Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Jezikoslovni zapiski 21 . 2015 . 2 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal zanj Založila zanjo Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Booksand Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguisticbibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics,Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. Revija izhaja s podporo Javne agencijeza raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. Jezikoslovni zapiski 21 . 2015 . 2 ISSN 0354-0448 Kozma Ahačič, Hubert Bergmann, Metka Furlan, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4, 1000 Ljubljana, Slovenija 01 4706 160 Peter.Weiss@guest.arnes.si ali isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj Založba ZRC Oto Luthar Peter Weiss, Simon Atelšek Evita Lukež Collegium Graphicum, d. o. o. 250 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija 01 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski Jan Baudouin de Courtenay, Materialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie I: resianische Texte (1895) 21 .2015 .2 Kazalo RazpRave in članki 7 ........ ......... .... ......... ....... .....-.......... ..... .. .... ......... ...... ...... ......-........ ............... ......... (......-........ ...... ............... ...... . ..... ...... ............) 21 Frederik Kortlandt The development of vowel length in Slavic 31 Matej Šekli Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini 45 Nataša Logar – Damjan Popič Vejica: rezultati anketne raziskave med dijaki in študenti 61 Dubravka Celinšek Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management v slovenščini 85 Előd Dudás Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega knjižnega jezika in njihove besedotvorne značilnosti 99 Helena Grochola-Szczepanek Język potomków polskich osadników z Derenku na Węgrzech 113 Joža Horvat Pogled u suvremenu antroponimiju Svetoga Đurđa: osobna imena 135 Radmila V. Žugić Semantička analiza pridevskih deminutiva u prizrensko-timočkim govorima srpskoga jezika 149 Draga Bojović .umačenja i perspektive semantizacije frazeoloških jedinica u dijalekatskom r.ečniku (sa posebnim osvrtom na saznanja u rusistici) 159 Irina Makarova Tominec Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini pod vplivom slovenščine kot jezika okolja 191 Marija Perić – Anita Pavić Pintarić Das Modell zur Bestimmung von Phrasemen der Bewertungskategorie Affekt Ocene in pOROčila 211 Tjaša Jakop Osma mednarodna konferenca o jezikovni raznolikosti v Evropi RazpRave in članki ........ ......... .... ......... ....... .....-.......... ..... .. .... ......... ...... ...... ......­-........ ............... ......... (......-........ ...... ............... ...... . ..... ...... ............) Cobiss: 1.01 Naglasni sistem prakeltščine na podlagi naglasnih sistemov drugih severozahodnih indoevropskih prajezikov (severozahodna skupina indoevropskih jezikov z vidika akcentologije) Delonadaljujeserijoavtorjevihobjav,posvečenihrekonstrukcijinaglasavseverozahodnih indoevropskih prajezikih:baltoslovanščini, pragermanščini,keltoitalščini. V delujepred­stavljenarekonstrukcijarefleksovindoevropskegaparadigmatičneganaglasavprakeltščini: podana je rekonstrukcija dveh naglasnih paradigem izglagolskih imen s priponami -tu-, -to-, -no-vkeltoitalščiniindvehnaglasnihparadigemglagolovskoreni,kisekončujejonane­šumnike,vprakeltščini:baritonirane(9glagolov)inoksitonirane(18glagolov).Navajajose dokazisplošnoindoevropskenaravemetatonije»recesivniakut>dominantnicirkumfleks«, ki je bil prej ugotovljen za baltoslovanščino. Ključne besede: naglasna rekonstrukcija, naglasna paradigma, paradigmatični naglas, indoevropščina, prakeltščina The Proto-Celtic accentual system viewed against the accentual systems of other northwestern Indo-European protolanguages (the northwestern group of Indo-European languages from the viewpoint of accentology) ThisarticlecontinuesaseriesofpublicationsbytheauthordedicatedtoaccentualreconstructioninthenorthwesternIndo-Europeanprotolanguages:Balto-Slavic,Proto-Germanic,andItalo­-Celtic.ThearticlediscussesthereconstructionofreflexesoftheIndo-EuropeanparadigmaticaccentinProto-Celtic:itpresentsthereconstructionoftwoaccentualparadigmsofdeverbal nounswiththesuffixes-tu-, -to-, -no-inItalo-Celticandtwoaccentualparadigmsofverbswithrootsendinginnon-obstruentsinProto-Celtic:barytonized(nineverbs)andoxytonized(18 verbs). Evidence is presented for the general Indo-European character of the metatony“recessive acute > dominant circumflex” established earlier forBalto-Slavic. Keywords: accentual reconstruction, accentual paradigm, paradigmatic accent, Indo­-European, Proto-Celtic 1 ......1 ...................................................... ........ . ....... .. ........ (... .... 2015.) .. ............ . .......................1961..............-................... 1 ...... ... ........... .. ....... .............. ..........., . ...... ....... . ....... . 16 .. 18 ....... 2014 .. ...... X ............. ....... .. .....-...­....... ............ (IWoBA X), .............. ....... .......... ..........­...................................(10. mednarodna konferenca o baltoslovanskem naglasoslovju / 10th International Workshop on Balto-Slavic Accentology). .......... ............ .... . ........ .. -tu-. -to-(. ......... ... ...................................),.......................... .... . ......... -no-. ..... .......... ......... ......... ... . ......... .......... . ............. .......... ............. .....­-............................................................ .... . ......... ........... ....: -tu-...... .. ........-................ .... 1.....rutum (< ..-.. *rut.-) 2.....litum (< ..-.. *lit.-) 3.....futu-(< ..-.. *bhut.-.futurus) 4.....citum (< ..-.. *kit.-2) 5.....guth (< ..-.. *.hut.-) 6.....bruth (< ..-.. *bhrut.-) 7.....bith (< ..-.. *gu.it.-) -to-...... .. ........-................ .... 1.....rutus (< ..-.. *rut.-) 2.....litus (< ..-.. *lit.-) 3.....futo-(< ..-.. *bhut.-.futare) 4.....citus (< ..-.. *kit.-3) 5.....putus (< ..-.. *put.-4) 6..... *gnoto-(< ..-.. *.not.-5) 7.....puto-(< ..-.. *put.-.putare) 8.....in-clutus (< ..-.. *.lut.-) 9.....de-frutum (< ..-.. *bhrut.-) 10.....both (< ..-.. *bhut.-.ro-both) 11.....cloth n. ‘Ruhm’ (< ..-.. *.lut.m) 12......brwd ‘heiß’ (< ..-.. *bhrut.-) 13......skant ‘Schuppen’ (< ..-..*(s)k.t.-) 14.......*-balto-(< ..-..*-gu..t.-) 15.......*tantaŻ-(< ..-.. *t.t.-) -no-...... .. ........-................ .... 1.......*darno-‘piece, part’ (< ..-..*d.n.-) 2.......*starno-‘pavement’ (< ..-..*st.n.-) 3....... *barno-‘Richter’ (< ..-..*bh.n.-) 4.......*druna-‘fest’ (< ..-..*dru-n.-) .. ................ .... 1.....sutum (< ..-.. *s..tu-) 2.....sputum (< ..-.. *sp..tu-) 3.....tritum (< ..-.. *tr.tu-) 4.....stratum (< ..-.. *st.tu-) 5.....natu-(< ..-.. *..tu-.natura) 6.....bíth (< ..-.. *bh.tu-.fo-bíth) 7.....bráth (< ..-.. *bh.tu-) .. ................ .... 1.....sutus (< ..-.. *s..to-) 2.....sputus (< ..-.. *sp..to-) 3.....puto-(< ..-.. *p.to-.putere) 4.....ruto-(< ..-.. *r.to-.ruta) 5.....tritus (< ..-.. *tr.-to-) 6.....gratus (< ..-.. *gu..to-) 7.....stratus (< ..-.. *st.to-) 8....-....stlatus (< ..-.. *st.to-) 9.....natus (< ..-.. *..to-) 10.....bíth (< ..-.. *bh.to-.ro-bíth) 11......prid (< ..-.. *ku.r.to-) 12.......*mlato-‘flour’(< ..-.. *m.to-) 13.....gnáth (< ..-.. *..to-) 14.......*-gnito-(< ..-..*gn.to-) .. ................ .... 1.......*flano-‘full’ (< ..-..*p.no-) 2.......*grano-‘grain’ (< ..-..*..no-) 3.....lana ‘Wolle’ (<*vlana- < ..-..*u..na-) 4.......*muno-‘urine’ (< ..-..*m.no-) 5.......*lono-‘..... (.........)’(< ..-..*lun.-) 5. .....blin ‘müde’ (< ..-.. *bl.no-) 2 ... .........µ.. ‘........, ........, ...........’. 3 ... .........µ.. ‘........, ........, ...........’. 4 ... ...-....putá. ‘.........’. 5 ....nota f.‘....,.......’,notare ‘..........,........’,cognitus ‘.........,........’, agnitus ‘..........’...............-....*gnotus ‘.........’;......-....jnatá.,..... ...... ‘.........’. ..... ...., ... ........ ......... .......... ............. ....­.... . ........ . .......... .... ...... «.......... ...... . ......­-.......... ...... . ... ........ ... ... .....-.......... . ........­....... ............» (.... 1961) . ...... «More Evidence for Italo-Celtic» (Kortlandt 1981), .......... . .... ...... ...... .. .......... ........­....... ...... . .......... ...... . ........... ......... ..... .....­.... .... ......., ..-........, ... .........., . ........... .. ......­...... ......... . .. .......... ....... ............ ........., ...­...... . .... ........... ................. . .............. .......... . ................ ....... ........... ........... .......... ........., .......... . ........... .......... . ...... ............ ....... ............. ........... .. .. ........... ............ .... ....... . ........... ... ....... (..-........, . ........, ... .......­...... .......... . ........... .........). .. . .... ......... ......­.. .............. .. ........... ....... ........ ........, .......... .............. ................. ...... ..., 30 ........, .......... Isaac’.., .. ... ......, .......... ....... .........., .......... ...­.. ............. «....... .......» (... ...... ... .. .. .....-...... . ...... «. ...... ....... ....»). ........ ... (. .........!) ........ ..­......... *-.-,*-.- > -ar-, -al-, ............. ........ .. .. -ra˘-, -la˘-. . .... ...... ........... ... .......... ......... .. ... ........ .........: 1. ...... *gnăto (< *gn.-to.-< *gno˘.-to.´-< *gnoŻ.-to´.-< *..e.h3-to.-) ‘......’; ...-.... *gnotus ‘.........’ (< *.no-t.-): .... nota f. ‘...., .......’, notare ‘.........., ........’, cognitus ‘........., ........’, agnitus ‘..........’ ............ ...-.... *gnotus ‘.........’; ... ...-.... jnatá., ..... ...... ‘.........’ ~ ...-.... jan.ti, janite´ ‘kennt, weiß, versteit’, jijnasate ‘verlangt kennenzulernen, wünscht zu erfahren’. . Irslinger 2002: .... 1961: 13; WH II, 177–178; Pok. 376–378; LIV2168–170; Isaac 28; 2. ......*mrăto-(n.o) ‘deceit’ (<*mr.Ż..-to´-< *m.a.-to.´- < *m.e.h2-to.´-... < *m...-to.´-< *m.-to´.- < *m.h2-to.-)~...-....marnaid ‘betrügt’, ‘..........’; ... -.... m...ti1 ‘zermalmt’, ‘......, ......’; m...ti2‘raubt, packt’ . Irslinger 2002: 271; Isaac 28 (< *mrh2-tó-); Matasović 279–280; Mayrhofer II, 672–673, 673; Frisk II, 177–178; Skok II, 472; Pok. 735–736; LIV2440; 3. ......*frăto- m., n. ‘grace, virtue, good fortune’ (< *fr.a.-to´.-< *pr...-to.´-< *p.­to.´-...< *pr.oŻ.-to.´-< *pr.e.h3-to.´-) ... ...... *rato-n.‘grace, virtue, good fortune’ – Verbalnomen zu ernaid ‘gewährt; verleiht’, ‘.............; .... ......, ........; ..........’ . Irslinger 2002: 272; Matasović 140, 122; Pok. 816 f.; LIV2427; 4. ...... *străto-‘valley’, ‘......’ (*stro˘-t.-< *stroŻ.-to..-< *st.e.h3-to.-): ... -.... srath m. ‘Gras, Rasen, Tal, Grund’, ‘... ......’; ..... ystrad ‘valley’; ........ *stroŻđu´-< *stroŻ.u´-(...-..... stroŻd n. ‘bewachsenes Sumpfland’, ..-.....strood; ...-..-.... struot ‘......, .......... .....; .........’, ...-..­-.... struot, stru^t stf. ‘Sumpf; Gewoge, Flut; Gebüsch, Buschwald, Dickicht’) (< *stro.u´-); ..... ......´. ‘ausgebreitet’ part. praet.pass. .. ..... ...´...Żµ. ‘breite aus, streue’ . Irslinger 2002: 275; Isaac 28: (< *strh3-to´-); WH II, 590–591; Holthausen AEEW 327; Lexer 215a; LIV2 599–600; 5. ...... *frăsnaŻ ‘part’, ‘....., ....’ (< *fra.-sn..-< *fr..-sn..- < *p.-sn..-) –.pe.rh3-‘bear, provide’ . Matasović 138–139 (< *pr.h3-sne´.h2-‘gift, share’ ); Pok. 817; LIV2 474–475; 6. ...... *fotlo- ‘drink, act of drinking’: ...-.... ól, óol n. –(.pe.h3(.)-‘trinken’) (*potlo-< *poŻ.tlo´.-< *pe.h3-tlo´.- >> *potlo-). . Matasović 137–138; LIV2 462; Pok. 839–840. ... ... ........, .............. . ...... ........... (.........­........-to.-,6-snaŻ.-, -tlo.-)–..........., ... ..... .......... ... ..... .... ........: 1. ...... ..n..h3-‘erkennen’ – ...... ..........., .. ........... . ........... ............ (... .. ........... .... ....­.......... ............. ............... . .......... ....); 2. ...... .p.rh3-‘verschaffen’ (. .... .......) –...........; 3. .ste.r.3-‘hinbreiten, ausbreiten’ – ........... . ........... (.... .... . .......... .....); 4. .p.h3(.)- ‘trinken’ – ...........; 5. ... ............ ............... ........... ..... .merh2-‘gewaltsam packen, zerdrücken’ ... .......... . ....... . .............. ............ ....... ... ........... ...­...... . .....-.......... ........... ......... (..... ........... ..­.........., . «...........» .... ......... «...........» ......­.......). ........ ... .... ......... .. ........ ........... ........ ...... .. ......... ........, ......., ... ........... ..... ...... .. ........... ......... .. ... ........ . ..., ..... ......... ... ....­...... . ......... . ...... . ............ ....... . . ........... ...­......-tlo-........ ..... .. ...... ... ......, ... ......... . ........­....... ......... ......, ... .. .... ......... ............. .......­......, . ......... ........ . .... ....... ..... ...... .. ........ .... . ... ......, .... .. ......... .. ................ ........... ...... ............., .. ., ..-........, ...... .... .....-........ ....... .......... ... ....... . ...... ..... ....... ......, ........, ... ....... ... ... ....... ........ ............ ........ (.......) ...­... .......... .. ........, ........... .... ............. ..-.. .....­... . ... ........... ........., (..........), .. ....... .... ..... ......... ........... ...... ........ ....... . ....... (-ar-, -al-, -an-, ....... ............ .............. -to-........... . ........... .. ......... ......... ., .............., .......... . .....-........, ......-.......... (?) . ...­....... (?) ........ ..-.. ........... .......... -am-.-ră-, -lă-, -nă-, -mă-) ..... ....... . .. ..... ........ ... ....­......... . ......... . ............... ...... ......., ......, .... ......, ........ ............. . ......... ...... ..........: ... ................ ....... ........ ........ . ....... . ....... ..... . ................ . ........... (... ....). .... .. ......, ... ......­... . ........ ....... ... ........., .. ..... ......, ... ..... ...­....... ...... .. .................. ........ ..... ...... ........ ......... -ar-, -an- > -ră-, -nă- . ..........-o- > -o-. ..... ....... ............ .. ........... ........... *-ră-, *-lă-, *-nă-, *-mă-...... ........ ....... . ....... . ............ . ........... ....... ......., ..-........, ....... .. ........... ...­...... ......... ........... ...... ....... . ....... (*-ra-, *-la-, *-na-, *-ma-), . ......... ......... ......... ........... ...... ....­... . ....... (*-ar-, *-al-, *-an-, *-am-) . ....... ..... ........... .......... ..... ....... ......... ..... ......... . ..... .........­... ...........*-ră-,*-lă-, *-nă-, ...... ... ...... . ............ *-ar-, *-al-, *-an-. ...... -to-part. . .......... .........: ............., ...­.......... ............ .... ............ .........., ... ........ . ............. ...... .......... ........, ... ..... ................ .. ... ....... ...... ....... ........... ........... .... ......... ........ ...­... .... ............. ........ ... ... .... .......... ............. ... ......... .....-..........., ....... . ....... «.........» .......... ...... ............. .......... .... a . .... c, ......... ... .. . ........­...... ............ ......... .......... .... ... ......... ...... ...­....... ............. ............ .......... ...... . ............... ......... ......... ....... ... ............. .......... .......... .... . ........ .......... .................. ...... ......... ..... .......­... ......... . ............. ................ .... ... ... .. ...... . ..­......... ............... ..... .......... ........ .......... ....... ..... ....... . ............ ............ ....... ............ 2 ....... . ................ ......... .......... (.... a) 2.1 ........ ...... ........... . .... a 1. .......... ......: ...... *kna-yo-‘bite, chew’ [Vb] (< *kn.-yo­< *kne´h2-.o-) ~ .... knóti, praes. 1.sg. kno´ju, praet. 1.sg. kno´jau ‘zdzierac´ (korę), odłupywać’; ..... ...´. ‘skrobać; łaskotać’, att. 1.sg. ... (....), 3.sg. ..., inf. ...., att. ....; ..... *hnojan-‘to groove’ . Matasović 211; Smoczyn´ski 303; Frisk I, 880–881; Kroonen 237; Orel 181. 2. .......... ......: ...... *ra-yo-‘row’ (< *.-jo-, ... ...., ... < *r.-jo-, ... .....) ~ ..... *r.ja-‘......’; .... i.t ‘rudern’; ..... ...... ‘rudere’, ....µ.´. ‘Ruder’; .... reŻmus ‘Ruder’; ...-.... raŻme ‘Ruder’ . Matasović 306; .....-........ 447; Orel 306; Mühl.-Endz. I, 710; Mayrhofer I, 49. 2a. ............ ... .. -tro-: ...-.... a´ritram, arítram n. “Steuerruder”; arítrah. m. “Ruder”~.....*r...ra.z ~*r...ra.n m./n. (...-.... roŻ.r ‘Ruder’; ...-..... ro´.er; ...-..... roŻder; ...-..-....roŻder; ...-..-.... ruodar) . Orel 307. 3. .......... ......: ...... *gn.y-o-‘beget, create, do’ [Vb] (< *gne´y-o/e-), ..... ........ ......... .........., ................. ..... ......... ..... .............. ...... *-gn.to-~ ...-.... jánati ‘erzeugt, gebiert’, jánima, jánma (-an-) n. ‘Geburt, Ursprung’ . Thurneysen 438; Matasović 163–164; Mayrhofer I, 415, 416; Pok. 373–374. 3.. ............ ... (adj.) .. -to-: ...... *-gn.to-‘..........., ...........’ (< *gne´to-) . praet.pass. conjunct. .. ...-.... gniu ‘ich mache, tue’ . Matasović 163–164; Mayrhofer I, 415, 416; Pok. 373; Isaac 27: (<*g´neh1-to´-, ........). 2.2 ........ ....... . ...... ........... . .... a 4. .......... ......: ...... *be-na-< *bi-na-‘strike, hit’ [Vb], ...­...... ......... ........ ........... ........ -ne-/-n-....... ..... i-. .......... ~ ..... pras. 1.sg. *b.jo, 3.sg. *b.jet.; sup. *b.t.; l-part. *b.l., f. *b.la . Matasović 65–66; McCone 1991, 11; .... 1961: 15, 19, 31–32; Pedersen II, 461ff., WH I, 502–504; Pok. 117–118 (.bhei(.)-/bhi-); LIV2 168–170. 4.. ............ ... (adj.) .. -to-: ...... *b.-to-‘geschlagen’ (< *bíh2-to-) . Matasović 65–66; De Bernardo Stempel 1999: 442; Irslinger 2002: 431; Isaac 27: (........: < *bhih2-tó-). 5. .......... ......: ...... *kwri-na-‘buy’ [Vb] (< *kwri-ne-h2-), ....­..... ......... ........ ........... ........ -ne-/-n-....... ..... i-. ..........;~...-....kri..ti, . ............... ....... *-i-.. ........ ...... .......; ... ...-...... ....... ‘......’, praes. 3.sg. ......., ... ....... ....... . .......... ......... .........; .......... ..........­.... . .......... ..........: ...-...... (..-.....) part. praet. pass. ....... ‘.........’, ... ...-..... oykp.... ‘......’, ....... ............... . ..­........ ................. ............. ..... *kr.tos (. ...-..... ..... ................ ......... .. -tos .... ........ ........... .. -enos); . ............. . .......... ......... .. -tos .. ..... ....... .........­...... ........... .. ..... ......... ...............: .. | ...... ‘.. ..........’ .... ... 207.14–15 . Matasović 182; .....-........ 335; Isaac 27–28: (<*k.rih2-tó-). 5.. ............ ... (adj.) .. -to-: ...... *kwr.-to-‘......’ (< *kwríh2-to-) . Matasović 182; .....-........ 335; .... 1961: 18, 32 (< *kwríh2-to-); Isaac 27–28: (........: < *k.rih2-tó-). 5b. ............ ... (sup.) .. -tu-: ...... * kwr.-tu-(< *kwríh2-tu-) . Irslinger 2002: 29; Matasović 182; .....-........ 335; .... 1961: 18, 32. 6. .......... ......: ...... *fre-na-< *fri-na-‘bestow’ (. .. < *far­na-‘bestow’ ... . Matasović 122) (< ...... *fri-na-< *p.-na- < *p.-neh2-), ........... ....... -.-........... ........ -ne-/-n-....... ..... -.­. .......... ~ ...-.... p...ti ‘gives’; ..... ..´...µ., ..´...µ.. ‘verkaufen’ . McCone 1991: 37–40; Irslinger 2002: 27–28; Matasović 122. 6a. ............ ... (adj.) .. -to-: ...... *-fre´-to-...*-fr.-to-‘wurde verkauft’ (<*pre´(.)­to-... < *pr.í-to- < *prh.2í-to-) . McCone 1991: 37–40; Irslinger 2002: 27–28; Matasović 122; Isaac 28:(<*h2riH-to´-). 2.3 ........ ....... . ...... ........ ........ . .... a 7. .......... ......: ...... *gni-na-‘recognize’ [Vb] (< *..-neh3-), ........... ....... -.-........... ........ -ne-/-n-....... ..... -.-. ..........; ......... ....... -.-(< -n.H-) ........... . ...... *gn.to­‘known, usual’ [Adj] (< *..to-< *..h3-to-)~...-....jaŻn.ti, jaŻnite´ ‘kennt, weiß, versteht’ . Matasović 162; Mayrhofer I, 446–447; Fraenk. 1300–1301; Pok. 377; .... 1961. 7a. ............ ... (adj.) .. -to-: ...... *gn.to-‘known, usual’ [Adj] (< *..to-< *..h3-to-) . Matasović 162; Isaac 27: (< *g´noh3-tó-). 7b. ............ ... (adj.) ..-to-: ....*gnoto-< *.n.t.- < *.n.o.h3-t.-. .... 1961: 19. 7c. ............ ... .. -tro-: ...-.... jn~.tram n. ‘Erkenntnisfähigkeit, Einsicht’ ~........ *kn..la- [. ...-..-.... be-cnuodelen ‘ein Erkenntniszeichen geben’] (< *.n..tro.-< *.no.tró.-< *.n.tró.-) . ...-.... že´nklas m. (1) ‘Zeichen’ (DP: nom.pl. .e´kłai 1314, 1330, .e´.kłai 149, 1946, 22530, 31810, 34734, 35512, 37353, 37417;.ˇe´.klai 25434; gen.pl. .e´.kłú. 867, 20139, 25137, 25433, 25443, 35612,43650,45736, 53133 .e´..|klú.. 713–14), .e´.kłu 6816,22811,25437, .e´kłú.. 15530, .e´.|kłú. 39847–48, .e´.kł[u?] 2284; dat.pl. .e´.kłamus 5112; instr.pl. .e´.kłais 1725,20450,38014,48134, .e´kłais 1923; loc. pl..e´.kłu°.e 16148; ....... ...... .......: instr.sg. .´e´.kłu 517, 5114, 5120, 5132,549,5412, 5421, 6933, 11950, 15237, 1744, 29446, 45523, 45543, 45548, 4563, 4569, 45843, .e´.klu 5111, 5127, 5127, 5134, .e´kłu 5418, .e´kłú..14254, .e´.kłú. 45516, .e^kłu 5124; acc.pl. .e´.kłus 1231, .e´.kłus 1949, 7735, 12318, 18134, 22537, 24533, 2651, 34729, 3756, 45515, 4813, .e..|kłus 32727–28; ... ... ....... .. DK: instr.sg..e´.kłu 182, .e´.kłu 197)7(< *.e.nh3-tlo.-). ..... ......, ...... ...... ........ ....... ..... ....... ... (..., ..........., ..........), ...... ...... ..... .......... ... (... .......... ... ....... ........... ... ........ .... .. ......... .....,8 ... .............. ............ .... ............. ....... .. *-to-: .. 7a, 7b). . Fraenk. 1300–1301; Pok. 377; .... 1961: 19. 8. *kri-ni-‘sift, shake’ [Vb]: (Pok.: < *-..-nu-t) ~ ...-.... ś..ati tr. ‘zer­schmettert, zermalmt, zerbricht’ (AV, TB); part. śir.á- ‘zerbrochen, zersprungen’ (AV, Br. u. a.), a-śirta-(tanu-) ‘unversehrt(en Leibes)’, śurtá-‘zerschmettert’ (RV); .... cernit ‘sifts, separates, discerns’ (<*krineti) . McCone 1991: 13, 17; Matasović 224; .....-........: 414; Mayrhofer III, 371–372; Frisk I, 822, II, 20–21; Pok. 578. 7 ..... .... ........ . ........, ............. .. ......... . .............. ........... . . ...... ......., . DP ........: nom.sg. .´e´.kłás 5422, .´e.kłás 44432; gen. sg..´e´.kłó 3009; acc.sg. .´e´.kłá. 33511; instr.sg. .´e.kłú 58523; nom.pl. .´e´.kłái 66; gen.pl. .´e´.kłú. 35447, 39943, .´e´.kłú 25448; acc.pl. .´e´.kłú.s 37215; instr.du. .e´.kłáis 20447.. DK ....... nom.sg. .´.kłás DK 1515. ... ...... .... .. ...... .. ........... .... ..... ...... 8 ...... ... .........., . ....... . .... 2003, .. 149, .. ....... ..... ....... (....­.. «....-......») . ........ ........... ..... (............. ....... ........... ..... ... ................ .......... .... . IWoBA 8). 8a. ............ ... .. -no-: ...... *kr.-no-‘welk, decrepit’: ...-.... crín (W.crin) ‘welk’, “decrepit” (.....-........: ‘.......’, ........ ..... .... crínaim ‘....’; ..... crino ‘......’). 9. .......... ......: ...... *tlina-‘take away, steal’ [Vb] (< *t.na- < *t.-ne-h2-)~....tollo (< *t.no, ........... ........ *t.nami) ‘hebe auf, hebe weg, entferne’ . .. ............. ........ ....... ..... ......... .....*toli.ti, praes. 1.sg.*tolj., 3.sg. *to`lit. – .... b . Matasović 380; WH II, 688–689; Pok. 1060–1061. 9a. ............ ... .. -to-: .... part. praet. pass, latus (< *tlatos < *t.-to-) ‘getragen’ . Matasović 380; Pok. 1060–1061; WH I, 772; II, 688–689. 9b. ............ ... .. -ti-: ...... *tlati-‘weak, sick’ [Adj] (< *t.-ti-< *t.h2-ti-) ~ ..... ...... ‘das Dulden’ (< *t.tis); ..... *.úl.i . *.ulđi . Matasović 380; Orel 428; Barber 31; Feist 504–505; Frisk II, 848–849; WH I, 772; II, 688–689; Pok. 1060–1061. 3 ....... . ................ (.........) ......... .......... (a... c) 3.1 .......... ....... .......... . .... c -.e-....... 1. .......... ......: ...... *bu-yo-‘be, become’ (< *buŻ-yo´-)~...-.... inf.bha´vitum, pass. bhuŻyate ~....bu^t, .... bu^šu, ..... bu^tu, part. praet. bu^ts, gen.sg.nuo bu^tu dienu Endz.Gr. 798; ..... *b.ti, l-part.b.l., f. *byla., n. *b.lo . McCone 1991: 37; Irslinger 2002: 400–409; Matasović 85. 1.. ............ ... .. -to-: ...... *buto-(< *bhu-t.-) part. praet.pass. .. ...... *bu-yo-‘be, become’ . McCone 1991: 37; Irslinger 2002: 400–409; Matasović 85. 2. .......... ......: ...... *dam-yo-‘allow, permit, endure’ [Vb] (< *d.-..- < *d.h-..-)~...-....damyáti ‘ist zahm; zähmt’ (<*d.-.eti), da.tá­‘gebändigt’ (< *d.-tós) . Matasović 88; Pok. 199–200. 3. .......... ......: ......*gan-yo-‘be born’ [Vb] (< *..-..- < *..h-..-)~ ...-....j.yate ‘wird geboren’; ...... zayeite ‘wird geboren’, ....-..... zayad ‘wird geboren’ . Matasović 150–151 (< *g.yetor < *g´.h1-ye-tor,. ........ ......... .....-y-.. ...... ....); McCone 1994: 70; Pok. 373–374; LIV2163–165. -ne-....... 4. .......... ......: ...... *li-na-‘....., ......; ........’ (< *-li-ne´-mi < *-l.i-ne´-mi < *-lh.1i-ne´-mi ...< *-le-ne´-mi < *-leh1-ne´-mi), ......... .....­..., ..-........, .. *-m. . Matasović 239; .............. 458–459; .... 1961: 22; .... 2000: 283, 330, 489, 495, 508, 533 (.le.-/l.i-); ...... II, 504; Fraenk. 368; Mühl.-Endz. II, 491, 505; WH I, 794–795; Pok. 664–665 (.*l.i-); ... McCone 1991: 13, 18 (.*leih2-) . LIV2405–406 (.*le.H-1 ‘gießen’). 5. .......... ......: ...... *de-na-(< *di-na-...*de˘-na-) ‘suck’ [Vb] (<*dhi-ne-m. < *dh.i-ne-m. < *dhh.1i-ne-m. ... < *dhe-ne-m. < *dheh1-ne-m.), ........... ...... .... ............ .. ........... ~ ...-.... dháyati ‘saugt, trinkt’ (< *dh.i.eti), dh.yas-n. ‘das Saugen’; .... de^t, praes. 1.sg. de^ju ‘saugen’; ..... caus.inf.*doj.ti ~ sup.*d.jit.; praes. 1.sg. *d.jo,3.sg.*dojít.; l-part. f. *dojil. . Matasović 99; .....-........ 417; .... 1961: 22; .... 2000: 575, 641; Mühl.-Endz. I, 465; Mayrhofer II, 93; Pok. 241–242. 6. .......... ......: ...... wi-na-‘bend, enclose’ [Vb] (< *wi-n-h2-) ~ ...-.... vyáyati ‘wraps, envelops’, váyati ‘webt’; .... praes. 1.sg. vieo ‘binde, flechte’, 3.sg. viet ‘bindet, flechtet’, .... vy´ti ‘....’; .... vi^t ‘winden; flechten’; ..... inf. *v.ti ~sup.*v.t., praes. 1.sg. *v.jo, 3.sg. *vijet.;-l-part.*v.l., f. *vil., n.*v.lo . Matasović 422; McCone 1991: 11; Fraenk. 1267; Mühl.-Endz. IV, 645; ...... I, 322; .... 2000: 283, 330, 489, 495, 508, 515, 523 (.... 1981: 221); Mayrhofer III, 147; WH II, 786–787. 6a. ............ ... .. -tu-. .. -to-: .... vitus ‘Radfelge’~...-....vitás ‘.........., .....’~....vy´tas, .... vîts ‘gewunden’ ~..... part. *v.t., f. *vit., n. *v.to . .... 2000: 283, 330, 489, 495, 508, 515, 523 (.... 1981: 221); ........ 2011, II: 135. 7. .......... ......: ...... *kli-nu-‘hear’ [Vb] (< *klu-ni-< *klun.-) . McCone 1991: 13; Matasović 208. 7a. ............ ... .. -to-: ...... *-kluto-(< *klu-to- < *.lutó-) ‘heard’ ~.....*xluđaz < *xlu.áz; .... slut ‘.....’; ..... *sl.ti, praes. 1.sg. *sl.vo, 3.sg. *slovet.;l-part.sl.l., f. *slyl.,n. *sl.lo . McCone 1991: 13; Matasović 208; .... 2000: 286. 3.2 «...........» ....... ....... ....... . .... c 8. .......... ......: ......*bal-ni-‘throw away, die’ [Vb] (< *-gwal-ne´-mi < *-gw.-ne´-h), ........... ........... *-.-........... ........... ...... .... .......... ......., ... .............. ...-.... praet. pass. at-ru-balt ‘mortuus est’ (<*-gw.-to´-)~... ..... .. ........... . .... vallessit ‘perierit’ (< *gw.-n.´-); .... gilti, ge´lti; .... dze.t ‘stechen, brennen, beissen’; ..... *kwelan­[str.vb.] ‘to be subject to torture, to die’ . Matasović 53; .... 1961: 22; .... 2007: 22; WH II, 729–730; Mühl.-Endz. I, 541; Fraenk. 145–146; Orel 227; Pok. 470–471; LIV2207–208. 8.. ............ ... .. -to-: ...... *-balto-[part. praet. pass.]: ...-.... praet. pass. atrubalt ‘mortuus est’ (<*-gw.-tó-) .. ....... ...-.... at-baill ‘stirbt’, ‘dies’; .... gilti, ge´lti; ....dze.t ‘stechen, brennen, beissen’; ..... *kwelan-[str.vb.] ‘to be subject to torture, to die’. . Matasović 53. 9. .......... ......: ...... *bar-na-‘proclaim’ [Vb] (...-..... barn) ~ ...-....g...ti, g..ite´ ‘singt, lobt, preist, kündigt an’ . Matasović 57–58; McCone 1991: 19; Pok. 478. 9a. ............ ... .. -tu-: ...... *braŻthu- m. ‘judgement’ [Noun] (< *gu..tu- < *gu..Htu-), ... .... graŻtus adj. ‘erwünscht, willkommen’ (<*gu..to- < *gu..Hto-) . Matasović 74; WH I, 619–620; .... 1961: 31; Pok. 478. 10. .......... ......: ...... *dam-na-‘subdue, break a horse’ [Vb] ~ ..... ..´µ..Żµ., .... ..´µ..µ. ‘bändige’, .... .µ.Ż..´. ‘gebändigt’ (< *d.-tós) . Matasović 88; Pok. 199–200. 11. .......... ......: ...... *darna-‘tear up’; ...... ......, ....­...., ......... ........... .. ....... ...........) ~ ...-.... d...ti ‘........, .........., .............’ . Falileyev 2000: 90; Pok. 206–208; ... Stokes 1860–1861, 191; LIV2119. 11a. ............ ... .. -no-: ...... *darno-‘piece, part’ [Noun]: ...-..... darn [m]; ...­.....darn; ..... darn ‘Stück, Teil’, ‘.....’ (< *d.-nó- < *d.h1-n.)~...-....dirná. ‘.... ....­..’ . .... 1961: 14 (. 39); Pok. 206–208; ... Matasović 90. 12. .......... ......: ...... *mar-na-‘betray’ [Vb] (< *m.-ne´-h2-< *m.-ne´-h2-mi, . ............... ....... ......... ..... .. ....... .......); ...-.... m...ti1 ‘zermalmt’; m...ti2 ‘raubt, packt’; ..... µ.´...µ.. ‘kämpfe’; ...-.... merja, Prät. marđa ‘schlagen, zerstoßen’ . .... 1961: 22; Matasović 257; 279–280; Mayrhofer II, 672–673, 673; Frisk II, 177–178; Pok. 735–736; LIV2 440. 12a. ............ ... .. -to-: ...... *-mrath (part. praet. pass. . praet.pass. .. ...-.... marnim ‘.........’) ~ ...-.... m...ti1 ‘zermalmt’; m...ti2 ‘raubt, packt’; ..... µ.´...µ.. ‘kämpfe’ . Irslinger 2002: 271; Matasović 257; 279–280; Mayrhofer II, 672–673, 673; Frisk II, 177– 178; Skok II, 472; Pok. 735–736; LIV2 440; Isaac 28 (<*mrh2-tó-). 12b. ............ ... .. -to-: ...... *mrath ‘deceit’ [o n] . Irslinger 2002: 271; Matasović 257; 279–280; Isaac 28 (<*mrh2-tó-). 13. .......... ......: ......*star-na-(.. McCone 1991, 11) (< *st.ne´ti < *st...ti, . ......... ....... .. ........ ....) ~...-....st...ti ‘breitet aus, streut’ (<*st.-ne-..-ti), stári-man- n.‘Ausbreitung, Ausstreuung’; . McCone 1991, 11; Matasović 354; Mayrhofer III, 517–518. 13a. ............ ... .. -no-: ...... *starno-‘pavement’ ~ ...-.... part. stir.á­‘ausgebreitet, hingestreut’, st...ti ‘breitet aus, streut’, stári-man-‘Ausbreitung, Ausstreuung’. . Matasović 354; Mayrhofer III. 14. .......... ......: ......*marw-aŻ-‘die’ [Vb] . McCone 1997: 27; Matasović 259. 14a. ............ ... ..-wo-: ......*marvo-‘dead’ [Adj] (< *m.-w.-) . Matasović 259. 3.3 ........ ......... ........ . «...........» ....... ....... ........ ........ . .... c 15. .......... ......: ...... *fel-na- < *fil-na´-‘approach, drive’ [Vb] (.. < *fal-na-, ... . Matasović) (< *p.-ne´-H-mi)~....pelloŻ ‘strike, drive’; ..... .....µ.. ‘sich nähern’ . McCone 1991: 19; Matasović 121; WH II, 276–277; Frisk II, 536, 494–495. 15a. ............ ... .. -to-: ...... *falto-‘joint’ [Noun]: ...-.... alt [o n] ‘joint, articulation, state’ (<*p.-tó- < *p.H-tó-) . Matasović 121; WH II, 276–277; Frisk II, 536, 494–495. 16. .......... ......: ...... *fer-na-< *fir-na-‘bestow’ [Vb] (.. *far­na-, ... . Matasović) ~...-....p...ti ‘gives’; .... paro, -avi, -atum, -are ‘bereite (vor, zu), rüste, schicke mich an; verschaffe mir, erwerbe, kaufe’, ‘prepare’ . Matasović 122; WH II, 256–257. 16.. ............ ... .. -to-: ...... *fra-to-; ..... .. ............, ... . . .... ...... ....... ................ ....... «............» ........ ....... ......... ......., .. .... ........... ...... ........ ...... ..... .... ... ..... ........... ........., ... 16b . Matasović 122; WH II, 256–257. 16b. ............ ... .. -to-: ...... *fra-to-‘grace, virtue, good fortune’ [Noun] . Matasović 140, 122; WH II, 256–257. 17. .......... ......: ...... *kwel-na-‘go around’ [Vb] < *kwil-na-(.. *kwal-na-, ... . Matasović 174) ~...-....cárati ‘bewegt sich, wandert, weidet, treibt’, cáritum, caritá-, cir.á-, carítra-; .... colo ‘inhabit, take care of, cultivate’ . Matasović 174; Pok. 639–640; LIV2 386–388. 18. .......... ......: ...... *ster-na-< *stir-na-‘strew, broaden’ [Vb] (.. *star-na-, ... . Matasović 354) ~ ....sterno, stravi, stratum, -ere ‘breite aus, breite hin, streue hin’; ...-.... st...ti ‘breitet aus, streut’ RV (< *st.-ne-..-ti), stári-man- n. ‘Ausbreitung, Ausstreuung’ . Matasović 354; McCone 1991, 26; WH II, 590–591; Mayrhofer III, 517–518; Pok. 1029–1030. 18a. ............ ... .. -no-: ...... *starno-‘pavement’ ~ ...-.... part. stir.á´-‘ausgebreitet, hingestreut’, st...ti ‘breitet aus, streut’, stári-man- ‘Ausbreitung, Ausstreuung’; ..... ....... ‘ausgebreitet’, ....µ. n. ‘Ausgebreitetes, Teppich, Lager’. . Matasović 354; Mayrhofer III, 517–518; Pok. 1029–1030. .........ar, al ........, ............. ....... ........ ........ ..... -n-, ........... ............. . ......... . -n-.......... (.........), .. .. ....... ............. ... ......... .............. ....... ......... ......... ....... ... ........ ........ ..... . ......... ........... ..... ........... .............. ........... ....... ........ ........: ri, li, ni ... ........., ir, il, in . ........... .........; .. ............. ........ .... ....... .... .......... . .......... .... 1961 =.. .. ...., .......... ...... . ......-.......... ...... . ... ........ ... .....-.......... . ............... ............, ....... ........... ........... 5, ......: ............ ........ .... ...., 1961, 9–34. .... 1981 =.. .. ...., .......... ............: o... ............. ....... ......... ........ . ............., ......, 1981. .... 2000 =.. .. ...., ..................... ................. ......... .......: ......... . ....... I, ......, 2000. .... 2015 = .. .. ...., .....-.......... ......... ....... . ..... ............... ................. ............. –IWoBA VIII (2012) =........... ....... I, .... ..., 2015, 17–94. .... 2015a =.. .. ...., .... –.....–............... ........ (......-........ ...... ............... ...... . ..... ...... ............), .......... ............ . .............. ........ ............. II, ......: ............ «.......... ......... ....... ....», 2015, 138–193. .....-...... 1962 = .. .. .....-......, . ............ ............... ............ . ......-.......... . .....-.......... (. «...... ....... ....»), ....... ......... ......... .............., ......: ............ ........ .... ...., 1962, 63–72. ..... – ........ =.. ..... –.. ........, ....... ............. .......... ......... ......, ......: ............ ........... .........., 1954. .... ... = ......... ....... XII–XIII ..., ....... ........... .... .......... –.... ........ –.. .. ..... ... ......... .. .. ......., ......: ............ «.....»,1971. –... ....... ........... ....... ......... ...... = .. ......, ............... ....... ........ ..... I–IV, ......: ........, 1964–1973. Barber 1932 =Charles Clyde Barber, Die vorgeschichtliche Betonung der Germanischen Substantiva und Adjektiva, Heidelberg: Winter, 1932. de Bernardo Stempel 1999 = Patrizia De Bernardo Stempel, Nominale Wortbildung des älteren Irischen: Stammbildung und Derivation, Tübingen: Niemeyer, 1999 (Buchreihe der Zeitschrift für celtische Philologie 15). DK = Mikalojaus Daukšos 1595 metu katekizmas = Katechismus von Mikalojus Daukša vom Jahre 1595. Vilnius: Mokslo ir enciklopediju leidykla, 1995 (Bibliotheca Baltica). DP = Daukšos postile˙: fotografuotinis leidimas, Kaunas: Lietuvos Universiteto leidinys, 1926. Falileyev 2000 =Alexander Falileyev, Etymological Glossary of Old Welsh, Tübingen: Niemeyer, 2000 (Buchreihe der Zeitschrift für celtische Philologie 18). Feist = Sigmund Feist, Vergleichendes Wörterbuch der gotischen Sprache: mit Einschluss des Krimgotischen und sonstiger zerstreuter Überreste des Gotischen, Leiden: Brill,31939. Fraenk. =Ernst Fraenkel, Litauisches etymologisches Wörterbuch I–II, Heidelberg: Winter, 1962– 1965. Frisk = Hjalmar Frisk, Griechisches Etymologisches Wörterbuch I–III, Heidelberg: Winter, 1960– 1972. Heidermanns =Frank Heidermanns, Etymologisches Wörterbuch der germanischen Primäradjektive, Berlin – New York: de Gruyter, 1993 (Studia Linguistica Germanica 33). Holthausen AEEW =Ferdinand Holthausen, Altenglisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg: Winter, 1934 (Germanische Bibliothek). Irslinger 2002 = Irslinger Britta Sofie, Abstrakta mit Dentalsuffixen im Altirischen, Heidelberg: Winter, 2002 (Indogermanische Bibliothek). Isaac =Graham R. Isaac, Studies in Celtic sound Changes and their Chronology, Innsbruck: Institut für Sprachen und Literaturen der Universität Innsbruck, 2007 (Innsbrucker Beiträge zur Sprachwissenschaft 127). Karulis = Konstantins Karulis,Latviešu etimolog.as vardnica, Riga: Avots,22001. Kortlandt 1981 = Frederik Kortlandt, More Evidence for Italo-Celtic,E´riu 32 (1981), 1–22. Lexer =Matthias Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch, Leipzig: S. Hirzel Verlag, 181956. LIV2 =Helmut Rix u. a., Lexikon der indogermanischen Verben: die Wurzeln und ihre Primärstamm­bildungen, 2. Aufl., Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag, 2001. Loth = Joseph Loth,Vocabulaire vieux-breton avec commentaire, Paris: Vieweg, 1883. Matasović = Ranko Matasović, Etymological Dictionary of Proto-Celtic, Leiden – Boston: Brill, 2009. McCone 1991 =Kim McCone, The Indo-European Origins of the Old Irish Nasal Presents, Sub­junctives and Futures, Innsbruck: Institut für Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck, 1991. Mayrhofer =Manfred Mayrhofer, Kurzgefaßtes etymologisches Wörterbuch des Altindischen I–IV, Heidelberg, 1956–1980. Mühl.