z. vidno ginjenostjo je »^jel blagoslov od g. nadško-
fa.
agoslov Petek smo obhajali pra-
sv. očeta . Frančiška n<,i prav slovesen način. Zjutraj smo imeli zopet slovesno sv. •friašo na čast sv. Frančišku, zvečer,pa sklep 4.0 urne po-božnosti s procesijo zunaj cerkve. Kdor je videl ta prizor., ga ne bo kmalu pozabil. Okoli tisoč ljudi se je v najlepšem redu razvrstilo v procesijo. Vsak je imel v roki gorečo svečo. Procesija se je veličastno zvijala po gričku sv. Terezije in v mirno noč je odmevala mogočna pesem:
Na nebu in na zemlji, na vseh krajeh sveta, v prešvetem zakramentu častimo Jezusa Ko je bilo vse končano, se ljudje kar niso mogli raziti. Zunaj cerkve pred votlino Lur-ške Marije je ljudstvo obkolilo Prevzvišenega, ter jemalo od njega slovo. Vsak mu je hotel stisniti roko. Ponovil se je prizor, ki ga opisuje evangelij. Vsa množica se ga je hotela dotakniti.
Omeniti je treba tudi, da je Prevzvišeni v petek popoldne obiskal obe misijonski cerkvi fare sv. Terezije. Ob pol petih popoldne so ga prisrčno pozdravili Slovenci na Bon Air. Pričakovali so ga pred cerkvijo Žalostne Matere božje. Vse je bilo zbrano: staro in mlado. V imenu vseh ga je. ljubeznivo pozdravila šest let stara Florence Pristavec ter je izročila g. nadškofu šopek. Nato smo šli vsi v cerkev in oglasila se je ona stara pesem: Na gori stanuješ, v nebesih kraljuješ." Naši ljudje še posebno otroci na Bon Air jo po-jo, da kar šipe na oknih šklepetajo. Prevzvišeni je nato ljudstvo ljubeznivo nagovoril, ter mu podelil svoj škofovski blagoslov. — V sosednji hiši poleg cerkve so one dni imeli na mrtvaškem odru očeta in gospodarja. Mr. John Milavec, naš dober faran je odšel na račun. Prevzvišeni g. nadškof se je zanimal tudi zato. V družbi g. župnika je šel v hišo žalosti, pokleknil pred mrtvaško rakev ter molil za pokojnikovo dušo ter je nato žalostno ženo in otroke prijazno potolažil. —Nato se je za kratek hip pomudil v prijazni Pristavčevi hiši v posebno veselje dobri Pristavčevi mami, ki se toliko žrtvuje za našo misijonsko cerkvico na Bon Air.
Takoj nato smo se odpeljali na Moxham, ogledat si podružnico sv. Ane. Tu so nas dobri katoliški Slovenci kar presenetili in očarali s svojim ljubeznivim sprejemom. .Celo zadevo je vodil naš vrli zastopnik Amerikanskega Slovenca Mr. M. Klučevšek, 'ki je škofa najprej pozdravil. Nato mu je deklamirala deklica Josephine Stušek nalašč za to priliko sestavljeno deklaracijo in Klučevšokova najmlajša hčerka je prevzvišenemu g. nadškofu izročila šopek cvetlic. Nato so deklice v narodnih nošah napravile z visoke povzdignjenimi šopki, obok, pocl katerim je šel Prevzvišeni pred oltar. Isto so ponovile, ko je odhajal iz cerkve. — Prevzv. je ljudi zopet očetovsko nagovoril ter jim podelil blago gosi o v. V govoru je posebno povdarjal, da se ima mnogo učiti ravno pri naših misijonskih podružnih cerkvicah. Povdarjal je veliko dobroto, ki go je deležni moxhamski Slovenci, da imajo svojo cerkev. — Po pobožnosti v cerkev se je g. nadškof zunaj cerkve pomešal med vernike ter se ž njimi pogovarjal, pa smo morali biti zopet kmalu pri sv. Tereziji za večerno pobožnost.
Ves čas, kar je bil Prevzv. med nami, se nam je zdel tako silno dragocen in zelo smo bili
na, le s posebno pažnjo na pre-1bela krvna telesca in jih um-
li,rano. V zdravniki
večini slučajev pa čijo
bela krvna telesca so
rabijo insulin, kajti najmogočnejši čuvarji liažej
na desni pa angleški da pridobi Francija
Na sliki na levi jc francoski mu?, predsednik Lava), prestolonaslednik, WMeski'princ, kateri je obiskal Pan: da bo r odpirala Anglijo preti Italiji. LavaJ je v neprijetnem položaju, fcajti zameriti se bo moral na eno ali drugo stran, in pričakuje se, da bo njegova vlada p;.d!a,	______________
vsi ponosni radi visokega ob- jOdiiia
iska.	že
Že isti dan v petek zvečer, stu. se je Prevzvišeni odpeljal v | spremstvu llev. Slapšaka in p.
i
v Bridgeport, Cpnn. kot bilo poročano v tem li-
Poročnvalec.
