Politični ogled. — Socialdemokrati za prosto! šolo. V državnem zboru so že začeti delovati socialdemokrati za prosto šolo. Za ljudske polrebe in zahteve še dosedaj niso nio storili.Glavno clelo jim1 je boj proti veronauku v šoli. — Trgovinska pogajanja s Srbijo napredujejo zelo ipočasi. Prihodnji teden prekinejo pogajanja in se odgodijo do jeseni. — Srbski jkrali odstopl? Nemški listi« poročajo, da namerava srbski kralj Peter odstopiti. K temu koraku ga je baje privedla nezadovoljnost med 6astniki. Vest je seveda zelo nevierjetna! — Zavarovanje za starost to onemoglost. Prepotrebno zavarovanje za> slučaj ostarelosti in onemoglosti vzbuja vedno več pozornosti. Velikfl je pripomogel k temu zanimanju in olajšanju vprašanja starostnega zavarovanja predlog kršč. socialca Luegerja naj, se doyoli v proračunu za trajno proslavo cesarjevega jubileja 100 milijonov kron, ki bodi glavni zaklad starostnemu zavarovanju.i Ta predlog je torej mnogo pripomogel, da sei zavarovanje v jesenskem zasedanju najbrže' že uresniči. Zavarovanje bo razdeljeno na 6 zavarovalnih razredov, v katerih bodo zavarovani od najnižjih dninarskih slojev, do onih, katerih letna pla6a ne presega 2400 K. — Punt i& nastal ^T ljudovladi Ekvador v Srednji Ameriki. Vstaši so napadli vojašnipe in palačo predsednika ljudovlade Alfara. Vojaštvo je dosedaj napadalce odbilo. — Pol.akl na Pruskem. Stavka poljskih šolarjev je1 končana. Vlada je s svojim surovim in nasilnim nastopom proti maternemu jeziku, v katerem ni dopustila niti poučevanje veronauka, zadela na velik odpor. Vse,. staro in mlado, se je postavilo na branik za'svoje narodne pravice, za svoj materin jezik in svojo last.' Vendar vlada nikakor ne more upati, da je s tem, ako se je odpor nekolilko polegel, pridobila že vse. Mladi naraščaj, ki je mortil krivično nasilje trpeti in prenašati., težko. pozabi krivic i(n se težko ponemči. (Sploh pa ne more n^asilno ponemčevanje poznanjskih Poljakov za^namovati nikakih uspehov. Celol kolonizacija, s katero je hotela pruska vlada na maii naseliti Nemce in tako ponemčiti celoPoznanjsko, ne napreduje, kajti Poljaki še vecluo nakupujejo posestva, dasi jim je to znatno otežkočeno vsled neke posta,ve iz leta 1904. Da bi torej naseljevalno delo vlada pospešila, je hotela v zadnjem zasedanju predložiti osnovo o razlastninski pravici, s katero bi mogla poljske posestn-ke prisiliti k prodaji svoja posestva. To; osnovo je še prej razposlala voditeljem raznite strank, ki so se pa izrekli večinorrta. proti nameravanemi predlogu. Zato je vlada za sedaj še opustila misel predlagati omenjeni zakon na tem zasedanju, nikakor pa na misli opustiti svoje nakane,, ker bo skušala na vse načine, da na* zimo zbornitea postavo o razlastninski pravici odobri. Položaj n'ai pruskem Poljskem postaja še bolj zamota,n, ker so se začeli tudi angleški fiasnikarji zanimati za poznanjske razimere. Posebno je pruski vladi neljubo, ker so angleški casnikarji, !:i se mude na Poznanjskem, gostje poljskega žlahčiča M. Koszielskega. Omenjeni Poljal# je priredil slavnostni obed, ker je bil izpuščen iz poldrugoletne ječe Poijak Wierzbinski, ki je bil zaprt radi nekega ..revolucionargega" članka. Vlada se boji, da se o te.j priliki odpro Angležem o6i in se pokaže nemška nesramnost in njeno nasilje v polm nagoti. — Italija je'res blažena dežela, kjer sme minister državi ukrasti milijone in je potem soglasno zopet izvoljen v državni zbor. T,ako se je zgodilo v Ftaliji z ministrom Nasijem, ki je pokradel več mili1jonov. Ko so prišli na sled, je začasno odpotoval v tujino; a doma so ga njegovi' oboževatelji zato soglasno izvolili za poslanca. Sedaj je zopet prišel y državni zbor iaški. kjer so pa od njega zahtevali, da se zagovarja. Nasi pa je grozil, daT>o spravil na dan čedne stva»*i o svojih nasprotnikili Ker so ga vtaknili v zapor, so njegovi volilci tako razburjeni, da groze z uporom. In zakaj so ra^burjeni? Pra^vijo: ,.Nasija, uašega poslanoa, so zaprli, ker je ukradel- par tlso^ev; ne zapro pa