-Endz. = Karl Mühlenbach, Latviešu valodas vardnica, redigejis, papildinajis, turpinajis J. Endzelins, I–IV = Lettisch-deutsches Wörterbuch, redigiert, ergänzt und fortgesetzt von J.Endzelin, I–IV, Riga, 1923–1932. Orel = Vladimir Orel, A Handbook of Germanic Etymology, Leiden – Boston: Brill, 2003. Pedersen =Holger Pedersen, Vergleichende Grammatik der keltischen Sprachen I (1908–1909), II (1911–1813), Göttingen. Pok. = Julius Pokorny,Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, Bern – München, 1953. Skok = Petar Skok, Etimolog.ski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–III, Zagreb: JAZU, 1971– 1973. Smoczyn´ski = Wojciech Smoczyn´ski,Słownik etymologiczny języka litewskiego, Wilno, 2007. Sommer Hdb.2 =F. S. Sommer, Handbuch der lateinischen Laut- und Formenlehre, 2. u. 3. Ausgabe, Heidelberg, 1914. Stokes 1894 = Whitley Stokes, Urkeltischer Sprachschatz,Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1894. Thurneysen = Rudolf Thurneysen, A Grammar of Old Irish, revised and enlarged edition with supplement, Dublin: The Dublin institute for advanced studies, 1980. WH = Alois Walde – J. B. Hofmann, Lateinisches etymologisches Wörterbuch I–II, Heidelberg, 1930–1956. PovzeteK Naglasni sistem prakeltščine na podlagi naglasnih sistemov drugih severozahodnih indoevropskih prajezikov (severozahodna skupina indoevropskih jezikov z vidika akcentologije) Avtor izhaja iz teze o prvotnosti sistema paradigmatičnega naglasa v praindoevropščini, ki jo dokazuje zlasti vseriji svojih zadnjih objav, posvečenih rekonstrukciji paradigma­tičnega naglasa v pragermanščini. Na paradigmatični sistem naglasa prabaltoslovanskega jezika, katerega rekonstrukcija je vceloti končana, gledajo V. A. Dybo in njegovi privr­ženci kot na izredno arhaičen sistem, ki se ni veliko odmaknil od indoevropskega stanja. Ugotavlja se, da je bilo konturno pravilo (pravilo določanja naglasa) v indoevropščini enako kakor v baltoslovanščini. Tipološka primerjava s sistemi paradigmatičnega naglasa s sistemi tonskih shem v tonskih jezikih sveta je avtorja privedlo do tonske hipoteze gene­ze baltoslovanskega naglasnega sistema. Reflekse indoevropskega paradigmatičnega naglasa v severozahodnih indoevrop­skih prajezikih –baltoslovanščini, pragermanščini, keltoitalščini –je avtor analiziral na obsežnem gradivu vosnovnemdelu »Skrajšanje dolžin vkeltoitalskih jezikih in njegov pomen za baltoslovansko in indoevropsko akcentologijo« (1961). V danem članku je pri­kazano sedanje stanje prakeltske naglasne rekonstrukcije. V njem se glede na delo iz leta 1961 na novo podaja rekonstrukcija dveh naglasnih paradigem pri izglagolskih imenih s priponami -tu-, -to-, -no-v keltoitalščini; dokazuje seprotistava dveh naglasnih para­digem pri glagolih skoreni, ki sekončujejonanešumnike,vprakeltščininagradivu 27 glagolskih osnov, od katerih jih devet pripada baritonirani in 18 oksitonirani (ali premični) naglasni paradigmi. Avtor nakratko povzema potek diskusije, ki je sledila izidu članka iz leta 1961, in navaja argumente v prid rekonstrukciji refleksov indoevropskih dolgih zložnih plavnikov v prakeltščini kot ar, al.V zvezi z zadnjim je načeto vprašanje metato­nije »recesivni akut > dominantni cirkumfleks«, ki je eno od osnovnih pričevanj tonskega izvora baltoslovanskega naglasnega sistema. Avtor navaja dokaze indoevropske narave te metatonije. Frederik kortlandt the develoPment of vowel length in Slavic Cobiss: 1.01 Razvoj vokalne dolžine v slovanščini VprednaglasnihzlogihsodolgivokaliizšliizDybojevegazakona,medtemkosovnaglašenih inponaglasnihzlogihnadaljevanjepraindoevropskihvokalovspodaljšanostopnjoinnarečnih indoevropskih kontrakcij in so izšli iz slovanske monoftongizacije diftongov ter so po nas­tankunovihbarvnihrazliknasledekVanWijkovegazakonainkontrakcijvponaglasnihzlo­gih,vnaglasniparadigmi(c)umikanaglasaskončnihjerovindaljšanjavenozložnicah,vna­glasniparadigmi(b)Stangovegazakona,samovponaglasnihzlogihpapreminitvelaringalov. Ključne besede: laringali, podaljšana stopnja, monoftongizacija, kontrakcije, daljšanje, krajšanje InpretonicsyllableslongvowelsoriginatedfromDybo’slawwhileinstressedandpost-tonicsyllableslongvowelscontinueProto-Indo-Europeanlengthenedgradevowelsand dialectal Indo-European contractions and arose from the Slavic monophthongization of diphthongs,andaftertheriseofthenewtimbredistinctionsresultedfromVanWijk’slaw andcontractionsinposttonicsyllables,inaccentparadigm(c)fromtheretractionofthe stressfromfinaljersandfromlengtheninginmonosyllables,inaccentparadigm(b)from Stang’s law, and only in post-posttonic syllables from the loss of laryngeals. Keywords: laryngeals, lengthened grade, monophthongization, contractions, lengthen­ ing, shortening Though the importance1 ofStang’sclassicmonograph(1957)isgenerallyrecog­nized,theconsequencesofhisfindingshavenotyetbeenproperlyunderstoodby themajorityofscholarsinthefield.Inthepre-Stangera,scholarstriedtoderive the accentuation of Slavic word forms from inherent tonal properties of their con­stituentmorphemes.AccordingtoHirt’slaw,anacutevowelattractedtheaccent fromafollowingsyllable.AccordingtodeSaussure’slaw,anacutevowelattract­edtheaccentfromaprecedingnon-acutesyllable.Sinceithasnowbecomeclear that the acute was not a tonal, but a glottalic feature, the assumption of inherent tonalfeaturesofmorphemesmustbeabandonedandreplacedbythereconstruc­tion of glottalized versus non-glottalized syllables. ThisarticlewaspresentedatthethirdSlavicstudiesconference,aspartofwhichtheDepartment ofSlavicLanguagesattheUniversityofLjubljana’sFacultyofArtshostedtheTenthInterna­tionalWorkshoponBalto-SlavicAccentology(10. mednarodna konferenca o baltoslovanskem naglasoslovju / X ............. ....... .. .....-.......... ............,IWoBA X) from October 16th to 18th, 2014. ThemostimportantresultofStang’sanalysisisthattheSlavicaccentpatterns must not be derived from inherent tonal properties of their constituents but, con­versely,thatthetonesmustbederivedfromtheaccentpatterns(1957:179).Stang showedthattheacuteischaracteristicofparadigmswithfixedstress(a),thatthe neo-acutedevelopedfromaretractionofthestressinparadigm(b),andthatthecir­cumflexischaracteristicofparadigmswithmobilestressbetweeninitialandfinal syllables(c).Dybohasshownthatparadigm(b)developedfromaparadigmwith fixedstressasaresultofanaccentshiftfromanon-acutevoweltoafollowingsyl­lable(1962,1968).Sinceparadigms(a)and(b)areincomplementarydistribution, they can be identified with Lithuanian accent patterns (1) and(2). Since the acute was glottalization, not a tonal movement, it follows that the rise ofdistinctivetonewasamorerecentdevelopment.Thisoffersasimpleexplanation forthefactthatthenormalreflexoftheacuteisfallingwhilethecircumflexisris­inginstandardLithuanian,whereastheconversedistributionisfoundinLatvian.It appears that the rise of distinctive tone was a development of the separate languag­es(cf.alreadyKortlandt1977).ItprobablyneverreachedPrussian(cf.Kortlandt 2009:267).InSlavic,distinctivetoneoriginatedininitialsyllableswhentheaccent wasretractedtoaprepositionorprefixinbarytoneformsofmobileparadigms(c)at stage 6.10 of my chronology (2011: 166, 301), for example, in Russian ná vodu ‘ontothewater’,ne´ byl ‘wasnot’,pródal ‘sold’,póvod ‘rein’.Iftheaccentwasa high tone, as it was in Sanskrit, this development is perhaps best understood as a generalizationofthelowtoneofpretonicsyllablesinbarytoneformsofmobilepar­adigms,whichreceivedafallingtonemovementontheinitialsyllable.Theresult maybecomparedwiththesystemofstandardSerbo-Croatian,whichhasafalling tone on initial syllables and a rising tone on non-final syllables. Innon-initialsyllables,distinctivetoneonlongvowelsoriginatedasaresultof Dybo’slawatstage8.7ofmychronology(2011:171,305)becausenewlyaccented long vowels received a falling tone movement, as opposed to stressed long vowels ofanearlierdate.Longfallingvowelsinfinalsyllables(notcountingfinaljers)lost thestresstotheprecedingaccentuablesyllableaccordingtoStang’slaw(stage9.3 ofmychronology)andwereshortened,aswereallotherlongfallingvowelsexcept in Slovene monosyllables and Serbo-Croatian monosyllabic and disyllabic word forms,forexample,b.g ‘god’,acc.sg.r.ku ‘hand’(stage9.4ofmychronology).The combinationofDybo’slawandStang’slawgaverisetoaccentualmobilitybetween adjacentsyllablesinparadigm(b),witharisingtoneinthefirstsyllableandashort vowelinthesecond.Shortrisingvowelswerelengthenedundercertainconditions inRussian,Czech,UpperSorbian,andSlovene(cf.Kortlandt2011:173f.,307f.), forexample,Czechvůle, Slovene v.lja ‘will’.Finally,Slovenedevelopednewlong falling vowels under certain conditions, for example, ok. ‘eye’, mlad.st ‘youth’, b.tka ‘battle’,l.ta ‘years’,osn.va ‘base’ (stages 10.7–10.9 of my chronology). Thus,wehaveanaccentparadigm(a)withfixedstressonanacutevowel, anaccentparadigm(b)witharisingtone(neo-acute)insomeformsandashort accent on the following syllable in others, and an accent paradigm (c) with a falling tone (circumflex) on the initial syllable (or proclitic element) in some forms and a short or long rising tone on the ending (or enclitic element) in others. When final jers lost their stressability (stage 8.2 of my chronology), the preced­ing accentuable syllable received a long rising tone, for example, Slovene gen. pl.g.r < *gor. ‘mountains’, dán < *d.n. ‘days’, .v.c < *ow.c. ‘sheep’, Polish rąk < *rok. ‘hands’, Russian dat.pl. de´tjam < *dět.m. ‘children’, all (c). When the acute eventually lost its glottalic character (stage 9.2 of my chronology), it merged with the short rising tone, for example, Slovene dim ‘smoke’, góra < *gora ‘mountain’, Ukrainian moróz < *-oro-‘frost’ asopposed to gen.pl. holív < *-oló-‘heads’. As a result of the loss of glottalization, the almost universal shortening of long falling vowels, and the widespread lengthening of short rising vowels, distinctive tone was limited to Slovene and Serbo-Croatian while vowel length remained distinctive everywhere up to a later stage (cf. Kortlandt 2011: 111–115 on Bulgarian). The oldest type of long vowel in Balto-Slavic are Proto-Indo-European length­ened grade vowels, for example, Lith. dukt. ‘daughter’, akmuo ‘stone’, Greek ......., ..µ.., SCr. ž.rav ‘crane’, sigmatic aorist 1st sg. donijeh ‘brought’, umri­jeh ‘died’, root nouns Lith. ge˙la ‘pain’, žol. ‘grass’, me˙sa ‘meat’, all (4), SCr. r.ječ ‘word’, ča.r ‘magic’, sa.m ‘alone’, Czech čár, čára, sám (b). In principle, these long vowels were never shortened (cf. Kortlandt 1985; Vermeer 1992). The second-oldest type of long vowel in Balto-Slavic developed from the loss of a laryngeal between two full vowels (*e, *o), for example, Lith. gen.sg. algos ‘salary’ < *-as < *-aHes, Greek......This was a dialectal Indo-European development which Balto-Slavic shared with Indo-Iranian, but not with Greek, where the circumflex points to adi­syllabic sequence at an earlier stage of the language. Other long vowels originated in the separate branches of Balto-Slavic. At that time, the remaining laryngeals had merged into a glottal stop, for example, Lith. alga (4) < *-a., galva (3) ‘head’ < *gol.wa. < *golHuaH,and the Proto-Indo-European glottalic consonants had dis­solved into a laryngeal and a buccal part (Winter’s law, stage 4.3 of my chronology), for example, Latvianpe.ds < *pe.dom ‘footstep’, nuôgs < *no.gwos ‘naked’. In Slavic, glottalization was lost in pretonic and post-posttonic syllables with compensatory lengthening of an adjacent vowel (stage 5.3 of my chronology), for example, *golwa. < *gol.wa. ‘head’, *pila. < *p.ila. ‘(she) drank’, inst.sg. *sunumi < *su.numi ‘son’, *o`psnowa < *o`psnowa. ‘base’, inst.pl. *gena.mi. < *gena.mi.. ‘women’. The long vowel in the final syllable of the latter words is reflected by the neo-circumflex tone of Slovene osno.va < *osno`wa, žena.mi < *ženami, where the middle syllable received the stress as a result of Dybo’s law. Glottalization was eliminated by analogy in barytone forms of mobile accent par­adigms (Meillet’s law, stage 5.4 of my chronology), for example, SCr. s.n ‘son’, acc.sg.gla.vu, neuter p.lo (cf. Lith. gálvą, s.nu). Glottalization waspreserved in stressed and first posttonic syllables up to a later stage. New long vowels originated from the monophthongization of diphthongs: *e < *ai, *.Ż < *ei, *o < *au (my stage 6.5). The rise of nasal vowels *i., *e., *a., *o., *u. canbe dated around the sametime. The same holds for the rise of glottalized vowels i., .., e., a., o., u., which had the timbre of the corresponding long vowels, as in the case of the Latvian broken tone in î, ie^, e^, â, uô, u^.At a later stage (7.8), the rounded vowels *u, *u, *u. and their glottalized counterparts were de-labialized to *y, *., *y., after palatalized consonants *i, *i, *i., and the long mid vowels *. and *o were subsequently raised to *i and *u (stage 7.9). This resulted in the following vowel system (cf. Kortlandt 2011: 106): i . u e. o. i y e a a. e a Here, the long vowels and the nasal vowels could be either glottalized (acute) or not. In initial syllables, the non-acute vowels could be either falling (circumflex) or not. At this stage (7.13), the loss of glottalization in posttonic syllables gave rise to a series of new short vowels i, ě, a, u, y, which were opposed to the older short vowels ., e, o, . by timbre and vowel height. The result is the following vowel system (cf. Kortlandt 2011: 107): i y u e . . o e. o. ě a a. In stressed syllables, the acute vowels were now half-long while the non-acute vowels could be either long or short. In pretonic syllables, long vowels were short­ened and the opposition between long and short vowels was replaced by the new timbre distinctions. In posttonic syllables, vowel length remained distinctive but final nasal vowels were shortened, for example, SCr. nom.acc.pl. gla.ve with a short ending versus gen.sg. gláve < *-. ‘head’, Slovene gen.sg. kráve (a) ‘cow’ without the neo-circumflex versus gor. (c) ‘mountain’ with a long vowel, similar­ly Susak (Croatian) gen.sg. sestre (b) ‘sister’ versusvodie (c) ‘water’. There is no trace of glottalization in final nasal vowels. The mid vowels e, ., ., o were always short, but that was to change very soon. According to Van Wijk’s law (stage 7.15), clusters of consonant plus *j were shortened with compensatory lengthening of the following vowel, for example,*píše < *píšje ‘writes’, *wo`la < *wo`lja ‘will’. New *e did not merge with earlier *e, which had become ě at this stage. Case endings could now have three different quanti­ties. For example, the nom.sg. ending of the a-stems was short in *žena, long in *wo`la and *o`snowa, and half-long in *gora.. The same distribution holds for the neuter nom.acc.pl. ending. At the next stage, several levelings took place. Endings which did not occur under the stress were shortened in the whole Slavic territory, for example, gen.sg. *ko`na,dat.sg.*ko`nu,nom.pl.*ko`ni ‘horse’, dat.sg. *ženě ‘wom­an’, *pó.ti ‘way’. Length wasgeneralized in the unstressed nom.acc.pl. ending of Slovene l.ta < *-a ‘years’, but not under the stress, cf. drva < *-. ‘firewood’. Other new long vowels originated from contractions in posttonic syllables (stage 8.1), for example, Čakavian (Novi) píta ‘asks’, Bulg. píta, cf. Čak. kopa. < *kopa.(j)e ‘digs’, Bulg. kopáe, Old Polish kopaje. Here again, new *e did not merge with earlier *e, for example, Czech gen.sg. nove´ho ‘new’. New long vowels under the stress arose when the accent was retracted from final jers in mobile ac­cent paradigms (stage 8.2), for example, Slovene gen.pl. g.r < *gor. ‘mountains’, dán < *d.n. ‘days’, .v.c < *ow.c. ‘sheep’, Polish rąk < *rok. ‘hands’, Russian dat.pl.de´tjam < *dět.m. ‘children’. The vowel length in the gen.pl. forms subse­quently spread analogically to other accent paradigms. In pretonic syllables, vowel length became distinctive when in line with Dybo’s law the accent shifted from non-acute vowels to the following syllable (stage 8.7), for example, *naro`d. ‘people’, *o.tro`ba ‘entrails’, Slovene národ, v.troba. Short falling vowels in monosyllables were lengthened (stage 8.8), for example, SCr. b.g ‘god’, k.st ‘bone’, da.n ‘day’. The final loss of glottalization in stressed syllables gave rise to new short rising vowels (stage 9.2), for example, Slovene dim ‘smoke’,góra < *gora ‘mountain’. The retraction of the stress from long falling vowels in final syllables (Stang’s law, stage 9.3) yielded new long rising vowels and short rising diphthongs ie, uo,for example, *wuo`la < *wola. < *wo`la (Dybo) < *wo`lja (Van Wijk), Czech vůle, Slovak vôľa, Slovene v.lja, SCr. v.lja. These developments were followed by lengthening of short rising vowels and shortening of long falling vowels under certain conditions and by the rise of new long falling vowels in Slovene. The distinction between diphthongized jat ie < ě and the new diphthong ie < e has been preserved as i. versus i. in the Slovene dialect of Soča (cf. Greenberg 2000: 171). Summarizing,wecansay that in pretonic syllables long vowels originated from Dybo’s law, while in stressed and posttonic syllables long vowels contin­ue Proto-Indo-European lengthened grade vowels and dialectal Indo-European contractions and arose from the Slavic monophthongization of diphthongs, and after the rise of the new timbre distinctions resulted from Van Wijk’s law and contractions in posttonic syllables, in accent paradigm (c) from the retraction of the stress from final jers and from lengthening in monosyllables, in accent par­adigm (b) from Stang’s law, and only in post-posttonic syllables from the loss of laryngeals. It may now be useful to see how these developments are reflected in nominal case endings. Here I give the paradigms of krava (a) ‘cow’, konj. (b)‘horse’,pot. (b) ‘way’, volja (a/b) ‘will’, igo (c) ‘yoke’ and dětę (b/c) ‘child’ in the pre-Slovene dialect of Slavic at stages 8.0 (after Van Wijk’s law), 9.0 (af­ter lengthening in monosyllables) and 10.0 (after merger of the jers; for a fuller account, see Kortlandt 2011: 277–309). Slovene (8.0, 9.0, 10.0) nom.sg. kra.wa kra.wa krawa gen.sg. kra.wy kra.wy krawy dat.sg. kra.wa kra.w. kraw. acc.sg. kra.wo. kra.wo. krawo. inst.sg. kra.woö. kra.wo. krawo. loc.sg. kra.wä kra.w. kraw. nom.pl. kra.wy kra.wy krawy gen.pl. kra.w. kra.w. kraw. dat.pl. kra.wam. kra.wam. krawam. acc.pl. kra.wy kra.wy krawy inst.pl. kra.wami kra.wami krawami loc.pl. kra.wax. kra.wax. krawax. nom.sg. ko`ne ko`n. ko`n. gen.sg. ko`na kona kona dat.sg. ko`nu konu konu acc.sg. ko`n. ko`n. ko`n. inst.sg. ko`nem. kon.m. konem. loc.sg. ko`ni kon. kuo`ni nom.pl. ko`ni koni koni gen.pl. ko`n. ko`n. k.n. dat.pl. ko`nem. kon.m. konem. acc.pl. ko`ne. kone. kone. inst.pl. ko`ni kon. kuo`ni loc.pl. ko`nix. kon.x. kuo`nix. nom.sg. pó.t. pó.t. pó.t. gen.sg. pó.ti po.t. po.ti dat.sg. pó.ti po.ti po.ti acc.sg. pó.t. pó.t. pó.t. inst.sg. pó.t.m. po.t.m. po.t.m. loc.sg. pó.ti po.t. po.ti nom.pl. pó.t.e po.t.e po.t.je gen.pl. pó.ti. po.tí. po.tí dat.pl. pó.t.m. po.t.m. po.t.m. acc.pl. pó.ti po.ti po.ti inst.pl. pó.t.mi po.t.mi po.t.mi loc.pl. pó.t.x. po.t.x. po.t.x. In accent paradigm (a), e.g., krava, we have fixed stress throughout and loss of glottalization toward the end of the prehistoric period. In accent paradigm (b), e.g., konj., pot., volja, dětę, the accent shifted from the first to the second syllable (but not to a final jer) as a result of Dybo’s law and was retracted in accordance with Stang’s law in the loc.sg., inst.pl., and loc.pl. forms of konj. and in the majority of case forms of volja (and analogically in the other forms of this paradigm). In accent paradigm (c), e.g., igo and děti, there is a falling tone (which was eventually shortened) on the initial syllable in some forms and final stress (which was retract­ed from final jers) elsewhere. The accent pattern of mobile nouns(c) is identical with that of Lithuanian (3) except in the inst.sg. form of the aH-stems, where *-o`jo was taken from the pronoun, and the nom.pl. form of the o-stems, where end-stressed Lith.-ai replaced the original neuter ending (cf. Kortlandt 1993). Wecannow identify the origin of long vowels in Slavic nominal case end­ings as follows. Proto-Indo-European lengthened grade vowels can be recon­structed for the loc.sg. endings *-ei and *-eu, which appear as long -i and -u after monophthongization. Long vowels from dialectal Indo-European contractions wereshortened in gen.sg. -a < *-od and dat.sg. -u < *-oi and -ě < *-ai,Lith.-o, -ui, -ai, which were never stressed, but length was preserved in inst.pl. -. < *-ois, Lith.-ais, where it is reflected aslength (c) and by Stang’s law (b) and Slovene neo-circumflex (a), for example, st.brí ‘pillars’, k.nji ‘horses’, .kni ‘windows’, ra.ki ‘crabs’, l.ti ‘years’. The Early Slavic loss of glottalization in post-posttonic syllables yielded long vowels, which are reflected by the Slovene neo-circumflex in trisyllabic word forms where Dybo’s law shifted the accent to the middle syl­lable, for example, osno.va < *o`psnowa ‘base’,zaba.va < *zába.wa ‘amusement’, inst.pl.žena.mi < *gena.mi. ‘women’, inst.du. žena.ma, nom.pl. tel.ta < *tele.ta ‘calves’, fem.sg. nos.la < *no`si.la ‘carried’. Length spread analogically in the neuter pl. ending, for example l..ta (a) ‘years’, p..lja (c) ‘fields’, also Slovak mestá ‘cities’, srdcia ‘hearts’, Čakavian and Posavian vrimená ‘times’, imená ‘names’, ramená ‘shoulders’, telesá ‘bodies’, and to a limited extent in other categories, for example, Slovene inst. gora.mi, gora.ma (c) ‘mountains’, kostmí, kost.ma (c) ‘bones’, and in a limited area also žel.la ‘wished’, m.slila ‘thought’, v.dela ‘saw’ beside regular žel.la, míslila, vídela (cf. Rigler 1970). New long vowels from the monophthongization of diphthongs were short­ened in dat.sg. -i < *-ei,loc.sg.-ě < *-oi,and nom.pl. -i < *-oi-s (cf. Kortlandt 2011: 128), which were never stressed, but preserved to alimited extent in gen. sg.*-i < *-e/ois, *-u < *-e/ous, loc.sg. *-i < *-ei, *-u < *-eu, and loc.pl. Slovene -.h < *-oi.u.Long*-i is reflected by the neo-circumflex in the oblique form n.ti of nit (a) ‘thread’ and long *-u as Slovincian -u and in the Slovene locative by the neo-circumflex in or.hu (a) ‘nut’ and the retraction according to Stang’s law in k.nju (b) ‘horse’ (which has an analogical neo-circumflex). The long vowel of the loc.pl. ending is also reflected by the neo-circumflex in ra.kih (a) ‘crabs’ and the retraction according to Stang’s law in k.njih (b). In Kajkavian, the long vowel of the loc.sg. ending is found in noć. ‘night’, peć. ‘stove’,kost. ‘bone’ (cf. Vermeer 1984: 380). The acute loc.sg. ending *-ě < *-aHi is always short. While the nasal vowels of acc.sg. -o and nom.acc.pl. -ę are always short because they were never stressed, the original distribution of long and short reflexes is preserved in gen.sg. Slovene kráve (a) ‘cow’ (without the neo-circumflex) versus gor. (c) ‘mountain’ and Susak (Croatian) sestre (b) ‘sister’ versus vodie (c) ‘water’, and in inst.sg. Slovene kostj. (c) ‘bone’, where the neo-circumflex of n.tjo (a) ‘thread’ is due to the lost jer, not to the following nasal vowel. Van Wijk’s law gave rise to new long vowels in endings in the paradigms of konj. and volja.Theseweresubsequently shortened in the gen.sg. -a,dat.sg. -u, nom.pl. -i, and acc.pl. -ę forms of konj. because these endings were never stressed, and analogically in inst.sg. -em. and dat.pl. -em..Length was preserved in loc.sg. *-i,inst.pl.*-i,and loc.pl. *-ix., which were later shortened in accor­dance with Stang’s law. In the paradigm of volja there is no evidence for ana­logical shortening, which may or may not have taken place before the general phonetic shortening according to Stang’s law. A new long nasal vowel developed from contraction in the posttonic inst.sg. ending -ojo; cf. Polish acc.sg. rybę (a) ‘fish’, inst.sg. rybą, Slovene ríbo, r.bo (with the neo-circumflex reflecting a long ending). The long vowel of gen.pl. kostí (c) ‘bones’ <*-i. < *-.j. developed from the retraction of the accent from the final jer. RefeRenceS Dybo 1962 =Vladimir A. Dybo, O rekonstrukcii udarenija v praslavjanskom glagole, Voprosy slav­janskogo jazykoznanija 6 (1962), 3–27. Dybo 1968 =Vladimir A. Dybo, Akcentologija i slovoobrazovanie v slavjanskom, in: Slavjanskoe jazykoznanie: VI meždunarodnyj s.ezd slavistov, Praga, 1968, Moskva: Nauka, 1968, 148–224. Greenberg 2000 =Marc L. Greenberg, A historical phonology of the Slovene language, Wiesbaden: Harrassowitz, 2000. Kortlandt 1977 =Frederik Kortlandt, Historical laws of Baltic accentuation, Baltistica 13 (1977), no. 2, 319–330. Kortlandt 1985 = Frederik Kortlandt, Long vowels in Balto-Slavic, Baltistica 21 (1985), no. 2, 112–124. Kortlandt 1993 = Frederik Kortlandt, Tokie šalti rytai, Baltistica 28 (1993), no. 1, 45–48. Kortlandt 2009 = Frederik Kortlandt,Baltica & Balto-Slavica, Amsterdam: Rodopi, 2009. Kortlandt 2011 = Frederik Kortlandt, Selected writings on Slavic and general linguistics, Amsterdam: Rodopi, 2011. Rigler 1970 = Jakob Rigler, Akcentske variante, Slavistična Revija 18 (1970), 5–15. Stang 1957 = Christian S. Stang,Slavonic accentuation, Oslo: Universitetsforlaget, 1957. Vermeer 1984 =Willem Vermeer, On clarifying somepoints of Slavonic accentology: The quan­ tity of the thematic vowel in the present tense and related issues, Folia Linguistica Historica 5 (1984), no. 2, 331–395. Vermeer 1992 = Willem Vermeer, In the beginning was the lengthened grade: On the continuity of Proto-Indo-European vowel quantity in Slavic, in: Rekonstruktion und relative Chronologie: Akten der VIII. Fachtagung der Indogermanischen Gesellschaft, Leiden, 1987, Innsbruck: Institut für Sprachwissenschaft, 1992, 115–136. PovzeteK Razvoj vokalne dolžine v slovanščini Obstaja naglasna paradigma (a) s stalnim naglasom na akutiranem (glotaliziranem) vokalu, naglasna paradigma (b) z rastočim tonom (novim akutom) v nekaterih oblikah in kratkim naglasom nanaslednjem zlogu vdrugih in naglasna paradigma (c) spadajočim tonom (cirkumfleksom) na začetnem zlogu (ali proklitiki) v nekaterih oblikah in kratkim ali dolgim rastočim tonom na končnici (ali enklitiki) vdrugih. Ko sokončni jeri izgu­bili naglasljivost, je predhodni naglasljivi zlog dobil dolg rastoč ton. Ko je akut tik pred koncem predhistorične dobe izgubil glotalno naravo, se je zlil z rastočim tonom. Zavoljo izgube glotalizacije, skoraj splošnega krajšanja dolgih padajočih vokalov in široko razšir­jenega daljšanja kratkih rastočih vokalov se je ločevalni ton zamejil na slovenščino in srbohrvaščino, medtem ko je vokalna dolžina ostala ločevalna povsod še pozneje. V prednaglasnih zlogih sodolgi vokali izšli iz Dybojevega zakona, medtem ko so v naglašenih in ponaglasnih zlogih nadaljevanje praindoevropskih vokalov s podaljšano stopnjo in narečnih indoevropskih kontrakcij in so izšli iz slovanske monoftongizacije diftongov. Po nastanku novih barvnih razlik so nasledek Van Wijkovega zakona in kon­trakcijvponaglasnih zlogih, vnaglasni paradigmi (c) umika naglasa skončnih jerov in daljšanja v enozložnicah, v naglasni paradigmi (b) Stangovega zakona, samo v ponaglas­nih zlogih pa preminitve laringalov. MateJ Šekli PomenSKa Polja nemšKih izPoSojenK v slOvenščini Cobiss: 1.02 Vprispevkusoslovensko-nemškijezikovnistikipostavljenivširšikontekstslovansko­-germanskihjezikovnihstikovinsoprikazanapomenskapoljanemškihizposojenkvslo­venščini.Naosnoviglasovnihznačilnostislednjihsodoločenigeolekt(zemljepisnarazli­čica)insociolekt(družbenarazličica)ternjunhronolekt(časovnarazličica)nemščine,iz kateregaje bila posameznabeseda prevzetav slovenščino. Glasoslovna in pomenoslovna analizanemškihizposojenkv slovenščinijeosnova zadoločitevpodročijčloveškekultu­re,nakaterihjenemškakulturavrazličnihzgodovinskihobdobjihvplivalanaslovensko kulturo. Ključne besede: stičnojezikoslovje,jezikivstiku,nadomestnoglasoslovje,pomenoslov­je, (južno)bavarska visoka nemščina, slovenščina Semantic fields of German loanwords in Slovenian ThisarticlediscussesthesemanticfieldsofGermanloanwordsinSlovenian.Slovenian­-GermanlanguagecontactisplacedintothebroadercontextofSlavic-Germaniclanguage contacts.OnthebasisofphonologicalcharacteristicsofGermanloanwordsinSlovenian, the relevant geolect (i.e. the geographic variant), the sociolect (i.e. the social variant), andthechronolect(i.e.thetemporalvariant)oftheGermansourceisdetermined.Both phonologicalandsemanticanalysesofGermanloanwordsinSlovenianhelpexposethe spheres of human culture in which German culture exerted its influence on Slovenian culture throughout various historical periods. Keywords: contact linguistics, language contact, substitutional phonology, semantics, (South) Bavarian High German, Slovenian 1 slOvenskO-nemški jezikOvni stik v slOvanskO­-geRmanskem kOntekstu Slovensko-nemški jezikovni stiki, in sicer predvsem vpliv nemščine na slo­venščino, so postavljeni v širši kontekst starih slovansko-germanskih jezi­kovnihstikovoz.vplivovgermanskihjezikovnaslovanskevnajstarejšihob­dobjih.1 1 Nemške izposojenke v ljudski in knjižni slovenščini so bile doslej najbolj natančno obdelaneslovarsko(Stiedter-Temps1963;Jazbec2007;ESSJI–IV;Snoj2003).Vokviru študija jezikov v stiku so bile obravnavane nemške izposojenke v koroških slovenskih narečjih(Bayer2006:64–82).PričujočiprispevektemeljipredvsemnagradivuvStriedter­-Temps 1963. 1.1 Germanizmi v slovanskih jezikih Germanizmevslovanskihjezikihjesstališčagermanskegaidioma,izkateregaso biliprevzeti,insstališčaslovanskegaidioma,vkateregasobiliprevzeti,mogoče razdeliti na starejše in mlajše. Starejši germanizmi so bili iz starih germanskih jezikov prevzeti v praslovan­ščino(dook.800n.š.).Govorcipraslovanščinesopredrazselitvijoizpradomo­vinesevernoodKarpatov(dook.500n.š.)besedjeprevzemalimordažeizpra­germanščine,vsekakorizgotščine,porazselitviizpradomovine(odok.500n.š.) paizzahodnegermanščineoz.izžeizoblikovanihstarihzahodnogermanskihjezi­kov, najverjetneje iz stare visoke nemščine.2 Mlajšigermanizmisobiliizgermanskihjezikovoz.njihovihzemljepisnihin časovnih različicprevzeti v posamezne slovanske jezike (od ok.800 n. š.). Juž­noslovanskijezikisoprevzemaliizvisokenemščine,zahodnoslovanskijezikiiz visokeinspodnjenemščine,vzhodnoslovanskijezikipredvsemizskandinavskih jezikov.Medmlajšegermanizmevslovanskihjezikihspadajotudit.i.nemcizmi, tj. nemške izposojenke v slovenščini.3 1.2 Visoka nemščina v stiku s slovenščino Pri preučevanju jezikovnega stika visoke nemščine s slovenščino je treba upo­števatirazličnezemljepisne,družbeneinčasovnejezikovnerazličicejezikada­jalca: [a] diatopični vidik: v ozemeljskem stiku s slovenščino se pojavlja samo en nemški geolekt (zemljepisna različica), in sicer (južna) bavarska visoka nemščina; [b] diastratični vidik: v družbenem stiku s slovenščino se pojavljata vsaj dva nemškasociolekta(družbenirazličici),insicer(južno)bavarskanarečnavi­sokanemščinain knjižna visokanemščina, katerenarečnaosnova jefran­kovska visoka nemščina; [c] diahron(ičn)ividik:včasovnemstikusslovenščinosepojavljavečhrono­lektov (časovnih različic) (južno)bavarske visoke nemščine, saj se je ta v časuneprestanospreminjala,zatojemogočeločitivečnjenihhronolektov: to so stara, srednja in nova (južno)bavarska visoka nemščina. Poudarek obravnave je na obdobju visokega in poznega srednjega veka, saj se jevtemčasupodvplivomnemščinepodobaslovenskegabesedjakorenitospre­menila.4 2 Starejšigermanizmivpraslovanščinisonatančnoobravnavaninpr.vKiparsky1934inPronk­-Tiethoff 2012. Pregledni prikaz je podan v Šekli 2014: 287–288, 294–296, 298. 3 MlajšigermanizmivslovanskihjezikihnagradivuSlovanskegajezikovnegaatlasasomono­grafsko obdelani npr. v Siatkowski 2004; 2005. 4 Jazbec 2007:100; Furlan 2014:27. 2 staROgeRmanske izpOsOjenke v pRaslOvanščini Starogermanske izposojenke so bile iz starih germanskih jezikov prevzete v pra­slovanščino (do ok. 800 n.š.). Gre zapodedovano besedje, tj. besedje german­skega izvora, ali pa besedje, prevzeto iz latinščine vpragermanščinooz.enega od že izoblikovanih germanskih jezikov. Na osnovi predvsem glasovne analize starogermanskih izposojenk v praslovanščini in študija nadomestnega glasoslov­ja, tj. kateri germanski glas senadomestiskaterim slovanskim glasom, je mo­goče reči, da starogermanske izposojenke v praslovanščini izvirajo iz gotščine (iz obdobja ok. 150–375 n. š.) ali iz zahodnogermanskih jezikov (iz obdobja ok. 500–800 n. š.), pri čemer bi lahko bil del besedja glede na glasovne značilnosti prevzet iz obeh virov. 2.1 Gotske izposojenke v praslovanščini Prvi slovansko-gotski jezikovni stiki najverjetneje segajo v1. stoletje pr. n.š., kosobili Goti še vsvoji germanski pradomovini, v1. tisočletju pr. n.š.sose namreč iz prvotnega germanskega poselitvenega jedra ob spodnjem toku Labe in Odre razširili na vzhod ob spodnji tok reke Visle. Goti so postali neposredni sosedi Slovanov v2. stoletju n.š. po preselitvi zobale Baltskega morja (preko slovanskega preselitvenega prostora) na severno oz. severozahodno obalo Črne­ga morja ob spodnji tok Dnepra (vzhodni Goti) oz. Donave (zahodni Goti), kjer so ustanovili svojo državo in se pokristjanili (Wulfilov prevod biblije v (zahod­no) gotščino je nastal ok. 350 n. š.).5 Konec slovansko-gotskih stikov je mogoče datirati približno v čas po propadu (zahodno)gotske države zaradi vdora Hunov v Evropo leta 375 n. š. Za gotske izposojenke vpraslovanščiniso značilne naslednja pravila nado­mestnega glasoslovja: (a) samoglasniki: got. e › psl. *ě1 (psl. *lěk.); got. aiC › psl.*ě2C (psl.*xlěb., *xlěv.); got. iuC › psl. *ju2C (psl.*bĺud.); got. auC › psl.*u2C (psl.*kupiti, *kusiti); got. ENC, ONC › psl. *ęC, *oC (psl.*us.rę.., *xosa);6 got.u › psl. *y (psl.*xyz./*xyza); got. i, u › psl. *., *. (psl.*st.klo, *x.lm.); got. a › psl. *o (psl.*kot.l., *os.l.); (b) soglasniki: got. hE › psl. *š (psl.*šelm., *šat.); got. kaiC › psl. *cěC (psl.*cěsaŕ.); got. ing, ig › psl. *ę., *.. (psl.*userę.., *gob...); got. f › psl. *p (psl.*p.lk.); got. s, *z › psl. *s, *z (psl.*us.rę.., *goneznoti). Besedje iz gotščine v praslovanščino je bilo prevzeto pred oblikovanjem poznopraslovanskega glasovnega sistema.7 5 Preden je bila gotščina dokumentirana, je bila torej že dve stoletji v stiku s praslovanščino. Posledično je treba upoštevati tudi spreminjanje gotščine v obdobju od 2. do 4. stoletja n. š. (npr. glasovno spremembo got.*e > i). 6 Simbol *E označuje sprednje samoglasnike, simbol *O nesprednje samoglasnike, simbol *N nosna soglasnika *m, *n, simbol *C ostale soglasnike. 7 V času prevzema iz gotščine v praslovanščini npr. še ni prišlo do praslovanske monoftongizacije diftongov in do praslovanskih palatalizacij velarov v položaju pred sprednjimi samoglasniki ali za njimi (psl.*xelm. > *šelm., *kaisaŕ. > *kěsaŕ. > *cěsaŕ., *us.ręg. > *us.rę..). Gotske izposojenke v praslovanščino izkazujejo tale pomenska polja:8 [a] oblast in vojska: got. kaisar ‘cesar’ › psl. *cěsaŕ. ‘vladar, kralj, cesar’ (> sln. ce´sar); got. *fulka *‘množica vojakov, truma’ (izpričano v lastnih imenih zgot. Fulgaredus, .........) › psl. *p.lk. ‘vojska’; got. *helms (> hilms) ‘šlem’ ›psl.*šelm. ‘šlem’; got. hansa ‘truma, množica, spremstvo’ › psl. *xosa ‘za­seda, tatvina’; got. *ganesan (> ganisan) ‘okrevati, biti rešen’ › psl. *goneznoti ‘osvoboditi se, ubežati’, got.ganasjan ‘povzročiti’ › psl. *gonoziti ‘osvoboditi’; [b] trgovina in denar: got. kaupon ‘trgovati’ › psl. *kupiti ‘kupiti’ (> sln. kupiti); got. kintus ‘vinar’ › psl. *cęta ‘drobiž’; got. lei.a ‘posojilo’ › psl. *lixva ‘dajatev’; got. lekeis ‘zdravnik’ › psl. *lěk. ‘zdravilo’ (> sln. l.k); got. skatts ‘denar’ › psl. *skot. ‘živina, govedo’; got. asilus ‘osel’ › psl. *os.l. ‘osel’ (> sln. ós.l); got. *het-‘obleka’ › psl. *šat., *šata ‘obleka, pokrivalo’;9 got. stikls ‘kozarec, skodelica’ › psl. *st.klo ‘steklo’; got. *ausihriggs ‘uhan’ ›psl.*us.rę.. ‘uhan’; [c] predmeti za shranjevanje: got. biu.s, biuda-‘miza’ › psl. *bĺud. ‘posoda, skle­da’; got.*katils (Gplkatile) ‘kotel’ › psl. *kot.l. ‘kotel’ (> sln. kót.l); [č] deli naselij, stavbe in imetje: got. (gud-)hus ‘božja hiša, tempelj’ › psl. *xyz./*xy­za ‘hiša’; got.hlaiw ‘grob’ › psl. *xlěv. ‘hlev’ (> sln. hl.v); [d] drugo: got.gabei, Gsggabeins ‘bogastvo’ › psl. *gobino, *gobina ‘bogastvo, obilje’; got. gabigs ‘bogat’ › psl. *gob... ‘obilen’; got. hlaifs, hlaiba-‘kruh’ ›psl.*xlěb. ‘kruh’ (> sln. hl.b/hl.b); got. *hulms *‘vzpetina’ › psl. *x.lm. ‘holm, grič’ (> sln. h.lm); got. handugs ‘moder, pameten’ › psl. *xodog. ‘iz­kušen’; got. kausjan ‘pokušati, preizkusiti (hrano)’ › psl. *kusiti ‘poskusiti, pokušati’ (> sln. -kúsiti); got. faírguni ‘gora, gorovje’ › psl. *pergyni, Gsg *pergyńę (psl.*-yni ob naslonitvi na tip *bogyni ‘boginja’,*pustyni ‘pustinja, puščava’). 2.2 Zahodnogermanske izposojenke v praslovanščini Slovani so v stik z zahodnimi Germani prišli v 6. stoletju n. š., ko so poselili vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo. Novo slovansko poselitveno ozemlje je na zahodu segalo do Labe in Sale preko Donave čez vzhodne Alpe (na zahodu do izvira Drave) do Tržaškega zaliva na jugu. Zahodni sosedi praslovanščine sta tako postali takrat še obli­kujoči se stara spodnja nemščina (stara saščina) (izpričana v obdobju ok. 800–1100) ter (frankovska in bavarska) stara visoka nemščina (izpričana v obdobju ok. 750–1050).10 8 O pomenski delitvi germanskih izposojenk v praslovanščini v zadnjem času prim. Pronk-Tiethoff 2010: 321–324. 9 Kljub temu da leksem *het-v gotščini ni izpričan, stvn. ha. kot vir izposoje ne pride v poštev, saj izkazuje zahodnogermansko-severnogermanski prehod*e > a. 10 Stara spodnja nemščina (stara saščina) in stara visoka nemščina sta bili pred dokumentacijo skoraj dve stoletji v stiku s praslovanščino. Do večje jezikovne diferenciacije med spodnjo in visoko nemščino je prišlo šele z drugim (starovisokonemškim) premikom soglasnikov ok. 750 n. š. (npr. stsaš. budin : stvn. *budin > butin). Slovani so besedje iz zahodne germanščine prevzemali že pred tem. Slovani so besedje prevzemali v večini primerov iz stare visoke nemščine ali njene predhodne faze. Zahodnogermanske izposojenke v praslovanščini izkazujejo naslednja pravi­la nadomestnega glasoslovja: zgerm. *o › psl. *u2 (psl.*buky, *plug.); zgerm. *ki › *c. (psl. *c.rky); zgerm. *ENC, *ONC › psl. *ęC, *oC (psl. *pěnę.., *troba); zgerm. *ing › psl. *ę. (psl.*pěnę..); zgerm. *u › psl. *y (psl.*myto); zgerm. *a › psl. *o (psl. *pop.); zgerm. *i, *u › psl. *., *. (psl. *k.b.l.); zgerm.*aRC › psl. *oRC (psl.*korĺ.); zgerm. *f › psl. *p (psl.*pila), stvn. pf ›psl.*p (psl.*korp.); stvn. s [*š, *ž] › psl. *š, *ž (psl.*xyša/*xyža), stvn. ss [*š] › psl. *š (psl.*m.ša), stvn. sk [sk > šk] › psl. *sk, *šk (psl.*skrini, *škoda). Nadomeščanje zahodnogermanskih glasov s praslovanskimi kaže na to, da je med slovansko-gotskimi in slovansko-zahodnogermanskimi jezikovnimi stiki v praslo­vanščini že prišlo do nekaterih glasovnih sprememb.11 Zahodnogermanske izposojenke spadajo v naslednja pomenska polja: [a] oblast in vojska: zgerm. *kuning (> stsaš. kuning, stvn. chuning) › psl. *k.nę.. ‘knez’ (> sln. kn.z); stvn.Karl › psl. *korĺ. ‘kralj’ (> sln. králj); [b] trgovina in denar: zgerm. *penning (> stsaš. penning, stvn. pfenning) › psl. *pěnę.. ‘denar’ (> sln. p.nez); bav. stvn.muta › psl. *myto ‘plačilo’ (> sln. m.to ›mitn.na); [c] predmeti za shranjevanje: zgerm. *budino (> stsaš. budin, stvn. butin) › psl. *b.d.ń., *b.d.ńa ‘vrsta posode’ (> sln. b.d.nj); stvn. kubilo › psl. *k.b.l. ‘vrsta posode’ (> sln. k.b.l); stvn. lage › psl. *lagy, Asg *lag.v. ‘stekleni­ca’; stvn. scrini › psl. *skrini,Gsg*skrińę ‘skrinja’ (› sln. skrínja); stvn. stampf › psl. *stopa ‘možnar’ (> sln. st.pa); [č] deli naselij, stavbe in imetje: stvn. hus ‘hiša’ › psl. *xyša/*xyža ‘hiša’ (> sln. híša, híža); [d] tehnična terminologija: zgerm. *plog (> srspn. ploch, stvn. pfluoc) › psl. *plug. ‘plug’ (> sln. pl.g/pl.g); zgerm. *filo (> stsaš. fila, stvn. fila) › psl. *pila ‘pila’ (> sln. píla); zgerm. *wago (> stsaš. waga, stvn. waga) › sl. *vaga ‘tehtnica’ (> sln. va.ga); [e] krščanska terminologija: zgerm. *kir(i)ko (> stsaš. kirika, stvn. kirihha) › psl. *c.rky, Asg *c.rk.v. ‘cerkev’ (> sln. c.rk.v); stvn. munih › psl. *m.nix. ‘menih, redovnik’ (> sln. m.n.h); stvn. pfaffo › psl. *pop. ‘duhov­nik’ (> sln. p.p); stvn. fasta › psl. *post. ‘post’ (> sln. p.st); stvn. missa › psl.*m.