-o-
GOSPODINJE
LIMONA V GOSPODINJSTVU
Četudi ni vsakemu zemljanu dano, da bi videl kje "oranže in citrone cveto", vendar nam je ta sadež že iz otroških let tako znan, kakor da bi rastel v naših krajih. Ni pa vsakomur znano, kako vsestransko je limona uporabljiva, tako za uživanje kakor tudi ,v zdravstvene svrhe. Limonin sok je izvrsten nadomestek za kis, posebno na gotovih vrstah salat. Izvrsten okus napravi, če pridenemo žlico limonove-ga soka raznim nemesnim juham. Prav tako pride vpoštev pri raznih omakah. Vroča limonada je izborno sredstvo proti prehladu, kakor tudi proti glavobolu in mrzlici. Še bolje sredstvo proti glavobolu je skodelica črne kave, v katero smo stisnili sok ^ne limone., Splošno je pa tudi že med našim narodom znano, da košček limone da posebno dober okus čaju. Kdo še ni pil v mrzli zimi čašo čaja z limono? Posebno še taki, ki ne marajo za rum in druge take primesi.
Ako te boli vrat, grgraj limonin sok, pri krvavitvi iz nosa sok razredči z mlačno vodo ter ga vsrkavaj skozi nosnico, iz katere krvaviš. Ako si opečen od solnca, si napravi limonin sok, pj-ideni par zrn soli ter zmešaj s snegom enega beljaka. S tem se namazi na prizadetih mestih ,kar bolečine zelo omili. Prav tako je limonin sok prav dober za razpokane roke ter jih v najkrajšem času zaceli. Ako te trga po čeljustih, splakhj si usta s sokom limone, bolečine bodo ponehale. Tudi trdovraten kašelj žlica limonove-ga soka, kateremu prideneš košček sladkorja, omeči. Neprijeten duh iz ust se odstrani, ako vzameš v usta tanek kos limone, katero preje potreseš s sladkorjem ter limoni od vzameš peške. Pri zaprtih ustih jo drži na jeziku pet do deset minut.
PRAKTIČNI NASVETI
Vinska cmaka. V kozi raz-rrej za majhno žlico masti in ;tresi vanjo pol žlice sladkorja (sipe.) Ko je sladkor malo zarumenil, dodaj eno žlico moke, in ko je tudi moka za-rumenila, dodaj tri žlice krušnih drobtin. Ko drobtine zaru-menijo, prilij četrt litra mrzle vode in mešaj, da se prežga-nje razpusti, nato prilij še četrt litra toplega vina in kuhaj to polivko, večkrat mešaje, smo dobre četrt ure, da se zgosti Vinska omaka se poda h kuhanemu govejemu mesu s
krompirjem.
potem bolnik more uživati za-.zdravja -dpstno zdravo hrano in mu' ni |na krvna treba stradati.	pojavijo,
Nekatere mineralne vode se telo močno oglašujejo kot koristne za lečenje sladkorne bolezni. Dejstvo pa je, da niso od nikake posebne koristi. Zeliščni čaji s.e prodajajo za diabetične bolnike.[obrambi Tudi ti niso od nikake koristi. Nekateri brezvestni šušmavji nasvetujejo bolnikom, naj vržejo proč siringe za insulin in mesto tega naj jemljejo nekake tablete ali pilce skozi usta, ki so dobro nadomestilo za insulin, lunarno tudi nekoliko takozvanih zdravstvenih zavodov, ki nudijo lečenje po pošti, pa kakšnekrat pošiljajo pacijentu vprašalno polo, ki jo naj izpolni, kakšen-krat pa nudijo pregled urine. Na to "zavod" pošilja bolniku nekatere leke za en mesec ali dva. To se seveda pošilja C.O.D.
Ne morem zadosti posvariti proti takim lečenjem. Nikar ne verujte v nikak oglas te sorte. Zaupajte le svojemu zdravniku. Ako njega ubogate, najdete kmalu, da morete dobro uspevati vzlic sladkorni bolezni. Kmalu se naučite, kako urediti svojo prehrano po naročilu zdravnika in tudi kako jemati insulin.
