ZA NAŠO JAVNO TRIBUNO NAPISAL NAŠ ZVEZNI POSLANEC IN PREDSEDNIK ZVEZNE SKUPŠClKnE EDVARD KARDELJ
Spremembe v vlogi in položaju komune
ZAGOTOVITI MORAMO POGOJE ZA ClM PRODUKTIVNEJŠE IN USPEŠNEJŠE DELO LJUDI IN NJIHOVIH DELOVNIH ORGANIZACIJ — S POGLABLJANJEM SAMOUPRAVLJANJA MORAMO DELOVNEMU ČLOVEKU ZAGOTOVITI VPLIV IN KONTROLO NAD SREDSTVI IN PLO-DOVI TER POGOJI ZA NJEGOVO DELO, DA BO PRI TEM, KAKOR TUDI V GRADNJI SVOJIH ZlVLJENJSKIH IN KULTURNIH RAZMER CIM SVOBODNEJŠI — DELOVNI LJUDJE ZlVE V KOMUNI IN SO OD NJE ODVISNI, ZATO SE MORA KOMUNA POSVETITI REŠEVANJU PROBLEMOV DELOVNIH LJUDI TER NJIHQVIH ODNOSOV V VSAKODNEVNEM ZlVLJENJU — KOMUNA NAJ SKUPNO Z DELOVNIMI IN DRUZBENIMI ORGANIZACIJAMI DAJE POBUDE ZA RAZVOJ USTANOV IN DRUZBENIH SLUZB, KI USTREZAJO NAŠEMU DOSEŽENEMU MATERIALNEMU   POLOZAJU
CIMBOLJ RAZUMNO RAZPOLAGANJE Z DRUZBENIM BEOGRAD, 27. decembra 1965                                            —                             PREMOZENJEM
Za preteklo leto je bilo pomembno zlasti, da smo si pri spopolnjevanju gospodarskega sistema in pri gospodarski reformi na moč prizadevali storiti korak naprej v ustvar-janju kompleksne materialne podlage za inten-zivnejše gospodarjenje, s tem pa tudi za nadaljnji razvoj našega sistema samoupravljanja. To je vplivalo tudi na razvoj našega komunalnega sistema, kajti vsekakor se do-gajajo določene spremembe v zvezi s položajem in vlogo komune.
Čeprav imajo zdaj komu-ne precej težav zaradi ome-jene proračunske porabe, pa sedanji ukrepi v zvezi z go-spodarsko reformo in raz-vojem gospodarskega si-stema še močneje poudar-jajo pravo družbeno vlogo naše komune. Vse te spre-membe, ki pomenijo prav-zaprav likvidacijo pomemb-nejših elementov etatizma v našem družbeno ekonom-skem sistemu, omogočajo, da se začno v čim večji me-
ri uresničevati ustavna na-čela komune.
Doslej je celotni gospo-darski sistem usmerjal ko-muno pretežno k funkciji politične oblasti. To jo je pogosto enostransko razvi-jalo, oziroma zaviralo, da bi se komuna uveljavila kot družbeno ekonomska skup-nost delovnih ljudi in da bi se bolj posvetila urejanju razmerij med ljudmi v nji-hovem vsakdanjem življe-nju in potrebah.
KOMUNA — DRUZBENO EKONOMSKA SKUPNOST DELOVNIH LJUDI
Spremembe, ki sedaj na-stajajo v našem gospodar-skem in družbeno ekonom-skem sistemu, pa bodo ko-muno vse bolj stimulirale in ji omogočale, da se raz-vija in postane taka skup-nost, ki si bo predvsem pri-zadevala zagotavljati ma-terialne, socialne, kulturne in druge pogoje za delo in življenje ljudi.
Prav ob teh svojih napo-rih bo komuna najuspešne-je usklajevala neposredne osebne koristi delovnih lju-di v vsakdanjem delu in življenju ter pri osebnem ustvarjanju s skupnimi ko-ristmi delovnih organizacij in družbene skupnosti na-sploh.
POGLAVITNE NALOGE KOMUNE
Odtod izvirajo tudi prven-stvene naloge komune. Ne samo za tekoče leto, temveč je njena stalna naloga, da po eni strani zagotavlja po-goje za uresničenje čim produktivnejšega in uspeš-nejšega dela človeka in de-lovne organizacije. To bo prispevalo tudi k nadaljnje-mu razvoju in krepitvi ma-terialne podlage komune, kajti samo naraščajoči do-hodek delovnih Ijudi na osnovi     večje     storilnosti
družbenega dela je tisti okvir, v katerem se lahko rešujejo potrebe delovnih ljudi. Njena krepitev pa se lahko zagotovi samo z bolj-šim gospodarjenjem, z dvi-ganjem storilnosti dela na višjo raven in na tej pod-lagi s povečanjem narodne-ga in osebnega dohodka.