ša ‘maša’ (> sln. máša); stvn. altari › sl. *oltaŕ. ‘oltar’ (> sln. oltár); [f] ostalo: zgerm. *boko (> stsaš. boka, stvn. buohha) › psl. *buky, Asg *buk.v. ‘bukev’ (> sln. búk.v); stvn. karpf(o) › psl. *korp. ‘krap’ (> sln. kr.p); zgstvn. raubian (> stvn. roubon) › psl. rubiti ‘rubiti’ (> sln. rubiti/rúbiti); stvn.scado › psl. *škoda ‘škoda’ (> sln. šk.da); stvn. trumba › psl. *troba ‘troba, trobenta’ (> sln. tr.ba); stvn. affo › psl. *op. ‘opica’ (› sln. .pica). 11 Zelo verjetno je, da je bila v času izposojanja iz zahodnogermanskih jezikov v praslovanščino praslovanska monoftongizacija diftongov že v teku in da je bil novi praslovanski *u2C < *auC glasovno najbližji zahodnogermanskemu*o. Starovisokonemške izposojenke v praslovanščini se pojavljajo v vseh pomen­ skih poljih kot gotske izposojenke s to razliko, da se besedje iz stare visoke nemščine pojavlja še na področju krščanske in tehnične terminologije. To je razumljivo, saj so zahodni in zahodni južni Slovani krščanstvo prejeli preko Ba­varcev oz. Frankov. 3 staROvisOkOnemške izpOsOjenke v alpski slOvanščini in zgOdnji slOvenščini Alpski Slovani so v še tesnejši stik z Bavarci in Franki prišli sredi 8. stoletja n. š., ko so si le-ti začeli podrejati alpskoslovanske kneževine: Karantanija (severno od Karavank, središče Krnski Grad / Kranburg; prva omemba ok. 664 kot Caranta­num (› sl. *Korotan. > sln. Korot.n ‘Korotan, Koroška’)) je bila Bavarski pri­ključena v letih 743–745, Karniola (južno od Karavank, središče Carnium (› sl. *Korń. > sln. Kránj ‘Kranj, Kranjska’), današnji Kranj; prva omemba ok. 738 kot Carniola) pa frankovski državi (Bavarska je bila frankovski državi priključena leta 788) v času frankovsko-avarskih vojn 791 in 795–796. Slovanski jezik v vzhodnih Alpah je tako prišel v stik s staro (bavarsko) visoko nemščino (izpričana v ob­dobju 750–1050). S stališča slovanščine je za to obdobje smiselno razlikovati dva slovanska hronolekta, in sicer alpsko slovanščino, tj. slovanski jezik vvzhodnih Alpah do 9. stoletja (do ok. 800), in zgodnjo slovenščino, ki se je iz alpske slovan­ščine začela oblikovati v 9. in 10. stoletju (ok. 800–1000). 3.1 Starovisokonemške izposojenke v alpski slovanščini Starovisokonemške izposojenke v alpski slovanščini (do ok. 800 n. š.) podobno kot iz­posojenke na ostalem slovanskem jezikovnem ozemlju v tem času izkazujejo glasov­ni sistem praslovanskega tipa, toda z nekoliko mlajšimi pojavi.12 Značilne pa so bile samo za alpsko slovanščino, tj. pojavljajo se samo v slovenščini. Pomenska polja tega besedja se bistveno ne ločijo od pomenskih polj splošnoslovansko prevzetega besedja: [a] predmeti za shranjevanje: stvn. pfanna › sl. *pony, Asg *pon.v. > sln. pón.v; [b] deli naselij, stavbe in imetja: stvn. scugin(a) › sl. *sk.d.ń. > sln. sk.d.nj sk.dnj. > sk.d.nj sk.gnj. .sk.g.nj sk.gnj.;13 [c] krščanska terminologija: frank. stvn. abbat : bav. stvn. *appat › sl. *opat. > sln. opa.t; stvn. (gi)fatero › sl. *botr. > sln. b.t.r; stvn. jungiro ‘mlajši’ ›sl.*jog.r. > sln. j.g.r ‘učenec, apostol’; [č] drugo: stvn. kërvol(l)a, *kërvulla › sl. *kerbuĺa > sln. krebúlja ‘rastlina Anthriscus caerefolium’; stvn. wërd › sl. *verd-.n. > sln. vr.d.n; stvn. *wunskjan (> wunscen) › sl. *voščiti > sln. voščiti/v.ščiti. 12 V primerjavi z (morda nekoliko starejšimi) »praslovanskimi« izposojenkami se v alpski slovan­ščini npr. mehkonebniki k, g, x že lahko pojavljajo v položaju pred sprednjimi samoglasniki in se ne palatalizirajo (psl.*kerbuĺa). 13 Ramovš 1924: 275; ESSJ III: 241–242. 3.2 Starovisokonemške izposojenke v zgodnji slovenščini Starovisokonemške izposojenke v zgodnji slovenščini (ok. 800–1050) ne izka­zujejo več glasovnega sistema praslovanskega tipa (fonetične substitucije so npr. tele: stvn. kE, gE, xE › sln. k, g, x; stvn. ENC, ONC › sln. ENC, ONC; stvn. u ›sln.u; stvn. a › sln. a; stvn. i, u › sln. i, u.Izposojenke se pojavljajo v nasled­njih pomenskih poljih (ker soAlpski Slovani krščanstvo prejeli preko Bavarcev, je med njimi opazno izrazje s področja krščanstva): [a] cerkveno in versko življenje: stvn. biscof › sln. *pškof > šk.f; stvn. fimfchus­ti › sln. b.nkošti; stvn. firmon › sln. b.rmati; stvn. sëgan (> srvn. sëgen) ›sln.ž.g.n ‘blagoslov’, ž.gnati ‘blagosloviti’; [b] predmeti za shranjevanje: stvn. skaf, skaph › sln. šk.f; [c] gradnja, stanovanjska oprema, orodje: stvn. saga › sln. ža.ga; frank. stvn. zimbar : bav. stvn. *zimpar › sln. címp.r ‘ostrešje’; frank. stvn. zimbarman : bav. stvn. zimparman › sln. cimp.rman ‘tesar’; frank. stvn. swëbal, swëval : bav. stvn.*swëpal › sln. žve´plo; stvn.scari › sln. ška.rje; [č] gospodinjstvo (oblačila, posoda, hrana, domače zdravilstvo): stvn. flëc (> srvn. vlëc) › sln. bl.k ‘zaplata’; [d] drugo: stvn. fa..on, srvn. va..en › sln. básati ‘tlačiti, nakladati’; frank. stvn. roubon : bav. stvn. roupon › sln. r.pati; stvn. scrato › sln. škr.t; frank. stvn.truha : bav. stvn. tru.a ›nar. sln.trúga ‘krsta’; stvn. slahta (>srvn. slaht(e)) › nar. sln. žla.hta ‘sorodstvo’. Starovisokonemške izposojenke so značilne za veliko večino slovenskega jezikov­nega ozemlja. Ker v 19. stoletju zaradi glasovne oddaljenosti od sodobne nemšči­ne niso bile več občutene kot nemške, so bile v veliki večini sprejete tudi v knjižno slovenščino. Le nekatere med njimi danes ne spadajo v knjižni jezik (básati, bl.k, címp.r, cimp.rman, ž.g.n, ž.gnati, žla.hta). 4 sRednjevisOkOnemške izpOsOjenke v slOvenščini Kot posledica zgodovinskih okoliščin, kot sobile fevdalizacija (začetki v9. sto­letju, višek vdrugi polovici 10. stoletja in v 11. stoletju), »velika« nemška kolo­nizacija (10.–12. stoletje), ustanavljanje samostanov (od 11. stoletja), nastajanje gradov (od druge polovice 12. stoletja) in ustanavljanje mest (od 13. stoletja), se je nemško-slovenski jezikovni stik v visokem in poznem srednjem veku zelo okrepil, saj so bili ti procesi povezani z doseljevanjem nemško govorečega prebivalstva na prvotno slovensko jezikovno ozemlje. Z novo zunajjezikovno stvarnostjo, tj. novo civilizacijsko pridobitvijo, povezano z mestom, gradom ali samostanom, je v slovenščino prišlo tudi novo poimenovanje zanjo, ki je bilo seveda nemško. To so t.i. kulturne izposojenke, ki soposledica »modernizacije življenjskih odnosov«, katerega središče je bilo navadno predvsem nemško govoreče mesto, ki je sloven­sko govorečemu podeželju posredovalo besedje spodročja cerkvenega življenja, uprave, trgovine in obrti v obliki cehovstva (tehnično izrazje, poimenovanja za pokli­ce).14Poleg izposojenk zunaj osnovnega besedja se je v omejeni meri izposojalo tudi osnovno besedje (predvsem načinovni prislovi in členki). V tem obdobju so nemške izposojenke slovenščino dobesedno preplavile. Ker so se od stare do srednje visoke nemščine zgodile nekatere značilne glasovne spremembe, se tudi srednjevisokonemške izposojenke od starovisokonemških izpo­sojenk ločijo po svojih glasovnih značilnostih. Najznačilnejše glasovne spremembe v bavarski srednji visoki nemščini in glasovnega nadomeščanja bavarskih srednjeviso­konemških glasov v slovenščini so: (a) samoglasniki: srvn. i > ei (ok. 1100) > ai (ok. 1250) › sln. i : ej : ai (srvn.*ride › sln. rída : r.jda : ra.jda ‘serpentina, vijuga’); srvn.u > ou (ok. 1100) > au (ok. 1250) › sln. u : ov : av (srvn.rut › sln. r.t : r.vt : ra.vt ‘rovt, ledina’); bav. srvn. a/a > o/o (ok. 1200) › sln. a : o (bav. srvn. *pharrehus ›sln.fárovž ‘župnišče’ : bav. srvn.wagener > *wogener › sln. b.gnar ‘kolar’); (b)soglasniki:srvn.šk > š (ok. 1100) › sln. šk : š (srvn.schaf › sln. šk.f :srvn. schenken › sln. š.nkati ‘podariti, pokloniti’); srvn. pf › sln. p (do 1100) : f (od 1100) (srvn.schupfe › sln. šupa ‘lopa, kolnica’ : srvn. pharre › sln. fára ‘župnija’); srvn. v > f (ok. 1200) › sln. b : f (srvn.va..en › sln. básati ‘tlačiti, nakladati’ : fa.sati ‘pre­jeti, dobiti’); srvn. . > w (ok. 1100) > v (ok. 1200) › sln. v : b : v (srvn.wihennahten ›sln.v.nahti ‘božič’ : srvn.wirt › sln. b.rt ‘gostitelj, gospodar, gostilničar’). Izposojenke iz (bavarske) srednje visoke nemščine (dokumentirana v obdobju od ok. 1050 do ok. 1350) v slovenščino je mogoče dokumentirati v vseh pomenskih poljih. Pri tem ne gre samo za izposojenke, ki so v slovenščino prišle z novo zunajje­zikovno stvarnostjo, temveč tudi za besedje, ki je izpodrivalo domača poimenovanja. Izposojenke iz (bavarske) srednje visoke nemščine je mogoče razdeliti vnaslednje pomenske skupine: [a] cerkveno in versko življenje: srvn. pharre › sln. fára ‘župnija’; bav. srvn. *pharrehus › sln. fárovž ‘župnišče’; bav. srvn. pharr › sln. fa.r ‘župnik’; bav. srvn. *pharremeister › sln. fármošt.r . fájmošt.r ‘župnik’; srvn. mesnare › sln. m.žnar ‘cerkovnik’; srvn. turn › sln. túr.n ‘cerkveni stolp, zvonik’; srvn. vrithof › sln. br.tof ‘pokopališče’; frank. srvn. bare : bav. srvn. *pare › sln.pare ‘mrtvaški oder’; srvn. jarmark › sln. jarmark ‘(letni) sejem’; frank. srvn.bërhtnaht : bav. srvn.përhtnaht › sln. pe´rnahti ‘sveti trije kralji’; srvn. wihennahten › sln. v.nahti ‘božič’; srvn. opfer › sln. .f.r ‘dar za cerkvene potrebe’;srvn.bredige, predige › sln. prídiga;srvn.wise › sln. v.ža ‘način; napev, melodija’; [b] življenje na vasi in v mestu: srvn. grunt › sln. gr.nt ‘posestvo’; srvn. gemeine › sln.gma.jna ‘neobdelan svet, last vaške skupnosti, občina’; srvn. rut › sln. r.t, r.vt, ra.vt ‘rovt, ledina’; frank. srvn.burgare > burger : bav. srvn.purger › sln.purgar ‘meščan’; frank. srvn. rathus : bav. srvn. *rothous › sln. r.tovž ‘mestna hiša’; srvn.schoule › sln. š.la; 14 Pojem kulturna izposojenka je definiran npr. v Bayer 2006: 65–68. [c] poklici in dejavnosti: frank. srvn.wagener : bav. srvn.*wogener › sln. b.gnar ‘kolar’; srvn. malare › sln. ma.lar ‘pleskar, slikar’; frank. srvn. badare : bav. srvn. padare › sln. pa.dar ‘zdravilec, zdravnik’; frank. srvn. becke : bav. srvn. peck › sln. p.k; srvn. rihtare > rihter › sln. ríhtar ‘sodnik’; srvn.schuoster › sln. š.štar, š.štar ‘čevljar’; spsrvn. tischler › sln. tíšljar ‘mizar’; srvn. wirt › sln. b.rt ‘gostitelj, gospodar, gostilničar’; srvn. snidare > snider › sln. žn.dar ‘krojač’; srvn.soldenare > soldner > solner › sln. žolnír ‘vojak’; [č] hiša: srvn. ziegel › sln. c.g.l ‘opeka’; srvn. zwëc › sln. cv.k ‘žebelj’; srvn. drat › sln. dra.t, dr.t ‘žica’; bav. srvn. *gerust › sln. gr.št ‘zidarski oder’; frank. srvn. bant : bav. srvn. pant › sln. p.nt ‘podboj’; srvn. tram › sln. tra.m;srvn.ganc › sln. g.nk ‘pokrit lesen hodnik, balkon, gank’; srvn.ka­mer(e) › sln. ka.mra ‘soba’; srvn. kaste › sln. kášča, ka.šta ‘shramba’,k.št ‘podstrešje’;15frank. srvn. *badstube > batstube : bav. srvn. *patstube › sln. pa.štuba, pa.jštva ‘stavba za sušenje lanu, sadja’; frank. srvn. schibe : bav. srvn. schipe › sln. šípa; srvn. schupfe › sln. šupa ‘lopa, kolnica’; srvn. stëge, stiege › sln. št.nga ‘stopnica’;srvn.polster › sln. p.všt.r ‘blazina, vzglavnik’; srvn. *ride › sln. rída, r.jda, ra.jda ‘serpentina, vijuga’; [d] orodje: srvn. vackel › sln. ba.kla; srvn. furkel › sln. b.rklja; srvn. geisel ›sln.ga.jžlja ‘bič’; frank. srvn. bühse : bav. srvn. puhse › sln. p.ška; srvn. sackel › sln. žák.lj, srvn.snuor › sln. žn.ra ‘vrv, vrvica’; [e] obleka:srvn. arssack › sln. a.ržet ‘žep’; srvn. vürtuoch › sln. bírtah, fírtah ‘predpasnik’; srvn. gewant › sln. gv.nt ‘obleka’; srvn. kittel › sln. k.klja ‘(žensko) krilo’; srvn. samit, samat › sln. žámet; srvn. sida › sln. ž.da ‘svila’; [f] posoda:srvn. glas › sln. gl.ž ‘steklo; kozarec’; srvn. vlasche › sln. fláša ‘steklenica’; srvn. phister › sln. písk.r ‘lonec’; frank. srvn. büt(t)e : bav. srvn. put(t)e › sln. púta ‘brenta’; stvn. prëssa › sln. pr.ša; srvn. ribisen ›sln.r.bež(.n); [g] hrana: srvn. riht(e) › sln. r.hta ‘jed’; srvn. smac, smach › sln. žm.h ‘okus’; srvn.phanzëlte › sln. fancelt .fláncat;srvn.e..ih › sln. j.sih ‘kis, ocet’; frank. srvn. brate : bav. srvn. prate › sln. pra.ta ‘pečenka’; frank. srvn. buter : bav. srvn. puter › sln. pút.r ‘maslo’; srvn. ris › sln. r.ž; frank. srvn. spëk : bav. srvn. spëch › sln. šp.h ‘slanina’; srvn. smalz › sln. žm.lc [žm..c] ‘raztopljena in zauporabo hranjena svinjska mast’; srvn.sulze › sln. ž.lca [ž..ca]; srvn.suppe › sln. žúpa ‘juha’; [h] kulturne, užitne in okrasne rastline: srvn. heiden › sln. a.jda; frank. srvn. vei­ge : bav. srvn. *pfige › sln. fíga; srvn. nagellin, negellin › sln. nág.lj; srvn. nëspel › sln. n.šplja; frank. srvn. buhsboum : bav. srvn. puhspam › sln. pušpan; srvn. snit(e)louch › sln. žnítlah, šnítlah ‘drobnjak’; srvn. safran ›sln.žafra.n; srvn.salbeia › sln. žájb.lj; 15 O nadomeščanju stvn. št › sln.šč : št prim. Ramovš 1924: 273. [i] telo, osebna higiena, zdravje: srvn. krage › sln. krág.n ‘vrat’; srvn. arzenie › sln. arcn.ja ‘zdravilo’; srvn. pflaster › sln. flášt.r ‘obliž’; srvn. seife › sln.ža.jfa ‘milo’; srvn.salbe › sln. ža.vba ‘mazilo’; [j] družina: frank. srvn. buobe : bav. srvn. puobe › sln. p.b ‘fant’; srvn. swager ›sln.švág.r ‘svak’; [k] dejanja: srvn. volgen › sln. b.vgati > b.gati; frank. srvn. zoubern : bav. srvn. zoupern › sln. c.prati ‘čarati’; srvn. va..en › sln. fa.sati ‘prejeti, dobiti’; srvn. vëhten › sln. f.htati ‘prostiti’;srvn.riben › sln. r.bati;srvn.rouben › sln. rávbati ‘pleniti’; srvn. schenken › sln. š.nkati ‘podariti, pokloniti’; srvn. spot ›sln.šp.t ‘posmeh, zasmeh’, šp.tati ‘posmehovati se, zasmehovati’; [l] pridevniki, načinovni prislovi: srvn. valsch › sln. fa.vš, f.vš ‘napačen; ne­voščljiv’; srvn. gelich > glich › sln. gl.h ‘enak’; srvn. sicher › sln. žíh.r ‘gotov’; [m] drugo: srvn. sleht › sln. žl.ht ‘hudoben, zloben’; srvn. luft › sln. l.ft ‘zrak’; srvn. suber › sln. ža.vb.r(n), za.vb.r ‘lep’; srvn. mule › sln. múla ‘obraz slabe volje, kujanje’; bav. srvn.tusent › sln. ta.vž.nt ‘tisoč’. Podobno kot starovisokonemške so (bile) tudi srednjevisokonemške izposojen­ke razširjene v večini slovenskih narečij. Kljub temu pa v procesu standardizaci­je v knjižno slovenščino razen redkih izjem (a.jda, ba.kla, u-b.gati, fíga, nág.lj, n.šplja, p.k, prídiga, p.ška, pušpan, r.ž, šk.f, š.la, tra.m, žafra.n, žájb.lj, žák.lj, žámet, ž.lca) praviloma niso bile sprejete. 5 nOvOvisOkOnemške izpOsOjenke v slOvenščini Proces prevzemanja iz nemščine v slovenščino, ki se je utrdil v visokem in poznem srednjem veku, se je nadaljeval tudi v novem veku. V novovisokonemškem ob­dobju (od ok. 1350 dalje) so nemške prevzete besede v slovenščino prišle tako iz ljudskega jezika, tj. iz narečij, kot iz knjižnega jezika. Ker je novovisokonemškega besedja v slovenščini ogromno in je (z izjemo tujk iz knjižnega jezika, ki poime­nujejo pojme učene kulture) prisotno vpodobnih semantičnih poljih kot srednje­visokonemško besedje, je tu proces prevzemanje prikazan samo na nekaj zgledih. 5.1 Ljudske novovisokonemške izposojenke v slovenščini Ljudske novovisokonemske izposojenke so v ljudsko slovenščino, tj. slovenska narečja, prišle zneposrednim jezikovnim stikom slovensko govorečih znemško govorečimi in soznačilnezacelotno obdobje novega veka. Zanje je glede naje­zikovne značilnosti ljudske nemščine mogoče reči, da so prevzete iz južne ba­varskenovevisoke nemščine, samovnekaterih primerih je glede narazširjenost kakega leksema v različnih južnobavarskih narečjih mogoče natančneje ločiti tudi posamezna sodobna avstrijska južnobavarska narečja, kot so koroško, štajersko in tirolsko narečje. Ljudske novovisokonemške izposojenke v slovenščini izkazujejo glasovne značilnosti južne bavarske visoke nemščine (med katerimi so nekatere nastale že v stari ali srednji bavarski visoki nemščini), natančneje južnokoroških narečij. Naj­značilnejše med njimi, prikazane primerjalno s knjižno nemščino, so:16 bav. stvn. b-, d-, g-> p-, t-, k-(nem.Bild :nar.Pild › sln. pild ‘slika, podoba’; nem.Du­sche : nar. Tusch › sln. t.š; nem. Gesicht : nar. Ksicht › sln. ks.ht ‘obraz’); bav. srvn.a/a > o/o (nem.schwach : nar. schwoch › sln. žboh, švoh ‘slaboten’); srvn. iu, u >nar.nem.ai (nem.Feuerzeug :nar.Faierzaig › sln. faj.rcajg, faracajg ‘vžigalnik’); srvn. ei > ai > nar. nem. a (nem.teilen : nar. taln › sln. tálati ‘deli­ti’); srvn. ou > au > nar. nem. a (nem.Baum : nar. Pam › sln. pam ‘drevo, deblo’); srvn.ü/u > i/i (nem.Kübel : nar. Kibl › sln. k.blja ‘vedro’); srvn. ö/. > nar. nem. e/e (nem. bügeln, nar. pögeln > pegeln › sln. peglati ‘likati’); srvn. ä/. > nar. nem.a/a (nem.Teller : nar.Täller > Taller › sln. táler ‘krožnik’). 5.2 Knjižne novovisokonemške izposojenke v slovenščini Učene novovisokonemške tujke so v knjižno slovenščino prišle iz knjižne nem­ščine preko t. i. učene kulture. Značilne sopredvsemza19. in 20. stoletje, ko je slovenščina preko nemščine prevzela tudi večino evropskih tujk (med katerimi je večina grško-latinskega izvora), t. i. evropeizmov. Če so bile ljudske novoviso­konemške izposojenke vslovenskem knjižnem jeziku zaradi purističnih teženj v procesu standardizacije skoraj v celoti nadomeščene z manj razširjenimi domači­mi slovenskimi besedami ali slavizmi (tj. z besedami, ki so bile prevzete iz drugih knjižnih slovanskih jezikov), pa je od druge polovice 19. stoletja v slovenski knji­žni jezik in iz njega v slovenska narečja, ki so v stiku z njim, iz nemškega knjižne­ga jezika bilo sprejeto veliko učenih novovisokonemških tujk, ki sovuporabi še danes. Knjižna nemščina je bila torej vsaj do leta 1918 (delno pa tudi še do druge svetovne vojne) jezik posrednik, preko katerega je knjižna slovenščina sprejemala mednarodno in zelo razširjeno besedje iz evropskih jezikov. To pomeni, da so t. i. evropeizmi v slovenščino večinoma prišli preko nemščine (nem. Benzin › sln. benc.n; nem. Kassette › sln. kas.ta; nem. Stipendium › sln. štip.ndija; nem. Vase › sln. váza; nem. Version › sln. ve´rzija; nem. Viadukt › sln. viad.kt; nem. Vulkan ›vulka.n). 6 SKleP Nemški kulturni vpliv na slovensko kulturo in posledično vpliv nemščine na slovenščino se je začel v času po političnoupravni priključitvi alpskoslovanskih (staroslovenskih) kneževin Karantanije in Karniole vojvodini Bavarski oz. fran­kovski državi v drugi polovici 8. stoletja ter začel v osrednjeslovenskem pro­storu (ne pa tudi najužnem Koroškem in južnem robu Štajerske, ki sta ostala v 16 Glasovne značilnosti posameznih bavarskih narečij so prikazane v Kranzmayer 1956. okviru Avstrije) pojemati po letu 1918, ko je večji del slovenskega jezikovnega ozemlja prišel v jugoslovanski političnoupravni okvir. Slovenska kultura je (bila) tako več kot tisoč let vintenzivnem stiku znemško govorečo kulturo, slovenski jezik pa ves ta čas intenzivno pod vplivom nemškega. V zgodovini je ves čas pri­hajalo do prevzemanja besedja iz narečne nemščine, in sicer južne bavarske visoke nemščine oz. njenih časovnih različic (to so stara, srednja in nova južna bavarska visoka nemščina) v narečno slovenščino, v moderni dobi (predvsem v 19. in v prvi polovici 20. stoletja) pa tudi iz knjižne nemščine v knjižno slovenščino. V drugi polovici 20. in v21. stoletju je vpliv nemške kulture in nemškega jezika v (osrednje)slovenskem prostoru precej zmanjšan in je primerljiv z vplivom drugih evropskih jezikov in kultur (z izjemo globalne angloameriške kulture in njenega globalnega jezika – angleščine). KRajšave bav. bavarsko frank. frankovsko got. gotsko nar. narečno nem. (novovisoko)nemško psl. praslovansko sl. slovansko sln. slovensko spsrvn. spodnjesrednjevisokonemško srvn. srednjevisokonemško stsaš. starosaško stvn. starovisokonemško zgerm. zahodnogermansko zgot zahodnozgotsko zgstvn. zgodnje starovisokonemško liteRatuRa Bayer 2006 =Markus Bayer, Sprachkontakt deutsch-slavisch: eine kontrastive Interferenzstudie am Beispiel des Ober-und Niedersorbischen, Kärntnerslovenischen und Burgenlandkroatischen, Frankfurt am Main: Peter Lang, 2006 (Berliner Slawistische Arbeiten 17). Bichlmeier 2010 =Harald Bichlmeier, Roma –Namenkundlich-sprachhistorische Anmerkungen zu einem allgemein bekannten Ortsnamen, Das Altertum 55 (2010), 175–202. Braune 1987 =Wilhelm Braune, Althochdeutsche Grammatik, bearbeitet von Hans Eggers, Tübin­gen: Max Niemeyer Verlag,141987. Breznik 1906 =Anton Breznik, O tujkah in izposojenkah, Dom in svet 18 (1906), 149–154. (Ponatis v:Anton Breznik, Jezikoslovne razprave, izbral in uredil Jože Toporišič, Ljubljana: Slovenska matica, 1982, 365–370.) ESSJ I–V =France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I–V, Ljubljana: Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007. Furlan 2013 =Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU – Založba ZRC, 2013. Furlan 2014 = Metka Furlan, Slovarska monografija Hildegard Striedter-Temps Deutsche Lehn­wörter im Slovenischen (1963) vluči Bezlajeve kritike (1964) –petdeset let pozneje, Jeziko­slovni zapiski 20 (2014), št. 1, 25–42. Grafenauer 1923 = Ivan Grafenauer, Naglas v nemških izposojenkah v slovenščini (Donesek k zgodovini slovenskega naglasa), Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljub­ljani 1 (1923), 358–391. Holzer 2008 =Georg Holzer, Namenkundliche Aufsätze, Wien: Praesens Verlag, 2008 (Innsbrucker Beiträge zur Onomastik 4). Jazbec 2007 =Helena Jazbec, Nemške izposojenke pri Trubarju: na primeru besedila Ena dolga predguvor, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Linguistica et philologica 17). Kiparsky 1934 = Valentin Kiparsky, Die gemeinslavischen Lehnwörter aus dem Germanischen, Helsinki: Druckerei der Finnischen Literaturgesellschaft, 1934 (Annales Academiae scien­tiarum Fennicae, B XXXII, 2). Kluge 1999 =Friedrich Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache,Berlin–New York: Walter de Gruyter,231999 (11883). Kos 1955 = Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljubljana: Slovenska matica, 1955. König 1998 = Werner König, DTV-Atlas: deutsche Sprache, München: Deutscher Taschenbuch Verlag, 121998 (11978). Kranzmayer 1956 =Eberhard Kranzmayer, Historische Lautgeographie des gesamtbairischen Di­alektraumes, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1956. Lexer 1992 =Matthias Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch,Stuttgart: Wissenschaftli­che Verlagsgesellschaft Stuttgart, 381992. Miklošič 1867 =Franz Miklosich, Die Fremdwörter in den slavischen Sprachen, Wien: Kaiserlich­königliche Hof-und Staatsdruckerei, 1867. Paul 1989 =Hermann Paul, Mittelhochdeutsche Grammatik, überarbeitet von Peter Wiehl und Sieg­fried Grosse, Tübingen: Max Niemeyer Verlag,241989. Pronk-Tiethoff 2010 =Saskia Pronk-Tiethoff, Semantička polja germanskih posuđenica u prasla­venskome, Rasprave instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje (Zagreb) 36 (2010), št. 2, 317– 327. Pronk-Tiethoff 2012 =Saskia Pronk-Tiethoff, The Germanic loanwords in Proto-Slavic: Origin and accentuation, Leiden: Rodopi, 2012. Ramovš 1924 =Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika: II. Konzonantizem.Ljub­ljana: Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, 1924. Ramovš 1995 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana: ZRC SAZU, 21995 (Zbirka ZRC 9) (11936). Schützeichel 1995 =Rudolf Schützeichel, Althochdeutsches Wörterbuch,Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 51995. Shevelov 1964 =George Y. Shevelov, A Prehistory of Slavic: The Historical Phonology of Com­mon Slavic, Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1964. Siatkowski 2004 = Janusz Siatkowski, Studia nad wpływami obcymi w Ogólnosłowiańskim atlasie językowym, Warszawa: Uniwersytet Warszawski, Wydział Polonistyki, Instytut Slawistyki Za­chodniej i Południowej, 2004. Siatkowski 2005 = Janusz Siatkowski, Słowiańskie nazwy wykonawców zawodów w historii i dia­ lektach, Warszawa: Uniwersytet Warszawski, Wydział Polonistyki, Instytut Slawistyki Zachod­ niej i Południowej, 2005. Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan,22003 (11997). Snoj 2005 = Marko Snoj, O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah, Slovenski jezik / Slovene linguistic studies 5 (2005), 113–122. Striedter-Temps 1963 =Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Wies­baden: Otto Harrassowitz, 1963. Šekli 2012 =Matej Šekli, Notranja delitev neprevzetega in prevzetega besedja v praslovanščini, v: Individualna in kolektivna dvojezičnost, ur. Petra Stankovska –Maria Wtorkowska –Jozef Pal-lay, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012 (Slavica Slovenica 1), 369–381. Šekli 2014 =Matej Šekli, Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: Od praindoevropščine do praslovanščine, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. Štih – Simoniti 2009 =Peter Štih –Vasko Simoniti, Na stičišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja, Ljubljana: Modrijan, 2009. WBMÖ = Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich 1–4–, bearbeitet von Viktor Dollmayr und Eberhard Kranzmayer, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1963–1998–. summaRy Semantic fields of German loanwords in Slovenian The German influence onSlovenian culture and, consequently, the influence of German on Slovenian started after the political administrative annexation of the Alpine Slavic (i.e. Old Slovenian) principalities of Carantania and Carniola to the Duchy of Bavaria (or the Kingdom of the Franks) in the second half of the eighth century. This influence began to diminish in the central Slovenian area after 1918, when the majority of Slovenian-lan­guage territory was integrated into the Yugoslav political framework. However, this was not the case in southern Carinthia and on the southern margins of Styria, which remained in present-day Austria. Thus, Slovenian culture, including the language, washeavily in­fluenced through contact with German-speaking culture for more than a millennium. The borrowing of words from dialect German into dialect Slovenian mainly progressed from the southern Bavarian variant of High German and its chronolects (i.e. Old, Middle, and New Southern Bavarian High German). In the nineteenth century and in the first half of the twentieth century, borrowing into Standard Slovenian was additionally based on Standard German. Since the second half of the twentieth century, the influence of German culture and the German language has been much reduced in the (central) Slovenian area and can be compared to the influence of other European languages and cultures, except for the global Anglo-American culture and global English. nataŠa logar – daMJan PoPič vejica: Rezultati anketne Raziskave med dijaki in študenti Cobiss: 1.02 Vprispevkuprikazujemorezultateanketeovejici,skaterosmougotavljali,kateravejična mestasozadijakeštiriletnih(vglavnemgimnazijskih)programovinštudenterazličnih študijskihpodročijnajboljzahtevna.Vrazpravnemdeluprispevkanatorezultatepovezu­jemossrednješolskimučnimprocesom,kotgazatotemodoločaučninačrt,terpravopi­snimi pravili, ki bi jih bilo smiselno (in treba) prenoviti. Ključne besede: vejica, anketa, gimnazija, predmet Slovenščina, Slovenski pravopis Comma use: Results of a survey among secondary-school and university students Thisarticlepresentstheresultsofasurveyoncommause.Thesurveywasusedtode­terminethemostproblematicplacesforcommaplacementamongstudentsatfour-year (upper)secondaryschoolsinSloveniaanduniversitystudentsinvariousfields.Thefinal part of the article establishes a relation between the secondary-school curriculum and orthographic rules, which are in need of an update. Keywords: comma,survey,secondaryschool,Sloveniancurriculum,Slovenian Norma­tive Guide 1 uvOd Šedanes–poskoraj60letih–sejemogočestrinjatizJakobomŠolarjem(1957b: 83–84), ki je o stavi vejice kot enega izmed ločil razmišljal takole: Vslovenščinismoprevzelisistemločilponemškem,karjedostirazumljivoprinašem življenjuvkulturniinšolskiskupnostizNemciskozidolgastoletja.Tasistemjeposvoje dober, vendar premehanično indosledno izveden lahko vodivnasprotjez našimživim govorom.Čejeres,dasoločilapravorečnaznamenja,bimoraliupoštevatitudiživigovor, ne le golo črko. Vejicajeločilo,»ostavikateregasosibilikritiki[pravopisnihpravil]najboljinnajpo­gostejenavzkriž«(Dobrovoljc2004:188).Tosevsedodanesnispremenilo,različnim mnenjem o vejičnih pravilih pa se v zadnjem času kot posledica skoraj 15-letnega obdobjaodizidazadnjegapravopisa(SP2001)pridružujejošepoziviponjihoviposo­dobitvi (npr. Dobrovoljc – Jakop 2011: 102–103; Lengar Verovnik2012: 166). Celovitejšim razmišljanjem o slovenski vejici je mogoče slediti predvsem v(a)žeomenjenihpravopisnihpravilih1 in odzivih nanje, (b) posebej na vejico 1 Vključno z Načrtom pravil za novi slovenski pravopis (1981). osredotočenihrazpravah in (c) besedilih, ki stavo vejice razlagajo na poljuden način.Sintetičnipregledprvihjemogočeprebrativvečprispevkih(Dobrovoljc 2004:188–198;Popič2014a:17–28;Popič–Fišer2015;Božič2013),vsemtem pregledom pa je skupna ugotovitev, da se je prvotnim pravilom o stavi vejice po pretežno skladenjskih načelih (vendar ne povsem avtomatično, na kar v zvezi z medmeti in vejico v Levčevem pravopisu opozarja Dobrovoljc (2004: 191)) postopomapridruževalovečjeupoštevanjepomenskihenottertonskegapoteka povedi.Zadnjipravopistakovvejičnihpravilihzdružujevsetroje:skladnjo,po­men in stavčno fonetiko. V drugih – razpravah – so avtorji v zadnjem desetletju in pol (če seosredotočimo le na obdobjepoletu 2001) predvsem utemeljevali drugačno in bolj dosledno razpoznavanje skladenjskih pojavov, kot so polsta­vek,polstavčniinstavčniprilastek,pristavekterdostavek,2 dalje iskali razloge zapojavljanjeodvečnevejicezapredložnimizvezami,uvedenimist.i.atraktorji (Verovnik2003:51),inizražalipričakovanjaonatančnejšiureditvipostavljanja vejice pri večbesednih veznikih (Korošec 2002; 2003; Lengar Verovnik 2012; Logar 2015; Kocjan -Barle 2015; Popič – Fišer 2015). Zadnjih – poljudnih razlaganjpravilnihinnepravilnihvejic–jevslovenskemprostoruševelikoveč kotvsehprejomenjenihbesedil.Kotičkarske,jezikovnosvetovalneipd.razlage upoštevajo pravopisna pravila, vendar poenostavljajo njihovo dikcijo ter nava­jajo tipičnejše in sodobnejše zglede (npr. Kocjan Barle 2005; Verovnik 2005: 17–26;Marušič–Žaucer2001:31–43;KalinGolob2001:24–37;Logar2009a: 17–20;2009b:30–42;Al’pravsereče2013,2014,2015;Jezikovnasvetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša). Jezikoslovci,kiovejicirazpravljajoteoretičnoaliodgovarjajonavprašanja onjenistavi,vzadnjihletihvsvojapojasnilavključujejotudipodatkeizkorpu­sov.Polegmožnostiuporabereferenčnihkorpusovvsmisludelnegakorpusnega pristopa sta za opazovanje rabe vejice in jezikoslovne intervencije v zvezi z njo v slovenskem prostoru zlasti zanimiva dva specializirana vira: [a] korpusŠolarzbesedili,kisojihprirazličnihšolskihpredmetihtvoriliučenci višjih razredov osnovne šole in srednješolci, s tem da del korpusa vsebuje tudi popravke,kisojihveseje,obnove,opise,prošnjeipd.vnesliučitelji(Rozman idr. 2012), ter [b] korpusLektor z neleposlovnimibesedilirazličnihavtorjevinprevajalcevv nelektoriraniterlektoriranirazličiciskupajsklasifikacijolektorskihposegov (Popič 2014a; 2014b; Popič – Gorjanc 2013; Marko – Popič 2015). PodatkiizŠolarjakažejo,daimajoučencinajvečtežavspostavljanjemvejicev priredjihternamejimedglavniminodvisnimstavkom,privečbesednihveznikih 2 Gre za strukture, pri katerih so formulacije pravopisnih pravil napačne, nejasne ali slabo ponazorjenezaradiprevelikenaslonjenostinanekatereteoretičnožepreseženedeleToporišičeve slovnice (1976/2000). in pred veznikom kot ter pri priredno zloženih odvisnikih, vmanjši meri (verje­tno zato, ker sotake strukture vbesedilih učencev redkejše) pa še pri pristavkih, pastavkih, vrivkih in stavkih z izpuščenim povedkom (prim. Kosem idr. 2012: 46–48). Podatki iz Lektorja (Popič 2014a: 215–219) kažejo, da je od vseh nor­mativnih zadreg v slovenskem jeziku prav vejica najbolj akutna težava, in to tudi pri visoko izobraženih piscih, ki pri svojem delu pogosto tvorijo besedila, name­njena javni objavi.3 Pišoči imajo težave predvsem z vejico pred in zaodvisniki, še posebno s sestavljenimi vezniki pri oziralnih odvisnikih in pred veznikom kot, kadar mu sledi izražena osebna glagolska oblika. Na podlagi lektorskih popravkov v korpusu Lektor lahko rečemo tudi, da vejice, ki so bile med lekturo vstavljene, nakazujejo predvsem težave na besednovrstno-skladenjski ravni (veznik in vpe­ljani odvisnik), medtem ko se izbrisi vejic nanašajo predvsem nastavčnočlensko stavo vejice (kot tako pojmujemo vejico, ki loči stavčne člene (v nestavčni obliki) od preostalega dela povedi in je predvsem prozodična ter značilna za angleščino, francoščino ipd.), vejico med deli večbesednega veznika in pa vejico pred krajša­ vami, pred katerimi glede na njihove podstavne sestavine vejice po jezikovnem standardu ni (npr. vejice pred okrajšavo itd.). Povzamemo torej lahko, da je bila obravnavi vejice v slovenskem jezikoslov­ju v dobrem stoletju od izida Levčevega pravopisa (1899) namenjena dokajšnja pozornost, kljub temu pa strokovnjakom tega ločila še ni povsem uspelo ujeti v pravila, ki bi jih lahko v trenutnem obsegu vključenosti te problematike v osnov­no- in srednješolsko izobraževanje4usvojila večina govorcev jezika do te mere, da bi se po njih suvereno ravnali tudi v lastnih besedilih. Da bi dopolnili omenjene korpusne podatke in še natančneje določili vejična mesta, ki populaciji, vključeni vsrednje- in visokošolsko izobraževanje, povzro­čajo največ zadreg, smo izvedli anketno raziskavo, katere obliko, rezultate in zaključke prikazujemo v nadaljevanju. 2 anKetna RaziSKava Raziskava je potekala od 21. 11. 2014 do 23. 3. 2015. Pripravili smodve anke­ti – eno za študente in eno za dijake, pri čemer sta se smiselno razlikovali le v začetnem delu (demografski podatki), v osrednjem delu pa sta bili enaki.5 Obe anketi sta bili spletni (orodje EnKlikANKETA) in posredovani anketiranim prek različnih kanalov zodprtim vabilom, zato števila vseh nagovorjenih ni mogoče 3 Raziskava Popič –Fišer 2015 kaže tudi, da je vejica problem, ki ni vezannaformalnost kon­ teksta, v katerem se besedilo pojavlja. 4 O zadnjem gl. več v Popič – Logar 2015. 5 Majhen del dijaške ankete je bil že predstavljen v Popič –Logar 2015, vendar ne z vsebinami, ki jih prikazujemo tukaj. Avtorja se zahvaljujeva dijakinjam in dijakom ter študentkam in študentom, ki so sodelovali v anketi, še posebej pa vsem srednješolskim učiteljicam in učiteljem slovenščine ter visokošolskim kolegicam in kolegom, ki so nam omogočili, da smo prišli v stik z njimi. podati. Pri izvedbi smo pazili na to, da smo v anketo vključene študente obeh sme­ri, na katerih se vejica poučuje kot del študijskega programa (študij na Oddelku za prevajanje Filozofske fakultete v Ljubljani in študij na Oddelku za komunikologi­jo Fakultete za družbene vede), anketirali pred obravnavo vejičnih tem, tako da je tudi njihovo izpolnjevanje ankete odraz znanja, pridobljenega v obdobju srednje­šolskega izobraževanja. Prvotno načrtovani večji nabor nalog smo po pilotnem preizkusu zmanjšali, saj je presegal običajno do 15-minutno izpolnjevanje, ki velja zaankete srednjega obsega.6 Končno anketo sotako dijaki povprečno reševali 9 minut in 51 sekund, študenti pa 10 minut in 17 sekund. 2.1 Vzorec anketiranih Kot smo navedli že v Popič – Logar 2015, je dijaško anketo v celoti izpolni­lo 199, delno izpolnilo pa še 72 dijakov (skupaj 271), večinoma iz drugega, tretjega in četrtega letnika. Z izjemo manjšega števila (7 %) so vsi obiskovali srednjo šolo z gimnazijskim programom, in sicer predvsem v osrednjeslovenski statistični regiji (39 %), goriški regiji (38 %) in primorski regiji (16 %). Kot prikazuje slika 1, je imelo največ dijakov (41 %) leto prej, tj. v šolskem letu 2013/14, pri slovenščini zaključeno oceno prav dobro (4), 29 % oceno dobro (3), 20 % oceno odlično (5), 6 % pa oceno zadostno (2); njihova povprečna ocena je bila torej 3,78. Slika 1: Deleži anketiranih dijakov (v %) glede na oceno predmeta Slovenščina v predhodnem šolskem letu 6 Kot je navedeno vosnovnih priporočilih orodja EnKlikANKETA, trajanje ankete od 5 do 15 minut pomeni srednje dolgo anketo: »To je tudi trajanje, na katerega respondenti za ankete, ki jih zanimajo, vnaprej (če se jih vpraša oziroma informira) sploh pristanejo na sodelovanje. Za daljše trajanje so potrebni resni in eksplicitni dejavniki vzpodbujanja.« V vzorcu dijakov je bilo 97 % anketiranih s slovenščino kot prvim jezikom, 7 di­jakov (3 %) pa je za svoj prvi jezik označilo kategorijo »drugo« (torej njihov prvi jezik ni niti slovenščina niti italijanščina ali madžarščina). Študentsko anketo je v celoti izpolnilo 522, delno izpolnilo pa še 115 študen­tov (skupaj torej 637).7 Slaba tretjina jih je srednjo šolo zaključila v predhodnem šolskem letu (2014), skupno četrtina jih je srednjo šolo zaključila v letih 2010 ali prej, preostali pa v letih 2013 (17 %), 2012 (12 %) ali 2011 (15 %). Z izjemo osmih anketiranih je 84 % anketiranih opravilo štiriletno srednjo šolo z gimnazijskim programom, 15 % pa štiriletno srednjo šolo z negimnazijskim programom. Skoraj polovica jih je srednjo šolo obiskovala v osrednjeslovenski statistični regiji, po desetina v štajerski in gorenjski, ostale regije so imele manj kot 10-odstotni delež. 42 % anketiranih je namaturi pri slovenščini dobilo ocenoprav dobro (4), 24 % jih je dobilo oceno odlično (5), 24 % oceno dobro (3), 6 % pa oceno zadostno (2); njihova povprečna ocena je bila torej 3,85. Študijsko področje anketiranih prikazuje slika 2, pri čemer jih je bilo izmed študentov, ki so študirali na področju humanistike, 69 % vpisanih na študij jezikoslovne smeri. Slika 2: Deleži anketiranih študentov (v %) glede na študijsko področje (Moj trenutni študij sodi na področje ...) V vzorcu študentov je bilo ob 95 % anketiranih, katerih prvi jezik je slovenščina, še 5 anketiranih (1 %), katerih prvi jezik je italijanščina, dva (0,5 %), katerih prvi jezik je madžarščina, in 27 (4 %), katerih prvi jezik je kateri drugi (srbščina, bo­sanščina, hrvaščina itd.). 2.2 Osrednja anketna vprašanja in naloge Po demografskem delu ankete smo dijake in študente vprašali naslednje: (a) kak­šen je njihov odnos do predmeta Slovenščina vsrednji šoli; (b) česa je (bilo) po 7 Velika večina z Univerze v Ljubljani. njihovem občutku pri slovenščini več: književnosti ali jezikovnega pouka; ter (c) po čem se bolj ravnajo, ko v uradno besedilo postavljajo vejice: po pravilih ali občutku. Nato smo vejično znanje dijakov in študentov še preizkusili: najprej (A.) smo jim podali 19 povedi, pri katerih so se morali odločiti, ali je v njih označena vejica stavljena pravilno ali ne, nato (B.) pa še 16 povedi, pri katerih so se mo­rali odločiti, ali bi na označeno mesto vejico postavili ali ne. Pri vseh 35 nalogah smo jih prosili, naj vejico potrdijo kot pravilno ali jo postavijo le, če so o njeni pravilnosti prepričani. Povedi skupaj z navodili so bile naslednje (ohranjamo tudi anketno zaporedje): A. V nadaljevanju sledijo primeri, pri katerih vas prosimo, da določite, ali je z okle­paji označena vejica pravilna ali ne. Pozitiven ali negativen odgovor izberite samo, če ste vanj prepričani. A1.Zaslišali so tudi sosede(,) toda nobeden ni videl ničesar. A2.Prodajalno lahko obiščete tudi ob nedeljah(,) in sicer od 14. do 17. ure. A3.Direktor je povedal(,) da bo v prihodnjih mesecih pripravljena nova organizacijska shema. A4.Ker smo igrali brez petih glavnih igralcev(,) nismo imeli ustreznih zamenjav. A5.Zdravniki pač vedno ne vedo(,) kakšne posledice bo pustila poškodba. A6.Pomembno je, da jemo zelenjavo(,) in da se vsak dan gibljemo. A7.Ker delavci niso pristali na poravnavo in ker jim odškodnin niso poravnali takoj(,) so stroški zelo zrasli. A8.Rokometašice bodo danes začele državno prvenstvo(,) v katerem je zmagovalec tako rekoč znan že v naprej. A9. Vsi, ki se boste na revijo naročili do konca meseca(,) boste deležni posebnih ugo­dnosti. A10.Kupci(,) izžrebani v nagradni igri, bodo prejeli darilni bon v vrednosti 80 evrov. A11.Tako se ne boš obnašala(,) dokler si pod mojo streho. A12.V razpisnih pogojih, objavljenih na spletni strani(,) je določeno znanje vsaj enega tujega jezika. A13.Zaželeno je pasivno znanje francoskega(,) ali nemškega jezika. A14.Za zdaj nimamo podatkov(,) ali katera slovenska agencija pripravlja poseben »vi­kend paket« na omenjenem otoku. A15.Kljub precej veliki negotovosti glede prihodnosti(,) bo Grčija sprejela naslednji del posojil. A16.Med odprto operacijo srca(,) se osebje zaradi velike zahtevnosti dela ne pogovarja. A17.Sodeč po britanski raziskavi(,) ljudem med čakanjem na avtobus ni prav nič dolgčas. A18.Upoštevaje inflacijo(,) znaša povprečna petletna rast BDP kar 7,2 odstotka. A19.Vstopil je(,) rekoč: »Kaj je pa vas prineslo?