Varujte se pred oglašujočimi šušmarji in patentnimi lelci. -o-
KAKO SE ORGANIZEM
- deloma pa po.si.b-telesca, ki se takoj kakor hitro v d eve. e sovražni bacil.
Kakor kažejo najnovejša .Taziskavanja učencev slavne, ga ruskega biologa Pavlova, je velikega pomena pri samo-o t g a n i z m a zave si n a volja, ki skrbi med drugim1 tudi za pomnožitev krvnih to-1 l,esc x vbrizgavanjem.
Zanimivo je, da so že naši predniki slutili, kako velikega pomena je, če ku pozornost proč od bolezni. Značilno se opaža to pri ljudeh, ki zmerom tožijo o glavobolu in zobobolu in o tem. kako jih zmerom tarejo vsakovrstne bolezni, med tem ko človek lahko z zavestno voljo popolnoma zamori bolečino s tem, da nanjo ne misli. Zaradi tega je "optimizem" narsivn-stanje zdravega organizma.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Hvala lepa vsem govornikom; duhovnikom in lajikom. Slednjič hvala lepa prav vsem, tudi tem, če smo morda katerega ime zgrešili. — Hvala lepa pa tudi vsem udeležencem in pa vsem darovalcem za tako velikodušne darove. Vsakega z imenom imenovati je nam ! nemogoče, ker bi vzelo preveč prostora. Vendar smo vsem skupaj, kot tudi vsakemu
posebej iz srca hvaležni za vse, obrnemo člove- karkoli j(, kdo pripomogel
pri tej slavnosti. Tako je bil dan 29. septembra, ko se je vršila slavnost ponovitve nove maše, res krasen dan in slavnost je bila krasno zasnovana in izpeljana od jutra do večera, ko se je zaključila z blagoslovom v cerkvi.
Če pa morda ni bilo vse tako kot bi moralo biti, pa prosimo oprostitve, ker pri toliki
,v . . v ,	množici je bilo nemogoče, da
pa zmanjšujejo nas odpor pro- b[ ne bi]f) morda kj(. k;,ke na_
ali oogreške. — Prisrčna
Žalost, pobitost in slaba Volja
ti
ipalu:
zunanjim napadom.
V čudoviti medsebojni i^i .h^ia našim ečt sestram za njih odločuje vpliv duha na telo m ;delo in trud> _ Najlepšo hva_ vpliv telesa na duha.	)o smo pa dolžni Bogu> ki,nam
-o-
VOJNE SO ZASTARELI NESTVOR
je dal dočakati tega dneva, polnega blagoslova božjega. — Hvala vsem skupaj in vsa-< Washington, D. C. — V ne- kemu posebej kličeta kem govoru; ki ga je imel pre- Mr. Kness in Mrs. (Marin-
BRANI PRED BOLE-ZNIMI
tekli torek, je državni tajni': Hull povdarjal, da je prišel čas, ko bi moral svet odpravi-
Človeško telo Je neprestano ,ti zastarelo in krvavo sredstvo, izpostavljeno zunanjim in no- S'ojno, v poravnavo mednarod-tranjim neprilikam. Če dobe te ,nih zapletljajev in se poslužiti nepri-like premoč nad nami, i mogočne
shek) Kness, starša.
-o---
V/iLLARDČAM SE POHVALIJO Z LETINO
sile miru v svrho od-
Zopet je farmarje tako
bolni. Naš organizem ima prave ekonomskih težav. Po- jesenski, k
Ako sveža jajca eno minuto položiš v krop, bodo dalj časa ostala sveža.
Da osvežiš suha zelišča, jih namoči eno uro v mrzlo vodo, v katero si stisnil stok ene limone.
Ako srebrnina pokaže madeže, jo daj v vodo, v kateri se je kuhal krompir.
Ko postaja krompir star, pridem vodi, v kateri se kuha, nekoliko' sladkorja. Krompir bo zadobil okus, kot da bi bi! nov.
ZDRAVSTVO.
DIABETIČNI — VARUJTE SE!
Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. Žalibog mnogi ljudje, ki imajo sladkorno bolezen (diabetes) se pustijo še vedno nasamariti od laži-zdravnikov in prodajalcev patentnih medicin, ki baje imajo posebne leke, tako da ni treba bolniku paziti na posebno dijeto' (prehrano) in lečiti se Tudi z insulinom.
sredstva in pota, da si včasih sžival je .na to, naj se uvede brez zdravil opomore, zdravi- mednarodna stabilizacija dela imajo namreč samo ta na- 'narja in se sklene sporazum, men, da okrepijo naravne ob- da bi bile surovine dostopne rambne telesne moči. Obram- vsem državam, ki jih potrebu-bne moči se pokažejo šele ob jejo. nastopu bolezni. Značilen pri-
KO
WlIlarcL Wis.
na-tQpil oni, za zaželjeni čas je delo na- polju
protin se zdravi z limono. Made-1 že od črnila, tako iz rok, kakor tudi iz desk na podu, odstranimo najlažje s sokom limone.