drugih uradnikov, ki tudi vedno in neprestanp kradejo, nam pa nič ne dajo. Nasi \e, dal nam v pomoč lepd tisočake." — Nemške izgube v Južiii Afrikl. "Nemški generalni štab je izdal zakljuCne podatke k spisu „0 bojih nemškega vojaštva v južnozapadni Afriki." Ti podatki poročajo, da je prišlo v dobi od 25. oktobra 1903. pa do 8. lebruarja 1907. do 295 prask, in sicer 88 s Hereri in 207 s Hotentoti. Nemške izgube v teh bojih oziroma vslecl slučajnih nezgod znašajo 676 mrtvili (62 častnikov in 614 mož) ter 907 ranjenih (89 častnikov in 818, mož. Rarzven tega se pogreša še 20 fiastnikov in 74 mož, ka^tere se1 mora torej šteti za mrtve. Vsled razniJi boleznij je umrlo 26 častnikov in 663 mož. V| primeri s številom ranjenih je število mrtvih zelo veliko. — Portugalsko. Portugalska 'država vzbuja vseobfio pozornost.' Razne vesti, vfiasih pretirane ali pa še celo izmišljene vedo vedno mnogo) povedati o nemirih in uporih, ali pa zopet zatrjujejo, da, vlada popoln mir. Da pa ni dežela potrebna preosnov, se ne more trditi, kajti1 ministrski prodsednik Franco, ki uvideva državne potrebe, je že predlagal kralju, naj odstrani gospodsko zbornico in jo nadomesti s senatom, ki bi ga volilo ljudstvo. Na ta,'načii^misli Franco, da si vlada pridobi zanesljivo gornjo zbornico mesto sedanje vedno opozicionalne gosposke zbornice. Po- roča se tudi, da potuje sedaj kralj Karlos po deželi in pridno obiskuje vse večje garnizije. Vojaštvo ga sprejema povsod z velikim navdušenjem. Predan se je namreč premeteni kralj še napotil po kraljestvu, je dal poviišati plačo vsem Castnikpm in1 pod&astnikom, moštvu pa jo dal zboljšati hrano in zaukazal lepše ravnanje in postopanje ž njim. Zato je umevno to navdušenje za kralja in se ni bati nikakšnega upora, ker je vojaštvo na njegovi stranu — Razširjienje kmečkih posestev na Ruskem. Ruski ministrski svet je sklenil razdelitr državna posestva (deset milijonov desjatin) med male ruske posestnike brez, tirjatve odškodnine. Razdelitev se> bode vršila še to jesen. Vsak manjši kmet dobi 10—20 desjatin, ki; bodo lastnina kmeta. Na ta način^ bode na Ruskem nastalo 70G.000 novih posestev. Judovski listi so zoper to ra/delitev, 6eš, najprej je treba osvoboditi žide, seve, da bi židje mogli1 potem kmetom zopet odvzeti od iržave podeljena posestva. — Angleški kraij se poda 8. avgusta v Marijine toplice na Češkem. Ob tej priliki bo kralj obiskal naSega cesarja v Išln, kjer je sedaj na letovišču. Med potom meni angleški kralj tndi obiskati nemškega cesarja. — Eorejski cesar se odpovedal prestolu. Korejski cesar je odposlal v Haag k mirovni konferenci (kamor so odposlale vse države odposlance, da se posvetnjejo o mednarodnem pravu) posebno odposlanstvo, ki se je pa tam pritožilo, da Japonska korejske samovlade ne vpošteva. To je Japonsko silno razdražilo. Ministri korejskega cesarja so od Japonske vsi podkupljeni — zato je bilo za Japonsko lahka styar, doseči, da je moral cesar odstopiti. Cesar je sklical ministrski svet, upajoč, da mu bodo ministri pomagali nasproti Japonski — ti pa so izjavili, da zamore le njegov odstop rešiti deželo. V giavno mesto Koreje Sonl sta došla iz Tokia tudi japoaski minister za zunanje zadeve Hajashi in japonski ministrski predsednik marki Ito. Cesar je ta dva s solzami v očeh prosil, naj ne vztrajata na zahtevi, da mora odstopiti. Naposled je cesar vprašal še kronsko svetovalstvo za svet, toda tudi tu so mu rekli, da naj odstopi. Nato je cesar podpisal liatino, v kateri naznanja svoj odstop in pritisnil nanjo svoj pečat. Prestolonaslednik bo igrača v rokah Japoncev. Ko/ejski princ Ji, ki je bil v Peterburgu in Haagu, kjer se je pritoževal proti Japonski, je 20. t. m. odpotoval v London, odkoder se popelje v Ameriko, da agitira proti Japonski. — Vsled odstopa cesarja so se Korejci vzdignili proti Japoncem, toda ti so z vojaško silo udušili upor — in razorožili korejsko vojaštvo. V resnici sedaj korejske države ni več, ampak je japonska pokrajina, čeravno bo na videz vladal novi kralj.