« B. V zadnjem delu ankete sledijo še primeri, pri katerih vas prosimo, da na označena mesta postavite pravilne vejice. Vejico postavite samo, če ste prepričani, da je mesto zanjo pravo. B1.Usposabljanje traja eno leto in po uspešno prestani preizkušnji___ uspeh izostane le redko___ dobijo udeleženci potrdilo. B2. Fructal___ največji slovenski proizvajalec sokov in drugih izdelkov iz sadja___ je lani prodal več kot prejšnje leto. B3.Že na letališču je imel pripombe na carino___ češ___ da dela prepočasi. B4.Tebe ne bodo našli___ zato___ ker te ne iščejo. B5.Storili bomo___ kot določa zakon. B6.Kakor so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci___ bi morala država vsem naje­mnikom neprofitnih stanovanj zagotoviti neprofitno najemnino. B7.Kot profesorica glasbe___ se je zaposlila šele po diplomi. B8.Žal pa so cene___ upoštevajoč ponudbo na slovenskem trgu___ razmeroma visoke. B9. Zahvaljujoč posebni formuli z žitnimi proteini___ šampon preprečuje lomljenje las in jih krepi. B10.Priznala je___ da si želi poroke___ in da se kmalu vidi kot nevesta. B11.Podjetje___ ki je imelo na začetku štiri redno zaposlene uslužbence___ jih ima zdaj več kot tristo. B12.Kandidati___ preizkušeni na sobotnem testu___ naj pridejo ponovno jutri. B13.Uporabljamo jih pri velikih tlakih _____ in ____kjer so potrebni pregibi. B14.Ob nekaterih vnosnih poljih so narisane ikone___ in___ če kliknete na telefonček___ sprožite vgrajenega telefonskega pomočnika. B15. Potovala sta po Avstraliji___ in___ ker sta potrebovala denar___ sta začela iskati službo. B16. Občina bo svoj del obveznosti izpolnila, ko bo potekel zakonski rok za pritožbe___ in___ če bo svoje obveznosti poravnala tudi država. Kot je mogoče razbrati, znalogami nismo preverjali poznavanja oz.upoštevanja vseh pravopisnih pravil, povezanih z vejico, temveč smo se osredotočili predvsem na mesta, ki sta jih kot problematična izpostavila že pregled literature ter analiza korpusov Šolar in Lektor. Povedi zajemajo vejico na meji med glavnim in odvis­nim stavkom, pri priredno zloženem odvisniku, stavčnem prilastku, polstavčnem prilastku, predložni prislovni zvezi z odvečno vejico, polstavku, pristavku, pred primerjalnima veznikoma kot in kakor ter pri zvezah prirednega in podrednega veznika. Pri ugotovitvah, ki bodo sledile, je treba imeti v mislih tudi to, da smo s tako anketo dijake in študente postavili v položaj, v katerem so izrecno reševali le naloge iz vejice, in to v izoliranem obsegu ene povedi. Anketne povedi so bile zlo­žene preprosto,8resda po strukturi večinoma iz nabora zahtevnejših vejičnih mest, vendar pa so bile deloma poskupinjene po vejičnih tipih, kar je povečalo možnost, da so reševalci poleg jezikovnega občutka vsaj približno ozavestili tudi pravilo ter se ravnali po obojem. 2.3 Rezultati ankete Tu bomo rezultate ankete zgolj predstavili, njihova interpretacija sledi v poglavju 3. 2.3.1 Slovenščina v srednji šoli: odnos do predmeta; književni ali jezikovni pouk; vejična pravila ali občutek Svoj odnos do predmeta Slovenščina v srednji šoli je skoraj polovica anketiranih ocenila kot nevtralnega; tistih, ki predmeta nemarajo oz.ga niso marali, je bilo najmanj (11 % dijakov, 20 % študentov); tistih, ki imajo predmet radi oz.soga imeli radi, pa dobra tretjina (slika 3). 8 Po Hribar 2001/02 sozapleteno zložene povedi povedi zrazličnimi vrstami priredij, povedi z odvisniki različnih vrst ali iste vrste, vendar z razdeljenim nadrejenim stavkom, povedi s priredji in podredji, povedi s soredjem ipd. Prim. tudi Benko 2005. Slika 3: Deleži odgovorov dijakov in študentov (v %) na vprašanje o odnosu do predmeta Slovenščina v srednji šoli (Za svoj odnos do predmeta Slovenščina v srednji šoli lahko rečem, da ...) Po oceni večine anketiranih je bilo pri predmetu Slovenščina v srednji šoli več književnosti kot jezikovnega pouka (69 % dijakov in 68 % študentov); obratno razmerje je izbrala le peščica (3 % oz. 2. %), enakovrednost obeh tem pa 19 % oz. 30 % anketiranih (slika 4). Slika 4: Deleži odgovorov dijakov in študentov (v %) na vprašanje o obsegu knji­ževnosti in jezikovnega pouka pri predmetu Slovenščina v srednji šoli (Ocenju­ jem, da smo imeli v srednji šoli pri predmetu Slovenščina ...) V lastnih uradnih besedilih večina anketiranih (oboji v deležu 71 %) vejico postavlja deloma po občutku, deloma po pravilih; samo po občutku jo postavlja 20 % dijakov in 13 % študentov, samo po pravilih pa 9 % dijakov in 15 % študen­tov (slika 5). Slika 5: Deleži odgovorov dijakov in študentov (v %) na vprašanje o tem, čemu sledijo pri postavljanju vejice (Ko pišem uradno besedilo (npr. življenjepis, semi­narsko nalogo), vejico postavljam ...) 2.3.2 Naloge iz vejice V povprečju so vsi dijaki skupaj pri vseh nalogah podali 61 % pravilnih odgovo­rov, študenti pa nekoliko več: 67 %.9 Delež pravilnih odgovorov obojih pri vsaki od povedi prikazujeta sliki 6 in 7. Slika 6: Deleži dijakov in študentov (v %), ki so vejične naloge iz skupine A rešili pravilno 9 Eden od razlogov za slabši rezultat dijakov je lahko tudi ta, da zaradi nižjega letnika, v katerega so vpisani, še niso spoznali in utrdili vseh pravil, ki jih zajema celotni srednješolski kurikulum. Slika 7: Deleži dijakov in študentov (v %), ki so vejične naloge iz skupine B rešili pravilno Kot vidimo na slikah 6 in 7, so si deleži pravilnih odgovorov dijakov in študentov po povedih med seboj zelo podobni. Največ odgovorov, ki so skladni s pravili SP 2001, je bilo v skupini A pri povedih 1, 3, 6, 7, 13 in 16, v skupini B pa pri povedih 2, 4, 6, 7 in 13. Najmanj pravilnih odgovorov so v skupini A dobile povedi 2, 11, 14, 17, 18 in 19, v skupini B pa povedi 5, 9, 14 in 15. Pri večini napačnih odgovo­rov so se anketirani pogosteje kot sicer (tj. v razponu od 11 % do 21 %) odločali tudi za odgovora Nisem prepričan(-a), ali je označena vejica pravilna ali ne oz. Nisem prepričan(-a), ali bi sploh postavil(-a) kakšno vejico in kam. Na koncu anketnih rezultatov prikazujemo še najbolj razpršene odgovore, ki smo jih dobili pri povedih B14 in B15, v katerih so bila ponujena tri odprta vejična mesta (prim. sliki 8 in 9). 3 RazPRava V šolskem oz. študijskem letu 2014/15 je bilo v slovenske srednje šole z gimnazijskim programom vpisanih skoraj 28.000 dijakov, nauniverzitetne programe prve in druge stopnje študija na Univerzi v Ljubljani pa skoraj 29.000 študentov (Statistični urad RS 2015; Univerza v Ljubljani 2015). To pomeni, da smo v raziskavo zajeli 1 % sloven­skih dijakov in 2 % študentov Univerze v Ljubljani. Pri tem smo skušali oblikovati heterogen vzorec, nismo pa ga statistično uravnoteževali, zato ugotovitev ne moremo posploševati na celotno populacijo. Kljub temu ocenjujemo, da so odgovori več kot 270 dijakov in več kot 630 študentov relevanten prispevek k razmislekom o srednješolskem poučevanju vejičnih pravil in k razpravam o zapisu teh pravil v prihodnjem pravopisu. V vzorec zajeti dijaki in študenti so bili v predhodnem šolskem letu pri pred­metu Slovenščina oz. pri maturi iz slovenščine uspešni - njihov povprečen dosežek lahko zaokrožimo na šolsko oceno prav dobro (4), poleg tega je imela negativen Slika 8: Deleži odgovorov dijakov in študentov (v %) na vprašanje, kam bi po­ stavili vejico v povedi Ob nekaterih vnosnih poljih so narisane ikone___ in___ če kliknete na telefonček___ sprožite vgrajenega telefonskega pomočnika Slika 9: Deleži odgovorov dijakov in študentov (v %) na vprašanje, kam bi po­ stavili vejico v povedi Potovala sta po Avstraliji___ in___ ker sta potrebovala denar___ sta začela iskati službo odnos do predmeta Slovenščina le manjšina respondentov, anketiranih, katerih prvi jezik ni slovenščina, pa je bilo zelo malo, zato njihovo morebitno slabše poznava­nje vejičnih pravil ni v opazni meri vplivalo na končni rezultat. Táko izhodišče lahko označimo kot ugodno zauspešno reševanje nalog iz vejice. Zakaj sotorej anketirani naš preizkus kot skupina opravili le spovprečnoocenomed zadostno (2)in dobro (3) - ali drugače: zakaj je 80 % anketiranih (ali več) vejico postavilo v skladu s pravili le pri 11 povedih od 35? Nad takim rezultatom sicer ne moremo biti razočarani, pravega zadovoljstva pa tudi ne prinaša. Razloge za slabši uspeh je treba iskati na dveh mestih: v srednješolskem izo­braževanju in pravopisnih pravilih. Če se pri prvem omejimo le na (možen) obseg obravnave vejice pri pouku slovenščine vskladuzučnim načrtom, lahko po Po­pič–Logar 2015 ponovimo, da vučnem načrtu zaobvezni gimnazijski predmet Slovenščina (Poznanovič Jezeršek idr. 2008) - vprimerjavizučnim načrtom za pouk slovenščine v osnovnih šolah (Poznanovič Jezeršek idr. 2011) - vejica ni nikjer posebej izpostavljena, je pa seveda relevanten del razvijanja pravopisne zmožnosti ter znotraj nje sistematičnega spoznavanja, nadgrajevanja in utrjevanja pravil o rabi ločil (Poznanovič Jezeršek 2008: 14). To je mogoče »razumeti bodisi kot predpostavko, da je vejica dovolj izpostavljeno obravnavana in posledično utr­jena že v osnovni šoli, bodisi (ali: in hkrati) kot predpostavko, da je bolj (ali manj) obširna obravnava vejice v srednji šoli pač prepuščena presoji učiteljev« (Popič – Logar 2015: 621). Ko smo učitelje slovenščine v anketi (ki smo jo izvedli v istem času kot anketo, ki jo predstavljamo v tem prispevku) vprašali, ali bi vejici name­nili več pedagoških ur, če bi jim učni načrt to dopuščal, jih je pozitivno odgovorila polovica; na dodatno vprašanje, ali bi spremenili učni načrt slovenščine tako, da bi bil poudarek na pravopisni zmožnosti večji, pa je pritrdilno odgovorilo kar 68 % učiteljev (Popič – Logar 2015: 626; vseh anketiranih učiteljev je bilo sicer 67). Pri tem velja spomniti na to, da smo dijake in študente vprašali tudi o obsegu jezi­kovnega pouka v primerjavi s poukom književnosti. Njihovega večinskega, skoraj 70-odstotnega odgovora, da je predmet Slovenščina vseboval več književnih vse­bin, seveda ne moremo razumeti kot objektivnega podatka o dejanskih izvedbah, gotovo pa ta podatek kaže, da anketirani niso imeli občutka pretirane obremenje­nosti s slovnico in pravopisom. Če k temu dodamo še ugotovitev letnega poročila o splošni maturi (Zmazek idr. 2014: 35), v katerem je zapisano, da »iz leta v leto uspeh pri slovenščini konstantno pada, to pa je posledica predvsem zniževanja zmožnosti tvorjenja jezikovno in pravopisno pravilnega besedila [poud. avt.]«, je v zvezi z našo temo predlog ponovne evalvacije učnih načrtov, učnih gradiv in pouka, ki ga je v osnutku Akcijskega načrta za jezikovno izobraževanje podala skupina desetih strokovnjakov (Ahačič idr. 2014: 8), vsekakor upravičen. V zvezi z drugim mestom, na katerem je treba iskati razloge za rezultat, kakršnega je dala anketa - torej v zvezi s pravopisnimi pravili -, pa se lahko še enkrat vrnemo k Jakobu Šolarju (1957a: 21): Pogosto se slišijo zahteve, naj SP postavi tako jasna, popolna in preprosta pravila, da si jih bo lahko vsakdo osvojil. Taka zahteva pa ravno kaže veliko nerazumevanje ločil, kakor da je to nekaj čisto zunanje tehničnega, ne pa prav tako zadnji odtenek jezika. Mislimo samo na Iv. Cankarja, kako mu je bila pri srcu vsaka vejica in se je tepel zanjo z uredniki. Zakaj? Zato, ker jih ni postavljal samomehanično, marveč po svojem osebnem razčlenjevanju jezika, stavčne celote, miselnega toka. Spet se pridružujemo mnenju navedenega avtorja, vendar smo bolj optimistični voceni, da je pri vejici (in tudi ločilih sicer) mogoče oblikovati pravila, ki bi jih lahko absolventi štiriletnih srednješolskih programov usvojili tako dobro, da bi to večfunkcijsko ločilo vsvojih uradnih in/ali javnosti namenjenih besedilih, ki jih bodo pisali tudi še po zaključku svojega srednješolskega izobraževanja, postavlja­li približno tako dobro, kot sogavanketni povedi A1 Zaslišali so tudi sosede(,) toda nobeden ni videl ničesar (gl. prvi vrh na sliki 6). Pravilno rabo vejice v zelo zapleteno zloženih povedih in utemeljeno stilno rabo vejice morda res lahko zahte­vamooz.pričakujemo le od profesionalnih piscev ter besednih umetnikov (torej ob pesnikih, pisateljih in dramatikih tudi od prevajalcev, novinarjev, oglaševalcev ipd.),avta sklop vejica pred in sicer,vejicanakoncu stavčnega prilastka, veji­capri zvezah prirednega in podrednega veznika ali vejica pri polstavku nesodi. Vejična pravila pri teh strukturah bi bilo treba prenoviti ter zapisati in ponazoriti tako, da bi pišoči vejico po njih dejansko postavljali - če uporabimo kar Šolarjev izraz: mehanično. Oz. kot so večinsko nakazali anketirani dijaki in študenti: da bi vejico po njih postavljali tako, da bi bila ob tem čim večkrat skladna še z jezikov­nim občutkom. Na ta način bi tudi učitelji lažje dosegli, da bi bilo to ločilo tvoren del visokih kompetenc za pisanje učinkovitih, razumljivih, ustreznih in jezikovno pravilnih besedil vseh učencev. liteRatuRa Ahačič idr. 2014 =Kozma Ahačič idr., Akcijski načrt za jezikovno izobraževanje: osnutek za javno obravnavo, Ljubljana: Ministrstvo za kulturo RS, 2014. Al’ prav se reče 2013, 2014, 2015 = Radio Maribor, Al’ prav se reče,13. 3. 2013, 25. 2. 2014, 30.9. 2014, 19. 5. 2015 . Benko 2005 =Anja Benko, Skladenjska zapletenost povedi v govorjenem jeziku sodobnih sloven­skih politikov, Jezikoslovni zapiski 11 (2005), št. 2, 135-151. Božič 2013 =Sabina Božič, Obravnava vejice v slovenskih pravopisih med letoma 1899 in 2001: diplomsko delo, Maribor: [S. Božič], 2013 (razmnoženo). Dobrovoljc 2004 =Helena Dobrovoljc, Pravopisje na Slovenskem,Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004 (Zbirka Lingua Slovenica). Dobrovoljc – Jakop 2011 =Helena Dobrovoljc –Nataša Jakop, Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. EnKlikANKETA . Hribar 2001/02 =Nataša Hribar, Vprašanje skladenjske zapletenosti povedi vgovorjenem jeziku politikov, Jezik in slovstvo 47 (2001/02), št. 7–8, 315-329. Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša . Kalin Golob 2001 = Monika Kalin Golob,Jezikovne reže, Ljubljana: GV Revije, 2001. Kocjan Barle 2005 =Marta Kocjan Barle, Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače: izčrpen prikaz slov­ ničnih dejstev in pravopisnih pravil, povezanih z vejico, Ljubljana: OST, 2005. Kocjan - Barle 2015 =Marta Kocjan -Barle, Večbesedni enodelni vezniki vpravopisu in rabi, v: Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih, ur. Helena Dobrovoljc – Tina Lengar Verovnik, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015, 55–76. Korošec 2002 = Tomo Korošec, Sovretovi nepravi relativniki, v: Nacionalno, regionalno, provinci­alno, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2002 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 13), 42–51. Korošec 2003 =Tomo Korošec, K pravilom zaskladenjsko vejico vSlovenskem pravopisu 2001, Slavistična revija 51 (2003), št. 2, 247-266. Korpus Lektor . Korpus Šolar . Kosem idr. 2012 =Iztok Kosem idr., Analiza jezikovnih težav učencev: korpusni pristop, Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, 2012. Lengar Verovnik 2012 =Tina Lengar Verovnik, Pravopisna obravnava pristavčnosti, v: Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih, ur. Helena Dobrovoljc –Nataša Jakop, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012, 163-168. Logar 2009a = Nataša Logar,Kotički pravnega jezika, Ljubljana: GV Založba, 2009. Logar 2009b =Nataša Logar, Jezikovna kultura za pravnike: priročnik z vajami, Ljubljana: Planet GV, 2009. Logar 2015 = Nataša Logar, Polstavčna vejica, v: Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih, ur. Helena Dobrovoljc – Tina Lengar Verovnik, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015, 47–54. Marko – Popič 2015 =Dafne Marko – Damjan Popič, Restriktivnost in oziralni relativniki vslo­venskem jeziku, v: Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih, ur. Helena Dobro­voljc – Tina Lengar Verovnik, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015, 317–330. Marušič – Žaucer 2001 = ŠUSS: študentska skrb za slovenščino, ur. Lanko Marušič –Rok Žaucer, Ljubljana: Študentska založba, 2001. Popič 2014a =Damjan Popič, Korpusnojezikoslovna analiza vplivov na slovenska prevodna besedi­la: doktorska disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2014. Popič 2014b =Damjan Popič, Revising Translation Revision in Slovenia, v: New Horizons in Tran­slation Research and Education 2, ur. Tamara Mikolič Južnič –Kaisa Koskinen –Nike Koci­jančič Pokorn, Joensuu: University of Eastern Finland, 2014, 72–89. Popič – Fišer 2015 = Damjan Popič – Darja Fišer, Vejica je mrtva, živela vejica, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis 2, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 609–618. Popič – Gorjanc 2013 = Damjan Popič – Vojko Gorjanc, Izvor norme v prevodnih besedilih, v: Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve, ur. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstve­na založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 325-333. Popič – Logar 2015 =Damjan Popič –Nataša Logar, Med dvema ognjema: kje stoji vejica v sloven­skih gimnazijah?, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis 2, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 619–627. Poznanovič Jezeršek idr. 2008 =Mojca Poznanovič Jezeršek idr., Učni načrt: Slovenščina – gim­nazija: splošna, klasična, strokovna gimnazija,Ljubljana: Zavod RS zašolstvo, 2008 . Poznanovič Jezeršek idr. 2011 =Mojca Poznanovič Jezeršek idr., Učni načrt: Slovenščina – osnov­na šola, Ljubljana: Zavod RS zašolstvo, 2011 . Rozman idr. 2012 =Tadeja Rozman idr., Empirični pogled na pouk slovenskega jezika, Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, 2012. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) –ZRC SAZU, Založba ZRC (zal.), 2001. Statistični urad RS 2015 =Statistični urad RS, Srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih, Slovenija, konec šolskega leta 2013/14 in začetek 2014/15 . Šolar 1957a = Jakob Šolar, Beseda o vejici,Jezik in slovstvo 3 (1957/58), št. 1, 21–27. Šolar 1957b =Jakob Šolar, Beseda o vejici: nadaljevanje in konec, Jezik in slovstvo 3 (1957/58), št. 2, 83–86. Toporišič 1976/2000 = Jože Toporišič,Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 (11976). Univerza v Ljubljani 2015 =Univerza v Ljubljani, Univerza v številkah . Verovnik 2003 =Tina Verovnik, Vejica premalo, vejica preveč?, Pravna praksa 22 (2003), št. 22/23, 51. Verovnik 2005 = Tina Verovnik, Jezikovni obronki, Ljubljana: GV založba, 2005. Zmazek idr. 2014 =Blaž Zmazek idr., Splošna matura 2014: letno poročilo, Ljubljana: Državni izpitni center . summaRy Comma use: Results of a survey among secondary-school and university students This article presents the results of asurveyoncommause.The survey wasused to de­termine the most problematic places for commaplacement among students of four-year (upper) secondary schools in Slovenia and university students in various fields. First, the respondents were requested to determine whether the use of the comma was correct or not, and to place the comma in blank spaces, with a total of thirty-five sentences. The analysis showed that students are relatively proficient in placing the comma, but also very inconsistent: they place the commacorrectly in adversative and alternative coordinative clauses, objective subordinate clauses with the conjunction da ‘that’, and in clausal sup­plements; however, they have difficulties with clausal attributes, semi-clauses, and situa­tions in which coordinating and subordinating conjunctions appear together. In the final segment of the article, a relation is established between the secondary-school curriculum and the rules of orthography, which are in need of an update. dubravka CelinŠek Pomen, Pojavljanje, PRevzemanje in PRevajanje beSede management v slOvenščini Cobiss: 1.02 Vobravnavanemgradivusopreučenirazumevanje,rabainzapisbesedemanagement v slo­venščini.Obvelikemštevilusopomenksepojavivprašanjeovzrokihzatakšnoraznovrstnost. Izsledkikažejo,dastamedvzrokizaraznovrstnostinneustaljenostpoimenovanjazapojem management spreminjanjepomenatebesedevtekučasainpodvplivomdružbenihokoliščin. Zaraditežnjepodomačemizrazuintudizaradinenatančnegarazumevanjategapojmasepo­javljajoštevilnenavideznealidelnesopomenke.Zatokažeponovnorazmislitiopoimenova­nju in razumevanju pojma management, predvsem v slovenskem strokovnem jeziku. Ključne besede: management, (lastniško) upravljanje, prevzemanje, prevajanje The meaning, occurrence, borrowing, and translation of the word ‘management’ in Slovenian Thisarticleexaminestheunderstanding,use,andtranscriptionofthewordmanagement in Slovenianbasedon selectedmaterial.Given thelargenumberofsynonyms,thequestion arises:whatarethereasonsforsuchdiversity?Thefindingsshowthatthereasonsforthe diversityandinstabilityoftheexpressiondenotingtheconceptofmanagement include the changingofthisword’smeaningovertimeandtheinfluenceofthesocialcontext.Theten­dencytouseaSlovenianexpressionandtheimpreciseunderstandingoftheconceptresultin manyseemingorpartialsynonyms.Therefore,thenamingandunderstandingoftheconcept of management should be reconsidered, especially in Slovenian technical language. Keywords: management, governance, borrowing, translation 1 uvOd Veda o managementu1 jerazmeromamladadružboslovnaveda,kitemeljinaor­ganizacijskiznanosti.Organizacijskainekonomskaznanostseukvarjataspodje­tjiindrugimizdružbami,2pričemerekonomskaznanost»raziskujerazmerjamed 1 ČlanekjenastalvokvirudoktorskegaštudijskegaprogramaHumanistikaindružboslovje–pod­ročjeprevodoslovja(zdoktorskodisertacijoznaslovomPrevzemanjeangleškihstrokovnihizra­zovvmenedžmentu),insicerpodmentorstvomdr.DonaldaReindla,somentorstvomdr.Nataše Logar Berginc in delovne mentorice Rosane Dražnik. K pisanju članka so me spodbudila tudi prizadevanja dr. Mirana Mihelčiča za natančnejše razumevanje pojma management, ki bi bil z uporabodomačegaizrazavslovenskihbesedilihrazumljivejši,polegtegapabizdomačobesedo za tujko management poskrbelitudizarazvijanjedomačega–neprevzetega–strokovnegaizrazja. Doktorski študij je delno sofinancirala Evropska unija, in siceriz Evropskega socialnega sklada. 2 »Zzdružborazumemovsakozvezoživihbitij,kidelujejopovezanomedseboj,dabizdružbadoseg­laskupnicilj(stempatudivčimvečjimericilječlanov)«(Rozman1996:5).Izrazzdružba se komu mordazdinenavaden,uporabljapasezačloveškozdružbo, tj. zvezoljudi,družbenoalisocialno enoto. Razmerja med ljudmi v združbi pa tvorijo organizacijo, tako kot ljudje sestavljajo združbo. podjetjiindrugimizdružbami,organizacijskaznanostpamedčlani(inskupinami) vpodjetjih«(Rozman–Kovač–Mihelčič2011:34).Javnaagencijazaraziskoval­nodejavnostRepublikeSlovenijeuvrščavedoomanagementualivekonomskein poslovnevedealivupravneinorganizacijskevede;vseomenjenevedeoz.znano­sti pa imajo isti predmet preučevanja, tj. združbo oz. organizacijo.3 Zaradi prepletenosti managementa z ostalimi vedami, ki obravnavajo or­ganizacijo, je tudi besedišče te vede mogoče najti v pojmovnikih in slovarjih s področij,kiseukvarjajozorganizacijskimiinposlovnimivedami.Vslovenščini sotoPoslovno-organizacijskipojmovnik(Turk2004)invečposlovnihslovarjev, medtemkojespletnislovartegapodročja(Angleško-slovenskislovarspodročja ravnateljevanjainsorodnihpodročij)vklepetalnicirevijeIzzivimanagementuše v nastajanju.4 Raba in prevajanje besede management sta v slovenskih (strokovnih in splo­šnih)besedilihprecejneustaljena.Nekateristrokovnjakisezavzemajozarabotuj­ ke v njenem izvirnem zapisu, redki strokovnjaki, katerih besedila so obravnavana oz.omenjenavtemprispevku,uporabljajoslovenščiniglasovnoprilagojenzapis, drugipavtempomenuševednopredlagajorabožeobstoječihslovenskihizrazov, čepravjeodpojavitvetebesedevslovenskihbesedilihminiloževečkotdvajset let.Priprevzemanjuoz.zapisutujkenastajajozadregezaradirazhajanjvnapotkih vdvehtemeljnihjezikovnihpriročnikih.SSlovenskimpravopisom(SP2001)je predpisana raba izposojenke menedžment (vodenje, upravljanje), Slovar sloven­skegaknjižnegajezika–SSKJ1inSSKJ2–panavajazapismanagement (v ka­pitalističniekonomiki:vodenjepodjetja).5 Tudi v drugih slovarjih in (jezikovnih) priročnikih ni enotnega zapisa te besede. Po uvedbi tržnega gospodarstva se je čutil v slovenščini močan vpliv ame­riškegamanagementainstemtudiangleščine(tujkamanagement je prišla v slo­venščinoizangleščine),poletu1997pajeevropskimanagementspetdobilvečjo 3 Večinaslovenskihavtorjevuporabljavsmisludružbeneenote,kisejepovezalaznamenom,da dosežeskupnicilj,izrazorganizacija,karniustrezno(Rozman1996:5),vendaruporabljamta izraz v tem prispevku tudi sama, predvsem ko povzemam druge avtorje. 4 Da bi pri pripravi slovarja sodelovalo čim več strokovnjakov s tega področja v slovenskem prostoru, je društvo SAM (pri katerem izhaja revija Izzivi managementu) 7. 4. 2014 poslalo slovenskimfakultetamekonomske,organizacijskeoz.poslovnesmeridopis,vkaterem–zupo­števanjemprispevkaJanezaOrešnika(objavljenega20.10.2012vDelu)–sporoča,dasosev društvuodločili»zasistematičnodelonaizrazju«spodročijravnateljevanja(managementa)in organizacije.Dopisjevabilovsemstrokovnjakom,najsetemudelupridružijossodelovanjemv Sekciji za izrazje društva SAM ali s pošiljanjem komentarjev in predlogov za izboljšavo slovar­ja.Pravtakosidruštvoprizadeva,dabivnastajanjeslovarjavključilojezikoslovce(zInštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). 5 Tudivtemprispevkusemsesrečalazistimproblemom(tj.sproblemomzapisainproblemompre­vodaoz.ohranitvetujke).Vterminološkemnasvetu(Terminologišče)Inštitutazaslovenskijezik FranaRamovšasesicerpriporočazapismenedžment,vendarsemsegledenarabovvečiniobrav­navanedomačeinprevedenestrokovneliteraturestegapodročja(intudigledenarabovSSKJ) odločila za zapismanagement in tujko management (ne za domačo besedoravnateljevanje). veljavo (Kaplan 2014: 529–531).6 Danes se v Evropi zaradi njene kulturne ra­znovrstnosti, ki se dojema kot vrednota, razvija več različic pojma management v različnih jezikih (Kaplan 2014: 529–531). Evropski jeziki so odraz različnih kultur in vplivajo na vedenje ljudi v teh kulturah (Kaplan 2014: 533). Kaplan (2014: 533) meni, da bodo verjetno obstajale razlike med managementom v različnih kulturah oz. različni slogi managementa, vse dokler bodo obstajali različni jeziki. Torej so v različnih jezikih lahko prisotne tudi delne pomenske razlike za isti pojem. Besedamanagement je tujka, tuje izrazje pa lahko ima na pomenskem področju določenega jezika drugačno asociativno lego kot vpeljani tuji izraz vslovenščini (Kunst-Gnamuš 1984: 53). Tujim vplivom in s tem tudi tujim strokovnim izrazom se sicer ne moremo popolnoma izogniti, saj so ti izrazi, predvsem internacionaliz­mi, del besedišča vsakega strokovno-znanstvenega jezika. Namen članka je predstaviti pomen oz. razumevanje pojma management v vsebinskih opredelitvah ter slovarskih razlagah in prevodih te besede (iz angle­škega jezika), poleg tega pa tudi začetke njegovega pojavljanja v slovenskih stro­kovnih besedilih (namreč slovenskih avtorjev spodročja managementa in teorije organizacije) in vbesedilih, shranjenih vDigitalni knjižnici Slovenije. Nadaljnji namen je prepoznati nekatere dejavnike, ki so pripeljali do raznovrstnosti v ra­zumevanju pojma management in njegovem zapisovanju s tujko (v slovenščini) ter vzroke zanjegovo pojavitev vdoločenem času. Boljše razumevanje izraza in njegovih sopomenk ter vzrokov za današnje stanje bi pripomoglo k ustreznejšemu prevajanju in prevzemanju besede management in k ponovnemu razmisleku o mo­rebitni uporabi prevodne ustreznice. Pri obravnavi besede management in njenih (popolnih, delnih in navideznih) sopomenksemizhajala iz besedil strokovnjakov, ki sovečinoma tudi izdali teo­retična dela spodročja managementa oz.teorije organizacije, iz člankov oz.del, ki so dosegljiva v Digitalni knjižnici Slovenije, ter iz odzivov jezikoslovcev in področnih strokovnjakov v zvezi s prevodnimi ustreznicami besede management kmalu po pojavitvi te besede v slovenskem jeziku. 2 Pojav beSed management in manager v SlovenSKih besedilih in jezikOvnih pRiROčnikih teR njene (delne in navidezne) sOpOmenke v OkviRu dRužbenih spRememb Eden izmed načinov, da sezavemojedra pomena nekega pojma, je študij kon­teksta,vkaterem je bil pojem prvič uporabljen (Ronda-Pupo –Guerras-Martin 2011: 164). Besedi management vpomenu ‘upravljanje' in manager najdemo v tujih besedilih z začetka 20. stoletja, v slovenskih pa pred drugo svetovno vojno 6 Od 19. do srede 20. stoletja sta obstajali vcelinski Evropi dve glavni poslovni šoli: južna oz. francosko-belgijska in severna oz. nemška; po letu 1945 se začne amerikanizacija evropskih poslovnih šol (Kaplan 2014: 529–531). (Uhlíř 1938), potem pa sta ti besedi v obdobju socialističnega družbenega reda izginili in se spet pojavili kot prevzeti besedi (management in menedžment), tudi v drugih pomenih (npr. v pomenu vodenje), oz. bili nadomeščeni s pre­vodi – tako z (za tisti in današnji čas) ustreznimi kot tudi neustreznimi (npr. upravljanje, vodenje, poslovodenje, ravnateljevanje, ravnanje) – po prehodu na tržno gospodarstvo (prim. Rus 1992: 90). Managersko teorijo so prvič praktično uporabili v nepridobitnih ustanovah in vladnih agencijah. Pozneje so management poistovetili s poslovnim manage­mentom in management v javnem sektorju preimenovali v javno upravo (Druc­ker 2001: 17–18).7 Danes se management spet uporablja v povezavi z vsemi vrstami organizacij oz. združb in se nanaša tako na procese kot tudi na ljudi. V času začetkov vede o managementu (npr. pri Fayolu 1916 v Sornet 2011: 5) je obstajala samo ena oblastvena organizacijska funkcija, tj. management (fr. in angl. tudi administration), in sicer v smislu upravljanja lastnine. Pri Mary Parker-Follett (1924 vDaft 2010: 5) je management pomenil »umetnost tega, da se stvari opravijo ob pomoči ljudi«. Henri Fayol (v Sornet 2011: 5) pa opre­deljuje management kot zaporedje petih dejanj: predvideti, organizirati, zapo­vedati, uskladiti in nadzirati. S pojavom velikih korporacij se ob več lastnikih ter večji kompleksnosti poslovanja in organizacije pojavi potreba po novih oblastvenih organizacijskih funkcijah oz. po delitvi nekdaj enotne oblastvene funkcije na funkcijo lastni­škega upravljanja (upravljanja lastnine s strani lastnikov, delničarjev oz. njiho­vih pooblaščencev ali zaupnikov) –v angleščini je to governance – in funkcijo managementa, ki jo izvajajo managerji. Danes tako poznamo tri osnovne or­ganizacijske funkcije oz. vloge: upravljanje, management in izvedbo (Rozman –Kovač 2012: 69). V slovenščini se beseda manager pojavi že v času pred drugo svetovno vojno–vsebuje jo Trgovsko-gospodarski leksikon (Uhlíř 1938: 66): »Manager (menedžer), angl. podjetnik, ravnatelj, voditelj, upravnik, nadzornik.« Bese­de management leksikon ne vsebuje, vsebuje pa gesli »Ravnateljski svet, gl. geslo: Delniška družba« in »Upravni svet, gl. Delniška družba«. Pod geslom »Delniška družba« (Uhlíř 1935: 280–282) navaja tudi organe delniške druž­be: »a) Upravni svet (na Hrvaškem: ravnateljstvo8). Delniško družbo zastopa vvseh zadevah –sodnih in izvensodnih –upravni svet, ki je lahko ena ali več oseb, tudi nedelničarji«, »b) Ravnateljski svet. Tega omenja deln. regulativ, ki vidi v njem organ, ki je do neke mere upravnemu svetu predpostavljen«, »c) Nadzorstveni organi so v delniški družbi ali nadzorstveni svet ali revizorji raču­nov« in »d) Občni zbor delničarjev«. Danes je pri nas sestava organov odvisna 7 Slovenski prevod Druckerjevega dela Management Challenges for the 21st Century, izdanega leta 1999, je izšel leta 2001 v prevodu Sveta Trajkovskega. 8 V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 1997) je zapisano, da je beseda ravnatelj prevzeta iz hrvaščine. od tega, ali gre za enotirni ali dvotirni model upravljanja in tudi poimenovanja niso prav enaka. Pojem management (poimenovan v slovenščini npr. z besedoravnateljstvo) je bil torej na Slovenskem znan že pred drugo svetovno vojno, predvsem v pove­zavi z delniškimi družbami, in se je v svojem sodobnem pomenu –management kot ena od dveh oblastvenih organizacijskih funkcij – začel pri nas ponovno pojavljativzadnji četrtini 20. stoletja. Besedo manager in besedno zvezo ma­nagerski sistem (oblika modernega vodenja) najdemo v Leksikonu Cankarjeve založbe (1973) ter v Slovarju tujk 1974, in sicer zapise management, manager in menežer.O tem pojmu je pisal leta 1986 vRazviti teoriji organizacije Filip Lipovec in zanj uporabil domači izraz ravnanje oz. uravnavanje poslovanja. Kot je zapisal Lipovec (1986: 46–47), se zaradi večanja podjetja lahko zgodi (oz.senujno zgodi, ko sezačnejo kapitali združevati), da lastnik neuravnava več neposrednega poslovanja svojega podjetja in najame ljudi, ki opravljajo to zanj. Avtor pravi, da to uravnavajo plačani ravnatelji podjetja in da se je s tem »prej enotna funkcija upravljanja razdelila na funkcijo upravljanja lastnine in na funkcijo uravnavanja poslovanja, ki jo opravlja najeti ravnatelj podjetja« (Lipovec 1986: 46–47). Kljub tej razlagi so na Slovenskem mnogi ta pojem razumeli drugače in zanj uporabljali prevode, ki niso ustrezali tej opredelitvi (npr.upravljanje kot dediščina obdobja socialističnih družbenoekonomskih od­nosov, ko se beseda management – zaradi povezovanja s kapitalizmom – ni uporabljala9). Posledice te neenotnosti razumevanja in neustreznosti prevodov segajo še v današnji čas. Da bi ugotovila, kdaj seje beseda management začela (pogosteje) pojav­ljati oz. uporabljati in kako se je zapisovala, sem opazovala njeno pojavljanje v besedilih, ki so zabeležena v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib), kjer sem opa­zovala tudi rabo besede ravnateljevanje oz.ravnatelj – kot prevodne ustreznice besede management – ter deloma tudi besed vodenje, upravljanje oz.upravitelj in direktor.Ob tem semizpostavila nekatere družbene spremembe, ki sovpli­vale na rabo ali odsotnost besede management (uporabljali so se drugi izrazi). 2.1 Beseda management v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije in družbenoekonomske spremembe Prehod od plansko-tržnega k pretežno tržnemu gospodarstvu –Rus (1992: 90) je poimenoval obdobje od leta 1989 do začetka 1990 kot obdobje začetka ve­likih sprememb vvseh segmentih družbenega sistema vSloveniji in »odločnejši prehod v tržno gospodarstvo«10 – je prinesel tudi uporabo novih izrazov, med nji­mi tudi tujke management. Miha Ribarič (1989a: 61) je zapisal, da so določene 9 Besediravnatelj in ravnateljstvo pa sta seuporabljali že vpredsocialističnem obdobju (prim. Mihelčič 1994a). 10 Socialna klima in inovativni management – objavljeno v reviji Psihološka obzorja. spremembe v družbenoekonomskih odnosih prišle zustavo leta 1988, tj. z drugo dopolnitvijo ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) iz leta 1974. V nasprotju z ustavo iz leta 1974 v novi ustavni ureditvi »delo ni več edina podlaga za prilaščanje in upravljanje« (Ribarič 1989a: 61). Spremenile so se torej nekatere »temeljne opredelitve družbenoekonomskih odnosov in družbenoeko­nomskega sistema« (Ribarič 1989b: 367). Rozman in Kovač (2012: 66) sta zapisala, da se je pri nas o managementu in managerjih začelo govoriti konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, »ko se je že dopuščala kritika samoupravnega družbenega sistema in so že obstajale težnje po uvedbi kapitalističnega načina gospodarjenja«. To potrjujejo tudi besedila, ki so vključena v Digitalno knjižnico Slovenije, kjer besedo management prvič zasledi­mo v reviji Teorija in praksa iz leta 1989, npr. v članku Management med zakoni in avtonomijo avtorja Janeza Jerovška. Istega leta zasledimo v omenjeni reviji še drug prispevek, ki vsebuje besedo management, in sicer komentar Bogdana Kav­čiča z naslovom Somrak samoupravljanja (kjer omenja »sloviti sistem ameriškega managementa«). Vendar pa je beseda manager zabeležena že pred drugo svetovno vojno (npr. v Trgovsko-gospodarskem leksikonu – Uhlíř 1938). Poleg zapisa management se pojavlja tudi zapis menedžment: npr. v reviji Teorija in praksa iz leta 1996 včlanku »Iskanje novega smisla dela: elementi za povečanje delovne proizvodnosti«, avtorja Marka Kosa, katerega povzetek vsebu­je besedo menedžment (zapisano glasovno prilagojeno slovenskemu jeziku). Tak zapis je tudi v reviji Knjižnica iz leta 1997 v članku Upravljanje človeških virov in razvoj karier v večji knjižnici Jelke Gazvoda. V povzetku članka je avtorica upo­rabila zapis menedžment (upravljanje človeških virov kot »del menedžmenta«). V povzetku vangleščini pa je bil za izraz upravljanje človeških virov uporabljen angleški izraz human resource management.V reviji Akademija MM pa sta leta 1998 Matjaž Iršič in Damijan Mumel objavila članek Ali razlike v tipu lastništva podjetij odsevajo tudi v menedžmentu njihovih marketinških aktivnosti?. Zapismanagement seje uporabljal tudi po letu 2001 (po izidu Slovenskega pravopisa), npr. v leta 2005 izdanem učbeniku Sodobni management avtorjev Di­movskega idr. Enak zapis se pojavlja tudi v leta 2008 izdanem učbeniku Temelji managementa istega avtorja idr. ter v leta 2014 izdanem učbeniku Temelji mana­gementa in organizacije (Dimovski idr. 2005). Zapis management uporablja npr. tudi Biloslavo (ki deluje na Fakulteti za management (Univerze na Primorskem), ki že v svojem imenu nosi zapis management) v leta 2006 izdanem učbeniku Stra­teški management in management spreminjanja. 2.2 Besede ravnateljevanje (oz. ravnatelj) in vodenje v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije V zvezi z besedo ravnateljevanje oz.ravnanje sta Rozman in Kovač (2012: 66) zapi­sala, da »posamezni preučevalci vedo, da se je v Sloveniji do leta 1950 pa še pozneje kot beseda, ki označuje enako kot management, uporabljala beseda ravnanje ali ravnateljevanje«. Zapisala sta tudi, da so to besedo uporabljali slovenski pisa­telji in prevajalci ter da je bila zapisana v dokumentih podjetij in drugih združb ter vslovenskih zakonih. Rozman in Kovač (2012: 66) sta tudi zapisala, da bi leta 1950 morali besedi ravnatelj in ravnateljstvo domnevno izginiti, saj sta bili obravnavani kot dediščina kapitalizma. Mihelčič (v Delu 12. 5. 