Stisnjene limone nikdar ne vr-zinio proč, Naše gospodinje že itak same vedo, na koliko načinov se da porabiti koža limone. Tudi ako jo dene.mo čez noč v vodo, s katero se mislimo zjutraj umiti, daje vodi svežost .ter dobro vpliva na živce. Kdor trpi na močni nervoznosti in ima priliko še kopati v banji, naj razreze 6 limon v tanke plošče ter jih dene v kopelj, vendar pa potem ne sme rabiti mila.
Bele slamnike čistimo Z li.mo-novim sokom, kateremu pridenemo nekoliko žvepla, to se pravi, s to zmesjo slamnik dobro skr-tačimo, nakar ga splaknetno v čisti vodi ter posušimo v senci.
Da limone ne prično plesniti, jih nabodemo z iglo skozi špico limone ter tako naberemo na nit in take obesimo.
Širite amer. slovencas
Res je, da imamo lahke slučaje sladkorne bolezni, zlasti pri starejših osebah, kjer se mora bolezen kontrolirati brez insuli-
mer je zvišanje telesne temperature. Danes vemo, da ni vročina sama na sebi nikaka bolezen, ampak sam0 znak, jda nekaj ni v redu v našem organizmu. Če prekorači vročina neko stopnjo, postane lahko nevarna. Dokler pa ostane v pravih mejah, je ne smemo zmanjševati s protisred-stvi, ker se temperatura tedaj samo umetno zataji in se ozdravljenje samo zavleče-
Takšni obram,bni pojavi našega organizma izvirajo že iz larave same. Bolezenski napad avtomatično prikliče obrambo. Če nam pade mušica v oko, mežikamo, dokler je ne odstranimo; če se nam v grlu kaj zatakne, pokašjjavamo, če nam pride kaj v nos, kih.amo itd. Kar se tiče sedaj obrambe proti notranjim boleznim, je ta lahko dvojne vrste: taka, ki se pokaže na zunaj kot znamenje, kakor na primer hraste in izpuščaji ki predstavljajo učinek besnega boja med mi-krobami in belimi krvnimi telesci, in že omenjeno povišanje. temperature. Drugače pa je, če vdro v naš organizem neke kali v množini, ki ne po
končano, pridelki pospravljeni, žitnice napolnjene za ljudi, skednji napolnjeni sena za živino. — V splošnem se moramo letos pač šteti med srečne, da nam je ljubi Bog obilo blagoslovil naše delo in poplačal trud z izredno dobro letino.
Kakor običajno vsako leto v mesecu oktobru, bomo tudi letos imeli 18 urno pobožnost in sicer prihodnjo nedeljo 20. oktobra.
Pomniti je treba, da je to dan milosti in dan zahvale, dan, ki si ga je Gospod izvolil v naši fari, da ga počastimo in zadostimo ter zahvalimo za zdravje obilne dobrote tekoče-jga leta. Ob enem ga tudi pro-~ """""" 'simo, da bi tudi v bodoče ostali Najboljši illinoiški mehki'trdni in zvesti dobrim skle-premog prodajam; 1 vreče $1. 'pom, storjenim ta dan. Prosi-Do.stavl.jam brezplačno v Chi-jmo ta dan tudi za naše brate cagi. Pokličite LAWndalejin sestre, ki so zapustili vero,
NAROČEVALCEM jugoSLOVANSKEGA zemljevida
sporočamo, da je isti razprodan in ga vsled tega ne moremo več dobiti iz starega kraja Kadar bo izšla nova izdaja bomo javnost obvestili. Za en krat naj se istega ne naroča, ker z njim ne morem i več po-streči.
Knjigarna Amer. Slovenca
6699.
POIZVEDBA
Izvedeti želim, kje se nahaja rojak Peter Schutte. Ako kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti na upravništvo tega lista, za kar se mu izreka že v napre hvala.
jda se zopet vrnejo nazaj v na-•jrbČje sv. matere katoliške cer jkve, saj je ta dan, kot obnov-iljenje sv. misij ona. Zato so vabljeni vsi brez razlike na to lepo pobožnost.
Frank Perovšek, tajnik cerkve
-o——
Tat je rekel umetniku na za- i klavirju : "Da, mi smo mi, ki imamo dolge prste."