Po drugi strani pa je tre-ba v komuni s krepitvijo in dograjevanjeem samoupra-vljanja in s samostojno ma-terialno   podlago   delovnih
Glavni urednik na-šega lista je v imenu volivcev zaprosil tudi našega zveznega po-slanca, predsednika zvezne skupščine Ed-varda Kardelja za kratko oceno doseda-njega in prihodnjega razvoja komunalne-ga sistema. Tovariš Kardelj se je prošnji ljubeznivo odzval.
organizacij in služb zagoto-viti delovnemu človeku vpliv in kontrolo nad sred-stvi in plodovi ter pogoji za njegovo delo, da bo pri delu in ustvarjanju čim svobod-nejši in da bo na takih te-meljih tudi gradil svoje življenjske in kulturne raz-mere.
Ni naloga komune, da se s političnimi odloki in sred-stvi vmešava v operativno dejavnost samoupravnih organov. Njena naloga je, da z ustreznimi ekonomski-mi in drugimi ukrepi, kakor tudi s strokovno pomočjo in z organizatorsko dejavnost-jo zagotavlja oziroma skrbi za  to,  da bo gospodarstvo
čimbolj razumno razpola-galo z družbenim kapita-lom. Zato se mora komuna bolj posvetiti reševanju problemov delovnih ljudi ter njihovih odnosov v vsakdanjem življenju in de-lu, saj delovni Ijudje žive v komuni in so od nje od-visni.
PROSTOVOLJNO ZDRUZEVANJE   SREDSTEV  ZA SKUPNE POTREBE OBCANOV
V   tem  oziru je posebno potrebno, da komuna orga-nizira tudi vsakdanje sode-lovanje  z  delovnimi  orga-nizacijami    pri    reševanju vsakdanjih  problemov   ob-čanov, npr. s prostovoljnim združevanjem   sredstev   za skupne socialne, kulturne in podobne potrebe itd.
V  tem smislu je zelo važ-na  neposredna  naloga  ko-mune, da zagotavlja vse vi-šjo raven vsakdanje pomo-či   in   storitev   delovnemu človeku v njegovi lastni po-rabi,     razvijanje     ustanov otroškega varstva,  družbe-
ne prehrane, preskrbovanja, kulturnih ustanov in dru-gih dejavnosti, ki služijo človeku pri njegovem delu, življenju in kulturni uve-ljavitvi.
Vem, da praktično ures-ničevanje teh nalog zadeva zdaj na precejšnje težave, ker so še številni problemi materialne narave, toda pri vsem tem to ostaja in mora biti dolgoročna in stalna orientacija, ki jo bodo naše komune uresničevale sklad-no z rastjo materialnih mo-žnosti. (Nadaljevanje na 2. strani)
Vloga in položaj komune
(Nadaljevanje s 1. strani)
HITREJŠI RAZVOJ USTANOV VSAKDANJE POMOCl DELOVNEMU CLOVEKU
Po mojem mnenju bi že danes lahko v tem pogledu storili precej več, kakor smo, če bi bile naše delov-ne organizacije in naše ko-mune močneje delovale v tej smeri. Naj opozorim sa-mo na otroško varstvo v zvezi z naraščajočim zapo-slovanjem žena in na po-dobne ustanove vsakdanje pomoči delovnemu človeku. Ni dvoma, da smo tu ne-opravičljivo zaostali.
Eden poglavitnih vzrokov zaostajanja pa je po mojem mnenju tudi v tem, da tre-nutna politika organizacije, financiranja in stroškov vzdrževanja teh družbenih služb v komunah ni dovolj v skladu z materialnimi možnostmi našega delovne-ga človeka in naše družbe
sploh. Marsikje se zahteva več, kot smo sposobni danes plačati.
Take vrste obramba ko-risti delovnega človeka je slaba, kajti posledica take politike je v tem, da potem ne storimo niti tistega, kar bi lahko.
Menim, da bi na teh po-dročjih naše komune — skupaj z delovnimi organi-zacijami vseh vrst in z raz-nimi družbenimi organiza-cijami — morale dajati člm večjo pobudo za razvoj ta-kih ustanov in služb, ki za-res ustrezajo našemu dose-ženemu materialnemu polo-žaju. Če si bodo komune za to prizadevale, jih bodo de-lovne organizacije nedvom-no tudi materialno podprle.
Prepričan sem, da bomo v novem letu z zavestnimi na-pori vseh občanov in celotne družbene skupnosti dosegli še pomembnejše rezultate pri razvijanju komunalnega si-stema. S to željo pošiljam bralcem in občanom občine Ši-ška najprisrčnejše čestitke za Novo leto 1966 in jim želim veliko osebne sreče in uspehov pri delu in ustvarjanju.
EDVARD KARDELJ