1994) utemeljuje rabo besede ravnatelj v pomenu manager tudi z navedbo iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja iz let 1894–1895: »ravnatelj, m. der Leiter, der Director« (Pleteršnik 2: 376), kjer beseda ravnatelj ni omejena le na vzgojno-izobraževalne ustanove. V zvezi z javnimi zavodi, predvsem vzgojno-izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami, se je beseda ravnatelj v socialističnem družbenem redu še ved­no uporabljala, v zvezi s pridobitnimi organizacijami pa se ni več pojavljala. Rozman in Kovač (2012: 66) sta zapisala, da je besedo ravnateljevanje (znova) uvedel Filip Lipovec vsvojem delu Razvita teorija organizacije (1986). To je bilo torej obdobje tik pred sprejetjem novih amandmajev k ustavi SFRJ (1988). Mihelčič (1994a) tudi piše, da »najdemo v delih slovenskih pisateljev med obema vojnama številne primere uporabe besede ravnatelj.Pri tem gre za poi­menovanje ravnateljev bank, šolskih zavodov, zvezdarne, zavarovalnice, založ­be in tudi tovarne avtomobilov«, kar pripisuje tudi »usmeritvi« iz Pleteršniko­vega slovarja. Ker najdemo za besedo ravnateljevanje v besedilih, ki so shranjena v Digi­talni knjižnici Slovenije, le nekaj (sicer novejših) zadetkov, sem se osredotočila na besedo ravnatelj. V Kmetijskih in rokodelskih novicah iz leta 1898 zasledimo v članku Od­stop tržaškega finančnega ravnatelja besedno zvezo: finančni ravnatelj (bese­do ravnatelj vsebuje v tem pomenu tudi Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar 1894–1895 (Mihelčič 1994a; 1994b)). V Novih akordih je leta 1912 Gojmir Krek objavil prispevek z naslovom: Generalni glasbeni ravnatelj dr. Karl Muck. V Slovenskem gospodarju so bili leta 1931 zapisani ti izrazi: ravnatelj tiskar­ne, načelnik posojilnice in predsednik ravnateljstva,in sicer v članku Antona Jerovška z naslovom Vloge v vseh denarnih zavodih so popolnoma varne! (piše dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Tiskarne sv. Cirila, načelnik Spodnještajerske ljudske posojilnice in predsednik ravnateljstva Mestne hranilnice v Mariboru). V Slovenskem gospodarju je leta 1936 izšel članek z naslovom Razbojnik –po­licijski ravnatelj. V Slovenskem gospodarju je leta 1937 izšel članek Ravnatelj, kineznačitati, v katerem zasledimo besedno zvezoravnatelj tekstilne tvrdke. Leta 1939 je bil v Slovenskem gospodarju objavljen članek z naslovom Bi­vši ravnatelj Mohorjeve družbe umrl. Leta 1942 je v zbirki Upodobitev znanih Slovencev (NUK) izšel tudi prispevek Emanuel Josin (1863–1949) in sicer o ravnatelju finančne blagajne. Kot je bilo zaslediti v besedilih, shranjenih v Digitalni knjižnici Slovenije, in deloma tudi v strokovni literaturi, ki smo jo obravnavali predvsem ob strokovnih opredelitvah managementa (npr. Kralj 1998), se je v smislu managementa v slovenščini uporabljala beseda vodenje,11 ki jo zasledimo npr. v Javni tribuni leta 1968 v članku Samoupravljanje in vodenje Bojana Štularja. Besedno zvezo učinkovito vodenje zasledimov Javni tribuni leta 1987 v prispevku Z znanjem in učinkovitim vodenjem vboljši jutri Karla Gornika.12 V reviji Knjižnica pa zasledimo leta 1989 v članku Vodenje in upravljanje v visokošolskih knjižni­cah: vtisi s seminarja v Veliki Britaniji Nade Češnovar v pomenu management besedno zvezo vodenje in upravljanje –med ključnimi besedami zasledimo v opisu vsebine besedo management, ne zasledimo pa besedne zveze vodenje in upravljanje. 2.3 Besedi upravitelj in direktor v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije Besedaupravitelj danes ni sopomenka besede ravnatelj.Tudi upravitelj je nek­donavodilnem položaju, aneopravlja iste funkcije kot ravnatelj (diferencia­cija pomena). Beseda upravitelj je bila zabeležena v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1850, in sicer v novici z naslovom Novičar iz Ljubljane, v zvezi z delnicami ljubljanskega gledališča (»Gosp. Kordežu, začetniku te naprave, se bo njego­vi vednosti primerjeno opravilo umetalniga upravitelja izročilo, če ga bo hotel prevzeti«). V Slovenskem gospodarju pa je bila leta 1918 objavljena novica z naslovom Ameriški upravitelj prehrane vEvropi. Besedna zvezašolski upravi­telj je bila zapisana npr. v Učiteljskem tovarišu leta 1926 v novici Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih naturalnih stanovanj šolskih upraviteljev. Zapis besede upravljanje (v besedni zvezi družbeno upravljanje) pa zasledimo v reviji Naša sodobnost leta 1954 v prispevku Od delavskega samoupravljanja k družbe­nemu upravljanju Jožeta Goričarja. Mihelčič (1994b) je za besedo oz. izraz direktor zapisal, da se je po drugi svetovni vojni pri nas za funkcijo ravnatelja – funkcijo, »ki dobiva svojo nalogo od nosilcev upravljanja in daje naloge izvajalcem« –uveljavil izraz direktor, ki »naj bi zvenel bolj socialistično kot ravnatelj«. Istega leta (1994a) pa je zapisal tudi, da bi se dalo uporabo te besede – ki je bila v preteklosti tudi prevodna ustreznica angleške besede manager –»vsistemu družbene lastnine morda še braniti, v nakazanem sistemu pa to ni več mogoče. Board of Directors, uveljav­ljeni ameriški izraz za organ upravljanja (v sodobni angleščini governance), bi postal ob uporabi besede direktor za angleško besedo manager smiselno komaj prevedljiv.« Kot piše Bohinc (Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, 265. 11 Ko v Digitalni knjižnici Slovenije iščemo besedo management, nas iskalnik napoti tudi na bese­do vodenje. 12 Gre za prispevek o pogovoru urednika glasila Litostroj Karla Gornika s tedanjim novim gene­ralnim direktorjem Litostroja Jožetom Šlandrom. člen, 2.3, 2006, 344), se »izraz direktor […] v naši gospodarski praksi upo­rablja v več pomenih. Tako se tradicionalno kot direktorji imenujejo v aktih podjetij vodilni posamezniki oziroma tisti s posebnimi pooblastili in odgo­vornostmi. V tem pomenu je torej izraz direktor zgolj poslovnoorganizacijsko oziroma funkcionalno poimenovanje posameznikov, ki vodijo dele delovnega procesa. Pravno takšno poimenovanje ne ustvarja nikakršnih posledic, razen kolikor se nanj sklicujejo akti podjetij in morebitno drugo avtonomno pra­vo (na primer kolektivne pogodbe)«. Nadalje piše: »Po veljavni ureditvi je zakonski izraz direktor namenjen izključno za člane uprave delniške družbe. Direktorjisopo ZGD-1 tako kot vprimerjalnem pravu člani vodstvenega or­gana, ki se različno imenuje, na primer upravni odbor v predlagani 5. direktivi (administrative board), upravni svet v romanskih pravnih redih (na primer Conseil d’admministrative13 po francoskem pravu), predstojništvo (Vorstand po nemškem pravu) ali pa direktorski odbor (board of directors) v anglosaških pravnih redih« (prav tam). Vendar pa se je za poimenovanje funkcije ravnatelja oz. vodilnega posameznika v»gospodarski praksi« uporabljala in seše uporablja beseda di­rektor.14 To besedo najdemo npr. v časopisu Štajerc leta 1901 (v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije je to prva pojavitev te besede) v članku Kmet in konzumni direktor pred sodnijo. Pomena te besede v danem kontekstu pa sama nisem preverjala. 2.4 Jezik in družbenoekonomske spremembe Kot pišejo že omenjeni avtorji, sta se besedi manager in management na Slo­venskem pojavili, ko je država (takratna SFRJ) prešla s plansko-tržnega na tržno gospodarstvo, in sicer ob spremembi družbenoekonomskih odnosov oz. družbe­ne ureditve (iz socializma v kapitalizem). Obravnavani primeri potrjujejo, kar sta zapisala že Rozman in Kovač (2012: 66): da seje pred letom 1950 beseda ravnatelj uporabljala tudi v zvezi s pridobitnimi organizacijami – npr. finanč­ni ravnatelj, ravnatelj tiskarne, ravnatelj tekstilne tvrdke, ravnatelj Mohorjeve družbe, ravnatelj finančne blagajne.Za navedene primere nisem preverjala, ali se vsi nanašajo na ravnalno oz. ravnateljsko funkcijo. Rozman in Kovač (2012: 66) obravnavata rabo te besede pred letom 1950 v smislu ravnalne (ravnateljske) funkcije. Res pa je, da lahko obe funkciji –ravnalno in upravljalno –izvaja ista oseba. Ob primeru besede management se je pokazalo, da se v jeziku odraža tudi družbena realnost. 13 Napaka: moralo bi biti administrative. 14 Beseda ravnatelj je tvorjena po zgledu lat. director ‘ravnatelj' –izpeljano iz glagola dirigere ‘ravnati, upravljati, usmerjati' (Snoj 1997). 3 PRevzemanje in PRevajanje beSed management in manager V slovenski jezik je bila prevzeta citatna oblika besede management, pozneje pa seje uporabljal tudi zapis oz.prevodi, kot somenedžment, vodenje, upravljanje, poslovodenje, ravnanje, ravnateljevanje.Vendar pa sezaprojektni management že leta 1971 pojavi izraz upravljanje in vodenje projektov v besedilu avtorjev Ha­uca idr. (1971). Besedo management so iz angleščine15prevzeli tudi številni drugi evropski jeziki, ob tem pa pogosto ohranili izvirni (angleški) zapis; poleg tujke so nekateri obdržali tudi svoj lastni izraz ali pa samo lastni izraz za ta pojem (npr. Poljaki: zarządzanie). V zvezi s prevzemanjem besede management so se leta 1994 v slovenskih ča­sopisih pojavili predlogi slovenskih jezikoslovcev in področnih strokovnjakov. 28. 4.1994 je bil vDelu objavljen prispevek Seznam ponujenih ali iskanih domačih besedzatuje izraze (Pirs in njegov zgled), vkateremsoDular idr. (Janez Dular, Janez Gradišnik in Janez Sršen16 ob sodelovanju Brede Vrhovec) za prevzeto be­sedo manager oz.mene(d)žer predlagali naslednje domače izraze, ki so bili v tisku takrat že v rabi: vodstvenik, vodja,17 poslovodja; za mene(d)žerstvo pa vodstvo in poslovodstvo.Menili so, da je angleško pisana oblika manager »povsem nespre­jemljiva«, in dodali, da so pozneje dobili predlog, da naj bi se v slovenščini temu reklo ravnatelj in ravnateljstvo ali ravnateljevanje.V odziv na ta članek je Miran Mihelčič (1994a) 12. maja 1994 v Delu objavil članek V Evropo tudi z ravna(te­ljeva)njem, samo uspešno mora biti. V članku je utemeljil rabo domače besede ravnatelj namesto tujke manager. 15. septembra 1994 pa je isti avtor (Mihelčič 1994b) objavil še članek Sto let po Pleteršniku »managerji menedžirajo vmena­žeriji«, v katerem izrazi »dvom o učinkovitosti svojega pisanja« 1. oktobra 1994 je izrazil podporo Mihelčičevemu predlogu (o nadomestitvi tujke management z domačo besedo ravnatelj) Janez Gradišnik (1994) v časopisu Slovenec, in sicer v članku z naslovom Brez odziva. Kot je zapisal Rozman (1996: 6, 16), je »majčken odziv« sicer prišel.18 Leta 1996 je v reviji Organizacija izšel članek Rudija Rozmana (1996: 5–18) Kako prevesti »management« v slovenščino: management, menedžment, upravlja­nje, poslovodenje, vodenje, ravnanje?. V njem se je avtor zavzel za slovensko 15 Besedamanagement je torej anglicizem. V tem prispevku se ravnamo po Gottliebovi opredelitvi pojma anglicizem: to je kakršnakoli posamezna ali sistemska jezikovna značilnost, prilagojena ali prevzeta iz angleščine oz. navdihnjena ali spodbujena po angleških vzorih in uporabljena v medjezični komunikaciji v jeziku, ki ni angleški (Gottlieb 2005: 163). 16 Sršen (1992: 79): management, managerstvo › vodenje, upravljanje podjetja, menedžment, menedžerstvo. 17 O ženski obliki besede vodja je razpravljal Peter Weiss, ki je predlagal žensko ustreznico vod­kinja, pred njim pa tudi Janez Dular, ki je predlagal žensko ustreznicovodjinja (Weiss 2014). 18 V reviji Organizacija je tedanji urednik te revije Kaltnekar leta 1995 razpravljal o Mihelčičevem predlogu prevoda besede management (Kaltnekar 1995: 253). ustreznico ravnanje.Poudaril je problematičnost nekaterih prevodov, ki pomenijo le del managerske funkcije ali pa tudi kaj drugega. Težavne so tudi izpeljanke, saj niso vse izpeljane iz iste besede. Avtor je še dodal: »Skrajni čas je že bil, ne le zavoljo materinščine, tudi zaradi vsebinskih, jezikoslovnih in drugih posledic, da prekinemoskomedijo zmešnjav in (spet) začnemo uporabljati slovensko besedo ravnanje kot prevod angleške besede management« (Rozman 1996: 6). Roberto Biloslavo (2006: 20–25) je v knjigi Strateški management in mana­gement spreminjanja pojasnil svojo odločitev za rabo besede manager namesto ravnatelj: Žal je o izrazu ,manager‘ v slovenski strokovni literaturi in strokovnih krogih precej raz­ličnih stališč. Zaradi mednarodne primerljivosti in splošne razumljivosti uporabljamo v tej knjigi izraz ,manager' za osebo, ,management‘ za vse managerje v organizaciji, pa tudi za njihovo dejavnost. Ne uporabljamo izrazov ,ravnatelj‘, ,ravnanje‘, ,ravnateljstvo‘ ipd., ker so specifični za šolstvo, pa tudi ne zakonskih izrazov ,uprava‘19 (za managerja ali kolektivni management v podjetju) oz. ,družba‘ (za podjetje), saj prvi posega na področje nadziranja managerjev (upravljanje je npr. dejavnost nadzornih svetov, upravnih odborov in podobnih teles, ki delujejo po pooblastilu lastnikov), drugi pa ima v slovenščini ustaljen pomen v družbenem življenju in okolju. (Biloslavo 2006: 20) V Zakon o gospodarskih družbah20 (ZGD 1993) smo vnesli pojem nemškega Vorstanda in ga prevedli kot uprava.21 Glede izraza uprava meni enako kot Bi­loslavo tudi Rozman (1996: 11) –pravi, da je ustreznejši izraz (za upravo) pred­stojništvo ali ravnateljstvo.Kot piše Bohinc (v Veliki komentar zakona o gospo­darskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. podod­delek: Uprava, 265. člen, 2.3, 2006, 334), je v nemškem pravu (AktG) »ureditev organov delniške družbe z dvotirnim načinom upravljanja v načelu enaka kot v ZGD-1. Razlike so le v podrobnostih, in sicer kar zadeva sestave organov in delo­ma tudi njihove pristojnosti«. Nadalje piše (prav tam): »Izvršilni organ (Vorstand ali predstojništvo), to je uprava, je odgovoren za vodenje poslov družbe ter za zastopanje družbe nasproti tretjim«. 19 »Zakon precej nedosledno uporablja izraze uprava, poslovodstvo ter organi vodenja in nadzora, kadar na primer predstavlja pristojnosti uprave delniške družbe« (Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, Uvodni komentar k pododdelku, 0.1, 2006, 333). 20 ZGD je »temeljni sistemski zakon na področju prava gospodarskih družb, ki ureja ustanavljanje, organiziranost in poslovanje gospodarskih subjektov« (Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, Predgovor, 2006, 9). 21 »Upravljanje gospodarskih družb je lahko enotirno (brez nadzornega sveta) ali dvotirno (z nadzornim svetom). Uprava, nadzorni svet in skupščina soorgani dvotirnega načina upravlja­nja delniške družbe, upravni odbor in skupščina pa sta organa enotirnega načina upravljanja delniške družbe. Uprava in upravni odbor nista primerljiva organa, saj uprava opravlja samo poslovodske pristojnosti, upravni odbor pa poslovodske in nadzorstvene pristojnosti. Sicer pa je upravni odbor pristojen za vodenje poslov, tako kot je za vodenje poslov pristojna uprava« (Ve­liki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Organi delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, Uvodni komentar k pododdelku, 0, 2006, 331). Pravne oblike zaposlovanje podjetij sotorej urejene vZakonuogospodar­skih družbah – ZGD, poslovanje zavodov pa ureja Zakon o zavodih – ZZ. Ta zakona besed management in manager ne vsebujeta. Biloslavo (2006) torej ne uporablja »zakonskega izraza« uprava.V Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD 2014, 10. člen) zasledimo izraz poslovodstvo22za organe ali osebe, ki vodijo posle »družbe« (npr. v delniški družbi je to uprava ali upravni odbor, pri družbi z ome­jeno odgovornostjo en ali več poslovodij). V Zakonu o zavodih-NPB23 (ZZ 2006 in ZZ 1991) pa so kot organi zavoda navedeni: svet ali kakšen drug kolegijski or­gan upravljanja (29.–30. člen), direktor –ali kakšen drug individualni organ –kot poslovodni organ zavoda (31.–39. člen), strokovni vodja (40.–42. člen), ki vodi strokovno delo zavoda, ter strokovni svet (43.–44. člen). Mihelčič je leta 2012 vreviji Izzivi managementu objavil prispevek Iz dela naše sekcije za izrazje, v katerem je ponovno opozoril na neustrezno prevajanje besede management z besedo upravljanje, za tujko management pa je znova (oz. še vedno) uporabljal izraz ravnateljevanje (oz. v besednih zvezah s predlogom z/s) ravnanje z/s (Mihelčič 2012a: 32–34).24 V stroki torej ni enotnosti pri uporabi besed management in ravnateljevanje, ob teh dveh pa se kot (delne ali navidezne) sopomenke pojavljajo še drugi izrazi (npr.vodenje, upravljanje, poslovodenje). Zapis tujke je dvojničen: management in menedžment. V naslovih slovenskih strokovnih in znanstvenih revij s tega pod­ročjaseuporablja predvsem zapis management (npr. Management, Manager, Iz­zivi managementu), prav tako tudi v učbenikih (npr. Management (Kralj 1998), Sodobni management (Dimovski idr. 2005)) in nazivih nekaterih visokošolskih ustanov (npr. Fakulteta za management). Prevodi oz. besede, ki jih za poimenovanje pojma management uporabljajo slovenski avtorji, so zelo raznovrstni. Lipovec (1986) uporablja izraz ravnanje. Turk (2004) uporablja izraze poslovodenje in uravnavajoče upravljanje ter tudi ravnateljevanje kot najvišjo raven poslovodenja (managementa), izraz ravnanje pa uporablja zanižje ravni poslovodenja. Kralj (1998: 13) uporablja izraze stro­kovno obvladovanje podjetja ter vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom.Nekateri so v tem pomenu uporabljali besedno zvezo upravljanje in vodenje (npr. Hauc v Hauc idr. 1971 vbesedni zvezi upravljanje in vodenje projektov,pozneje (2002) tudi Hauc v tej besedni zvezi domačo besedno zvezo zamenja s tujko: manage­ment projektov). Markič idr. (2014) uporabljajo izrazmanagement in manager. 22 »Poslovodstvo je torej splošen izraz za osebe oziroma organe, ki vodijo posle v katerikoli vrsti gospodarske družbe«. Poslovodstvo vodi posle gospodarske družbe in tudi zastopa gospodarsko družbo. (Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, 5. oddelek: Orga­ ni delniške družbe, 2. pododdelek: Uprava, Uvodni komentar k pododdelku, 0.1, 2006, 334). 23 NPB – neuradno prečiščeno besedilo. 24 Izraz ravnanje je uporabljal že Lipovec (1986: 133), ki je zapisal, da je funkcija ravnanja zau­ pana ravnatelju (ko se proizvodnja loči od lastnine). Lipovec (1986: 133–152) je (za dejanje in stanjeoz.telo) uporabil izraza ravnanje in ravnateljstvo ter (za osebe, ki izvajajo to funkcijo) izraza ravnalec in ravnatelj. Poleg upravljanja se kot prevod besede management v vsakdanji praksi naj­več uporablja vodenje (Rozman 1996: 12). Podobno pišeta tudi Vila in Kovač (1997: 33), ki menita, da se za prevod besede management najpogosteje upora­bljata upravljanje in vodenje (Vila–Kovač 1997: 31). V pomenu ‘management' uporabljata besedo vodenje Možina in Kavčič (v Rozman 1996: 13). Tako jo je uporabil tudi Kralj (1998: 13), ki je zapisal, da se management podjetja nanaša na vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom. Kavčič (1991, po Ivanku 1982) uporab­lja v pomenu management tudi upravljanje (npr. scientific management – znan­stveno upravljanje). Rozman kot pogosto neustrezno sopomenko za besedo management omenja tudi poslovodenje, ki se je uporabljalo zlasti v obdobju samoupravljanja. Pravi, da »zaradi narave samoupravljanja delavcev kot lastnikov podjetja ni treba prep­ričevati, da bi dogovorjeno naredili« (Rozman 1996: 13). Poslovodenje kot sopo­menko za management uporabljata npr. Biloslavo (2006: 20–21) in Turk (2004).25 4 vSebinSKe oPRedelitve oz. Razlage Pojma management (ravnateljevanje) v stROkOvni liteRatuRi in slOvaRjih Oz. jezikOvnih pRiROčnikih Tu so ob vsebinskih opredelitvah pojma management prikazani uporaba prevod­nih ustreznic besede management v različnih časovnih obdobjih po posameznih avtorjih–slovenskih strokovnjakih s področja managementa oz. teorije organiza­ cije –, predlogi prevodnih ustreznic slovenskih jezikoslovcev in slovarske razlage besede oz. pojmamanagement. Slovar Cambridge International Dictionary of English (1995) podaja nasled­njo kratko opredelitev pojma management: management je obvladovanje (angl. control) in organizacija nečesa. V strokovni literaturi pa obstajajo različne opredelitve managementa. Obsta­ jajo razlike med evropskimi in ameriškimi opredelitvami kot tudi razlike glede na družbeno ureditev. Belak idr. so zapisali, da »Američani ves (kibernetski) proces in podsistem upravljanja pretežno poimenujejo management, Evropejci pa ga obi­čajno členijo na lastniški in managerski del« (Vila – Kovač 1997: 27). Izraz upravljanje se tudi danes uporablja neustrezno, in sicer v pomenu rav­nateljevanja (managementa), razlogi za tako rabo pa segajo še v obdobje socializ­ma.O razlogih zanejasnosti pri uporabi izrazov ravnateljevanje (management) in upravljanje je pisal že Lipovec (1986: 133), ki je menil, da ta nejasnost izvira tudi iz dejstva, da je svetovna organizacijska literatura le redko obširneje obravnavala upravljanje, medtem ko se je pri nas (na področju nekdanje SFRJ) pretežno obrav­navalo prav upravljanje. Razlog za to, da se je upravljanju po svetu posvečalo manj pozornosti, vidi v tem, da je v osemdesetih letih 20. stoletja klasična organizacijska 25 Filipović idr. (2001: 179) pa prevajajo izraz poslovodenje z general management. veda poznala le eno obliko upravljanja, tj. lastniško obliko, organizacijska literatura pa se je zato omejevala predvsem na management (Lipovec 1986: 51). Upravljanje se v kapitalističnem družbenoekonomskem sistemu razlikuje od upravljanja v so­cialističnem družbenoekonomskem sistemu. V kapitalističnem upravljanju pravica do upravljanja izvira iz lastništva, v socialističnem upravljanju pa iz dela (Kostić, v Lipovec 1986: 54). Po uvedbi tržnega gospodarstva se je tudi pri nas pisalo o managementu, v svetovni literaturi pa danes beremo tako o managementu kot tudi o lastniškem upravljanju (angl. governance). Poleg omenjenih razlik obstajajo tudi razlike med dvema modeloma kapitalističnega upravljanja –enotirnim in dvotirnim. Rozman (1996: 8) meni, da k slabemu razumevanju razlike med upravlja­njem in managementom prispeva tudi to, da se vse naloge oz. procesi (načrtovanje, organiziranje, vodenje, nadziranje) začnejo vupravljanju in nadaljujejo vmana­gementu, ter tudi to, da so (bili) lastniki »pogosto tako upravljavci kot ravnatelji podjetja in je tako obe funkciji opravljala ena oseba«. Besedaupravljanje sedanesvslovenščinivjeziku organizacije in manage­menta uporablja predvsem v zvezi z lastniškim upravljanjem. Upravljanje je v slovarjih pogosto prevod za angleški besedi administration in governance, pa tudi za besedo management. Management in administration sta pogosto sopomenki, governance pa pomeni lastniško upravljanje. Drucker (2001: 14–15) pravi, da so management naloge, veda in tudi ljudje. Pravi tudi, da delo managerja obsega pet osnovnih operacij: postavljanje ciljev, organiziranje, motiviranje in komuniciranje, merjenje in »razvijanje« ljudi (Druc­ker 2001: 20–21). Kralj (1998: 2) je zapisal, da se management podjetja nanaša na vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom. Možina pa je med drugim zapisal tudi, da je management »planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji ter s tem v zvezi vseh nalog in aktivnosti, ki jih zaposleni opravljajo. Management je usklaje­vanje nalog in dejavnosti s postavljenimi cilji.« (Možina idr. 2002: 15, 829) V Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004) je ta izraz opredeljen kot poslovodenje,26 vodenje poslovanja, administriranje. Poslovodenje (management) je organizacijsko področje nalog, ki zagotavlja uresničevanje pri upravljanju postavljenih ciljev, poslovne politike in drugih pomembnejših odločitev iz zornega kota lastništva s podrobnejšim odločanjem v okviru načrtovanja, pripravljanja izvajanja in nadziranja izvajanja oz. iz sprožanja in uravnavanja delovanja podrejencev; z njim se ureja delo drugih. (Turk 2004) Turk (2004) je sicer uporabil izraz poslovodenje, vendar je iz njegove opredeli­tve razvidno, da managementa ne razume samo kot vodenje poslov, temveč tudi kot vodenje ljudi. Meni, da je poslovodenje sopomenka za besedo management, 26 Ob izrazu management najdemo v Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004): menedžment – glej poslovodenje. ravnateljevanje pa je najvišja raven poslovodenja; izraz ravnanje uporablja za niž­je ravni poslovodenja, medtem ko je za Lipovca (1986) ravnanje splošnejši izraz. Turk za management uporablja tudi izraz uravnavajoče upravljanje. Dimovski idr. (2005: 3) pravijo, da management pomeni »usklajevanje nalog in dejavnosti za dosego postavljenih ciljev in ga tudi opredeljujemo kot ustvarjalno reševanje problemov, ki se pojavljajo na področju planiranja, organiziranja, vodenja in pregledovanja razpoložljivih virov pri doseganju poslanstva in razvoja organiza­cije«. Biloslavo (2006: 20–28) pa je zapisal, da je management naloga managerjev, ki so strokovnjaki za obvladovanje organizacij in vodenje ljudi – so poslovodniki in vodje. Rozman, Kovač in Mihelčič (2011: 185) pravijo, da je vsebina managemen­ta oz.ravnateljevanja ali ravnanja »usklajevanje ali koordinacija«. Zapisali so: Ravnateljevanje ali ravnanje je organizacijska funkcija in proces, – ki usklajuje vsa (enovita in ravnalno) organizacijska razmerja in procese same v sebi, med seboj, v povezavi z okoljem in dinamično, da ločene operacije posameznih izva­jalcev ostanejo usklajen člen procesa uresničevanja cilja gospodarjenja; – ki uresničuje cilje, politiko in strategije, ki jih okvirno določi upravljanje; – ki obsega planiranje poslovanja, planiranje organizacije, uveljavljanje organizacije, kontrolo organizacije in kontrolo poslovanja. (Rozman – Kovač – Mihelčič 2011: 185) Spodaj je predstavljen časovni pregled slovenskih prevodnih ustreznic za ma­nagement in rabe tujke (po avtorjih): Hauc (1971): upravljanje in vodenje (upravljanje in vodenje projektov za angl. project management) Lipovec (1986):ravnanje (za višje nivoje: ravnateljevanje), uravnavanje poslovanja Kavčič (1991: po Ivanku 1982): upravljanje (npr. za angl. scientific management – znan­ stveno upravljanje) Sršen (1992):vodenje, upravljanje podjetja Dular idr. (1994):vodstvo, poslovodstvo (kot prevodna ustreznica angl.manager) Mihelčič (1994a):ravna(teljeva)nje Gradišnik (1994): ravnatelj (kot prevodna ustreznica angl. manager; podpora Mihelčiče­ vemu predlogu) Rozman (1996):ravnanje Kralj (1998): strokovno obvladovanje podjetja, management (tj. vodenje poslov in vode­ nje ljudi k izidom) Hauc (2002):management (projektni management) Možina idr. (2002):management Turk (2004):poslovodenje, vodenje poslovanja, administriranje Dimovski (2005):management Biloslavo (2006):management (tj. obvladovanje organizacij in vodenje ljudi) Rozman – Kovač – Mihelčič (2011):ravnateljevanje ali ravnanje Mihelčič (2012a):ravnateljevanje in (v besednih zvezah s predlogom s/z) ravnanje s/z Markič (2014):management Izraz management je v SSKJ1 in SSKJ2 opredeljen kot (v kapitalistični ekonomiki) vodenje podjetja, oseba, ki izvaja to funkcijo, pa je manager (tudi menedžer), tj. (v kapitalistični ekonomiki) vodilni uslužbenec podjetja, direktor, ravnatelj.V Trgovsko-gospodarskem leksikonu (Uhlíř 1938) je beseda manager razložena kot podjetnik, ravnatelj, voditelj, upravnik, nadzornik.V Poslovno-or­ganizacijskem pojmovniku (Turk 2004) je ta izraz opredeljen kot poslovodenje, vodenje poslovanja, administriranje. V Slovarju tujk (1974) je menežer oprede­ljen kot oseba, ki vodi gospodarske, organizacijske ipd. posle.Veliki slovar tujk (2002) razlaga management (tudi menedžment) kot poslovno vodstvo, vodenje, npr. podjetja, zlasti v ZDA;manager (managerka), tudi menedžer, pa je oseba, ki vodi gospodarske, organizacijske in druge posle; poslovodja, tehnični vodja, rav­natelj (npr. ustanove, podjetja). V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 1997) najdemo te razlage besede manager: direktor, upravitelj, ravnatelj.V Leksikonu Cankarjeve založbe (1973) je manager razložen z izrazi vodja, vodilni uslužbenec podjetja, posrednik, zastopnik; managerski sistem in management pa kot oblika modernega vodenja, ki izhaja iz ločitve lastnine in upravljanja: majhno število uslužbencev, nelastnikov, skrbi za organizacijo velikih podjetij;vVelikem splo­šnem leksikonu (1998) pa je management razložen kot poslovodenje v podjetju.V dvojezičnih (splošnih in strokovnih oz. poslovnih: Šega 1997; Filipović idr. 2001; Ažman-Bizovičar 1996) angleško-slovenskih slovarjih pa najdemo za ta izraz šte­ vilne prevode: obvladovanje, vodenje, vodenje podjetja v kapitalistični ekonomiki, gospodarjenje, upravljanje, vodenje in upravljanje, poslovno vodenje, usmerja­nje, organiziranje, ravnanje, ravnateljevanje, poslovodenje, poslovno odločanje; za izraz manager pa: upravnik, upravitelj, menežer, menedžer, manager, ravnatelj (banke), ravnatelj, poslovodja, direktor, vodja. V splošnih slovarjih in (jezikovnih) priročnikih27(ti niso namenjeni pojasnje­vanju terminov) prevladujejo razlage vodenje, upravljanje, poslovodenje, obvla­dovanje, usmerjanje (uporabnik izbere ustrezen izraz glede nakontekst). V stro­kovnih slovarjih28 pa prevladujejo razlage vodenje, nadzor, usmerjanje, upravlja­nje, poslovodenje, ravna(teljeva)nje.Nekateri obravnavani strokovni slovarji vse­bujejo razlage oz.sopomenke, ki seskladajozdanašnjo strokovno opredelitvijo tega pojma – to so ravnateljevanje, ravnanje, management, menedžment, strokov­no obvladovanje.V poslovnih slovarjih (npr. Šega 1997) so ponekod uporabljeni zvrstni kvalifikatorji (npr. publ., upr.), ki pomagajo pri izbiri besede glede na kon­tekst. Beseda management je razložena v današnjem (strokovnem) pomenu npr. 27 Leksikon Cankarjeve založbe 1973, Slovar tujk 1974 , Slovar tujk 1981, Slovenski etimološki slovar (Snoj 1997), Veliki splošni leksikon 1998, SP 2001, Veliki slovar tujk 2002, Slovar tujk 2006 in SSKJ1, SSKJ2, Veliki angleško-slovenski slovar 1978, Slovensko-angleški slovar 1990, Password 1999, Veliki angleško-slovenski slovar 2006, PONS, Evrokorpus (prevod iz Evroterma). 28 Angleško-slovenski in slovensko-angleški poslovni slovar (Ažman-Bizovičar 1996), Veliki po­ slovni moderni slovar (angleško-slovenski) (Šega 1997), Mali poslovni moderni slovar (Šega 2001), Slovar poslovnih izrazov v angleščini in slovenščini (Filipović idr. 2001), Poslovno-or­ ganizacijski pojmovnik (Turk 2004), Angleško-slovenski slovar spodročja ravnateljevanja in sorodnih področij (spletni slovar). v spletnem Angleško-slovenskem slovarju s področja ravnateljevanja in sorodnih področij (ki vsebuje tudi strokovne opredelitve nekaterih pojmov tega področja). 5 SKleP Obravnavano gradivo slovenskih avtorjev od osemdesetih let 20. stoletja dalje kaže na to, da so njihove opredelitve managementa večinoma usklajene z Drucker­jevo opredelitvijo managementa (2011), da somanagement naloge (da je to tudi veda in da soto ljudje). Pri tem pa mnogo avtorjev izpostavi usklajevanje nalog kot pomembno sestavino funkcije managementa. Vendar pa ne uporabljajo vsi avtorji za pojem management istega izraza oz. zapisa. V njihovih opredelitvah tega pojma, v slovarjih in zakonih najdemo poleg sopomenk besede management (npr.ravnateljevanje, ravnanje, strokovno obvla­dovanje, uravnavajoče upravljanje) – kot prizadevanje za nadomestitev tujke z domačim izrazom –tudi delne ali navidezne sopomenke tega izraza (npr. vodenje, poslovodenje) ter izraze, ki so dediščina preteklosti (npr. upravljanje v pomenu ravnateljevanje) in imajo danes drugačen pomen (diferenciacija pomena). Zaradi razumevanja ustreznosti oz. neustreznosti različnih poimenovanj za pojem management je izraz management smiselno obravnavati vsaj v odnosu do izrazov upravljanje in (poslo)vodenje, kakor ga obravnava že Rozman (1996). (Lastniško) upravljanje se nanaša na upravljanje lastnine, a se še vedno (neustre­zno) uporablja v smislu managementa (npr. upravljanje s človeškimi viri,tj.rav­nanje z zmožnostmi zaposlencev). Prav tako se v tem pomenu še vedno pojavljata izraza vodenje (npr.vodenje projektov kot prevod za angl. project management) in poslovodenje.Biloslavo (2006) v okviru managementa obravnava poslovodenje in vodenje ljudi. Beseda vodenje je v slovenščini pred uvedbo tržnega gospodarstva označevala pojem management (in ga označuje še danes – npr. SSKJ1, SSKJ2, SP 2001, Poslovno-organizacijski pojmovnik (Turk 2004: vodenje poslovanja),29 vendar je pomen te besede vstrokovnem jeziku danes »zaseden«, vodenje je da­nes prevodna ustreznica angleške besede leadership (tudi leading), ki je ena iz­med nalog managementa. V smislu managementa (ljudi) se uporabljata tudi izra­ za vodstvo in poslovodstvo, zato bi v zvezi s pojmom management (v splošnem pomenu) morda kazalo razpravljati tudi o rabi izraza (poslo)vodstvo in njegovih izpeljank (prim. vodstvenik v Dular idr. 1994) ali pa iz besede vodenje izpeljati novo besedo (v pomenu management). Uporaba domače besede (npr. ravnate­ljevanje, ravnanje, uravnavanje, strokovno obvladovanje ali pa katerega drugega izraza) bi lahko vplivala na jasnejše ločevanje med pomenoma besed upravljanje in management. 29 Pojmovnik opredeljuje management kot poslovodenje oz. vodenje poslovanja; prim. tudi Bi­loslavo (2006): management – poslovodenje in vodenje ljudi ter Kralj (1998): management – vodenje poslov in vodenje ljudi k izidom. Tujka management oz. menedžment je danes sicer že sprejeta v besedišče slovenskega jezika, vendar seše pojavljajo težnje (in tudi potreba) po uporabi in uveljavitvi domačega izraza. Domači izraz bi bilo sicer laže uveljaviti kmalu po prvi pojavitvi pojma v slovenščini. Danes bo to težje, tudi če ga nekateri avtorji že vesčas uporabljajo (npr. Rozman in Mihelčič uporabljata izraz ravnateljevanje). Težnje po uporabi domačega izraza se ne kažejo samo na primeru besede ravnate­ljevanje, ampak tudi z uporabo domačih, sicer delnih ali navideznih sopomenk, kot so vodenje, upravljanje in poslovodenje, ter z uporabo izrazov, kot so strokovno obvladovanje, uravnavajoče upravljanje in uravnavanje. Večina strokovnjakov, katerih besedila smo obravnavali, se sicer odloči za uporabo besede management, redki v zapisu menedžment (kar pa je morda vpliv lektorjev). Odločanje za prevzemanje tujke ali pa za tvorjenje strokovnega izraza iz lastnih jezikovnih sredstev je v strokovno-znanstvenem jeziku drugačno kot v splošnem, v katerem je uvrstitev »novega« domačega izraza oz. sredstva namesto tujega »posledica ustreznih in pravočasnih izbir pri tvorbi, odnosa uporabnikov do kultiviranja knjižnega jezika, pravočasne razširjenosti novebesede, včasih pa tudi srečnih okoliščin« (Kalin Golob 2001: 235–236). Pri strokovni rabi naj bi bila možnost tvorbe slovenske ustreznice sicer preprostejša, ker »deluje instituci­ja terminološkega dogovora« (prim. Verovnik 200230). Vendar pa morajo stroke upoštevati tudi načelo ustaljenosti vjeziku (Kalin Golob 2001: 235–236). Glede prevodne ustreznice strokovnega izraza management pa med strokovnjaki tega področja ni enotnega mnenja (gl. poglavje Prevzemanje in prevajanje besed ma­nagement in manager). Sodelovanje strokovnjakov –strokovnjakov managementa in jezikoslovcev –pri nastajanju slovenske terminologije tega področja spodbuja društvo Slovenska akademija za management, ki pripravlja spletni Angleško-slo­venski slovar s področja ravnateljevanja in sorodnih področij. V društvu se zavze­majo za uporabo besede ravnateljevanje. Raba domače besede ravnateljevanje je že utemeljena in je deloma prisotna v strokovni rabi. »Nova« domača izraza –ravnateljevanje in ravnatelj – uporabljajo samo nekateri avtorji, sicer pa se danes uporabljata predvsem v zvezi z vzgojno-iz­obraževalnimi ustanovami. Beseda ravnateljevanje pa je v tem pomenu izpričana tako v strokovni literaturi kot v slovarjih. Z »novo« rabo v pomenu ‘management' bi razširili pomen besed ravnateljevanje in ravnatelj oz. pojmoma vrnili pomen, ki sta ga v preteklosti že imela, kar se je pokazalo tudi ob pregledu pojavljanja tega izraza v besedilih v Digitalni knjižnici Slovenije. Z enim domačim izrazom v slo­venščini sicer ne bi mogli zaobseči vseh pomenov besede management, torej vede, nalog in ljudi, a bi bilo manj zadreg pri izpeljankah, ki se nanašajo na ta pojem, a 30 »Strokovni izrazi se […] spreminjajo le redko in samo v primeru, ko je zaradi nenatančnosti ali kake druge neustreznosti vstroki dosežen konsenz (torej terminološki dogovor osistematični rabi novega, ustreznejšega izraza). Zaradi težnje in zahteve po ustaljenosti lahko taka spremem­ba uspe le, če jo sprejme celotna strokovna javnost, če novi termin dosledno uporablja v svojem sporočanju in če odločitev argumentirano predstavi tudi širši javnosti.« (Verovnik 2002: 758) so izpeljane iz različnih besedotvornih podstav (prim. Rozman 1996: 6). Ta izraz bi omogočil tudi natančnejše izražanje, saj bi tako lahko razlikovali med vedo o ravnateljevanju, nalogami oz. funkcijo (ravnateljevanje) in ljudmi, ki opravljajo to funkcijo (ravnatelji), ter tudi organom (ravnateljstvo). Obstaja tudi razlika med strokovno in splošno rabo tega pojma. V strokov­nem jeziku sicer obstaja močna težnja po standardizaciji terminologije in strukture diskurza (Gnutzmann 2009: 518), vendar je danes tudi v strokovno-znanstvenem jeziku veliko dvojnic (npr.management in ravnateljevanje). V slovarjih bi bili v veliko pomoč zvrstni kvalifikatorji (ki jih nekateri slovar­ji tudi vsebujejo), saj seob različnih razlagah ali prevodih nestrokovnjaki stega področja težko odločijo za ustrezen izraz (ki ga slovar včasih sploh ne vsebuje). Obravnavana besedila in druga gradiva so potrdila, da se je strokovni pomen oz. razumevanje pojma management od časa njegove prve uporabe do danes spremi­njal (od managementa – upravljanja (angl. in fr. administration) kot edine oblastve­ne organizacijske funkcije do managementa – ravnateljevanja kot ene izmed dveh oblastvenih organizacijskih funkcij). Spreminjal pa se je tudi družbeni kontekst, ki je vplival na razumevanje in pojavnost ali nepojavnost te besede na Slovenskem. Ne­kateri pojmi, značilni za kapitalistično gospodarstvo, in poimenovanja zanje se niso ujemali s pojmi in njihovimi poimenovanji v socialističnem gospodarstvu, kjer se iz­raz management ni uporabljal (uporabljala sta se npr. izraza upravljanje ter vodenje in upravljanje). Vendar pa novi družbenoekonomski odnosi niso kar takoj vplivali na opuščanje »starega« izrazja ali na njegovo ponovno opredelitev. Omenjene spremembe so vplivalenarabo številnih sopomenk oz.delnih ali navi­ deznih sopomenk te besede, ki pa so zaradi svoje raznovrstnosti in razlik v pomenu v strokovnem jeziku moteče, tako da se razprava o tem ponovno odpira. Zaradi natančne­ga izražanja ter glede na večanje pomembnosti evropskega managementa in njegovih področnih različic (Kaplan 2014) pričakujemo tudi večjo pomembnost slovenskih stro­kovnih izrazov. Tudi tujka management bi lahko dobila svojo slovensko ustreznico. Tako bi kazalo ponovno načeti razpravo o uporabi izraza ravnateljevanje, katerega ustreznost je že utemeljena, a ni splošno sprejeta. Zato bi bilo potrebno razmisliti še o kakem drugem izrazu in/ali načinu, kako doseči dogovor o uporabi novega izraza v stroki. Vodenje je izraz, ki se je v tem pomenu uporabljal v prejšnjem družbenem redu in se pojavlja še danes (tudi v SSKJ1 in SSKJ2). Ker pa v strokovnem smislu izraz vodenje31 ni ustrezen, bi lahko za nadomestitev tujke management –poleg že predlaganega izraza ravnateljevanje –iz njega izpeljali novega (npr. vodstvovanje32 (kot poimenovanje za vedo in funkcijo) in vodstveniki/vodstvenice ali vodstvovalci/ vodstvovalke (za poimenovanje ljudi, ki opravljajo to funkcijo)) ali pa se odločili za izraza uravnavanje in uravnjevalci, glede na to, da je uravnavanje (usklajevanje) 31 Vendar je tudi ravnatelj vrsta vodje. 