DE
vzroči nikakih značilnih bolezenskih znakov. Tedaj opravijo svoje delo z njimi deloma
ydm do Jugoslavije
preko Bremena na ekspresnih parnikih
BMMIN-EUR0PA
Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane.
Ali potuite na znanih hitrih parnikih
DEUTSCHLA^D HAMBtttG NEW YORK ALBERT BALIIM
Božični izleti
NEW YORK...... .................... 5. decembra
BREMEN ............................ 7. decembra
ALBERT BALLIN . . ........... 12. decembra
EUROPA ............................. 15. decembra
Izborne železniške zveze iz Bremena ali Hamburga. Odplutja iz New Yorka
130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL.

Anton Grdila k Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvp za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East G2nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
PRVI SLOVENSKI WRIBFZIVOD
j
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4G11
N,a razpolago in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, kr,«te in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Gtene zmerne.
Ti,!.. 1,': ■ ".....		., - . ■ .... ; .p., j-. .	i
			■ ■ J]
r Btran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC"
Sobota. 19. oktobra 1935
'Deklica z odprtimi očmi'
Ura je že potekla in teta Cecilija še vedno hodi iz oddelka v oddelek ... Dvorana sledi dvorani... svile ... platna ... rokavice ... kožuhovina ... usnjeni izdelki... dragocenosti... nabožni predmeti... potovalne potrebščine ...
Rolanda ne zdrži več, dočim se teta počuti izvrstno v tem raju, ki je vse nekaj drugega nego "Zavetje".
Vsake stvari se je doteknila, vse je ogledala in obrnila na vse strani. Evo, zdaj stoji pred najfinejšimi čipkami. Ogleduje posebno dragocen izdelek, ki bi se izvrstno podal za ovratnik ... irsko delo...
Vzame ga v roko, da bi ga pokazala Ro-landi, ki je odšla vsa izmučena proti izhodu.
Rolanda je že predaleč, da bi slišala. Zatorej steče tetka proti nečakinji.
Toda nevsiljiva, a čvrsta roka se dotakne tetine rame.
"Gospa, pojdite za menoj!"
"Gospod?"
"Pbjdite za menoj!"
"Za Vami? ... Grozno!"
"Ponavljam Vam: pojdite za menoj!"
"Saj Vas sploh ne poznam!"
"Pa jaz Vas poznam. Ne delajte mi škandala ... sicer!!!..."
Preden se je mogla teta dobro zavesti, je bila že na ločenem hodniku in kmalu v sobi, ki služi za rezervo.
Zdaj je zaprta!
Nadzornik, ki jo je aretiral in odvedel, je postal mahoma sodnik. Vstopila je še neka nadzornica, ki se mu je postavila ob stran...
"Videl sem, kako ste skrili čipke v dežnik in odhajali še z drugimi v roki.
"Jaz?"
"Da, Vi... Najprej odprite svoj dežnik, prosim!"*
"Mislite, da sem tatica! Jaz — tatica!?"
t J V
"Ničesar ne mislim ... Odprite dežnik!"
Govoril je ostro. Dežnik tete Cecilije je sila staromoden. Jasno je, da je zbudil nadzornikovo pozornost. Teta Cecilija je bila vsa iz sebe in ni mogla odpreti dežnika. Nadzornik ga je vzel in sam odprl.
"Nič!..."
"O ... to je strašno!..." vzklikne teta Cecilija in se sesede na stol.
"Nikar ne vpijte ... navajeni smo že na\ take komedije! 2e celo uro hodite po trgovini z neko osebo, ki je Vaša sokrivka. Povsodi vtikate svoje prste ... povsodi delate nered ... nikjer ničesar ne kupite. V hipu, ko sem Vas aretiral, ste hoteli skriti te čipke, ki jih še zdaj držite v roki ... in odnesli ste jih brez prodajalke iz odmerjenega prostora, da bi jih izročili sokrivki, katero ta hip prav tako preiskujejo kakor Vas."
"Tudi moja nečakinja je aretirana?"
"To je grozno!... To je strašno!" je hripala teta Cecilija ... "Se nikdar se ni dogodilo kaj takega!..."
"Kaj takega? Da ste ukradli čipke... ali da ste bili aretirani?"
"Klicala sem svojo nečakinjo, ampak le zato, da bi ji pokazala čipke ... ne pa zaradi česa drugega..."
"Ta je pa bosa... Ce nimate boljšega izgovora!..."
"Torej me boste zaprli?"
"Prav lahko mogoče ... celo zelo verjetno ..."