32 Prim. prevod angleškega izraza governance v politološki in komunikološki vedi s slovenskim vladovanje (Bačlija Brajnik – Červ – Turnšek 2013). pomembna vsebina managementa. Izraz vodstvenik je bil predlagan že ob pojavitvi obravnavane tujke (v Dular idr. 1994), vendar je bil obravnavan kot neustrezen (Mi­helčič 1994a). Namesto izraza ravnalci, ki se pojavlja kot splošen izraz ali za poime­novanje nižjih vodstvenih funkcij, bi lahko uporabili izraz uravnjevalci, in sicer za poimenovanje nižjih vodstvenih funkcij (ali kot splošen izraz), izraz ravnatelji pa za poimenovanje višjih funkcij. Morda bi z dodatnim predlogom domačega izraza ali pa že samo z odmevnejšim odzivom vseh »poklicanih« na že podane predloge o prevod­nih ustreznicah angleške besede management razprava ponovno zaživela in hkrati na­čela tudi problem oz. smiselnost več prevodnih ustreznic v strokovni oz. splošni rabi. viRi in liteRatuRa Ameriški upravitelj prehrane v Evropi = Ameriški upravitelj prehrane v Evropi, Slovenski gospo­dar 52 (1918), št. 46 (14. 11.), 8. Angleško-slovenski slovar s področja ravnateljevanja in sorodnih področij = Angleško-slo­ venski slovar s področja ravnateljevanja in sorodnih področij (spletni slovar) , dostop 30. 6. 2015. Ažman-Bizovičar 1996 =Majda Ažman-Bizovičar (prevod in priredba), Angleško-slovenski in slo­vensko-angleški poslovni slovar, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1996. Bačlija Brajnik – Červ – Turnšek 2013 =Irena Bačlija Brajnik –Gaja Červ –Maja Turnšek, »Go­vernance«: vladanje, upravljanje, vladavina ali vladovanje, Družboslovne razprave 29 (2013), št. 73, 99–119. Biloslavo 2006 = Roberto Biloslavo, Strateški management in management spreminjanja, Koper: Fakulteta za management, 2006. Bivši ravnatelj Mohorjeve družbe umrl =Bivši ravnatelj Mohorjeve družbe umrl, Slovenski gos­podar 73 (1939), št. 30 (28. 7.), 4. Cambridge International Dictionary of English 1995 = Cambridge International Dictionary of English, Cambridge: Cambridge University Press, 1995. Češnovar 1989 =Nada Češnovar, Vodenje in upravljanje vvisokošolskih knjižnicah: vtisi ssemi­ narja v Veliki Britaniji,Knjižnica 33 (1989), št. 2, 57–69. Daft 2010 = Richard L. Daft,Management, Mason, Ohio: Thomson, 92010. Digitalna knjižnica Slovenije = Digitalna knjižnica Slovenije , dostop 30. 6. 2015. Dimovski idr. 2005 =Vlado Dimovski idr., Sodobni management,Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2005. Dimovski idr. 2014 =Vlado Dimovski idr., Temelji managementa in organizacije, Ljubljana: Eko­ nomska fakulteta, 2014. Drucker 2001 = Peter Drucker,Managerski izzivi v 21. stoletju, Ljubljana: GV založba, 2001. Dular idr. 1994 =Janez Dular idr., Seznam ponujenih ali iskanih domačih besed za tuje izraze: Pirs in njegov zgled, Delo 36 (1994), št. 97 (28. 4.), 13. Emanuel Josin =Emanuel Josin (1863–1949) (Zbirka Upodobitev znanih Slovencev NUK) , dostop 30. 6. 2015. Evrokorpus = Evrokorpus , dostop 30. 6. 2015. Filipović idr. 2001 =Nenad Filipović idr., Slovar poslovnih izrazov v angleščini in slovenščini, Ljub­ ljana: Mladinska knjiga, 2001. Gazvoda 1997 =Jelka Gazvoda, Upravljanje človeških virov in razvoj karier v večji knjižnici, Knjiž­nica 41 (1997), št. 2–3, 57–74. Gnutzmann 2009 = Claus Gnutzmann, Language for Specific Purposes vs. General Language, v: Handbook of Foreign Language Communication and Learning, ur. Karlfried Knapp –Barbara Seidlhofer – Henry Widdowson, Berlin – New York: Mouton de Gruyter, 2009, 517–544. Goričar 1954 = Jože Goričar, Naši problemi – Od delavskega samoupravljanja k družbenemu upravljanju, Naša sodobnost 2 (1954), št. 7–8, 708–720. Gornik 1987 =Karel Gornik, Z znanjem in učinkovitim vodenjem vboljši jutri, Javna tribuna 26 (1987), št. oktober, 5. Gottlieb 2005 =Henrik Gottlieb, Anglicisms and Translation, v: In and Out of English: for Better, for Worse?, ur. Gunilla M. Anderman, Clevedon (UK): Multilingual Matters, 2005, 161–184. Gradišnik 1994 = Janez Gradišnik, Brez odziva,Slovenec 1. 10. 1994, 33. Hauc 2002 = Anton Hauc,Projektni management, Ljubljana: Gospodarski vestnik. Hauc idr. 1971 = Anton Hauc idr., Upravljanje in vodenje projektov (seminar), Maribor: VEKŠ, 1971. Iršič – Mumel 1998 =Matjaž Iršič –Damijan Mumel, Ali razlike v tipu lastništva podjetij odsevajo tudi v menedžmentu njihovih marketinških aktivnosti?,Akademija MM 2 (1998), št. 3, 69–74. Izzivi managementu = Izzivi managementu , dostop 30. 6. 2015. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije = Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije , dostop 30. 6. 2015. Jerovšek 1931 =Anton Jerovšek, Vloge vvseh denarnih zavodih sopopolnoma varne!, Slovenski gospodar 65 (1931), št. 40 (30. 9.), 1. Jerovšek 1989 = Janez Jerovšek, Management med zakoni in avtonomijo, Teorija in praksa 26 (1989), št. 5, 605–607. Kalin Golob 2001 =Monika Kalin Golob, Med angleščino in slovenščino: prevzemanje in pomenski premiki, Družboslovne razprave 17 (2001), št. 37–38, 235–240. Kaltnekar 1995 = Zdravko Kaltnekar, Urednikov dodatek, Organizacija 28 (1995), št. 4, 253. Kaplan 2014 =Andreas Kaplan, European Management and European Business Schools: Insights from the History of Business Schools, European Management Journal 32 (2014), št. 4, 529–534. Kavčič 1989 =Bogdan Kavčič, Somrak samoupravljanja, Teorija in praksa 26 (1989), št. 6–7, 860– 863. Kmet in konzumni direktor pred sodnijo = Kmet in konzumni direktor pred sodnijo, Štajerc 2 (1901), št. 23 (17. 11.), 3. Kos 1996 =Marko Kos, Iskanje novega smisla dela: elementi za povečanje delovne proizvodnosti, Teorija in praksa 33 (1996), št. 2, 208–215. Kralj 1998 = Janko Kralj, Management, Koper: Visoka šola za management, 1998. Krek 1912 =Gojmir Krek, Generalni glasbeni ravnatelj dr. Karl Muck, Novi akordi 11 (1912), zv. 1–2, 14. Kunst-Gnamuš 1984 =Olga Kunst-Gnamuš, Znanstveno izrazje in proizvodnja znanstvenih pome­nov, v: Terminologija v znanosti: prispevki k teoriji, ur.Franc Pediček, Ljubljana: Pedagoški institut pri Univerzi Edvarda Kardelja, 1984, 49–57. Leksikon Cankarjeve založbe 1973 = Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana: Cankarjeva založ­ba, 1973. Lipovec 1986 = Filip Lipovec,Razvita teorija organizacije, Maribor: Obzorja, 1986. Markič idr. 2014 =Mirko Markič idr., Pomen nadzora za slovenske vršne managerje, Management and safety: M&S 2014, [Zagreb]: The European Society of Safety Engineers, 2014, 78–86. Mihelčič 1994a = Miran Mihelčič, V Evropo tudi z ravna(teljeva)njem, samo uspešno mora biti, Delo 36 (1994), št. 108 (12. 5.), 14. Mihelčič 1994b = Miran Mihelčič, Sto let po Pleteršniku »managerji menedžirajo v menažeriji«, Delo 36 (1994), št. 214 (15. 9.), 13. Mihelčič 2012a =Miran Mihelčič, Iz dela naše sekcije za izrazje, Izzivi managementu 4 (2012), št. 1, 32–34. Možina idr. 2002 = Stane Možina idr., Management, nova znanja za uspeh, Radovljica: Didakta, 2002. Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih naturalnih stanovanj šolskih upraviteljev = Nepravilnosti pri komisijonelnih ocenjevanjih naturalnih stanovanj šolskih upraviteljev, Uči­teljski tovariš 66 (1926), št. 43 (11. 11.), 2. Novičar iz Ljubljane =Novičar iz Ljubljane, Kmetijske in rokodelske novice 8, št. 14 (3. 4. 1850), 58. Odstop tržaškega finančnega ravnatelja =Odstop tržaškega finanč. ravnatelja, Kmetijske in ro­kodelske novice 56 (1898), št. 28 (15. 7.), 271–272. Password 1999 = Password, ur. Branko Madžarevič, Ljubljana: DZS, 1999. Pleteršnik 1–2 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2, Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894–1895 (21974). PONS = PONS, spletni slovar , dostop 30.6. 2015. Ravnatelj, ki ne zna čitati = Ravnatelj, ki ne zna čitati, Slovenski gospodar 71 (1937), št. 17 (28.4.), 5. Razbojnik – policijski ravnatelj = Razbojnik – policijski ravnatelj, Slovenski gospodar 70 (1936), št. 52 (30. 12.), 7. Ribarič 1989a =Miha Ribarič, Ustavne spremembe (amandmaji k ustavi 1988), Teorija in praksa 26 (1989), št. 1–2, 61–71. Ribarič 1989b =Miha Ribarič, Združeno delo vskupščinah po ustavnih spremembah, Teorija in praksa 26 (1989), št. 3–4, 367–370. Ronda-Pupo – Guerras-Martin 2011 =Guillermo Armando Ronda-Pupo –Luis Angel Guerras­-Martin, Dynamics of the Evolution of the Strategy Concept 1962–2008: a Co-word Analysis, Strategic Management Journal 33 (2011), 162–188. Rozman 1996 =Rudi Rozman, Kako prevesti »management« v slovenščino: management, menedž­ment, upravljanje, poslovodenje, vodenje, ravnanje?,Organizacija 29 (1996), št. 1, 5–18. Rozman – Kovač – Mihelčič 2011 =Rudi Rozman –Jure Kovač –Miran Mihelčič, Sodobne teorije organizacije, Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2011. Rozman – Kovač 2012 =Rudi Rozman –Jure Kovač, Management, Ljubljana: GV založba, 2012. Rus 1992 =Veljko Rus, Socialna klima in inovativni management (kratka informacija o kompleks­nem projektu), Psihološka obzorja 1 (1992), št. 1, 90–91. Slovar tujk 1974 = France Verbinc,Slovar tujk, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974. Slovar tujk 1981 = Stanko Bunc,Slovar tujk, Maribor: Obzorja, 1981. Slovar tujk 2006 = Slovar tujk: Duden, prevedel in priredil Igor Antič, Tržič: Učila, 2006. Slovensko-angleški slovar 1990 = Anton Grad – Henry Leeming, Slovensko-angleški slovar, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990. Snoj 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Sornet 2011 = Jacques Sornet, Management – DCG7 , dostop 30. 6. 2015. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti –Znanstve­noraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) –Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2001. Sršen 1992 = Janez Sršen, Jezik naš vsakdanji, Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1992. SSKJ1 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–5, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) –Držav­na založba Slovenije (zal.), 1970–1991. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–2:druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) – Cankarjeva založba (zal.), 2014. Šega 1997 =Lidija Šega, Veliki poslovni moderni slovar (angleško-slovenski), Ljubljana: Cankar­jeva založba, 1997. Šega 2001 =Lidija Šega, Mali poslovni moderni slovar (angleško-slovenski),Ljubljana: Cankar­jeva založba, 2001. Štular 1968 = Bojan Štular, Samoupravljanje in vodenje,Javna tribuna 7 (1968), št. 71, 3. Terminologišče =Terminologišče Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša , dostop 10. 9. 2015. Turk 2004 = Ivan Turk, Poslovno-organizacijski pojmovnik,Ljubljana: Slovenski inštitut zarevi­zijo, 2004. Uhlíř 1935 =Dr. Nemo [= Hugo Uhlíř], Trgovsko-gospodarski leksikon I: A–K, Ljubljana: Umetni­ška propaganda, 1935. Uhlíř 1938 =Dr. Nemo [= Hugo Uhlíř], Trgovsko-gospodarski leksikon II: L–Ž, Ljubljana: Umetni­ška propaganda, 1938. Veliki angleško-slovenski slovar 1978 = Anton Grad idr., Veliki angleško-slovenski slovar, Ljub­ljana: Državna založba Slovenije, 1978. Veliki angleško-slovenski slovar 2006 =Simon Krek (ur.), Veliki angleško-slovenski slovar Oxford, Ljubljana: DZS, 2006. Veliki slovar tujk 2002 = Miloš Tavzes (ur.),Veliki slovar tujk, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002. Veliki splošni leksikon 1998 = Veliki splošni leksikon v osmih knjigah 5: Ma–Ož,Ljubljana: DZS, 1998. (Izvirnik: Der Knaur-Universallexikon in 15 Bänden, Stuttgart: VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co., 1991, 1994–1996.) Verovnik 2002 = Tina Verovnik, Slovensko izrazje odnosov z javnostmi, Teorija in praksa 39 (2002), št. 5, 755–765. Vila – Kovač 1997 =Antun Vila –Jure Kovač, Osnove organizacije in managementa, Kranj: Moderna organizacija, 1997. Weiss 2014 = Peter Weiss,Vodkinja, Jezikoslovni zapiski 20 (2014), št. 2, 163–167. ZGD 1993 = Zakon o gospodarskih družbah (uradno prečiščeno besedilo) , dostop 30. 6. 2015. ZGD 2006 = Zakon o gospodarskih družbah , dostop 30. 6. 2015. ZGD-1 = Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah 1–2 (ZGD-1), Ljubljana: GV založba, 2006. ZGD 2014 = Zakon o gospodarskih družbah , dostop 30. 6. 2015. ZZ 1991 = Zakon o zavodih , dostop 30. 6. 2015. ZZ-NPB 2006 = Zakon o zavodih (neuradno prečiščeno besedilo) , dostop 30. 6. 2015. summaRy The meaning, occurrence, borrowing, and translation of the word ‘management’ in Slovenian This article discusses the meaning, occurrence, borrowing, and translation of the word management and its synonyms in Slovenian, using material by Slovenian authors pub­lished after 1980 and found in the Slovenian Digital Library, dictionaries, and other (lin­guistic) manuals. The discussion proceeds from the lack of uniformity in translating and writing this term, which has been adopted from English, and the diverse understanding and use of this word or its translation in Slovenian technical texts. The tendency to use a Slovenian expression and also an inaccurate understanding of the concept results in many (seeming or partial) synonyms, such as upravljanje (also ‘administration’), vodenje (also ‘leadership’), obvladovanje (also ‘control’), and ravnateljevanje (also ‘acting as head’). The article also examines some of the factors that caused this diversity, such as the impact of changes in the socioeconomic system and the temporal markedness of the word. The meaning of the word management has changed since it first appeared; the social system has changed, which influenced the understanding and use of this word in Slovenia. In addition, the article presents selected arguments for and against the use of the word man­agement or for and against the use of the word ravnateljevanje as a translation equivalent for the foreign word management,asexpressed by various Slovenian authors. The form management (and not menedžment,asprescribed by Slovenski pravopis 2001) predomi­nates in the texts studied. Előd dudás mORfOnOlOškO pRilagajanje madžaRskih izpOsOjenk pRekmuRskega knjižnega jezika in njihOve besedOtvORne značilnOsti Cobiss: 1.02 Prispevek se osredotoča na morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk v prekmurskem knjižnem jeziku. Po kratkem terminološkem uvodu sledi predstavitev zunajjezikovnih dejavnikov, ki so prispevali k utemeljitvi madžarsko-prekmurskih jezikovnih stikov. Sledi podrobno predstavljeno fonološko in morfološko prilagajanje madžarskih izposojenk v knjižni prekmurščini. Na koncu prispevka je kratek pregled besedotvornih značilnosti madžarskih izposojenk po posameznih besednih vrstah. Ključne besede: madžarščina, prekmurski knjižni jezik, jezikovni stik, morfonološko prilagajanje, besedotvorje Morphophonological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian and their word-formation characteristics This article focuses on the morphophonological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian. A brief terminological introduction is followed by the presentation of extralinguistic factors that contributed to the establishment of Hungarian-Prekmurje language contacts. This is followed by a detailed presentation of the phonological and morphological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian. The article concludes with a brief overview of word-formation characteristics of Hungarian loanwords by word class. Keywords: Hungarian, standard Prekmurje Slovenian, language contact, morphopho­ nological adaptation, word formation 0 uvOd Madžarsko-slovenski jezikovni stiki1 so bili šibkejši in redkejši od nemško­-slovenskih ali romansko-slovenskih, vendar so lahko poučni in zanimivi ne le za hungarologe, temveč tudi za sloveniste. V prispevku se ukvarjam samo z madžarskimi izposojenkami v prekmurskem knjižnem jeziku, kar pomeni, da ne obravnavam madžarskih kalkov. Predstavljam morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk in tudi njihove besedotvorne značilnosti, tj. njihovo aktivnost v besedotvornih procesih prekmurskega knjižnega jezika. 1 BesedilojedeldoktorskedisertacijeznaslovomAmuravidékiszlovénirodalminyelvmagyar jövevényszavai=Madžarskeizposojenkeprekmurskegaknjižnegajezika,kisemjonapisalleta 2014naFilozofskifakultetiUniverzeLorándaEötvösavBudimpeštipodmentorstvomdoc.dr. Marije Bajzek Lukač. Mentorici se tudi tukaj zahvaljujem za vso pomoč in podporo. 1 1.0 1.1 1.2 jezik v stiku Vslovenskistrokovniliteraturilahkosrečamoizrazaprevzeta beseda in izposojen­ka. Po mnenju Marka Snoja (2005: 113) je prevzeta beseda tista, »ki ni nastala v kontinuiranemrazvojuslovenščine,nekočoddavnepradavninedodanes,kitorejni motiviranas slovenskimi (oz.slovenščini predhodnimi)besedotvornimi sredstvi«. Izposojenke pa lahko definiramo kot take prevzete besede, »ki so se docela prila­godile slovenskemu jeziku v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji, tvorjenju novih besedipd.«(Toporišič1992:334;2004:131).TolahkodopolnimosSnojevodefini­cijo,daje»izposojenkapravilomabeseda,kijeizenegasosednjihnarečij(beneške italijanščine,tergestinščine,furlanščine,bavarske,tirolskenemščine,zahodnema­džarščine,kajkavskealičakavskehrvaščine,romščine)prešlavsosednjeslovensko narečje in od tod eventualno v druga slovenska narečja ter v knjižni jezik« (Snoj 2005:114).Napodlaginavedenegavprispevkudoslednouporabljamizrazizposo­jenka, saj madžarske besede ustrezajo vsem naštetim zahtevam. Jezikovni stik lahko razumemo kot posledico, ki nastane (posredno ali neposredno) kot rezultat družbenih ali naravnih dejavnikov (Kiss 2002: 195). Ima več vrst in lahkovplivanavseravnijezika(Kiss2002:202).Najboljznanavrstajezikovnega stika je interferenca na besedoslovni ravnini, h kateri spadajo tudi izposojenke (Kiss 2002:203).Vozadjuprevzemanjakaterekolibesedejenekapotreba,npr.popoi­ menovanju novih predmetov, pojmov, ki še manjkajo v besedju jezika prejemnika (Nyomárkay2007:106).Polegtegaselahkoizposojenkepojavljajotudizapoime­novanjetakihpredmetovinpojmov,kivjezikuprejemnikužeimajosvojepoime­novanje.Teizposojenkesevstrokovniliteraturiimenujejo»luksuzne«izposojen­ke(Nyomárkay2007:106).Izposojenkeseprilagajajozakonomjezikaprejemnika (Filipović 1986: 36). Poleg jezika v stiku se pojavlja cela vrsta drugih zanimivih vprašanj, ko gre pri stikanju jezikov na primer za družbene dejavnike. Z njimi se ukvarja sociolingvistika. Kpoglobitvijezikovnihstikovprispevajotudizunajjezikovnidejavniki.Vrazvo­jumadžarsko-prekmurskihjezikovnihstikovsoigralipomembnovlogonaslednji zunajjezikovni dejavniki: . pripadnostmadžarskemudržavno-incerkvenoupravnemusistemu(odkonca 11.stoletja do konca prve svetovne vojne) (Zelko 1996: 97); . neposredni stik z madžarsko kulturo; . študij Prekmurcev v madžarskih mestih; . prestižnost madžarskega jezika (madžarščina je imela največ govorcev na narodnostnomešanemOgrskeminjebilaodleta1844tudiuradnijezik–prej latinščina); . obveznoučenjemadžarskegajezikapošolah(odleta1879jebilamadžarščina tudi obvezni učni jezik). 2 2.0 2.1 O teoriji jezikovnega stika se je v zadnjih desetletjih veliko razpravljalo in pisa­lo. Glede teorije morfonološkega prilagajanja izposojenk lahko omenimo obsežno monografijo Rudolfa Filipovića (1986). Po prevzemanju posameznih besed lahko pride do nadomeščanja (substitucije) na ravni fonemov in morfemov (Filipović 1986: 68). Nadomeščanje na ravni fonemov imenujemo transfonemizacija, na ravni morfemov pa transmorfemizacija (Filipović 1986: 68). Pri obeh tipih nadomeščanja razlikujemo tri vrste. Pri fonemih govorimo o popolni, delni ali kompromisni in svobodni transfonemizaciji (Filipović 1986: 72). Izmed teh treh vrst transfonemiza­cije je najbolj zanimiva svobodna transfonemizacija, kjer gre za nadomeščanje tistih fonemov, ki nimajo ustreznic ali se ne pojavljajo v istem položaju v fonemskem sis­temu jezika prejemnika (prim. Bárczi 1958: 46). Pomembno je dodati, da nikoli ne pride do prevzemanja fonemov. Nov fonem lahko nastane iz alofona, ki že obstaja v jeziku prejemniku (Filipović 1986: 81). Morfološko prilagajanje, po Filipovićevi definiciji transmorfemizacija, je v tesni povezavi s tipološko pripadnostjo jezikov vstiku. Tudi vprimeru transmorfemizacije razlikujemo tri vrste nadomeščanja, in sicer ničto, kompromisno in popolno transmorfemizacijo (Filipović 1986: 119–123). Slednja, tj. popolna transmorfemizacija je najbolj zanimiva, saj v tem primeru pride do nadomeščanja tujega morfema z domačim. V nadaljevanju predstavljam fonolo­ško in morfološko prilagajanje madžarskih izposojenk v prekmurskem knjižnem je­ziku ter njihovo aktivnost v besedotvornih procesih prekmurskega knjižnega jezika. fonološKo PRilagajanje Pod fonološkim prilagajanjem razumemonadomeščanje fonemov. Do njega pri­de, ko določenega fonema izposojenke v jeziku prejemniku sploh ni ali ga ni v enakem položaju (prim. Bárczi 1958: 46). Nadomeščanje fonemov v madžarskih izposojenkah prekmurskega knjižnega jezika ni bilo pogosto, kar razlagam spo­dobnostmi med prekmurskim in madžarskim fonemskim sistemom. O razvoju prekm. /ö/ pravijo, da je rezultat labializacije /e/ (Pável 1909: 71; Ra­movš 1935: 187; 1936: 144). Po mnenju Marie Petrov-Slodnjak (1978: 312–313) je prekm. /ö/ nastal pod vplivom madžarskega jezika. Po Avgustu Pavlu (1909: 70–71) je prekm. /ö/ lahko nastal še drugače: . psl. *u > /ü/ > /ö/, npr.börkle ‘burkle',Törk ‘Turek',vöra ‘ura'; . psl. *i > /ü/ > /ö/, npr.šörši ‘širši' (prim. tudi Pavel 2013: 29). Do nadomeščanja fonema /ö/ neprihaja pogosto, ker ga prekmurščina ima in ga ohranja tudi v izposojenkah (Pável 1909: 71), npr. djöndj ‘biser',követ ‘poslanec', šör ‘pivo'. V enem primeru je /ö/ nadomeščen sredi besede: /ö/ › /o/: madž. örök ‘večen' › prekm. örok ‘dediščina'. Za nadomeščanje madž. /ö/ lahko navedemo še enprimer: madž. cipellő > prekm. cipele ‘čevlji'. Do te nadomestitve je verjetno prišlo, ker se /ö/ na koncu besed v prekmurskem knjižnem jeziku ne pojavlja. 2.3 2.4 Prekmurski knjižni jezik ima tudi /ü/, ki je lahko nastal zlabializacijo iz /i/ ali z razvojem psl. *u > prekm. /ü/ (Pável 1909: 59–60, 65; Ramovš 1935: 186–87; 1936: 144). Za razvoj prekm. /ü/ Avgust Pavel (1909: 66–68) dodaja še tele možnosti: . pri glagolih s predpono -ova: /o/ > /ü/; . pri nekaterih samostalnikih moškega spola v rodilniku ednine: /u/ > /ü/, npr. ledü ‘ledu',medü ‘medu',sinü ‘sinu'; . psl. *. > /u/ > /ü/, npr.vüzen ‘velika noč',vüš ‘uš',zvün ‘zunaj'. Glede na to, da ima prekmurski knjižni jezik fonem /ü/, v madžarskih izposojen­kah ni prišlo do nadomeščanja tega fonema in je ohranjen, npr. džündž ‘biser', djülejš ‘sestanek',püšpek ‘škof' (prim. Pável 1909: 64). Madžarski /é/ je v prekmurskem knjižnem jeziku nadomeščan z dvoglasni­kom /ej/, ki je odraz psl. *. v prekmurščini (Pável 1909: 37; Ramovš 1935: 184; 1936: 143). Diftong /ej/ je lahko nastal tudi po analogiji, npr. ranej ‘bolj zgodaj', poznej, kesnej ‘bolj pozno' (Pável 1909: 40). Pavel razlaga diftong /ej/ v madžar­skih izposojenkah prekmurskega knjižnega jezika z analogijo, a v tem primeru gre za nadomeščanje madžarskega fonema s prekmurskim dvoglasnikom, tj. madž. /é/ › prekm. /ej/, npr. cejh ‘ceh',cimejr ‘grb',djülejš ‘sestanek',gavalejr ‘kavalir', filejr ‘vinar',kanapej ‘kanape',kejp ‘slika, podoba', kertejs ‘vrtnar',profejta ‘prerok', talejr/tallejr ‘tolar',tanjejr ‘krožnik'. Nekatere od teh izposojenk se pojavljajo tudi v različici s fonemom /e/ namesto dvoglasnika /ej/, npr. cimer, filer/filler, kep, kertes, profeta.O njih lahko povemo, da so bile pogostejše v jeziku poznejših pre­kmurskih piscev, tj. v jeziku tistih, ki so ustvarjali ob koncu 19. stoletja in v prvih letih 20. stoletja. Lahko bi postavili vprašanje, ali ni bila raba teh različic zavestna, da bi se tudi s tem bolj približali slovenskemu knjižnemu jeziku. Čeprav točnega odgovora ni, te možnosti nikakor ne smemo izključiti. Madžarski /ó/ se sredi besed nadomešča z dvoglasnikom /ou/, ki je lahko nastal na dva načina: . psl. *o > prekm. /ou/; . psl. *o > prekm. /ou/ (Pável 1909: 73, 76; Ramovš 1935: 185–186; 1936: 143). Sredi besed najdemo nadomeščanje madž. /ó/ › prekm. /ou/ npr. v besedah ko­rouna ‘krona',kouruš ‘zbor, kor', moudoš ‘premoženje',šinagouga ‘sinagoga',tro­unuš ‘prestol'. Pri nekaterih izposojenkah najdemo namesto dvoglasnika /ou/ sredi besed /o/, npr. korona, koruš, tronuš.Na koncu besed je madž. /ó/ nadomeščan z /ov/, ki se lahko diftongizira v /ouv/, npr. birov ‘sodnik', főbirov ‘glavni sodnik', hajov ‘ladja' ali akouv ‘stara prostorninska enota, okrog 56 litrov', birouv ‘sodnik', hajouv ‘ladja',hintouv ‘kočija'. V enem leksemu stoji /o/ oz. /ou/ namesto madž. /ó/: sabo/sabou ‘krojač'. O nadomeščanju madž. /ó/ gl. tudi Pável 1909: 79. 2.6 2.7 3 3.0 Madžarski labialni /a/ je nadomeščen le v eni izposojenki: madž. /a/ › prekm. /o/: somar ‘osel'. V drugih madžarskih izposojenkah je ohranjen. To lahko razlagamo z dejstvom, da se v govorih goričkega in ravenskega podnarečja sliši glas, ki ustreza madžarskemu labialnemu /a/ (Ramovš 1935: 186). Iz tega seveda ne sledi samo­umevno, da je bilo tako tudi v preteklosti. Dejstvo pa je, da je madž. labialni /a/ povsod zapisan s črko a, ki ustreza madžarski rabi. Po mnenju Avgusta Pavla (1909: 8) je v cankovskem govoru madž. labialni /a/ v madžarskih izposojenkah ohranjen. Do nadomeščanja madž. /ny/ je prihajalo samo na koncu besed, tj. madž. /ny/ › prekm. /n/, npr. baršon ‘žamet', dohan ‘tobak',hitvan ‘suh',šarkan ‘zmaj'. Po eni strani lahko omenimo, da je bila depalatalizacija /ny/ v/n/znanatudivmadžar­skem jeziku. Začela sejevstari madžarski dobi (MNyT 2005: 307) in v 15.–16. stoletju so še izpričane depalatalizirane različice teh besed, npr. barson, hitvan (prim. Hadrovics 1992: 144, 249). K posplošitvi depalataliziranih oblik v prek­murskem knjižnem jeziku je lahko prispevalo tudi to, da je znan razvoj /ny/ v /n/ na koncu besed (Pável 1909: 115; Ramovš 1935: 188). Pravzaprav se ne moremo odločiti, ali gre za nadomeščanje madžarskega fonema ali za prekmurski razvoj. V goričkem podnarečju je znan glas /tj/, ki se pojavlja tudi v cankovskem govoru (Pável 1909: 124–126). Nastane iz nezvenečega soglasnika + j (Pável 1909: 124). Pozneje je Pavel (1976: 88) v svoji razpravi o odprtih ognjiščih v Porabju zapisal, da je sprememba k > tj vporabskem narečju pogostejša kot drugje. Sicer je to spremembo Marc Gre­enberg (1993: 472) opazil tudi v Polani, ki se nahaja na območju dolinskega podnare­čja. Madž. /ty/ je nadomeščen s prekm. /t/, npr. bašta ‘trdnjava', v medsamoglasniškem položaju pa s prekm. /č/, npr.fačuk ‘nezakonski otrok'. moRfološKo PRilagajanje Pod morfološkim prilagajanjem razumemo nadomeščanje morfemov. To je v tesni povezavi stipološko pripadnostjo določenega jezika. V tem primeru je po­membno, da se morajo madžarske izposojenke iz aglutinacijskega sistema prilaga­jati fleksijskemu sistemu. Pri tem se morajo izposojenke uvrščati v sklanjatvene in spregatvene vzorce prekmurskega knjižnega jezika. Pri samostalnikih se izposojenke prilagajajo spolu prekmurskega knjižnega jezika (spolov v madžarskem jeziku ni), zato so jim dodani različni morfemi: [1] -a, npr. baja ‘napaka, bolezen', barda ‘bradlja, tesarska sekira', bauta ‘trgo­vina',čonta ‘kost',fela ‘vrsta',gomba ‘gumb',kefa ‘krtača',kočia ‘kočija',op­roda ‘oproda', saga ‘vonj', vama ‘carina', varmedja/varmedjeva/varmedjija/ varmedjöva ‘županija'; [2] -i, npr.bajusi ‘brki',hami ‘del konjske ali kravje opreme za vožnjo'; [3] -ek, npr.hasek ‘korist'. 3.3 Tudi pri pridevnikih najdemo več morfemov, ki služijo prilagajanju madžarskih izposojenk: [1] -asti, npr.barnasti/brnasti ‘rjav',butasti ‘neumen'; [2] -avi, npr.djingavi/gingavi/ginglavi ‘šibek, slab',šantavi ‘šepav'; [3] -en, npr. čalaren ‘goljufiv, varljiv', hamičen/hamišen ‘neiskren, prevarantski', hirešen ‘slaven'; [4] -ski/-ški, npr.lendjelski ‘poljski',nemeški ‘plemiški'. Med madžarskimi izposojenkami je malo pridevnikov; nasploh so jih tvorili iz prevzetih samostalnikov. O tem podrobneje v razdelku 4.2.5. Vsem prevzetim madžarskim glagolom je zaradi lažjega prilagajanja slovenskemu glagolskemu sistemu dodana pripona: [1] -a-,npr.koronati ‘kronati', šantati ‘šepati',šarcati se ‘odkupiti se', turbekati ‘gruliti',zbantati ‘razžaliti, užaliti, prizadeti'; [2] -ava-, npr.predikavati ‘pridigati'; [3] -i-, npr. batoriti ‘opogumljati, tolažiti', dičiti ‘častiti',koroniti ‘kronati',tanačiti ‘svetovati',vadliti ‘izpovedovati'; [4] -iva-, npr. batrivati ‘opogumljati, tolažiti', citaralivati ‘igrati na citre', šila­bizalivati ‘črkovati', tanačivati ‘svetovati', zbantivati ‘razžaliti, užaliti, prizadeti'; [5] -ivi-, npr.batriviti ‘opogumljati, tolažiti'; [6] -ova-, npr.harcovati se ‘boriti se'; [7] -uva-/-üva-, npr. alduvati/aldüvati ‘darovati, žrtvovati', bantüvati ‘motiti, žaliti', engeduvati/engedüvati ‘dopuščati, dopustiti, odpuščati', kebzüvati ‘paziti, prežati', kivanüvati ‘želeti', koronüvati ‘kronati', mentuvati/mentüvati ‘reševati',predikuvati/prediküvati ‘pridigati',rendeluvati/rendelüvati ‘postaviti, določiti',šarcuvati se ‘odkupiti se', tanačüvati ‘svetovati',vadluvati/vadlüva­ti ‘izpovedovati', verostüvati/veröstüvati/verustüvati/virostüvati/vörostuvati/ vörostüvati/vörustuvati/vörustüvati ‘bedeti', zbantuvati/zbantüvati ‘razžaliti, užaliti, prizadeti'. Od zgoraj navedenih pripon je bila najpogostejša -uva/-üva-, pripone -ava-, -ivi-in -ova-se pojavljajo zgolj pri enem glagolu. Večina prevzetih madžarskih glagolov je nedovršnih. Dovršne glagole so tvorili s pomočjo predpon iz nedovršnih prev­zetih glagolov; o tem podrobneje v razdelku 4.1. Omenitimoramotudi protetični j-,ki je dodan madžarskim izposojenkam jal ‘neiskrenost, hinavščina', jeretnik ‘krivoverec',jezero ‘tisoč'. Iz teh samostal­ nikov so z izpeljavo tvorili mnogo novih besed, kar je v veliki meri prispevalo k povečanju števila besed s protetičnimj-v prekmurskem knjižnem jeziku. 4 4.0 4.1 4.2 4.2.1 besedOtvORni načini pRi pRevzemanju Aktivnost izposojenke vbesedotvornih načinih jezika prejemnika kaže nato, da je izposojenka nehala biti tuja (Hadrovics 1989: 31) in se je prilagodila pravilom jezika prejemnika. Med madžarskimi izposojenkami prekmurskega knjižnega jezika je bila najpogostejša izpeljava, manjkrat je prihajalo do sestavljanja. Sestavljanje velja –v primerjavi z izpeljavo –za manj pogost način tvorjenja novih besed iz madžarskih izposojenk. S sestavljanjem ne pride do spremembe besedne vrste. Samostalnikom sta dodani naslednji predponi: [1] ne-, npr.nehasnovitost ‘nekoristnost',nemertüčlivost ‘nezmernost'; [2] pod-, npr.podešpereš ‘prodekan'. Tudi pri pridevnikih je bilo sestavljanje redko. Dodana jim je edino predpona ne-, npr.nehasnoviten ‘nekoristen',nehasnoviti ‘nekoristen',nemertüčlivi ‘nezmeren'. S sestavljanjem so največkrat tvorili dovršne glagole iz nedovršnih, in sicer s temile predponami: [1] na-, npr.nakinčiti se ‘okrasiti se'; [2] o-, npr. obatoriti/obatriti/obatrivati/obatriviti ‘opogumiti', obetežati ‘zboleti', odičiti ‘zveličati', okinčati ‘okrasiti', okoronati ‘okronati', okoronüvati ‘okronati'; [3] od-, npr.odkapčiti ‘ločiti'; [4] po-, npr. poaldüvati ‘podariti', pobatriviti se ‘opogumiti se', pohasniti ‘uporabiti, izkoristiti'; [5] pri-, npr.prikapčiti ‘priključiti, pripeti', prikapčiti se ‘priključiti se, pripeti se' [6] u-, npr.utaboriti se ‘utaboriti se'; [7] z-, npr. zrendelüvati ‘ukazati, določiti', zbantati/zbantivati/zbantuvati/ zbantüvati ‘razžaliti, užaliti, prizadeti'. Ob sestavljanju so nove besede nastale tudi z izpeljavo, ki velja med madžarskimi izposojenkami za najpogostejši besedotvorni način. Nove samostalnike so tvorili iz samostalnikov, pridevnikov, glagolov in števnika. Najpogostejše pripone za tvorjenje samostalnikov iz samostalnikov so bile: [1] -ar, npr.cipelar ‘čevljar'; [2] -ec,npr.falačec ‘košček',jalec ‘goljuf, hinavec', papinec ‘katolik',vankušec ‘blazina'; [3] -ek, npr.falaček ‘košček',varašek ‘mestece'; [4] -ica, npr. betežarnica ‘bolnica', čontica ‘kostica', djülejšnica ‘zbirališče', gazdarica ‘gospodinja', hercegovica ‘kneginja', kefica ‘krtačica', partica ‘partica, trakec',sakačica ‘kuharica'; [5] -iček, npr.falačiček ‘košček'; 4.2.2 4.2.3 4.2.4 4.2.5 [6] -ia/-ija, npr. birovija ‘sodišče',čalaria/čalarija ‘prevara, zvijačnost', eršekia/ eršekija ‘nadškofija', gazdija ‘kmetija', hercegia ‘kneževina', hercegovija ‘kneževina', katanija ‘vojskovanje', meštria/meštrija ‘obrt', pišpekija/ püšpekija/püšpökija ‘škofija'; [7] -ina, npr.öročina/öröčina ‘dediščina'; [8] -inja, npr.papinkinja ‘katoličanka'; [9] -ka, npr.kinčničarka ‘zakladničarka'; [10]-nik, npr. betežnik ‘bolnik',jalnik ‘goljuf, hinavec', kinčnik ‘zakladnik',öročnik/ öröčnik ‘dedič',tanačnik ‘svetovalec, svetnik',tentavnik/tentnik ‘črnilnik'; [11]-stvo, npr. apoštolstvo ‘apostolstvo', hadnadjstvo ‘poveljstvo', jeretinstvo ‘krivoverstvo',koudištvo ‘beraštvo',papinstvo ‘katolištvo',pišpekstvo ‘škofov­stvo',tolvajstvo ‘tatvina'. Najpogostejše pripone za tvorjenje samostalnikov iz pridevnikov so bile: [1] -ec, npr.gingavec ‘slabič'; [2] -ica, npr.kinčnica ‘skrinja za dragotine, omarica/škatla za nakit'; [3] -ia/-ija, npr.hamičia/hamičija ‘neiskrenost, prevarantstvo'; [4] -(n)jak, npr.hamičnjak ‘neiskren človek, prevarant ',nemešnjak ‘plemič'; [5] -ost, npr. batrivnost/batrivost ‘pogumnost', betežlivost ‘bolehnost', betežnost ‘bolezen', čalarnost ‘zvijačnost, varljivost', odičenost ‘počaščenost, zveli­čanost',gingavost/ginglavost ‘šibkost, slabost', hasnovitost ‘koristnost',jalnost ‘goljufija, prevara',mertüčlivost ‘zmernost'. Samostalnike so tvorili tudi iz glagolskih oblik: [1] trpni deležnik na -n + -je, npr. alduvanje/aldüvanje ‘darovanje, žrtvovanje', bantüvanje ‘motenje, žalitev', batrivanje ‘opogumljanje, tolaženje', cifranje ‘krašenje', dičenje ‘čaščenje', odičenje ‘počaščenje, zveličanje', engedüvanje ‘dopuščanje, odpuščanje', kebzüvanje ‘opazovanje',okinčanje ‘okrasitev',ko­ronüvanje ‘kronanje',okoronanje ‘kronanje',mentüvanje ‘rešitev',öroküvanje/ öröküvanje ‘dedovanje', rendelüvanje ‘predpis, določba', zrendelüvanje ‘ukaz, določba', tanačivanje ‘svetovanje', vadlivanje/vadluvanje/vadlüvanje ‘vero­izpoved, izpoved', verostüvanje/verustüvanje/vörustüvanje ‘bedenje',zbanti­vanje/zbantüvanje ‘žalitev'; [2] trpni deležnik na -n +-stvo, npr.vadlüvanstvo ‘veroizpoved, izpoved'; [3] trpni deležnik na -n +-ost, npr.vadlüvnost ‘veroizpoved, izpoved'; [4] glagolski koren + -telj > -tel > -teo, npr. batritel/batrivitel/batriviteo ‘tolažnik'; [5] glagolski koren +-ec, npr.vadlüvec ‘izpovedovalec'. V celotnem korpusu najdemo le en primer za tvorjenje samostalnika iz števnika, in sicer s pripono -nik: jezernik ‘polkovnik, poveljnik'. Nove pridevnike so najpogosteje tvorili iz samostalnikov, in sicer s temile priponami: 4.2.6 4.2.7 4.2.8 [1] -an, npr.cifran ‘lep, okrašen'; [2] -ast(i), npr.betežasti ‘bolehen',cifrasti ‘okrašen, pisan',partasti ‘trakast'; [3] -av +-en, npr.džündžaven ‘biseren'; [4] -av(i), npr.čonkavi/čonklavi ‘štrcljat',tintavi ‘umazan od črnila'; [5] -en/-ni, npr.akoven ‘kar ima 56 litrov prostornine', aldoven ‘žrtvovan',betežen ‘bolan', čonten ‘koščen', hajdučni ‘biriški', jalen ‘goljufiv, hinavski', kinčni ‘zakladen', mertüčen ‘zmeren', modušen ‘premožen', öročni ‘večen', pelden ‘primeren',tanačen ‘priporočljiv'; [6] -ev +-en(i), npr.džündževni ‘biseren'; [7] -iv(i), npr.jalnivi ‘goljufiv, hinavski'; [8] -liv(i), npr.betežliv ‘bolehen',mertüčliv ‘zmeren'; [9] -ov, npr. apoštolov ‘apostolov', balžamov ‘balzamov', betežnikov ‘bolnikov', dohanov ‘tobakov', faraov ‘faraonov',Meššiašov ‘Mesijev',püšpekov/püšpö­kov ‘škofov',šatanov ‘satanov'; [10]-ovit(i), npr.hasnoviti ‘koristen'; [11]-čki/-ski/-ški, npr. apoštolski ‘apostolski', baršomski/baršonski ‘žameten', deački/diački ‘latinski',evandjeliomski/evangeliomski ‘evangelijski', horvački ‘hrvaški', husarski ‘huzarski', juniuški ‘junijski', katanski ‘vojaški', kodiški/ koudiški ‘beraški',majuški ‘majski',mešterski ‘obrtniški',orjaški ‘velikanski', oroslanski/oroslanjski ‘levji', orsački ‘državen', papinski ‘katoliški', paradižomski ‘rajski', üšpekijski/püšpekski/püšpeski ‘škofovski', profetinski ‘preroški',purgatoriumski ‘viški',somarski ‘oslovski',taborski ‘vojni, vojaški', tolvajski ‘tatinski', varaški/varoški ‘mesten', varmedjeski/varmedjevski/var­medjijski/varmedjövski ‘županijski',žoltarski ‘psalmski'. Le v enem primeru je pridevnik tvorjen iz pridevnika, in sicer s pripono -ovit +-en: hasnoviten ‘koristen'. Iz nedovršnih glagolov so tvorili pridevnike s temile priponami: [1] -an(i), npr. alduvan/aldüvan ‘žrtvovan', obatrivani ‘opogumljen', koronan/ koronüvani ‘kronan', mentüvan ‘odrešen, rešen', rendelüvan ‘postavljen, določen',zrendelüvani ‘ukazan, določen'; [2] -en(i), npr. batrivni ‘pogumen', dičen ‘čaščen', odičeni ‘počaščen, zveličan', preodičeni ‘preslaven'; [3] -ski, npr.vadlüvanski ‘izpovedovan'. Glagole so iz prevzetih madžarskih samostalnikov tvorili z naslednjimi obrazili: [1] -ati, npr.balžamerati ‘balzamirati', kefati ‘krtačiti'; [2] -iti, npr. hasniti ‘koristiti, pomagati', jaliti se ‘hliniti, pretvarjati se', kinčiti ‘okrasiti'; [3] -ivati, npr. čirizivati ‘lepiti', peldivati ‘prikazovati, predstavljati', salašivati ‘prenočevati'; [4] -üvati, npr. betegüvati ‘bolehati', öroküvati/öröküvati ‘dedovati', peldüvati ‘prikazovati, predstavljati',profetüvati ‘prerokovati'. 4.2.9 Iz prevzetih madžarskih glagolov so tvorili tudi deležnike in deležja: [1] -či, npr. aldüvajouči ‘darujoč, žrtvujoč', dičeči ‘časteč', kebzüjouči/ kebzüvajouči ‘pazeč, opazujoč', koldüvajouči/koudivajouči ‘kdor berači', öroküvajouči ‘dedujoč',vadlüvajoči/vadlüvajouči ‘izpovedujoč, priznavajoč', verostüvajouči/verustüvajouči/vörustüvajouči ‘bedeč'; [2] -vši, npr.pohasnivši ‘uporabljajoč',zrendelüvavši ‘ukazavši, določivši'. 5 zaključek V prispevku sem se osredotočil na predstavitev morfonološkega prilagajanja in besedotvornih značilnosti madžarskih izposojenk v knjižni prekmurščini. Do nadomeščanja fonemov je v večji meri prihajalo pri samoglasnikih, pri soglasnikih pa je bilo redko in se je pojavilo le pri nekaj fonemih in v določenih položajih. Nadomeščanje morfemov je pomembno zaradi uvrstitve izposojenk v sklanjatvene in spregatvene vzorce prekmurskega knjižnega jezika. Večina madžarskih iz­posojenk se je v knjižni prekmurščini udomačila, kar lepo kaže tudi njihova besedotvorna aktivnost. Ugotovimo lahko, da so bile madžarske izposojenke pomemben in značilen del prekmurskega besedja. Pojavljale so se v delih vseh prekmurskih piscev, tudi v več različicah. viRi ABC 1725 = ABECEDARIUM SZLOWENSZKO, za Drobno Detzo vőn .zpűscheno, 1725. AI 1875 = Imre Agustič,PRIJÁTEL. Znanoszt razserjüvajôcse meszecsne novine, BudaPest, 1875. AI 1878 = Imre Agustič,PRIRODOPIS S KEPAMI ZA NÁRODNE ŠOLE, Buda-Pest, 1878. AIN 1876 = Imre Agustič,NÁVUK VOGRSZKOGA JEZIKA. ZA ZACSÉTNIKE, Budapest, 1876. AIP 1876 = Imre Agustič,PRIJÁTEL. Znanoszt razserjüvajôcse meszecsne novine, BudaPest, 1876. BJ 1870 =Jožef Borovnjak, Dühovna Hrána ali knizsica puna lepih návukov, molitvic i peszmic za kath. kerscsenike, Radgona, 1870. BJ 1880 = Jožef Borovnjak,Mali KATEKIZEM za obcsinszke lüdszke sole, Radgona, 1880. BKM 1789 =Mihal Bakoš, Nuovi Gráduvál, vu sterom sze vö zebráne, pobougsane, i zdaj vete nouvi re´d posztávlene dühovne peszmi nahájajo szamomi Bougi na díko vö dáni, Sopron, 1789. BRM 1820 = Mihál Barla, DIKTOMSZKE, VERSUSKE I MOLITVENE KNI'ZICZE ZA TO MÁLO SÔLSZKO DECZO SZPRÁVLENE PO KIS JÁNOSI, VISZIKO POSTÜVANOM SUPERINTENDENSI TI PREK DUNAJSZKI EVANGELICSÁNSZKI CZÉRKEV. NA NAS SZLOVENSZKI JEZIK OBRNYENE PO BARLA MIHÁLI, K.VÁGÓ-ÖRSKE FARE DÜHOVNOM PASZTÉRI, Sopron, 1820. BRM 1823 = Mihál Barla, KRSZCSANSZKE NÔVE PESZMENE KNIGE SZPRÁVLENE EVANGYELICSÁNSZKIM GMAINAM, Sopron, 1823. CJ 1829 =Juri Cípot, DÜHOVNI ÁLDOVI ALI MOLITVENE KNIGE krszcseníkom na szrdcza i dúse opravo i obeszeljávanye vu tú'zni 'zítka vöraj Szprávlene po CZÍPOTT GYÜRJI Evangelitsánszke Hodoske Fare Dühovniki, Szombathel, 1829. IF 1896 = Franc Ivanocy,Zgrüntávanye Düsnevejszti, Muraszombat, 1896. IF 1904 =Franc Ivanocy, NÁJSZVETEJSEGA SZRCA JEZUSOVOGA VELIKI Kalendár Za Lüdsztvo Na 1904-to Presztopno Leto. I. letni tecsáj, Szombotel, 1904. KAJ 1837 = Janoš Kardoš, KRÁTKI NÁVUK KRSZTSANSZTVA NAIME ZA DECZO OBCSIN EVANGELICSANSZKI OKROGLÍNE K-SZTOLI GOSZPODNOVOMI OBPRVIM PRIHÁJATI 'ZELÔCSO SZPRÁVLENI INO Vödáni po Kardos Jánosi Hodoskom Dühovniki, Pest, 1837. KAJ 1840 = Janoš Kardoš, MÁLA HISTORIA BIBLISZKA ali Sz. Píszma Meszta prígodna. Navküpe Z-napredányem pogübelnoszti Jeru'zálema. Naime Za deczo sôl evangelicsanszki vödána po Kardos Jánosi, Hodoskom Dühovniki, Körmendín, 1840. KAJ 1870a = Janoš Kardoš (prev.), NÁVOD NA FLÍSZANYA VU GOVORENYI I RAZMENYI ZA VESZNÍCSKI SÔL PRVI I DRŰGI ZLÔCS. SZPRÁVLEN PO NAGY LÁSZLÓNI SÔLSZKO­KRÔ’ZNOM RAVNITELI. VÖDÁNI PO VPL. VOGR. KRÁL. MINISTERIUMI VADLÜVÁNYA I NÁVUKA, Büdin, 1870. KAJ 1870b =Janoš Kardoš (prev.), Nôve KNIGE CSTENYÁ ZA VESZNÍCSKI SÔL DRŰGI ZLÔCS. SZPRÁVLENE PO GÁSPÁR JÁNOSI SÔLSZKO-KRÔ’ZNOM RAVNITELI. VÖDÁNI PO PL. VOGR. KRÁL. MINISTERIUMI VADLÜVÁNYA I NÁVUKA, Büdin, 1870. KAJ 1871a =Janoš Kardoš (prev.), Nôve ABC I ZACSÉTNE KNIGE CSTENYÁ ZA VESZNÍCSKI SÔL PRVI ZLÔCS. SZPRÁVLENE PO Gönczy Pál, VU VPL. VOGR. KR. MINIST. VADL. I NÁVUKA ZLÔCSNOM TANÁCSNIKI. VÖDÁNE PO VPL. VOGR. KR. MINISTERIUMI VADLÜVÁNYA I NÁVUKA, Büdin, 1871. KAJ 1871b = Janoš Kardoš (prev.), NÁVOD NA VOGRSZKI JEZIK ZA VESZNÍCSKI SÔL I. i II. ZLÔCS. SZPRÁVLEN PO NAGY LÁSZLÓ, TOLNA-BARANYA-SÔLSZKOM RAVNITELI. VÖDÁNI PO VPL. VOGR. KRÁL. MINISTERIUMI VADLÜVÁNYA I NÁVUKA, Büdin, 1871. KAJ 1925 = Janoš Kardoš (prev.), Toldia Szatroszt i Szmrt,Düsevni liszt 3 (1925), št. 2–12. KLJ 1910 = Jožef Klekl, HODI K OLTARSKOMI SVESTVI. MOLITVENA KNIGA ZA VSE NAJPLEMENITEŠE OLTARSKO SVESTVO LÜBÉČE KRŠCENIKE, POSEBNO ZA MLADINO ZAKOTRIGE »OLTARSKOGA SVESTVA« I »SRCA JEZUSOVOGA« BRATOVČIN. SPISAO: KLEKL JOŽEF PLEBANOS PRI SV. SEBASTJANI, Eger, 1910. KLJ 1913 =Jožef Klekl (prev.), Skrovnost Marijina Ali List Od Robstva Preblažene Device. Spisao Blaženi Montfortski Grignon Ludovik, Radgona, 1913. KM 1780 =Mikloš Küzmič, SZLOVENSZKI SZILABIKÁR, Z-STEROGA SZE DECZA STETI MORE NAVCSITI, Z-NIKIMI REJCSNICZAMI NAVK.PE pod Prespan Stampanya dáni, Sopron, 1780. KM 1781 = Mikloš Küzmič, Pomoucs bete´'snih, i mirajoucsih: tou je: nike molitvi, z-.terimi redovník bete'snoga, ali mirajoucsega, i na .zmrt o.zodjenoga grejsnika more pomágati, po p. K.zmics Miklósi Sz. Benedeka fare d.hovniki, i Szloven.zke okrogline v. ..p.r...i z-vogr.zkoga na szlovenszki jezik obrnyene, i z-pobo'snim .ztroskom naj vi..e postüvanoga go.zpodina Boros Stevana, szombotel.zke sztolne cze´rkvi kanonika, i kántora vö zo.tampane, Sopron, 1781. KM 1783 = Mikloš Küzmič, KNIGA MOLITVENA, V-STEROJ SZE NAHÁJAJO RÁZLOCSNE PONIZNE MOLITVI, Z-DVÓJIM PRIDAVEKOM, NA HASZEK SZLOVENSZKOGA NÁRODA SZ-POBO'SNIM SZTROSKOM NIKIH PLEMENITIH DOBROCSINITELOV Na .zvetlo.zt dána, Sopron, 1783. KM 1790 =Mikloš Küzmič, ABC KNI'SICZA NA NÁRODNI SOUL HASZEK. ABC KÖNYVETSKE A' NEMZETI ISKOLÁKNAK HASZNOKRA, Büdin, 1790. KM 1796 = Mikloš Küzmič, SZTÁROGA I NOUVOGA TESTAMENTOMA SZVÉTE HISTÓRIE KRATKA SUMMA NA .ztári .zloven.zki Jezik obrnyena po Po.tüvanom Go.zpoudi KÜZMICS MIKLÓSI, Szve´toga Benedeka Fare Dühovniki, ino Okroglíne Szloven.zke Vice-Öspörö..a, Szombotel, 1796. KM 1804 = Mikloš Küzmič, SZVÉTI EVANGYELIOMI Pouleg Kalendárioma, i Re´da Rim.zkoga na V.ze Nedelne, i Szve´tesnye Dní z-Obcsin.zkoga .zve´toga Pí.zma po zapouvidi NYÍH GOSZPOSZTVA, i Náj Vi..e Postüvanoga GOSZPODINA SZILY JÁNOSA z-Gornyega Szopora, Prvoga Szombotel.zkoga Püspeka, na Sztári Szloven.zki Jezik, Po Postüvanom Go.zpoudi KÜZMICS MIKLÓSI, Szve´toga Benedeka Fare Dühovníki, ino Okrogline Szloven.zke Vice­Öspörö.sa Obrnyeni, i .ztro.kom Nyíh Go.zpo.ztva Previ.zikoga, i náj visse Postüvanoga GOSZPODINA HERZAN FERENCZA, z-HARASSA GROFA, Sz. R. Cz. Popa Kardinalissa, Dürgoga Szombotel.zkoga Püspeka znouvics vö zostampani, Szombothely, 1804. KOJ 1833 =Jožef Košič, Krátki Návuk Vogrszkoga Jezika za Zacsetníke, vödáni od Goszpona Szalay Imrea. Na Vandalszka Vüszta prenesseni po Kossics Jó'sefi, GornyoSzinicskom Plebánosi. Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Vármegye´va Obcsine vöstampani, Grádecz, 1833. KOJ 1845 =Jožef Košič, ZOBRISZANI Szloven i Szlovenka med Műrov in Rábov, Körmendín, 1845. KOJ 1848 =Jožef Košič, Zgodbe VOGERSZKOGA KRÁLESZTVA: szpiszao Kossics József plebános na gorejnyem Sziníki, Szombothel, 1848. KOJ 1914 =Jožef Košič, Starine železnih in salajskih Slovenov, Časopis za zgodovino in narodopisje 11 (1914), 93–154. KP 1897 =Peter Kolar (prev.), MÁLA BIBLIA Z-KEJPAMI ALI ZGODBA ZVELICSANYA ZA MÁLO DECSICZO ZA I–II RAZRÉD NORMÁLSZKE SÔLE PISZANA PO GERGELY JÓZSEFI SZTOLNOGA-GLÁVNOGA VÁROSA VEREVUCSITELI, Budapest, 1897. KŠ 1754 =Števan Küzmič, V.RE KRSZTSÁNSZKE KRÁTKI NÁVUK CSÍSZTE REJCSI BO'ZE V. ZEBRÁNI I NA NYOU V.zejm vernim vu v.zákom .zk.sávanyi na podpe´ranye, vu nevouli na pomáganye, vu .zmrti na trou.t, ino potomtoga na vekivecsno zvelicsanye, Pouleg ní.teri .zem .zpodobni MOLÍTEV INO PEJSZEN, Nazáj gori poczimprani, Halle, 1754. KŠ 1771 =Števan Küzmič, NOUVI ZÁKON ALI TESTAMENTOM GOSZPODNA NASEGA JEZUSA KRISZTUSA ZDAJ OPRVICS zGRCSKOGA NA SZTÁRI SZLOVENSZKI JEZIK OBRNYENI PO STEVAN K.ZMICSI SURDÁNSZKOM. F., Halle, 1771. LŠ 1820 = Števan Lülik, NÔVI ABECZEDÁR z-nísteri nemski táksi kní'zicz vküp pobráni, i na szlovenszki jezik preobrnyen po L. S. P. S., Soprôn, 1820. LUT 1900 = LUTHER MÁRTONA ZSÍTEK ALI KRÁTKO POPÍSZANYE ONOGA, KA SZE JE ZSNYÍM GODÍLO I KA JE ON VCSÍNO VU TEKÁJI ZSÍTKA NYEGVOGA PO LUTHÁR PAVLI, Balassa-Gyarmat, 1900. MP = Martjanska pesmarica, uredil in spremna besedila napisal Vilko Novak, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997. PJ 1898 =Jožef Pustai (prev.), PADUÁNSZKI SZVÉTI ANTON INO KRÜH SZIROMÁKOV. NÁVO VRÁSZTVO ZA NEVÓL ZSIVLENYA. Z dopüscsenyom »Szve´toga Stevana Drüstva« na sztári szlovenszki jezik obrnyeno, Szent-Gotthárd, 1898. PJ 1900 =Jožef Pustai, MÁLA MOLITVENA KNIGA z potrejbnimi molitvami i vnógimi peszmami za katholicsánszko mlade´zen. Szpíszana po Pusztai Józsefi skolniki I. natísz, Szt-Gotthárd, 1900. PJ 1909 =Jožef Pustai (prev.), NÓVE SZLOVENSZKE SZENSZKE KNIGE, vönebráne z edni nemski knig, stere szo med vszejmi szenszkimi knigami te nájbógse, Szentgotthárd, 1909. SIZ 1807 = SZTARISINSZTVO, I ZVACSINSZTVO, SZEM SZPODOBNIMI PRÍLIKAMI ZA VOLO, SZVADBENI MLADÉNCZOV.S. L. D., Soprón, 1807. SJ 1907 =Jožef Sakovič, KATOLICSANSZKI KATEKIZMUS Z GLÁVNIMI ZGODBAMI BIBLIJE ZA SOLÁRE I.–II. RAZREDA, Budapest, 1907. SM 1747 = Mihael Sever, RÉD ZVELICSÁNSZTVA. Pouleg ednoga ZNAMENÜVANYA Toga nai poglavitei.ega recsenya Jedro .zve´toga pi.zma, vu kterom te V.re nai ve´k.i ARTIKULUSI gr.ntani je.zo, ravno i tak ni.tere krátke molitve, i pe.zmi, v.n dán záto, dabi nei li .zamo drobna decza zetoga mleiko .zpoznanya bosjega, i JESUSSA KRISTUSSA Zaimati mogli, .zebe´ vu Vori pokreipiti, vu nevoljái troustati, nego i .ztarei.i bi mogli .zvoje, e.che i v.za brátja vu KRISTUSSI, poleg etoga rouke´ pelanya, vucsiti opominati, ino troustati, Halle, 1747. SŠ 1796 =Števan Sijarto, MRTVECSNE PESZMI, STERE SZO SZTI SZTÁRIPÍSZM vküp pobráne, pobougsane, INO, NA HASZEK SZLOVENSZKOGA NÁRODA ZDAJ OPRVICS Na .zvetlo.zt dáne, po, S.S. P.S., Szombotel, 1796. TF 1715 = Franc Temlin, MALI KATECHISMUS, touje tou krátki návuk vöre ker.chán.zke dávno nigda, po D. LUTHER MARTONNI z .zve´toga pi.zma vküp zebráni ino za droune Decze´ volo .zpi.zani. zdai pak NA SZLOVENSZKI JEZIK prelo.eni, Halle, 1715. TŠ 1847 = Aleksander Terplan, Dvakrat 52 Bibliszke Historie za evangelicsanszke Sole´ ino Hi'ze. Szlovencsene po Terplán Sándori Püczonszkom Farari. Z vnôgimi nôvimi Obrázki, Kőszeg, 1847. TŠ 1848 = Aleksander Terplan, KNIGE 'ZOLTARSZKE. SZLOVENCSENE PO TERPLÁN SÁNDORI, PÜCZONSZKOM FARARI, Kőszeg, 1848. ŽJ 1908 =Janoš Županek, VÁLEN BOJDI JÉZUS KRISZTUS! Vu ime´ni Ocse´, i Sziná, i Dűha, szve´­toga Ámen. Je szpiszaó Z'supánek János!, Szobota – Lendava, 1908. ŽJ 1910 = Janoš Županek, VÁLEN BOJDI JEZUS KRISZTUS! MRTVECSNE PESZMI, Szobota – Lendava, 1910. liteRatuRa Bárczi 1958 = Géza Bárczi,A magyar szókincs eredete, Budapest: Tankönyvkiadó, 1958. Filipović 1986 = Rudolf Filipović, Teorija jezika u kontaktu: uvod u lingvistiku jezičnih dodira,Zagreb: JAZU – Školska knjiga, 1986. Greenberg 1993 =Marc L. Greenberg, Glasoslovni opis treh prekmurskih govorov in komentar k zgodovinskemu glasoslovju in oblikoglasju prekmurskega narečja, Slavistična revija 41 (1993), št. 4, 465–487. Hadrovics 1989 = László Hadrovics, A magyar nyelv kelet-közép-európai szellemi rokonsága, v: Nyelvünk a Duna-tájon, ur. János Balázs, Budapest: Tankönyvkiadó, 1989, 7–46. Hadrovics 1992 = László Hadrovics, Magyar törte´neti jelente´stan: rendszeres gyakorlati szókincsvizsgálat, Budapest: Akadémiai Kiadó, 1992. Kiss 2002 =Jenő Kiss, Társadalom e´s nyelvhasználat: szociolingvisztikai alapfogalmak, Budapest: Nemzeti Tankönyvkiadó, 2002. MNyT 2005 = Magyar nyelvtörte´net, ur. Jenő Kiss – Ferenc Pusztai, Budapest: Osiris Kiadó, 2005. Nyomárkay 2007 =István Nyomárkay, Rövid horvát e´s szerb nyelvtörte´net, Budapest: ELTE BTK Szláv Filológiai Tanszék, 2007. Pável 1909 = Ágost Pável, A vashidegkuti szlove´n nyelvjárás hangtana, Budapest: Magyar Tudományos Akadémia, 1909. Pável 1976 = Ágoston Pável, Nyílttűzhelyű konyhák a hazai szlovénoknál, v: Pável Ágoston válogatott tanulmányai e´s cikkei, ur. Judit Simonné Pável – Béla Rózsa, Szombathely: Vas megye Tanácsa Végrehajtó Bizottsága, 1976. Pavel 2013 = Avgust Pavel, Prekmurska slovenska slovnica = Vend nyelvtan,prev. Marija Bajzek Lukač, ur. Marko Jesenšek, Bielsko Biała itd.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, 2013 (Zora 100). Petrov-Slodnjak 1978 =Maria Petrov-Slodnjak, Zu den ungarischen Lehnwörter in der regionalen Schriftsprache des Prekmurje in 18. und 19. Jahrhundert, Studia Slavica Academia Scientiarum Hungarica 24 (1978), št. 2, 295–328. Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935. Ramovš 1936 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana: Akademska založba, 1936. Snoj 2005 = Marko Snoj, O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah, Slovenski jezik – Slovene linguistic studies 5 (2005), 113–122. Toporišič 1992 =Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). Toporišič 2004 = Jože Toporišič,Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42004 (11976). Zelko 1996 = Ivan Zelko,Zgodovina Prekmurja, Murska Sobota: Pomurska založba, 1996. summaRy Morphophonological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian and their word-formation characteristics This article focuses on presenting the morphophonological adaptation of Hungarian loanwords in standard Prekmurje Slovenian and their activity in the word-formation processes of standard Prekmurje Slovenian. A brief general terminological introduction on language contact is followed by a presentation of extralinguistic factors that con­tributed to strengthening Hungarian-Prekmurje language contacts. The section on the morphophonological adaptation of Hungarian loanwords discusses phoneme and morpheme replacements. Phoneme replacements arepresented by individual phonemes. Replacement most often occurred with vowels, whereas it was fairly rare with consonants. Morpheme replacement is closely connected with typological language affiliation. In the case discussed, it is important that the loanwords from an agglutinating system adapt to an inflectional system and are thus incorporated into the declension and conjugation patterns of standard Prekmurje Slovenian. The activity of loanwords in the word-formation processes of the borrowing language indicates that the loanword ceased to be perceived as foreign. New words werealso coined from Hungarian loanwords through compounding and derivation, although the latter is considered a more frequent word-formation method. Both methods are presented by individual word class. Helena groCHola-szCzepanek język pOtOmków pOlskich Osadników z deRenku na węgRzech Cobiss: 1.02 Jezik potomcev poljskih kolonistov v Derenku na Madžarskem Vprispevkusopredstavljeneglavneznačilnostijezikapotomcevpoljskihkolonistovna Madžarskem.Avtoricaanalizira,kolikoslovniškiinslovarskipojaviustrezajopoljskim narečjem. Podlagaza analizo sointervjujizgovorci poljske skupnosti naMadžarskem, posneti v letih 2013–2014. Ključne besede: poljska skupnost na Madžarskem, podhalsko narečje, spiško narečje, mešani kod, jezikovne interference The language of descendants of Polish colonists from Derenk,Hungary This article presents the main features of the language of descendants of Polish colonists in Hungary. The author analyzes grammatical and lexical phenomenon to determine similaritywithPolishdialects.InterviewswithrespondentsfromthePolishcommunityin Hungary form the basis of the analysis. They were recorded in 2013 and 2014. Keywords: Polish community in Hungary, Podhale dialect, Spisz dialect, mixed code, language interference 1 wPRowadzenie W2014rokuukazałasiępublikacjapt.Słownik gwarowy mieszkańców Derenku i ich potomków, będąca pracą zbiorową trojga regionalistów pochodzących ze Spisza (Kowalczyk – Kowalczyk – Łukuś 2014).1 Słowniczek jest rezultatem rozmów,jakieautorzyodbylizbyłymimieszkan´camiDerenkupodczaskilkuwi­zytnaWęgrzechwlatach2013–2014.Wsłowniczkujestokoło1300alfabetycz­nieułożonychwyrazóworazokoło200dłuższychformwypowiedzi,wyrażen´i zwrotów.Hasłapodanesąwzapisieortograficznymzzachowaniemnajważniej­szych cech wymowy gwary derenczan.2 Książka zawiera także przewodnik w dwóchwersjachjęzykowych:polskiejiwęgierskiej,zawierającym.in.informa­cjeobadaniachorazzarysdziejówDerenku.DoksiążkidołączonajestpłytaCD z plikami audio. 1 Projektpt.Słownik gwarowy mieszkańców Derenku i ich potomków zostałzrealizowanydzięki międzynarodowejwspółpracyStowarzyszeniaBorsod-Torna-Gömör-EgyesületwEdelény na Węgrzech i Stowarzyszenia Rozwoju Spisza i Okolicy w Łapszach Niżnych. 2 Określeniederenczanie przyjętotuumownienagrupęinformatorów,wśródktórychsąosoby urodzone w samym Derenku oraz innych miejscowościach po przesiedleniu. Głównym celem artykułu jest próba scharakteryzowania języka mieszkan´­cówDerenkunapodstawiemateriałówzamieszczonychwewspomnianejpracy. Należyzaznaczyć,żeanalizaskupiasięjednaknienasłowniczku,któryjestjuż pewnego rodzaju interpretacją faktów językowych, lecz na samych nagraniach dźwiękowych, które stanowią pierwotny materiał źródłowy. Istotnym celem ba­dan´ jest wydobycie cech gramatycznych języka nagranych informatorów oraz charakterystyka słownictwa, którym się posługują w celu określenia stopnia za­chowania gwary podhalan´sko-spiskiej. 2 skąd na węgRzech pOlska wieś? Derenk to niewielka średniowieczna osada położona w północno-wschodniej częściWęgier,whistorycznymwojewództwieTorna,około1kmodgranicyze Słowacją(obecniewojewództwoBorsod-Abaúj-Zemplén).Jejnazwapochodziod słowian´skiej nazwy deren, deryn, dren, drenka ‘deren´’, co pozwala domniemy­wać, że jej pierwszymi mieszkan´cami byli Słowianie. Historia derenckiej osady jest ściśle powiązana z zamkiem Szárd lub Szád, do którego należała jako po­siadłość królewska, później kolejno rodu Bebeków, hrabiów Csáki, książąt Es­terházych.Powyburzeniuzamkuprzyjęłajegonazwę,stającsięszadvarskimdo­minium. Od 1986 roku wieś trafiła do majątku Andrassych, a od 1936 stała się własnością Węgierskiego Skarbu Królewskiego. Panującaw1711rokuepidemiacholeryspustoszyłazamieszkałąprzezWę­grówosadę.Większośćmieszkan´cówzmarła,apozostaliuciekliwobawieprzed chorobą. Przez kilka lat Derenk pozostawał miejscem całkowicie opuszczonym i wyludnionym. Dzięki spontanicznemu osadnictwu oraz zorganizowanej akcji osiedlen´czej prowadzonej przez Esterházych, do Derenku przybyła ludność po­chodzenia polskiego i zamieszkiwała w tej miejscowości od 1717 do 1943 ro­ku.3 Wedługustalen´historyków,osadnicypochodzilizterenuPodhalaiSpisza,a głównieztrzechmiejscowości:BiałkiTatrzan´skiej,BukowinyTatrzan´skiejoraz Czarnej Góry (Rémiás 2009). W latach 30. XX wieku władze węgierskie podjęły uchwałę o utworzeniu terenów łowieckich wokół Derenku, a tym samym zdecydowały o wysiedleniu całejwsi.Ostatecznąakcjęprzesiedlen´czązrealizowanow1943roku.WDeren­ku zamieszkiwało wówczas około 450 mieszkan´ców. Ponad połowa wsi, pięć­dziesiątrodzin(ok.250osób)zostałaprzesiedlonadopożydowskiegofolwarku– Istvánmajor,októrymzaczętopóźniejmówićjakoo»polskiejwsinaWęgrzech«. Po dwadzieścia rodzin przemieszczono do osad Andrástanya i Sajószentpéter, dziesięć rodzin – do Büdöskútpuszta. Osady Andrástanya i Istvánmajor były 3 O zaludnieniu osady przez Polaków mają świadczyć dokumenty Archiwum Pan´stwowego, którychfragmentyz1719i1723rokupodajeM.Hemmert.Występujątamnazwiskapolskich osadników m.in. Bubenik, Juhasz, Koczur, Kovacs, Krakovszki, Mlinar, Remias, Vargha (Hemmert 1971: 86). wcześniej wyludnione, powstały zatem dwie nowemniejsze polskie miejscowo­ści, jednak mniej odizolowane od środowisk węgierskich niż Derenk. Pojedyncze rodziny osiedliły się także wewsiach: Emöd, Körtvélyes (obecnie naSłowacji), Ládbesenyő, Martonyi, Szendrő, Szögliget, Vatta (por. Rémiás 2009). Elementy zabudowy z Derenku zostały przewiezione na nowe miejsca przesiedlen´ców, a pozostałości wyburzone przy pomocy specjalnych służb. W świadomości przesie­dlonych mieszkan´ców i ich potomków nie zanikło jednak poczucie wspólnoty. Do tej pory spotykają się w Derenku podczas dorocznego odpustu przy małej kaplicy wybudowanej w miejsce wyburzonego kościoła. 3 deRenK w badaniach Na temat migracji ludności polskiej na południową stronę Karpat oraz polonii węgierskiej powstało wiele prac polskich, słowackich i węgierskich historyków, etnografów oraz językoznawców. Wśród opracowan´ historycznych ważne miej­sce zajmują monografie Tibora Rémiása, zawierające między innymi wnikliwą analizę ksiąg metrykalnych mieszkan´ców Derenku z lat 1724–1942, dzieje osady od średniowiecza, aszczególnie lata 1717–1842, kiedy mieszkali polscy osadni­cy (Rémiás 2004; 2005; 2007; 2009). Zagadnieniom migracji ludności polskiej nateren Górnych Węgier poświęcone są prace Mieczysława Małeckiego (1938) i Marka Gotkiewicza (1962). Badania etnograficzne dotyczące m.in. związków kulturowych pomiędzy Polakami, Słowakami i Węgrami, struktury osadnictwa polskiego, stanu gospodarki, kultury materialnej, społecznej i duchowej przedsta­ wia dwutomowe opracowanie Potomkowie osadników z Polski we wsiach Derenk i Istvánmajor na Węgrzech (Kantor – Krasin´ska 1981). Pierwsze wzmianki na temat języka mieszkan´ców Derenku odnajdujemy w pracyNárečie troch slovenských ostrovov v Maďarsku, w której autor scharaktery­zował badaną mowę jako gwarę podhalan´ską (Štolc 1949). Ważną publikacją do­tyczącą języka derenczan jest opracowanie Marii Hemmert pt. Gwara polska wsi Emőd-Istvánmajor na Węgrzech (Hemmert 1971), będące niepublikowaną pracą doktorską, jej maszynopis znajduje się w archiwum Uniwersytetu w Szegedzie. Sy­tuację polskiej gwary we wsi Istvánmajor oraz wpływy języka węgierskiego autorka przedstawiła także wpóźniejszych artykułach publikowanych wpolskich czasopi­smach (Hemmert 1971; 1972). Zbadany język autorka określiła jako gwarę polską z przewagą cech spiskich. Wśród opracowan´ językoznawczych warto wymienić mo­nografię Wiesława Stefan´czyka pt. Język Polonii węgierskiej: ujęcie typologiczne, w której autor omawia głównie zagadnienia morfologiczne i składniowe (Stefan´czyk 1995). Tematyka związana z polską gwarą na Węgrzech była poruszana także w artykułach m.in: Zenona Stiebera (1950), Janusza Reychmana (1956; 1964), Kazi­mierza Dejny (1992), Elżbiety Artowicz (1997), Bubenko-Greszkó (1998). Jak wynika z badan´, mieszkan´cy Derenku (pokolenie starsze i średnie) po­sługiwali się na co dzien´ polską gwarą jeszcze w latach 60. ubiegłego wieku (por. Hemmert 1971). Najdłużej polski charakter językowy zachowała wieś Istvánma­jor. W latach 90. XX wieku liczba czynnych użytkowników gwary ograniczyła się do najstarszego pokolenia (por. Stefan´czyk 1995). Jak wynika z najnowszych ustalen´, obecnie jest około 20 najstarszych mieszkan´ców, którzy są wstanie po­sługiwać się polską gwarą (Stefan´czyk 2013: 481). Młodsze pokolenia posiadają tylko bierną znajomość gwary. W codziennej komunikacji dawnych mieszkan´ców Derenku i ich potomków dominuje już język węgierski. 4 chaRakteRystyka nagRań Materiał dźwiękowy zawarty napłycie CD dołączonej do słowniczka to około 2 godzin nagran´ różnego typu: śpiewu, śpiewu z muzyką, rozmów, opowiadan´, dia­logów i monologów. Nagrania podzielone są na 11 części tematycznych: [1] Drenka Polska – śpiew [2] Drenka Polska – śpiew i muzyka [3] Inne teksty i pieśni w wykonaniu informatorów [4] Charakterystyka wsi Derenk, życie mieszkan´ców i ich potomków [5] Gospodarka wsi Derenk i Andrastanya (rolnictwo, hodowla, pasterstwo, go­spodarka leśna, praca zarobkowa poza własnym gospodarstwem rolnym) [6] Obrzędy i zwyczaje rodzinne (narodziny, wesele, pogrzeb) [7] Świat dziecka – szkoła, zabawy, tragedie [8] Obrzędy i zwyczaje doroczne, zabawa i magia (andrzejki, wigilia, Boże Narodzenie, Wielkanoc) [9] Wiara, wierzenia, medycyna [10] Problemy derenczan związane z przesiedleniem i aklimatyzacją w nowym środowisku [11] Pozostałe materiały Dwie pierwsze części zawierają pieśni w wykonaniu zespołu artystycznego Dren­ka Polska, prowadzonego przez potomkinie mieszkan´ców Derenku. W repertu­arzezespołu są pieśni, które były znane i śpiewane jeszcze przez samych miesz­kan´ców Derenku oraz nowsze, powstałe pod koniec ubiegłego wieku. Warto przy­toczyć kilka charakterystycznych tytułów pieśni: Dejcie ze mi dejcie, Idzie diabol od Jurgowa, Niedaleko Corna Góra Jurgowa, Od Krakowa, Syroko je tota woda, Tańcuwala by jo.W części trzeciej zawarte są pieśni, wiersze oraz inne teksty w wykonaniu informatorów. Kolejne części (4–11) zawierają wypowiedzi informa­torówna tematy, które noszą odpowiednie tytuły, np. Opis domu, gospodarstwa, Praca na gospodarce w Derenku, Pożywienie, Pieczenie chleba, Krosna – przygo­towanie, praca, Wróżby andrzejkowe, Psoty Teresy w szkole.Przy tytułach podane są dane o informatorach oraz czasie trwania każdego nagrania. Wywiady zostały przeprowadzone z 20 informatorami w 5 miejscowościach: Andrástanya, Ládbesenyő, Istvánmajor, Emöd i Sajószentpéter. Jak wynika z wykazu informatorów, 7 rozmówców to osoby urodzone w latach 1922–1940 w Derenku. Pozostała grupa rozmówców to osoby urodzone pomiędzy rokiem 1945 a 1959, czyli już po przesiedleniu do innych miejscowości (Kowalczyk –Kowal­czyk – Łukuś 2014: 75). Nagrania są dość dobrej jakości. Niekiedy występuje nakładanie głosów oraz używanie wyrazów węgierskich, czy wręcz przechodzenie na język wę­gierski,coutrudnia zrozumienie wypowiedzi. Wszystkie nagrania, poza frag­mentami niepewnymi i trudnymi do zidentyfikowania, zostały odsłuchane i zapisane w wersji ortograficznej przez autorkę tego tekstu w celu analizy ję­zyka derenczan. 5 cechy języka deRenczan W nagranych rozmowach z byłymi mieszkan´cami Derenku z łatwością odnajduje się cechy charakterystyczne dla gwar południowomałopolskich, a szczególnie – podhalan´skiej i spiskiej. Są to m.in. mazurzenie, archaizm podhalan´ski, wymo­wa samogłosek nosowych i pochylonych. Uwidaczniają się także wpływy języka słowackiego oraz węgierskiego. W zapisanych nagraniach uwagę zwracają liczne wahania dotyczące określonych cech, często występujące nawet w wypowiedzi jednego informatora. Przyjrzyjmy się zatem dokładniej poszczególnym cechom języka derenczan. 5.1 Mazurzenie Jedną z głównych cech języka, którym posługują się nagrani informatorzy jest ma­zurzenie, czyli wymowa spółgłosek dziąsłowych sz, ż, cz jako przedniojęzykowo­-zębowych s, z, c,np.borsc ‘barszcz’, cekali ‘czekali’,koloc ‘kołacz’, kurcyntka ‘kurczątka’,na omse ‘na mszę’, nie kupis ‘nie kupisz’,oci ‘oczy’,peśnicki ‘pio­senki’,slozyla ‘złożyła’,wcora ‘wczoraj’,wyscyryla ‘wyszczerzyła’. Głoskasz bywa wymawiana jako środkowo-językowe ś,np.śli ‘szli’,ślimy ‘szliśmy’,śtuchali ‘tu: dotykali’, śtyraceć ‘czterysta’,śtyrók ‘czterech’, w kaśtelu ‘w kasztelu’. Występują także głoski cz, sz, ż, których obecność należy tłumaczyć jako wpływ języka słowackiego lub węgierskiego, np. aposztoli ‘apostołowie’,czoł­no ‘czółno’,iszli ‘poszli’,Pilatusz ‘Piłat’,szablicka ‘szabelka’,szafel ‘szaflik’, szalata ‘sałata’, sziatry ‘stragany’, sziednol ‘usiadł’, szionka ‘szynka’, szpule, sztołek ‘krzesło’,taszka ‘torba’,żarla ‘jadła’,żena ‘kobieta’,żupki ‘strzechy ze słomy’. W licznej grupie wyrazów występują wahania wobrębie szeregów sz, ż, cz i s, z, c, np. cereśnie / czereszienki ‘czereśnie’, fszelijaki / fselijaki ‘rozmaity’, koszol / kosol ‘kosił’, ne mozes ‘możesz’ / możem ‘mogę’, penaże / pieniaże / penadze ‘pieniądze’,priszli / priśli ‘przyszli’,seś / szest ‘sześć’,sitko / szicko / szitko ‘wszystko’,sztiri / śtyry ‘cztery’,szumna / sziumna / siumna ‘piękna’,w 5.2 5.3 5.4 Miszkolcu / Miskolcu, żelóny / zielóny ‘zielony’. Niekiedy wahania dotyczą jed­nego szeregu, np. wyraz czwartek występuje w trzech wariantach: cwortek, swor­tek i scwortek. Archaizm podhalański W języku derenczan zachowała się pierwotna samogłoska i w kontynuantach daw­nych prasłowian´skich połączen´: *sz’i, *ż’i, *cz’i, w których spółgłoski dziąsło­we cz, ż, sz uległy następnie mazurzeniu (w języku ogólnym w tej pozycji y od XVI w.). Samogłoska i nie zmiękcza tu poprzedzającej spółgłoski, np. chlopci ‘chłopcy’,cija ‘czyja’,ciście ‘czyście’,jak oboci ‘jak zorientuje się’, jynzik ‘ję­zyk’,mocidlo ‘sztucznie utworzony zbiornik wody do moczenia lnu; moczydło’, nojraci ‘najbardziej’,ociska ‘oczyska’,odpatrim ‘odpatrzę’,parobci ‘kawalero­wie’, piyrsi ‘pierwsi’, pri ‘przy’, porwozi ‘powrozy’, pridź ‘przyjdź’, róuzicka ‘różyczka’,śpywajynci ‘śpiewając’, Zidzi ‘Żydzi’. Taka wymowa rozszerzyła się także w wyrazach z połączeniami: sy, zy, cy, np. cifrówana ‘ozdobiona wzorami’, kołoci ‘kołaczy’,sin ‘syn’,sinowie ‘synowie’,włosi ‘włosy’. Po spółgłoskach sz, ż, cz, rz, ale przed r nie występuje i, lecz y, np. cyrwóny ‘czerwony’,syroki ‘szeroki’,wyscyryla ‘wyszczerzyła’. Akcent inicjalny Informatorzy akcentują zwykle pierwszą sylabę. Można mówić tu o zacho­waniu akcentu inicjalnego charakterystycznego dla gwary podhalan´skiej i spiskiej. W podtrzymaniu tej cechy na pewno pomógł język węgierski, w którym także występuje akcent na pierwszą sylabę. W nagraniach słyszymy zatem przykłady: kr/acunske ‘bożonarodzeniowe, od wyrazu Kracun ‘Boże Narodzenie’,M/aria, d/o_lasu, p/otrepały ‘potrzepały’,p/o_połedniu ‘po po­łudniu’,w/ybralimy ‘wybraliśmy’. Występowanie spółgłoski r w miejsce rz oraz r frykatywnego Jest to cecha konsekwentnie występująca w mowie derenczan, np. burić ‘tłuc’, drewo ‘drzewo’,dobre ‘dobrze’,do ryftora ‘do wójta’, gwarić ‘gwarzyć, mówić’, hrynu ‘chrzanu’,jarec ‘jęczmien´’, marec ‘marzec’, na kriz pribiyli ‘na krzyż przy­bili’,okuróne ‘wędzone’,ołtar ‘ołtarz’, ore ‘orze’,orechami ‘orzechami’,otwor­cie ‘otwórzcie’,po bruchu, pogryb ‘pogrzeb’, predali ‘sprzedali’,pridź ‘przyjdź’, priszli ‘przyszli’, popatrij sie ‘popatrz się’, pri weceri ‘przy wieczerzy’, redke ‘rzadkie’, retiazka ‘łan´cuch’, rezali ‘rzezali, cięli’, streliła ‘strzeliła’, tri ‘trzy’, strigi ‘strzygi’,tristo ‘trzysta’,wrecióno ‘wrzeciono’. Zastąpienie głoski rz przez r jest wyraźnym wpływem języka słowackiego. Głoska rz pojawiła się w nagraniach w czterech następujących wyrazach: jaworze, prziprawić ‘przyprawić’, dobrze, na dworz (ale na dwore ‘na podwór­ku’). Dwa pierwsze przykłady pochodzą z pieśni, a dwa kolejne z wypowiedzi informatorów. 5.5 5.6 5.7 Poza tym twarde r występuje normalnie w gwarze derenczan, np. chory, z cu­krem, drewiany ‘drewniany’,grod ‘grad’, kradli, kuri ‘kury’,na drugi rok, portki, rajbali ‘prali’,role, rombać ‘rąbać’,skarol ‘pokarał’,skrobala sie ‘drapała się’, sikiera ‘siekiera’. Realizacja głosek l i ł Głoska welarna ł brzmi zasadniczo jako dźwięk nieco zmiękczony, pośredni po­między l a ł, np. bylo ‘było’, maly ‘mały’, priwionzala falat plotna ‘przywiąza­ła kawałek płótna’,widziala ‘widziała’. Wyraźniejł zaznaczyło się wwyrazach: cłomiana ‘słomiana’, gałynzie ‘gałęzie’, ołtar ‘ołtarz’, ościelyły ‘pościeliły’, po połedniu ‘po południu’, pyndziałek ‘poniedziałek’, zapolyły ‘zapaliły’. Często wy­stępują wahania, np. była / byla, kolo, ale dookoła, młode / mlode, skoła / skola, włozyłak ‘włożyłam’ / wlozyli. Głoska l wymawiana jest neutralnie głównie w wyrazach węgierskich, np. langos ‘placek’, Laslo ‘Władysław’, lewes ‘zupa’, grekokatolikus. W wyrazach polskich słychać zarówno neutralne l, jak i zmiękczone l’, np. chlyb ‘chleb’, ale chl’eby, kowol ‘kowal’, ale kowol’u.Warto zaznaczyć, że zarówno głoska ł jak i l zmiękczone nie są znane w języku węgierskim. Występowanie głosek g i h/ch Głoskag jest zachowana w mowie derenczan, np. drugi, głowa, gwarili ‘gwarzyli, mówili’, nogi. W wyrazach słowackich występuje głoska h, np. bohata ‘boga­ta’, hore ‘w górę’, hruby ‘gruby’, huszki ‘gęsi’, uhle ‘węgle’, zohrada ‘zagro­da’. Głoska h realizowana jest dźwięcznie w nagłosie, np. herbet ‘grzbiet’, hlopci ‘chłopcy’,hejza ‘dom, chałupa’, hetka ‘gdzieś’,huncut ‘łobuz’ oraz w śródgłosie, np. betlehymki ‘szopki bożonarodzeniowe’, pohnuł ‘pachniał’, truhla ‘trumna’, uho ‘ucho’,wahinka ‘wanienka’. Palatalne h’ wystąpiło tylko wwyrazachhibaj ‘chodź’ oraz hipnół, prehipła (od hipnąć ‘skoczyć, podskoczyć). Wygłosowe -ch realizowane jest jako -k, np. dwok ‘dwóch’,na krosnak ‘na krosnach’, trik ‘trzech’, w biolik ‘w białych’,w cornyk smatak ‘w czarnych szmatach’. Nagłosowa grupa chc, chw brzmi jako f, np. fciol (sporadycznie – jako k: kcioł) ‘chciał’, fce ‘chce’,fała ‘chwała’, także w śródgłosie grupa cht wymawiana jest jako f, np.plafta ‘płachta’. Samogłoski pochylone Gwara mieszkan´ców Derenku zachowuje kontynuanty samogłosek pochylonych a, o, e. Samogłoska a wymawiana jest jako głoska o, np. bioly ‘biały’, downe ‘dawne’, godol ‘gadał’, pleciyniok ‘rodzaj chałki drożdżowej’. Głoska o brzmi jako dźwięk pośredni pomiędzy samogłoską o i u, np. óni, piecóne ‘pieczone’, zrobióne ‘zrobione’, zwóniyla ‘dzwoniła’. Pochylona samogłoska e realizowana jest jako y, np. dziywki ‘dziewki’,śpiywali ‘śpiewali’,gniyść ‘gnieść’. Występują także jasne samogłoski, np.dobra, gadas ‘gadasz’,jemu, taka, temu. 5.9 5.10 5.11 5.12 Wymowa samogłosek nosowych Głoska nosowa ę w śródgłosie realizowana jest jako połączenie samogłoski ustnej y + spółgłoska nosowam, n,np.cielynta ‘cielęta’,dziywcynta ‘dziewczęta’, ga­łynzie ‘gałęzie’,kolymbka ‘rodzaj kołyski, w której spało niemowlę podczas prac polowych’,myndzi ‘między’,myndlica ‘międlica’,pamiyntom ‘pamiętam’, pryn­dli ‘przędli’,zakrynciyli ‘zakręcili’. Wyjątkami są: bedem / bede ‘będę’,bedzie / budzie ‘będzie’, mieso / miyso ‘mięso’,petnac ‘piętnaście’,piać ‘pięć’,wiakse z wiaksymi ‘większezwiększymi’. W wygłosie ę pozbawione jest nosowości, np. babe ‘babę’, sie / szie ‘się’,slome ‘słomę’. Głoskanosowaą realizowana jest wśródgłosie jako połączenie samogłoski ustnej o + spółgłoskam, n, np.monke ‘mąkę’,powiónzala ‘powiązała’,priciongli ‘przyciągnęli’,świyklónce ‘błyszczące’,zakónsić ‘zakąsić–zagryźć’. Spotykamy także realizację ą jako a lub u,np.w miesiacu ‘w miesiącu’, penaże / pieniaże / penadze ‘pieniądze’, susiedowi ‘sąsiadowi’, za muz ‘za mąż’, wuski ‘wąski’ W wygłosie-ą brzmi jako -om, np. chustkóm ‘chustką’,kefom ‘kefą-szczotką’,dajóm ‘dają’,pod pazuchóm ‘pod pazuchą, pod pachą’,takom ‘taką’,tancujóm ‘tan´cują’, zbyrkajóm ‘zbyrkają-dzwonią’. Miękkość spółgłosek Spółgłoski miękkie: k’, g’, p’, b’, v’, m’, n’ zachowują zwykle miękkość, np. kiedy, kniaziowi, Margieta ‘Małgorzata’,miesioncek ‘księżyc’,obłockiem ‘obłoczkiem’, pieniaże ‘pieniądze’, Remiasz, szickie ‘wszystkie’, takiego, wiecór ‘wieczór’, zaświeciół ‘zaświecił’, z Belgium ‘z Belgii’, ciynske ‘ciężkie’. Występuje także twarda wymowa, którą można uznać za wpływ języka słowackiego, np.katolicke ‘katolickie’,ked ‘kiedy’,makem ‘makiem’,syroke ‘szerokie’,take ‘takie’,takego ‘takiego’,w nedziele ‘w niedzielę’,welki ‘wielki’,welkego. Uproszczenia grup spółgłoskowych Grupy spółgłoskowe ulegają uproszczeniom w nagłosie, np. dzie ‘gdzie’, dzieś ‘gdzieś’ oraz w wygłosie, np. puś ‘puść’,seś ‘sześć’,kłaś ‘kłaść’,plyś ‘pleść’. Obok tego występują także realizacje całych grup spółgłoskowych zarówno wnagłosie, np.gdzie, gdzieś, jak i w wygłosie, np. iść, jeść, prinieść ‘przynieść’,wlyść ‘wleźć’. Spółgłoski protetyczne W nagraniach nie słychać elementów protetycznych w nagłosie typu Jewa ‘Ewa’, łokno ‘okno’,huzda ‘uzda’. Raz tylko wystąpiło zjawisko labializacji wwyrazie włojna ‘wojna’. Fleksja rzeczownika, przymiotnika, liczebnika, zaimka W kon´cówkach fleksyjnych w miejsce -ch i -w występuje spółgłoska -k w na­stępujących przypadkach: D lm rzeczowników, np. chłopcók ‘chłopców’, sinók ‘synów’, w Msc lm rzeczowników, np. na krosnak ‘na krosnach’, w Kosicak ‘w Koszycach’, w smatak ‘w szmatach’ oraz w D i Msc lm przymiotników, li­czebników, zaimków, np. biolik ‘białych’,cornyk ‘czarnych’,na nik ‘na ich’,ónyk ‘tych’,tyk, dwok ‘dwóch’, trik ‘trzech’. Rozszerzenie zakresu użycia kon´cówki -ów (przy przejściu -w > -k) obser­ wuje się także wD lm, np. bratók ‘braci’,ciastók ‘ciast’, nicielnicók ‘nicielnic’, deskók ‘desek’,dzieciók ‘dzieci’,smatók ‘szmat’. Nieregularne występują kon´cówki -a i -u w D lp, np. do roka ‘do roku’, w dóma ‘w domu’, ale do lasu; podobnie kon´cówki -owi i-u w C lp w jednosylabo­wych rzeczownikach rodzaju męskiego, np. bratowi / bratu, a także -ami i -mi w N lm, np.bratami ‘braćmi’,ale dziećmi, z krowmi ‘z krowami’. 5.13 Fleksja czasownika W czasie teraźniejszym i przyszłym formy koniugacyjne mają kon´cówki: 1 os lp: -m, np. bedem / bede ‘będę’, chodzim ‘chodzę’, gwarim ‘gwarzę, mówię’, idem ‘idę’,mom ‘mam’, nie możem / mozym ‘nie mogę’,pamiyntom ‘pamiętam’, śpiy­wóm ‘śpiewam’,widzim ‘widzę’,wiym ‘wiem’, wybierem ‘wybiorę’; 1 os lm: -me lub-my,np.boime sie ‘boimy się’, idyme lub idymy / idemy ‘idziemy’,uwidime ‘uwidzimy’,zabijeme ‘zabijemy’. W czasie przeszłym w 1 os lp występuje kon´cówka z głoską -k, np. nakladlak ‘nakładłam’, pobośkalak ‘pocałowałam’, łapiółek ‘złapałem’, gwarilak ‘gwarzy­łam, mówiłam’ lub forma równa 3 os lp, np. (ja) kosol ‘kosił’, zarosol ‘zrosił’, sie gniewala ‘gniewała się’, sie narodziyla ‘narodziła się’, śpiywala ‘śpiewała’, sie wydala ‘wyszłazamąż’,wleła ‘wlała’. Kon´cówka zgłoską-k jest ruchoma i niekiedy w wypowiedziach występuje z innymi częściami mowy, np. jagek (jak + ek) huziala ‘jak kołysałam’, jok (ja + k) sanuwala ‘szanowałam’,fsek sie skrobala (wsze ‘zawsze’ + k) ‘zawsze się drapałam’,jo wtedyk (wtedy + k) widzoł ‘wtedy widziałem’, tagek (tak + ek) plakala ‘tak płakałam’. Podobnie w 1 os lm występują formy w dwóch wariantach: gwarilimy, jedlimy, musielimy, wyspalymy lub tożsa­me z 3 os, np. (my)gwarili, iszli, priszli, spaly. 5.14 Przysłówki, przyimki, zaimki, modulanty Wśród przysłówków i zaimków występują charakterystyczne formy, m.in. zakon´­czone na -o, np. kielo / kelo ‘ile’,telo ‘tyle’;-k, np. tamok ‘tam’ (obok także sta­mać / tamać), tutok ‘tutaj’, pożyczone z języka słowackiego, np. daco ‘coś’, dafte­dy ‘wtedy’,dafto ‘ktoś’,dakedy ‘kiedyś’ oraz inne, np. hetka ‘gdzieś, daleko’, ka ‘gdzie’,nazod ‘z powrotem’, pokla / zakla ‘zanim, dopóki’. W przyimkach w, z występuje tzw. e ruchome, np. we siórcu ‘w fartuchu’, we plafte ‘w płachtę’, we skole ‘w szkole’, we welki pióntek ‘w wielki piątek’, we wodzie, ze babciom. Znajdujemy także zjawisko podwajania przyimków i za­imków, np. ze z kosami, ze z malutkóm ‘z malutką’, ze z nami ‘z nami’, tota ‘ta’, toto ‘to’. W nagranych tekstach występują charakterystyczne modulanty:ka, ta, np.: Dziś ka wyśmiejom takiego. A potym ka ludzie jeździyli zaś drewa rómbać. Ta sie ześli do gwary. Kie my pośli tam do skoly rano, ta tra bylo sie modlić. 