PIERRE L'ERMITE
Prevod iz franco- s akega izvirnika (|J
ijjgjfm101
mM/M
"Toda, gospod, jaz sem vendar najbolj poštena ženska na svetu ... Jaz sem iz Noirmoutiera ... Lahko pišete tja ..."
"Vaš priimek?"
"Teta Cecilija."
"To ni priimek!... To je le ime."
"Tako me od nekdaj kličejo."
"Svoje družinsko ime mi povejte!"
"Nihče me ne kliče po priimku ..."
Nadzornika mine potrpljenje:
"Čeprav ne ... zato pa še niste brez njega! In če se branite povedati ga, je znamenje, da imate povod skrivati se. Vaš slučaj je torej povsem drugačen ... Vi ste recidivna!"
"Jaz ... recidivna!"
"Da, Vi! Zadnjikrat Vas vprašam: Vaš priimek?"
"Kličem se ... Cecilija du Pelave."
Nadzornik in nadzornica se spogledata.
"Kako: du...?"
"Du Pelave ... Toda ponavljam Vam .. nihče me ne kliče drugače kot 'teta Cecilija'."
"Koliko ste stari?"
"Kaj vas to briga!"
"Ta hip me briga prav vsaka stvar; in vsak vaš odgovor je važen."
"Recimo torej... pet in štirideset let... oh, pa še ne popolnoma!"
"Stanujete?"
"V Noirmoutieru ..."
"Ali ste tam znani?"
"In cenjena!... To je več kot preveč!... in sramotno, kar tu počenjate z menoj!"
Tik nadzornika stoji nadzornica, čvrsta, močna ženska, stara kakih štirideset let, in brkata; strogo gleda, ne da bi kaj rekia.
"Grem telefonirat... medtem naj se sleče ... tudi nogavice. Tista, ki smo jo prijeli včeraj, je imela šest svilenih robcev v čevljih ..."
"Kaj... jaz naj se slečem?"
"Da, gospa ... ta zraven v kabinetu!"
"Oh, to je nesramno!"
Nadzornik odide.
"Dalje!..." reče nadzornica s strogim glasom kakršnega imajo ženske, kadar zapovedujejo... Požurite se!"
"Ne bom se slačila!..."
"Ah, torej nočete? ..."
"Ne, pa ne ... pa ne! Rajši me ubijte!"
"Ubila vas ne bom. Ampak poslala vas bom na stražnico, v preiskovališče. Tam bo drugače ... Ne jaz ... stražniki vas bodo slekli... Tu noter!'..."
Nadzornica jo potisne v kabinet. Teti Ceciliji se hoče skoro blesti... Slede tri izredno mučne minute.
Nekdo potrka na vrata. Dva nadzornika vodita Rolando ... Rolanda je bleda kakor mrlič ... postala je mahoma divja, praskala bi in grizla ... Njene modre oči se svetijo kot jeklo.
•"Stvar je v redu ..." reče eden nadzornikov ženski. — "Pomota ... Pustite!"
Nato se obrne k teti Ceciliji:
"Lahko greste. Toda kar se vam je tu dogodilo, se vam lahko zgodi v vsaki trgovini, če boste drugod tako brskali, kakor tu."'
"Gospod ... v Noirmoutieru ..."
"Tukaj smo v Parizu, ne v Noirmoutieru ... Pa brez zamere, gospa ..."
TISKOVINE
vse vrste za društva, trgovce in	29$
obrtnike izdeluje lično in točno	JJg
Slovenska tiskarna
Amerikanski Slovestec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Eh...er...
V glavnem mestu Mehike, Mexico City, se je dogodilo prav to Gospodovo leto, da so praznovali zelo slovesno dan Sv. Iloze Limanske. Posamezne države v Mehiki doli so precej samostojne, oziroma razni governerji, ki so vsi tudi generali, delajo, kar se jim poljubi v imenu revolucije. Ravno čitam, da je v eni teh držav tak governer prepovedal sploh vsako količkaj versko manifestacijo tudi med štirimi stenami, in "prepovedano" bo morda v kratkem tudi celo — misliti, kakor je vsaj malo glasno misliti hudo prepovedano v sedanji Rusiji. V glavnem mestu ne more biti vse kratkomalo prepovedano, ker slavnost se je vršila celo v znani katedrali, in pomožni škof je imel mašo in propoved. Vsa slovesnost je bila uprizorjena na povabilo peruvanske-ga poslanika, in ves diploma-tični kor, 25 držav je bilo zastopanih, tudi naš amerikanski poslanik Joseph Daniels je bil poleg, baje celo na čelu vseh zastopnikov. Poročilo ne omenja ničesar, ali je bila tudi — Mehika tam v glavnem mestu Mehike pri slovesnosti zastopana. Bržkone ni bila, in če ni bila, vsaj gledati je morala to slovesnost in to prav pred nosom. Eh..er..ne vem, kam so morali ti Mehikanci gledati, ko je bila slovesnost v Mexico City, morda je bilo z njimi tako, kakor če kak zagrizen nasprotnik katoliške cerkve pač mora iti preko kake katoliške cerkve, ker ni drugega pota, in je primoran, da gleda pač na nasprotno stran.
Tudi hudo revolucionarni generali tam v Mehiki imajo svoje križe in težave, ko pač drugi hočejo praznovati spomin amerikanske svetnice, pa ne morejo kaj takega — prepovedati. Mišljenje pa morda
pride pri prepovedi na vrsto. *
Zadnja vrata?
Amerikanci pravijo menda "loop — hole." Vjamejo koga, pa se izmuzne skozi vrata zadaj. Negotovo je, kaj bo Angleška naredila, ko ji sili Italija v zelnjak. Negotovo je
tudi, kako bo Italija opravila, j Vidim vest, da je baje kralj Viktor in vsa laška kraljevska hiša baje celo hudo ogorčena na Mussolini ja in se ne strinja z njim, ko posega v angleški zelnjak. Ali ne izgleda to kakor? kaka zadnja vrata? Ako zarjove angleški bik, utegne biti v Italiji maler, in za ta slučaj bodo imeli dober izgovor, češ, sam kralj je bil zoper Mussolinijevo početje, j To je en značilen pojav, pa jih bo še dosti, ako se stvar z 'Etijopijo razvije tako, da bo Angleška videla ogrožene svoje interese, in zgodovina kaže, da pri teh Anglija ne razume šale.
SILA KI BIVA V ENEM GRAMU RADIJA
Tri in pol desetletja je prešlo, odkar je ga. Curierjeva tistega znamenitega dne pridelala prvo zrnce žareče prvine radija. Odtlej je znanost v I neutrudnem delu odvzela tej prvini in njej podobnim marsikatero tajinstvenost, dasi so ohranile spet marsikaj grozotnega, kar so pokazale že kmalu po svojem odkritju.
Predvsem so se radioaktivne prvine razkrile kot najsilovi-,tejše eksplozivne snovi kar jih je narava izumila v svoji nepojmljivi kapricioznosti Dina-mit in ekrazit sta pravi otroški igrači v primeri s temi eksplozivi. Poleg tega ima radioaktivna eksplozivnost še nekaj posebnega na sebi. Deluje sama od sebe ne da bi človek mogel posegati vanjo, ne da bi mogel vplivati na prasilo, ki povzroča razpad atomov v radioaktivnih snoveh po svojih lastnih zakonih.
Odkrili so, da je v enem amem gramu radija toliko tnergije, da bi mogla dvigniti
Kakovost	Točnost
„ Poitenoit
A. F.
— LEKARNA —
Poalnie preko 32 let.
2159 West Cermak Rd. ojfH Leavitt Street CHICAGO. ILL. _
Zbirka povestnili knjig
TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI.
ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka .................................................................................................. 40c
CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c
DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c
ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c
FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c
FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c
HEDVIKA, banditova nevesta ......................................................... 35c
KRVNA OSVETA, povest ........................................................... 25c
MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c
MRTVI GOSTAČ, povest ............................................................... 3SC
MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................... 35c
t
POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c
RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c
STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja ... 65c
TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c
VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ gOc
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela ....................................................................*........................ 65c
ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c
ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 7SC
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1S49 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
prekomornik s 55.000 t 34 m visoko. Vsako sekundo razpade v njem 30 milijard atomov, a vendar bi trajalo 2400 let, preden bi se kupček atomov v teži 1 g porabil popolnoma, se spremenil v žarke. Sproščena toplota 1 g i-adija bi 100 milijonov litrov vode spremenila v paro — to govori še jasneje, kolikšno silo zna narava nakopičiti v svojih eksplozivih.
Toda zadnja grozotnost, ki tiči v radiju in njegovi kemični družini, ni v teh ogromnih številkah, s kakršnimi računa drugače samo astronomija temveč v neki slutnji ki se po-lašča znanosti spričo radioaktivnih snovi in ki sega tako daleč, kolikor si do danes nismo mogli niti misliti. Vsa "mrtva" materija je namreč po proučitvi teh snovi dobiia neko nesluteno življenje.
Tu so bile prvine, ki so neprestano oddajale žarke, se v večni igri sil spreminjale v druge prvine in kazale pri vsem tem trdoživost ki se človeku ne vidi niti več zemeljska. Radij sam s svojimi 2400 leti življenja na 1 g se drži pri tem zlate sredine. Eden njegovih sorodnikov radij C. živi samo drobec milijardinke sekunde, a uran se drži milijone let, torej celo nič manj nego 40 milijard let!
In tu se polasti človeka majhen sum, dali ne vsebujejo tudi več druge, na videz mrtve prvine, ki sestavljajo naš svet, železo, nikel, aluminij, baker in vse druge, v svoji notranjosti tudi neznansko radioaktivno življenje, ki ga mi ne opazimo samo zaradi tega ker razpadajo njih atomi drugače in morda še neprimerno po-
časneje nego v radiju in njegovem ožjem sorodstvu. Za svinec, tej vsakdanji snovi, je sorodstvo z radijem preočitno za cink in baker pa je tako verjetno da je pričakovati vsak dan potrditve te domneve. Tn morda ni daleč čas ko bo znanost na način, ki ga še včeraj nismo slutili dobila no-vovrstno potrditev za tisto davno teorijo vzhodnih mislecev: na zemlji ni nič neživega in stalnega, In hipoma nam postane jasno tudi spoznanje, da je naša stara zemeljska krogla o kateri smo menili, da jo tako dobro poznamo, sestavljena iz samih razstreljiv in da smo od vsega početka živeli na eksplodirajoči granati — ne da bi se tega zavedali.
-o-
Papir je brez dvoma iznajdba ljudstva, ker je tako potrpežljiv.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN l SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
OR. H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817
CHICAGO
SELITE
VAŠE DOMAČE IN DRUGE VAŠE PRIJATELJE
V STAREM KRAJU S STENSKIM KOLEDARJEM "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" ZA LETO 1936!
Letošnji naši izletniki, ki so se podali na evharistični	J
kongres v Ljubljano in na obisk svojih dragih domačih v	j
Sloveniji nam sporočajo, da imajo v starem kraju silno radi	j
naš stenski koledar, kakoršnega iadaja list "Amerikanski	(
Slovenec" za svoje naročnike tu v Ameriki. Tamkaj baje ne	j
izdajajo slovenskih stenskih koledarjev v taki obliki, kakor	j mi-tukaj.
Lansko leto so nekateri celo iz starega kraja pisali ponj.	j
Znamenje torej, da je slovenski stenski koledar, ki ga izdaja	| naš list priljubljen in ga v starem kraju radi imajo.
Ker ga nam skoro vsako leto zmanjka, smo sklenili letos	(
oglasiti naročanje koledarja predno bo šel koledar v tisk. In	8
sicer bomo sprejemali naročanje za stenski koledar za v stari	j
kraj DO 10. NOVEMBRA. Istotako naročanje od strani	J
nenaročnikov tu v Ameriki. Po omenjenem datumu ne bo-	j
mo sprejemali naročil za stenski koledar več, ker bo šel ob	(
tem času koledar v tisk in ga bomo izdali le toliko več, koli-	j
kor bomo imeli naročil v naprej. To naj blagovolijo vzeti	j
na znanje vsi naročniki, ker po omenjenem datumu bo za na-	J ročila prepozno.
Vsled visoke poštnine in drugih stroškov bo koledarju	| letos cena
i
20 CENTOV KOMAD S POŠTNINO VRED
Kdor ga želi naročiti svojim domačim, naj torej pošlje	j
omenjeno svoto v poštnih znamkah ali v gotovini, ter zraven	j
pravilni naslov osebe, kamor naj se koledar pošlje v stari	|
kraj. Kakor hitro bo koledar izšel bomo koledarje takoj	j
odposlali na vse naslove, na katere se bo naročilo koledarje.	|
Torej vsi oni, ki naročajo stenski koledar svojim doma-	j
čim, ali svojim prijateljem in znancem V stari kraj, naj to	(
store gotovo do datuma 10. NOVEMBRA 1935. da bo nam	§
tako mogoče postreči vsem, ki želijo naročiti za stari kraj	j stenski koledar "Amer. Slovenca" za leto 1936.
Za naročilo se poslužite spodnjega kupona:
-----KUPON------!
I UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, II.
CENJENI: — Priloženo pošiljam znesek $...........................
I kot naročila za.................... stenske koledarje za leto 1936, katere

[ prosim pošljite takoj, kakor hitro izide koledar na naslednji I naslov:
IME: .........
NASLOV:
(Podpis naročnika)
1 i
HB
|l
lillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
Naslov..