5.15 Charakterystyczne konstrukcje i połączenia wyrazów Zachowaną konstrukcją jest pluralis maiestaticus, czyli użycie liczby mnogiej, kiedy mowa jest o osobie starszej, np.: Rano moja mamka stanyli o tretij. Moja mać mie wynieśli na słonko. Ociec tam kosiyli koło niego. Stari ociec mali takie biole gacie. Obok tego funkcjonują formy w liczbie pojedynczej typu: ociec siednoł, matka niesła. Występują także połączenia wyrazowe, mające określone znaczenie. Oto kil­ka przykładów: . czasownik znać + dowolny bezokolicznik wznaczeniu ‘umieć, potrafić coś robić’, np. mój hłop, to juz tak znoł śpiewać ‘umiał śpiewać’; on nie zno ciga­nić ‘on nie potrafi oszukiwać’, . czasownik łapić się + dowolny bezokolicznik w znaczeniu ‘zacząć coś robić’, łapiolek sie płakać, ze moja mać be w telewizjom; mamka łapiyli się gniyś ciasta, . rad / rada, rade / radzi + czasownik widzieć w odpowiedniej formie osobo­wej w znaczeniu ‘lubić’, np.bars radzi mie widzieli, tego rada widzim, . mieć najracy ‘lubić bardzo’, np. bo jo cie Janicku nojraci mom. 5.16 Leksyka gwarowa i zapożyczona Język mieszkan´ców Derenku pozbawiony wpływu polszczyzny literackiej, za­chował wiele archaicznych nazw, które funkcjonują do tej pory także wgwarze podhalan´skiej i spiskiej, np. bywać ‘mieszkać,dedina / dziedzina ‘wieś’, dogwa­rać sie ‘porozumieć się z kimś; dogadać się’, dziywka ‘panna’, miano ‘imię’, krzesnomatka ‘matka chrzestna’, krzesny ‘ojciec chrzestny’,miesióncek ‘księżyc’, narobiać ‘robić coś stale’ (z dziećmi narobiali), narodzić sie ‘urodzić się’ (jo sie tam narodziyła), na zadek ‘do tyłu’, odpytuwać ‘żegnać się’ (parobek sie odptuwol od frajerki), odziewać ‘ubierać’, odzieci ‘ubrani’,parobek ‘kawaler’, raduwać się ‘cieszyć się’, rajbać ‘prać’,siurc ‘fartuch’,statki ‘krowy’,świekier, wydawać sie ‘wychodzićzamąż’ (ona by sie wydawala), wadzić sie ‘kłócić się’,zwyki ‘zwy­czaje’,zawreć ‘zamknąć’,zapowiązać ‘powiązać’ (hebojcie mi zapowiązać stat­ki), zawarty ‘zamknięty’,zbyrkać ‘wydawać dźwięk; dzwonić’. W tworzeniu form zdrobniałych zauważa się udział charakterystycznych for­mantów dla gwary podhalan´skiej, np. -iczka, -ućki, -yczek (malućki ‘malutki’, wo­dzicka ‘woda’,wiyrsycek ‘wierch’). Wśród czasowników charakterystyczną grupę tworzą formy zakon´czone na -uwać,np.frystykuwać ‘jeśćfrystyk,czyli śniadanie’, maluwać ‘malować’, plot­kuwać ‘plotkować’,porusuwać ‘ruszać czymś przez jakiś czas’, raduwać sie ‘cie­szyć się’,zakukuwać ‘zaglądać’. Wielokrotnie w wypowiedziach informatorów wystąpił czasownik onacić, będący zamiennikiem zastępującym inne czasowniki i przybierającym różne zna­czenia, np. sztiri dzieci odónacol ‘tu: wychował’, wopno onacić ‘tu: gasić’, to fse bylo wyonacóne ‘tu: uzgodnione’. Niektóre leksemy w gwarze derenczan nabrały nowego znaczenia. Takim przykładem jest wyraz zdrówkać.W gwarze podhalan´skiej i spiskiej wyraz ten oznacza ‘mówić ›na zdrowie‹ przy piciu alkoholu’, natomiast w mowie deren­czan – ‘pozdrawiać’, np.: Kazdemy treba zdrówkać. Ked starego raz esce uwidimy, a nie bedymy zdrówkać, tak na drugi dzień dostaniymy patyckiym. Innym przykładem zmiany znaczenia jest czasownik nieść,który oprócz podsta­wowego znaczenia, występuje także w znaczeniu ‘wieźć’, np.: Kie bars chory był, wolali orwosia, abo na woz go połozyli i nieśli na wozie. Ociec nieśli drewa na wozie. Konopie odnieśli potym ka do stympók. Od wyrazu sonki ‘sanki’ został utworzony czasownik sónkać sie ‘jeździć na san­kach’: ked my sie iszli sónkać. W zbiorze leksyki, którą wydobyto z nagran´ duży udział ma słownictwo za­pożyczone z języka słowackiego, np. bohata ‘bogata’,bośkać ‘całować’,ciźmićki ‘buty’, dafto ‘ktoś’, frajer ‘narzeczony’, frajirka / frajerka ‘narzeczona’, haicek ‘gaj’,haluszki ‘kluski’,huszki ‘gęsi’,hudobna ‘biedna’,lym ‘tylko’,omsa ‘msza’, szablicka ‘szabla’,sziumna ‘ładna’. W grupie słownictwa znajdują się nazwy zapożyczone z języka węgierskiego, np.bardo ‘element warsztatu tkackiego’, barsiun ‘aksamit’, baciar ‘hulaka’,gróf ‘hrabia’, hotar ‘granica’, kielcik ‘wydatek’, siuhaj ‘kawaler’. W wypowiedziach informatorów zwracają uwagę wyrazy o rdzeniach węgierskich, do których doda­wanesą polskie kon´cówki, np. atelepituwać, otelipituwal < letelepíte´se ‘przesie­dlić’,za estergajosza < esztergályos ‘tokarz’. Zebrane słownictwo nie wykazuje dużego zróżnicowana pod względem lek­sykalnym. Tylko nieliczne desygnaty mają warianty leksykalne, np. dziewcynta / dziywki, familia / rodzina, gadać / gwarić, lendelski / polski, madziarski / uherski / wegierski, mać / matka / mama / maminka, stary ociec / dziadek, stara mać / bab­cia, sziuhaj / parobek, śpiewanka / peśnicka, wydawać sie / iść za muz. 6 pOdsumOwanie Analiza gramatyczna i leksykalna nagranych rozmów z byłymi mieszkan´cami De­renku skłania do kilku ogólniejszych konkluzji. Po pierwsze, język derenczan z całą pewnością jest polską gwarą południowo­małopolską. Nie ma powodu rozstrzygać, czy podhalan´ską, czy spiską, gdyż róż­nice pomiędzy gwarą tych trzech miejscowości, z których przybyli osadnicy, są marginalne. Za podhalan´sko-spiską genealogią przemawia wiele przedstawionych powyżej cech języka derenczan, m.in. mazurzenie, archaizm podhalan´ski, akcent inicjalny, wymowa samogłosek pochylonych i nosowych, obecność spółgłoski -k w zakon´czeniach fleksyjnych rzeczownika, przymiotnika, liczebnika, zaimka i czasownika oraz bezokolicznikowy formant -uwać. Gwara derenczan obfituje w leksykę charakterystyczną dla regionu Podhala i Spisza. Odnajdujemy tu wiele starych formacji, funkcjonujących po dziś dzien´ w gwarze podhalan´skiej i spiskiej, np.dziedzina, miano, ka, krzesnomatka, podnozaje, parobek, świekier, zazbyrkać. Po drugie, wyniesiona gwara przed trzema wiekami gwara podhalan´sko-spi­ska i pozostająca pod wpływem języka słowackiego i węgierskiego stała się swo­istym kodem mieszanym. Duży wpływ na gwarę derenczan miał język słowacki ze względu na bliskie sąsiedztwo i łatwe nawiązanie kontaktów ludźmi mówiącymi podobnym językiem, w przeciwien´stwie do niezrozumiałego języka węgierskie­go. Tym, co dodatkowo zbliżało polskich osadników do Słowaków, była religia katolicka. Mieszkający w okolicy Węgrzy byli przeważnie wyznania kalwin´skie­go. Rezultatem kontaktów zjęzykiem słowackim jest m.in. konsekwentna reali­zacja głoskirz jako r oraz zapożyczone słownictwo, np.haluszki, lem, zahrada. Wpływ języka węgierskiego na gwarę derenczan na większą skalę rozpoczął się dopiero, gdy zostali przesiedleni z Derenku i znaleźli się w otoczeniu Węgrów. Należy dodać, że w gwarach południowomałopolskich występują także zapoży­czeniazjęzyka słowackiego i węgierskiego, októrych wspominaliśmy powyżej, np.bardo, baciar, gróf, retiazka / rzeciazka, rezać / rzezać, ryftar / ryftorz, sziuhaj. Warstwa słowackich naleciałości, a także wpływów języka węgierskiego zarówno na gwarę derenczan, jak i na gwary południowomałopolskie wymagałyby dokład­nego zbadania przez językoznawców słowackich i węgierskich. Po trzecie, warto jeszcze zastanowić się, jak to się stało, że taka etniczna wyspa przetrwała tyle lat w węgierskim otoczeniu? Na pewno sprzyjało temu przede wszystkim peryferyjne położenie wsi. Derenk był miejscem izolowanym, położonym w okolicy leśnej, z dala od ośrodków kultury węgierskiej. Najbliższa węgierska osada Szögliget była oddalona opięć kilometrów napołudnie od wsi. Odosobnienie to sprzyjało kultywowaniu języka i obyczajów wyniesionych ze sta­rego kraju. Po czwarte, warto jeszcze wspomnieć oświadomości narodowej mieszkan´­ców Derenku. Najstarsze pokolenie derenczan zachowało derencką świadomość, wypełnioną konkretnymi doświadczeniami związanymi z tamtym miejscem. Polskie pochodzenie dla byłych derenczan nie było początkowo takie oczywiste. Kiedy mówili o sobie, często używali nazwy tóth ‘Słowak lub Słowianin’, bo tak byli określani przez mieszkan´ców okolicznych wsi. O nasileniu świadomości pol­skości można mówić dopiero od lat 70. ubiegłego wieku dzięki upowszechnieniu badan´ historycznych na temat pochodzenia osadników z Derenku. liteRatuRa Artowicz 1997 =Elżbieta Artowicz, Zbiorowość polska naWęgrzech i jej język, w: Język polski poza granicami kraju, red. Stanisław Dubisz, Opole: Uniwersytet Opolski, 1997, 145–161. Bubenko-Greszkó 1998 = Waleria Bubenko-Greszkó, Polska gwara Derenczan na Węgrzech, Łódzkie Towarzystwo Naukowe 99 (1998), 215–219. Dejna 1992 =Karol Dejna, Interferencje słowackie wpolskiej gwarze naWęgrzech,w: Słowiań­skie pogranicze językowe, red. Kwiryna Handke, Warszawa: Instytut Słowianoznawstwa PAN, 1992, 23–28. Gotkiewicz 1962 =Marian Gotkiewicz, Migracje ludności polskiej po południowej stronie Karpat, Rocznik Naukowo Dydaktyczny WSP w Krakowie 1 (1962), 127–189. Hemmert 1971 = Maria Hemmert, O polskiej gwarze wsi Istvánmajor na Węgrzech, Rozprawy Komisji Językowej Wrocławskiego Towarzystwa Naukowego 8 (1971), 88–111. Hemmert 1970 = Maria Hemmert, Gwara polska wsi Emöd Istvánmajor na Węgrzech, Szeged: Uniwersytet w Szegedzie, 1970 (maszynopis rozprawy doktorskiej). Hemmert 1972 =Maria Hemmert, O wpływach leksykalnych języka węgierskiego na dialekt polski wsi Istvánmajor na Węgrzech,Język Polski 52 (1972), 369–373. Hemmert-Udalska 1990 = Maria Hemmert-Udalska, Teksty gwary polskiej mieszkan´ców Istvánmajor na Węgrzech, Rozprawy Komisji Językowej Łódzkiego Towarzystwa Naukowego 35 (1990), 111–116. Kantor – Krasin´ska 1981 =Ryszard Kantor –Ewa Krasin´ska, Potomkowie osadników z Polski we wsiach Derenk i Istvánmajor na Węgrzech 1: zarys gospodarki, 2: kultura społeczna i duchowa, Kraków: Uniwersytet Jagiellon´ski, 1981. Kowalczyk – Kowalczyk – Łukuś 2014 =Anna Kowalczyk –Julian Kowalczyk –Elżbieta Łukuś, Słownik gwarowy mieszkańców Derenku i ich potomków = Derenki Lengyelek Góral Lengyel Magyar Szótára, Edelény: Stowarzyszenie Borsod-Torna-Gömör-Egyesület, 2014. Kraszewski 1992 = Piotr Kraszewski, Polacy na Węgrzech, w: Polonia w Europie, red. Barbara Szydłowska-Ceglowa, Poznan´: Polska Akademia Nauk – Zakład Badan´ Narodowościowych, 1992, 551–558. Małecki 1938 = Mieczysław Małecki, Język polski na południe od Karpat, Kraków: Gebethner i Wolff, 1938. Rémiás 2004 =Tibor Rémiás, In memoriam Derenk I: a derenki lengyelse´g nyomában: a temetőku­tatás redme´nyei az egyházi halotti anyakönyvek alapján, Miskolc–Budapest, 2004. Rémiás 2005 =Tibor Rémiás, In memoriam Derenk II: a derenki lengyelse´g kapcsolatrendszere a házasultak gyházi könyvei tükre´ben, Miskolc–Budapest, 2005. Rémiás 2007 =Tibor Rémiás, In memoriam Derenk III: a derenki lengyelse´g nyomában az egyházi születe´si ill. keresztele´si anyakönyvek alapján, Miskolc – Budapest, 2007. Rémiás 2009 =Tibor Rémiás, Derenk: polska wieś góralska (monografia historyczna), tłum. Kon­rad Sutarski – Ewa Słaba Rónay, Miskolc: Dominium, 2009. Reychman 1956 = Jan Reychman, Jeszcze o gwarach polskich na Węgrzech, Język Polski 36 (1956), 304–305. Reychman 1966–1967 =Jan Reychman, Dzieje Polonii węgierskiej, Problemy Polonii Zagranicz­nej 5 (1966–1967), 47–62. Stefan´czyk 1995 =Wiesław Stefan´czyk, Język Polonii węgierskiej: ujęcie typologiczne,Kraków: Uniwersytet Jagiellon´ski, Instytut Polonijny, 1995. Stefan´czyk 2013 =Wiesław Stefan´czyk, Mniejszość polska naWęgrzech. Stan i potrzeby badan´, Konteksty kultury 10 (2013), nr 4, 479–488. Stieber 1950 = Zenon Stieber, Polska gwara na Węgrzech,Język Polski 30 (1950), 177–180. Štolc 1949 =Jozef Štolc, Nárečie troch slovenských ostrovov v Maďarsku,Bratislava: Slovenská akademia vied a umení, 1949, 431–439. PovzeteK Jezik potomcev poljskih kolonistov v Derenku na Madžarskem Članek obravnava glavne značilnosti vjeziku potomcev poljskih kolonistov naMadžar­skem. Avtorica v njem ugotavlja, koliko se slovniški in slovarski pojavi navezujejo na poljska narečja. Derenščina je samosvoj mešani kod sprvinami treh jezikov: poljščine, slovaščine in madžarščine. Podlaga tega koda je podhalsko-spiški govor. Na podhalsko-spiški izvor kažejo naslednji slovniški pojavi: mazurjenje, podhalska arhaičnost, začetni naglas, izgo­vorzoženih in nosnih samoglasnikov, prisotnost soglasnika -k vpregibnih končajih sa­mostalnika, pridevnika, števnika, zaimka ter glagola in obrazila -uwać v nedoločnikih. Na leksikalni ravni nastopajo stari izrazi, ki jih srečujemo tudi v južnopoljskih govorih, npr. dziedzina, dziewka, miano, ka, krzesnomatka, podnozaje, parobek, świekier in zazbyrkać. Na govor, ki so ga pred tremi stoletji prinesli z malopoljskega juga, sta vplivali slovaščina in madžarščina. Nasledek stikov s slovaščino je med drugim dosleden prehod glasu rz v r ter izposojenke kakor haluszki, lem, zahrada.Vpliv madžarščine je razviden na leksikalni ravni v besedah tipa atelepituwać, bardo, hejza in hotar. Joža Horvat pOgled u suvRemenu antROpOnimiju svetOga ĐuRĐa: OsObna imena Cobiss: 1.02 Pogled v sodobno antroponimijo Svetega Đurđa: osebna imena SterenskoraziskavosobilizbranionimivvasiSvetiĐurđvludbreškiPodravini(vVaraždinski županijivRepublikiHrvaški).Pričujočedelokaže,kakojeuporabaantroponimovodvisna odsporazumevalnegakonteksta;posebnapozornostjenamenjenaosebnimimenom.Jedro pričujoče razprave vsebuje analizo jezikovnih in zunajjezikovnih značilnosti zabeleženih primerov osebnih imen glede na njihov izvor, ponuja pa tudi ugotovitve, kako so osebna imenavključenavjezikovnisistemtegakajkavskegagovorainsociokulturnikontekst.V zadnjem delu sta na razpolago primerjava osebnih imen v neuradni in uradni komunikaciji ter obrazložitev razmerja med osebnimi imeni in drugimi imenskimi kategorijami. Ključne besede: hrvaščina, kajkavsko narečje, govor Svetega Đurđa, antroponimija, osebna imena Insight into the contemporary anthroponymy of Sveti Đurđ: First names AfieldresearchmethodwasusedtocollectonymicdatainthevillageofSvetiĐurđ(located in Drava Basin region in the surroundings of the town of Ludbreg, County of Varaždin, Republic of Croatia). The paper illustrates how the use of anthroponyms depends on the communicativecontext,andspecialattentionwaspaidtofirstnames.Thecentralpartofthe paperprovidesananalysisofthelinguisticandextralinguisticcharacteristicsoftheattested names classified according to the criterion of their origin. It also ascertains how they fit into the system of the local Kajkavian dialect and within the sociocultural context. The last part of the paper indicates the difference between first names in unofficial and official communication,andexplainstherelationbetweenfirstnamesandotheronymiccategories. Keywords: Croatian, Kajkavian, local dialect of Sveti Đurđ, anthroponymy, firstnames 1 uvOd Varaždinskažupanijamožesepodijelitinačetiricjelinekojegravitirajučetirima gradskimsredištima:Ivancu,Ludbregu,NovomuMarofuiVaraždinu.Područje koje gravitira gradu Ludbregu naziva se ludbreška Podravina (Kurtek 1983: 9; Feletar 1997: 13). Općina Sveti Đurđ, sa sjevera omeđena polojem rijeke Dra­ve, a s juga rijekom Plitvicom, ima središnji položaj u ludbreškoj Podravini, a obuhvaćadevetsela(Hrženicu,Karlovec,Komarnicu,Luku,Obrankovec,Priles, Sesvete,StruguiSvetiĐurđ).ImeSveti Đurđ pojavljujeseveć1334.upopisu župa Komarničkoga arhiđakonata u Statutima Zagrebačkoga kaptola Ivana Ar­hiđakona,odnosnouprvomepopisuselaludbreškogavlastelinstvaiz1360.kao 2 3 3.1 3.1.1 3.1.2 Zenth György, a u tome selu dakle, s kontinuitetom većim od 650 godina, živi autohtono stanovništvo (Buturac 1990: 25; Belović 2008: 38). metOdOlOgija istRaživanja Prikupljanjegrađeobavljenojeterenskimistraživanjem(uzpomoćciljanihupit­nika) 2013. godine te se nadovezuje na prethodna dijalektološka istraživanja kojajeautorprovodiood2007.godine.Stimuskladu,zaispitivanjejeizabrano 20-akstarijihmještananakojejemanjeutjecaostandardnijezikitd.1 Razgovori sinformantimasnimljenisudiktafonom,agrađajeposlijezapisanatradicional­nomhrvatskom dijalektološkom transkripcijom (usp.Menac-Mihalić – Celinić 2012) te tako pripremljena za analizu. antROpOnimijske kategORije u svetOme ĐuRĐu IdentifikacijaidiferencijacijastanovnikâuSvetomeĐurđuostvarujeseuporabom različitih antroponimijskih kategorija, ovisno o komunikacijskome kontekstu.2 Neslužbeni komunikacijski kontekst Uobiteljiiuizravnojinterakcijidvajusugovornikapojedincaseidentificirajed­noimenskom formulom: [a] neutralnom (temeljnom) varijantom osobnoga imena,3 npr..na, J.la, Kl.ra, P.vel itd. [b] obilježenom (pokraćenom ili izvedenom) varijantom osobnoga imena, npr. .nka, F.rda, .fka, J.žek itd. ili [c] osobnim nadimkom, npr.Br.c., Cic., M.šl.n, S.ka itd. Među rodbinom (porodicom) osoba se može identificirati: . jednoimenskom formulom;4 . dvorječnom formulom:5 [a] varijantom osobnoga imena i posvojnim pridjevom izvedenim od varijante osobnoga imena člana obitelji (najčešće roditelja ili supružnika), npr. R.k Tr.z.n, M.ra Vl.d.jeva itd. 1 Uistraživanjususudjelovali:FranjoBahat,StjepanBelović,AnkaHorvat,JosipHorvat,Darko Kovaček, Đuro Kovaček, Franjo Kovaček, Ivan Kovaček, Jelka Kovaček, Josip Kovaček, Marija Kovaček, Pavla Kovaček, Zlatica Kovaček, Katica Markovčić, Stjepan Markovčić, MarijaMilak,ŠteficaSačer,MarijaVađunec,DragicaZlatar.Napodatcimatenaspremnostiza pomoć i strpljenju zahvaljujem im. 2 Funkcioniranjeantroponimijskihkategorijautomeseluvećje,radikontekstualizacije,pojaš­njeno u Horvat 2012a. 3 Neutralnu(temeljnu) varijantuosobnoga imenanepoistovjećujemosaslužbenom varijantom jer ne mora odgovarati službenomu liku (prilagodljivomu standardu). 4 Rabe se kao i u obitelji. 5 Kako sastavnice nisu samo imena, takvu formulu nazivamo dvorječnom, a ne dvoimenskom. [b] varijantom osobnoga imena i ktetikom mjesta u kojemu sada živi ili iz kojega potječe, npr.Z.ran t.n.fsk., Z.ran k.pr.vn..k. itd.6 [c] apelativomsaznačenjem rodbinske vezei varijantom osobnoga imena, npr. t.ca M.ra, v.j.a .va itd. [d] apelativom sa značenjem rodbinske veze i ktetikom mjesta u kojemu sada živi ili iz kojega potječe, npr.m.ma k.pr.vn..ka, str.c pr.l.šk. itd. te [e] apelativom sa značenjem rodbinske veze i obiteljskim nadimkom, npr. m.jka Sm.l.eva, t.ca Štef.jnk.va itd. Unutar porodice nisu zabilježene kombinacije osobnoga imena i obiteljskoga nadimka, kao ni osobnoga nadimka i obiteljskoga nadimka. U porodici je osobni nadimak dovoljno prepoznatljiv kao kategorija te ne zahtijeva dodatne elemente koji bi ga specificirali. 3.1.3 U većoj zajednici (dijelu sela, cijelome selu ili njegovoj okolici) moguća je upora­ba jednoimenskih i dvoimenskih formula. Za preciznu identifikaciju i diferencijaciju rijetko je dovoljnajednoimenska formula.Jedinstvene osobne nadimke (npr. Cic., C.jzek, ..j.k, F.šjenk, Gl.dn. itd.) ili, rjeđe, varijante osobnih imena (npr. ..n, ..l.j. itd.), prepoznatljive širom naselja, nemaju svi stanovnici. Zato se češće rabineslužbena dvoimenska formula: [a] varijanta osobnoga imena + osobni nadimak, npr. P.r. B.gar itd. [b] varijanta osobnoga imena + singularizirani lik pravoga obiteljskog nadimka,7 npr.Fr.nc Sm.l.ef, F.rj.n Pel.nger.f itd. [c] varijanta osobnoga imena + singularizirani lik nepravoga obiteljskog nadim­ka, npr..va B.xat.f, .fka Zlat.r.va, D.n.ca ..r.l.va itd. [d] osobni nadimak + singularizirani lik nepravoga obiteljskog nadimka, npr. T.ta K.š..ef itd. Stilski neobilježen poredak sastavnica, prema napomenama ispitanikâ, podra­zumijeva stavljanje osobnoga imena na prvo mjesto.Žele li preciznije opisati i diferencirati osobu, sugovornici će rabiti višerječnu imensku formulu s dodatnim označivačima (npr. ojkonimima, kteticima itd.). 3.2 Službeni komunikacijski kontekst U službenim se komunikacijskim situacijama (npr. u školi, općini, crkvi, ambulan­ti itd.), koje se, oprečno neslužbenomu kontekstu, realiziraju i u pisanome obliku (dokumentima poput matica, medicinskih kartona itd.) rabi službena dvoimens­ka formula, imensko-prezimenska, npr. Đuro Bahat, Štefa Sačer, Đurđica Na­mjesnik, Kruno Stančin itd. 6 Ta je formula vrlo korisna postoji li među rodbinom više nositelja istoga imena. 7 Detaljnije o uporabi termina pravi i nepravi obiteljski nadimci v. u Frančić 1994. 4 4.1 4.2 4.2.1 4.2.2 OsObna imena u svetOme ĐuRĐu Razlikovanje službenoga i neslužbenoga uporabnog konteksta posebno je važno pri analizi osobnih imena jer se ona pojavljuju u objema komunikacijskim situa­cijama. Osobna imena u neslužbenoj komunikaciji Prikupljeni primjeri osobnih imena u neslužbenoj komunikaciji obuhvaćaju te­meljna, pokraćena i izvedena imena. Radi preglednosti i ilustracije njihova međuo­dnosa predstavljena su i klasificirana u tablicama (v. najprije poglavlje Prilozi). U skladu s metodologijom zasebnoga predstavljanja muških i ženskih osobnih ime­na, analiza prikupljene građe potkrijepljena primjerima također je podijeljena u dvije veće cjeline. Muška osobna imena Osvrt na popis prikupljenih muških osobnih imena Na temelju uvida u predstavljenu građu o muškim imenima u neslužbenoj komu­nikaciji moguće je zaključiti: [a] U antroponimikonu mjesta nisu potvrđene dvorječne osobnoimenske formu­le, što zrcali jezičnu ekonomiju. [b] Antroponimikonom dominiraju svetačka imena. U tome se ogleda tradicija nadijevanja osobnih imena prema katoličkome kalendaru (spomendan naj­bližega (važnijeg) svetca potiče na odabir imena za dijete), odnosno prema imenima predaka (očeva, djedova itd.) od kojih se nasljeđuje i vjerska tra­dicija. Unatoč tomu, u korpusu imena mjesta dobro su zastupljena i narodna (slavenska) imena. [c] Među narodnim imenima najčešće su izvedene varijante, dok su temeljna, pokraćena i izvedena svetačka imena gotovo ravnomjerno zastupljena. [d] Najčešća muška temeljna imena (Josip, Ivan i Stjepan) razvila suzbog dife­rencijacije najbogatiji fond izvedenih imena. Jezična analiza muških osobnih imena [1] Uvid u fonološke osobitosti Temeljna su imena u neslužbenoj komunikaciji prilagođena fonološkomu sustavu mjesnoga govora8(bez obzira na to jesu li preuzeta iz hrvatskoga standarda (mlađa), latinskoga ili iz jezikâ s kojima je sustav bio u dodiru, najčešće mađarskoga ili nje­mačkoga).9 Istu pojavu, dakako, opažamo u korpusu pokraćenih i izvedenih imena. 8 Više v. u Belović – Blažeka 2009; Horvat 2010; 2011. 9 U najvećemu broju primjera prepoznajemo upravo utjecaj njemačkoga i mađarskoga jezika, s kojima je kajkavsko narječje dugo bilo povezano. Nekoliko primjera pak zrcali životne priče određenih pojedinaca, čiji je kontakt s drugom kulturom (putovanja, rad u inozemstvu itd.) imenovatelje motivirao na odabir neuobičajene varijante imena (npr...n, ..l.j. itd.). Odrazi ishodišnih glasova u imenima, neovisno o podrijetlu, uglavnom se po­dudaraju s odrazima u općemu leksiku, kao što pokazuju i primjeri: ă > a (Dr.žen, V.lent, Vl.d.), a > . (Bl.š, Dr.š), o > o (D.lfa, J.ža), o > . (J.ž.), a > . [uz nazal] > . (F.rj.n, J.n.š, T.m.š), nenagl. o > . < nenagl. u (B.rt.l, D.m.na, Jeg.št.n,Š.m.n), nenagl. . > e (P.vel, P.ter), . > . (D.jan); finalni suzvučni konsonan­ti obezvučeni (L.js), potvrđen je samo jedan par afrikata (..lek, ..ra, T.n.ek, D.n.), v u određenim položajima ima svojstva opstruenta (Sl.fk.), l je palatalizi­ran ispred u (Ľ.ka, Ľ.dva), x i f dio su sustava (F.renc, Šti..f, M.x.ľ), u određenim se primjerima pojavljuje protetski j (Jendr.š, Jeg.št.n) itd. Zanimljiv je i refleks vokala e u imenima aloglotskoga podrijetla (nedosljedan u svim primjerima): Bed.na, ..lek, .d., F.rd., F.renc, F.r., F.r., P.ter, P.r., Šti..f, Št.f.ka itd. Analiza fonemske postave imena omogućuje određivanje njihova podrijetla (npr. u imenima F.renc, G.ber, Jendr.š, Matj.š, M.x.ľ, T.m.š itd. primjećujemo mađarski jezični utjecaj, dok se njemački zrcali u likovima Fr.nc, Ľ.dva, Šti..f itd.). Ipak, pri zaključivanju o podrijetlu određenoga imena treba biti oprezan i voditi računa o rasprostranjenosti iste osnove. Primjerice, iako bi se za ime Joža10 mogao pretpostaviti i mađarski utjecaj (< József), treba imati na umu da je ono rasprostranjeno i u štokavskim krajevima (npr. u Promini kraj Drniša, više v. u Čilaš Šimpraga 2011: 354), pa postaje jasno da je takav utjecaj manje vjerojatan. Unatoč fonetskoj sličnosti imena M.k.la s mađarskim likom Miklós ili slovenskim Miklavž, potvrđenost prezimenâ i toponimâ s tom osnovom (npr. Mikulić) i u što­kavskim područjima na koja mađarski utjecaj nije bio toliko značajan upućuju nas na to da je m dobiveno fonološkim razvojem.11 Premda imena ..ka, ..ra, ..r. nafonološkome planu imaju sličnosti smađarskim likom György, njihov razvoj treba pratiti iz grč. Geórgios preko lat.Georgius, te daljnjim promjenama *ge > đ i o > u (više v. u Vidović 2007: 436–437). [2] Uvid u morfološke osobitosti [2.1] Deklinacija Muška imena (uz apelative koji odgovaraju istomu morfološkom izorku) mogu se (prema Horvat2012b: 263–264) podijeliti u sljedeće tipove: [a] Imena koja završavaju konsonantom Dekliniraju se beziznimno po a-deklinaciji (npr. R.k itd.). [b] Imena s dočetkom-. u N jd. U deklinaciji imaju iste nastavke kao i imenice koje završavaju konsonan­tom, a umetanjem glasa -j-ispred nastavka izbjegava se zijev: Vl.d. , J.l., L.c., N.c., R.d., Vl.d. itd. 10 Za hipokoristikJ.ž. sigurno je da je nastao pod utjecajem mađarskoga jezika. 11 Skok II: 518 smatra da je početni glas m u hrvatskim, slovenskim i mađarskim inačicama osobnoga imena nastao disimilacijom u svezi s pridjevom svet/szent. Dočetak-i može se objasniti utjecajem mađarskoga jezika, u kojemu se hipo­koristici tvore tim sufiksom (-i). [c] Imena s morfemom -. te dio imena s morfemom -a u kanonskome obliku Dijelu muških imena (uključujući hipokoristike) koja završavaju vokalima -a ili -. (npr.F.rda, .va, M.rk., Mir., P.r., Št.f. itd.) svojstvena je posebnost u ostatku paradigme. U deklinaciji imaju iste nastavke kao imenice koje zavr­šavaju konsonantom, a zijev je izbjegnut umetanjem glasa -j-ispred nastavka (npr.M.rk. ;F.rda itd.). Ta se pojava može objasniti analogijom prema mađarskome, u kojemu se hipokoristici tvore sufiksom -i. Dio neslužbenih muških osobnih imena koja završavaju s -a deklinira se samo po e-deklinaciji (M.k.la ), dio samo po a-deklinaciji (npr. F.rda ;L.dva ;M.ška itd.), a za dio takvih imena potvrđeni su oblici sklanjani po objema deklinacijama (npr. .va ;J.ža ; ..ra itd.).12 Za muška imena na -a specifično je da uz sinkretizam u nominativu i vokativu mogu imati i posebni vokativni oblik preuzet iz e-deklinacije (usp. Horvat 2012b: 258–259). [2.2] Posvojni pridjevi Iuopisu tvorbe posvojnih pridjeva moguće je približno slijediti prethodno poja­ šnjenu klasifikaciju imena na tipove: [a] Muška imena koja završavaju konsonantom Posvojni se pridjevi od takvih imena tvore nastavkom -.f (npr.R.k > R.k.f, Vl.dek > Vl.dek.f itd.). [b] Muška imena s dočetkom -. u N jd. Posvojni se pridjevi od takvih imena tvore nastavcima -ef/-.f, a zijev se izbjegava umetanjem -j-(npr. J.l. > J.l.jef/J.l.j.f, L.c. > L.c.jef/L.c.j.f itd.).13 [c] Muška imena s morfemom -. u N jd. Također im je svojstvena paralelna upotreba dvaju sufikasa, -ef/-.f, a zijev se izbjegava umetanjem -j-(npr.B.ž. > B.ž.jef/-.j.f, St.nk. > St.nk.jef/-.j.f itd.). [d] Muška imena s morfemom-a u kanonskome obliku Imena poput ..ra, F.rda, G.ga, .va, J.ža, Ľ.dva, M.k.la, P.šta, R.da, Ž.ga itd. posvojne pridjeve mogu tvoriti na više načina, pri čemu su kolebanja (ili višestruke mogućnosti (-.f :-.jef/-.j.f (kao imenice muškoga roda) : -.n (kao imenice ženskoga roda)) zabilježena čak i u idiolektu istoga ispitanika. 12 Slično je za varaždinsko područje utvrdila A. Frančić (2011). 13 Moguće je da su te dvostrukosti analogne dubletama u deklinaciji pridjeva: npr. v.ľk. itd. Donosimo stoga sve zabilježene mogućnosti: ..ra > ..r-.jef/-.j.f/-.f/-.n, F.rda > F.rd-.f/-.jef/-.j.f, G.ga > G.g-.f/-.jef/-.j.f, .va > .v-.f/-.jef/-.j.f, J.ža > J.ž-.f/-.jef/-.j.f/-.n, Ľ.dva > Ľ.dv-.f/-.jef/-.j.f, M.k.la > M.k.l.f, P.šta > P.št-.f/-.jef/-.j.f, R.da > R.d-.f/-.jef/-.j.f, Ž.ga > Ž.g-.f/-.jef/-.j.f. Na istraženome području oblici na -.f stariji su od ostalih navedenih (o tome svjedoče drugi (konzervativniji) onimijski primjeri: toponimi (npr. M.k.l.f j.rek južno od Ludbrega) i obiteljski nadimci –pravi (P.št.v.) i nepravi (od prezimena na -a (..r.l.v. (< ..r.la), Št.rg.v. (< Št.rga), Kap.st.v. (< Kap.sta)) potvrđe­nih u Sv. Đurđu, odnosno od Bendelja, Harambaša, Varga, Vukina, Vručina i sl. potvrđenih u okolnim selima).14 [3] Osobitosti pokraćenih i izvedenih muških osobnih imena [3.1] Pokraćena imena Pokraćena imena nastala su od: [a] početnoga dijela temeljnoga imena Toj skupini pripada većina prikupljenih pokraćenih imena (npr. *Baltazar, *mađ. Boldiszár > B.lta; *Božidar > B.ž. (te sva pokraćena narodna imena); *Grgur > G.ga; *Ivan > .va; *njem. Stephan > Šti..f;V.kt.r > V.k.; *Žigmund > Ž.ga itd.). [b] završnoga dijela temeljnoga imena Toj skupini pripada manji dio prikupljenih pokraćenih imena (npr. .lojs > L.js, *mađ. András >Dr.š; Ignac >N.c itd.). Jednosložna imena (npr. Bl.š, Fr.nc, R.k) te dio dvosložnih imena (npr. .dam, K.rl., Ľ.ka, M.rt.n, Ml.den, Zl.tk. itd.)15 nisu skloni pokraćivanju (tab­lica 1). Većina je pokraćenica dvosložna, premda su potvrđeni i jednosložni (T.n., D.n., Šti..f, V.nc), odnosno trosložni primjeri (Bed.na, D.m.na). Uvidom utablicuzaključujemo da semeđu mogućim formulama pokraćivanja brojnošću ističu one tvorene od prvoga sloga temeljnoga imena, dodanoga prvog konsonanta drugoga sloga temeljnoga imena te vokala -a (12),-. (9), -. (10). [3.2] Izvedena imena Izvedena imena mogla su nastati sufiksacijom: [a] pokraćenih imena: npr. J.ža > J.ška, J.žek, J.ž.ka, Jož.na; .va > .vek, .v.ca; T.ma, T.m. > T.mek;Dr.š, Dr.š. > Dr.šek itd. 14 Za više detalja v. Horvat 2012a: 76. 15 To ograničenje nije strogo kao kod dvosložnih temeljnih ženskih imena pa nalazimo potvrde: *Josip > J.ža; *mađ. András > Dr.š; *Gašpar > G.š.; *Rudolf > R.d., R.da;P.ter > P.r. itd. Tablica 2: Muška imena tvorena jednosložnim sufiksima Sufiks Primjeri -.a V.n.a -.ek Mar.j.n.ek -.. F.r.., J.n.., P.p.., V.l.. -ec Br.nkec, Dr.gec, J.nkec, J.škec, M.rkec, M.škec, V.kec, Zl.tkec, Zv.nkec -ek D.nek, D.rek, Dr.šek, ..rek, G.brek, G.štek, Fr.ncek, .vek, J.žek, J.lek, J.l.ek, Krunek, L.jzek, M.rek, M.tek, Mirek, N.cek, N.nek, P.vlek, Sl.vek, Št.fek, T.mek, T.n.ek, V.ncek, Vl.dek, Z.ranek -ka J.ška, M.ška -k. Br.nk., J.nk., Mirk., M.šk., Sl.fk., St.nk., Zv.nk. Tablica 3: Muška imena tvorena dvosložnim sufiksima Sufiks Primjeri -.ca .v.ca, J.ž.ca, P.r.ca -.ka J.ž.ka, Št.f.ka -.na J.ž.na, M.šk.na, .v.na, Štef.na U svim su proučenim primjerima imena upotrijebljeni nesloženi sufiksi. Među njima prevladavaju jednosložni (najčešći je -ek). Sufiks -ec dolazi na osnove koje završavaju velarom, anapokraćeneosnovetemeljnih narodnih imena uglavnom dolazi sufiks -k. (rjeđe-ek). Taj sufiks ipak nije rezerviran samo za narodna imena jer se pojavljuje i u svetačkim izvedenicama (J.nk., M.šk.). Sufiksi uglavnom ne utječu na mjesto i fizionomiju naglaska; od toga pravila odudara sufiks -.na kojinasebe veže naglasak, stoga seonsvokala temeljnoga imena progresivno pomiče na prvi vokal sufiksa (npr.J.ža : J.ž.na). 4.3 Ženska osobna imena 4.3.1 Osvrt na popis prikupljenih ženskih osobnih imena O ženskim imenima u neslužbenoj komunikaciji zaključujemo: [a] Ni u korpusu ženskih imena nisu potvrđene dvorječne osobnoimenske formule. [b] Prevladavaju svetačka imena, što, kao i u slučaju muških imena, dokazuje (katoličku) tradiciju u njihovu nadijevanju. Ipak, potvrđeno je i mnogo narod­nih imena. [c] Najčešća su u uporabi pokraćena ili izvedena imena, posebice ona nastala od svetačkih imena. [d] Najčešća temeljna imena (Ana i Marija) razvila su zbog diferencijacije najbo­gatiji fond izvedenih imena. [e] Za dio je ženskih osobnih imena moguće pretpostaviti mocijsku tvorbu od muških osobnih imena (npr...r.a, Fr.nca, J.la, P.pa, Št.fa itd.). 4.3.2 Jezična analiza ženskih osobnih imena [1] Uvid u fonološke osobitosti Zapažanje o prilagođenosti neslužbenih varijanti imena fonološkomu sustavu mjesnoga govora vrijedi i za ženska imena. Odrazi ishodišnih glasova u imenima, bez obzira na podrijetlo, podudara­jusesodrazimauopćemu leksiku, kao što pokazuju i primjeri: ă > a (D.na, M.ga, Zl.ta);a > . (B.ra, J.lža, Kl.ra);o > o (B.ža, M.na, R.za, Ž.fa);o > . (D.ra);a > . > /uz nazal/ . (M.rta); nenagl. o > . < nenagl. u (P.l.na); . > . (Sn.ška, Sn.ž.ca); potvrđen je samo jedan par afrikata (..la, ..r..ca, M.l.a, Mar..a, T.ľ.a), v ima svojstva opstruenta (.fka), l je palataliziran u dijelu imena aloglotskoga podrijetla (T.ľ.ka),u određenim se primjerima po­javljuje protetski j (J.ga, J.rša) itd. Sa stajališta fonologije zanimljivo je što je u navedenim imenima prejotacija provedena, dok u imenu .na i njegovim izvedenim varijantama protetsko j ne nalazimo (usp. Horvat 2010). Refleks vokala e u imenima aloglotskoga podrijetla nije dosljedan (u kratkome slo­gu potvrđeno je samo.,dokudugome bilježimo i i. i e): N.ška, ..la, .ma, Gi..ra, Gi..ta, P.p.ca, R.ga, Št.f.ca, Št.fka, Tr.za, V.ra, Z.fa itd., dok je u imenima idioglotskoga podrijetla očekivan:J.la. Analizom fonemske postave imena rekonstruiramo mađarski jezični utjecaj u imenima J.lža, N.ža, N.ška, Ž.fa, dok njemački pretpostavljamo za imena Fina, Fr.nca, Gi..ra, Št.fa, Z.fa. Opažanje A. Varge (1987: 185) o tome da se mađarski hipokoristici (pokraće­nice oblikom) često razlikuju od svetomarskih samo po završnome vokalu (s ob­zirom na to da mađarski oblik imena završava vokalom -i, a hrvatski vokalom -a) može se primijeniti i na primjere prikupljene u Svetome Đurđu, stoga se mađarski jezični utjecaj opravdano može tumačiti i u mnogim pokraćenim ili izvedenim imenskim oblicima. [2] Uvid u morfološke osobitosti [2.1] Deklinacija Budući da sva temeljna, pokraćena i izvedena imena (izuzimamo ovdje hipokoristične vokativne formacije tipa Ankec, Ankič) završavaju vokalom -a, dekliniraju se beziznimno prema e-deklinaciji. Važno je istaknuti da je ugo­voru Svetoga Đurđa potvrđen i poseban vokativni morfem u e-deklinaciji,17 stoga vokativ treba promatrati kao dio paradigme, unatoč tomu što su u drugim kategorijama izjednačeni nominativni i vokativni morfem. Uz svoju temelj­nu funkciju – dozivanje – vokativ je sredstvo izražavanja osjećaja: ljubavi, nježnosti, povjerenja, prijekora, ljutnje, molbe, zahvale itd., pa ..r..jn.an. 17 Pojava je potvrđena i unekim drugim kajkavskim govorima, usp. Maresić (1995: 235–238); Lončarić (1986: 172) itd. U sustavu govora Svetoga Đurđa također nalazimo poseban vokativni morfem (-.) u deklinaciji imenica e-vrste (posebno u imenima): .nk., .fk., J.lž., J.ž.k., M.r., m.jk., p.c., R.ž., Sid., Št.f., Tr.z. i sl. pri obraćanju ili dozivanju često rabe deminutive ili hipokoristike, češće nego u neutralnome iskazu. Uz vokativ su vezani i posebni imenski hipokoristični likovi, npr. .nkec, .n­k.., .n.., koji se rabe najčešće u vokativnoj službi, tj. samo u izravnome obraćanju ili dozivanju.18 [2.2] Posvojni pridjevi Posvojni pridjevi od imena ženskoga roda redovito se tvore nastavkom -.n, npr. .nka > .nk.n, K.t.ca > K.t...n itd. [3] Osobitosti pokraćenih i izvedenih ženskih osobnih imena [3.1] Pokraćena imena Pokraćena imena nastala su od: [a] početnoga dijela temeljnoga imena Toj skupini pripadaju primjeri poput: *Barbara > B.ra, *Gabrijela > G.bra, *Julija > J.la, *Katarina > K.ta, *Lucija > L.ca, *Magdalena > M.ga, *Mo­nika > M.na, *Zsófia >Ž.fa itd. [b] središnjega dijela temeljnoga imena U tu skupinu ubrajamo primjere poput: *Anastazija > St.za, *Cecilija > C.ľa, *Jozefina >Z.fa, *Apolonija> P.l.na itd. [c] završnoga dijela temeljnoga imena Toj skupini pripadaju primjeri poput: *Jozefina >Fina, *Agneza > N.ža itd. Za razliku od dijela dvosložnih muških imena, ženska se dvosložna imena (npr. .na, D.na, Dr.ga, Kl.ra, N.da, V.da, Zl.ta, Z.ra itd.) ne krate (tablica 4) Na temelju analize moguće je ustvrditi da je većina pokraćenica dvosložna, a potvrđenisui trosložni primjeri (Ver.na, P.l.na). Jednosložna pokraćenica nije potvrđena, dok u inventaru muških osobnih imena jest. Među formulama pokraćivanja brojnošću se ističu one tvorene od 1. sloga temeljnoga imena, dodanoga 1. konsonanta 2. sloga tem. imena te vokala -a (25). Drugi najčešći obrazac (uvjetovan zatvorenošću 1. sloga tem. imena) tvore 1. slog tem. imena + -a (4), odnosno dva završna sloga tem. imena (6). Za ostale je obra­sce potvrđen manji broj primjera. 18 Usp. »[...] oblikom su nominativi, ali se rabe samo u vokativnoj službi, tj. samo u izravnom obraćanju ili dozivanju (npr. u dubovečkom govoru .nč.k, .j pr.jdi v duča.n!). Ne može sereći *Marek je došla,anemani drugih padeža. Ti suhipokoristiciuvećini slučajeva uekspresivnoj uporabi, njima se izražava nježnost, ljubav ili kakav drugi pozitivan osjećaj« (Maresić 1995: 237). stilski obilježena.20Neka zabilježena izvedena imena ipak su i danas izrazito afek­tivno nabijena i njihovom se upotrebom prenosi odnos imenovatelja i imenova­noga. Bez obzira na to je li riječ o hipokorističnome ili augmentativnome sufiksu, značenje je imena uglavnom pozitivno. 4.5 Odnos osobnih imena u službenoj i neslužbenoj komunikaciji Kako je opseg ovoga rada ograničen, prioritet je (zbog ugroženosti dijalektne građe pred modernim utjecajima) bilo prikupljanje neslužbenih likova osobnih imena. Građa iz koje bi se mogla iščitati službena imena (npr. matične knjige i sl.)21 zbog toga nije mogla biti detaljno i sustavno prikazana pa smoseposlužili najjednostavnijim dostupnim popisom službenih imena –telefonskim imenikom. Iako trivijalan i selektivan, takav popis omogućio je suprotstavljanje i usporedbu dvaju sustava te pružio temelj zaosvrtnanjihov odnos, arezultati analize pred­stavljeni su radi bolje preglednosti u tablici 7. 4.6 Odnos osobnih imena i drugih onimijskih kategorija Potpuno i detaljno onomastičko istraživanje omogućava uvid u prikaz povezanosti osobnih imena s drugim onimijskim kategorijama (npr. drugim antroponimima, toponimima ili zoonimima). U osnovama nekih primjera drugih onimijskih kate­gorija sačuvani su i vrlo stari imenski likovi, dio kojih u suvremenome stanju više nije potvrđen. Tablica 7: Odnos osobnih imena u službenoj i neslužbenoj komunikaciji Kriterij za usporedbu Dominantan tip Podrijetlo imena Značenje imena Neslužbena osobna imena –pokraćena, izvedena (iako fond nije ograničen isključivo na njih) –većina je svetačkoga podrijetla –stilski obilježeno i neobilježeno, ovisno o kontekstu Službena osobna imena –temeljna (iako fond nije ograničen isključivo na njih) –većina je svetačkoga podrijetla; potvrđena su i pomodna imena (Denis, Ines, Elvis itd.) – neutralno 20 »Učestalom uporabom oni se mogu semantički isprazniti (što se u Mariji na Muri i dogodilo) te postati značenjski neutralna, odnosno poprimiti funkciju temeljnog imena. Dakle, formalno, materijalno oni jesu hipokoristici, a samo izuzetno, situacijski to su i funkcionalno« (Varga 1987: 183). »Kraćenjem temeljnih imena nastajali su hipokoristici, npr. Ive, Nine. No u mnogih imena njihovo se hipokoristično značenje ispraznilo te su ta imena, postavšiznačenjski neutralna, preuzela funkciju službenih imena« (Čilaš Šimpraga 2011: 352). 21 Petrić (2010: 181), primjerice, donosi popis kućedomaćina (obveznika podavanja župnicima) iz 1659. godine, a u Svetome Đurđu tada su potvrđena imena: Blas, Gyurek, Gyurko, Iuan, Martin, Mattek, Mattias, Mihaly, Peter i Thomas. Odraz organskoga govora Uporabni kontekst Uglavnom odgovaraju sustavu mjesnoga govora (na fonološkoj, morfološkoj, leksičkoj razini). Na leksičkoj razini primjetan je utjecaj mađarskoga i njemačkoga posredništva. Posebno su živa u uporabi starijega i (jezično) konzervativnijega stanovništva. Često ne odgovaraju sustavu mjesnoga govora: –fonološki se približavaju standardnomu jeziku ili kajkavskomu interdijalektu (npr. neutralizira se otvorenost i zatvorenost vokala;šva se odrazio kao glas a; glasń potvrđen je u imenskome fondu (Dunja, Sanja, Sonja, Snježana); – inovativnost na morfološkome planu (posebice u deklinaciji (moguća indeklinabilnost pomodnih imena (Ines)) i tvorbi posv. pridjeva); –na leksičkoj razini prednost se daje hrvatskoj varijanti osobnoga imena; posljedično, neutraliziraju se inojezični elementi.1 Među mlađim, obrazovanijim i jezično inovativnim stanovništvom često su u upotrebi i kao dio neslužbene komunikacije. Moguće je da se u toj tendenciji odražava cilj izbjegavanja povezivanja sa seoskom sredinom.2 1 Usp. »No, ne samo da su se promijenili aktivni i pasivni leksik Međimuraca, već su se promije­nila i imena koja međimurskoj djeci nadijevaju njihovi roditelji. Dok je na početku 20. stoljeća bilo sasvim normalno ili i oportuno nositi imena poput Feri, Ilka, Joži, Karol, Marika, Mihalj, Mikloš ili Pišta danas takva imena gotovo da više ne postoje, jer su njihovi ondašnji nosioci umrli,amladimasenadijevaju neka posve drugačija imena koja smađarskim izvorištem više nemaju nikakve veze« (Filipan-Žignić 2013: 129). 2 »S pomodarstvom je u vezi i nastojanje da se iz usmene forme imena uklone osobitosti mje­snog idioma: nema prejotacije, a u vokalskom se sustavu otvoreni i zatvoreni vokali slijevaju u vokale srednje vrijednosti koji govornicima zvuče „ljepše“, „gradskije“« (Varga 1987: 188). – »Nasuprot nekadašnjoj prepoznatljivoj različitosti službene i neslužbene sfere uporabe osobnog imena (službena sfera –uglavnom temeljni lik osobnog imena [...]; neslužbena sfera –uglav­nompokraćenice i izvedenice) danas imamo težnju da sedijete i usvakidašnjoj komunikaciji imenuje onim imenskim likom kojim je uvedeno u matičnu knjigu rođenih« (Frančić 1993: 89). 4.6.1 Antroponimi Obiteljski nadimci motivirani osobnim imenima prikupljeni u mjestu su: Blaž.k.v., Blažin.v., F.rk.v. [< F.rk. < mađ. Ferenc], F.k.ľev. [< F.k.ľ],22 X.bek.v. [< X.bek < Habian < Fabian],Xabj.n.v., L.ka.., L.k..ev. [< mađ. Lukács < Luka], Mat.ľev. [. Slovensko predstavništvo sklada v Mariboru deluje od leta 2007 . 11 FB-skupina ..... . ........ =ŽivimovSloveniji, kjer dopisovanje poteka vruskem jeziku, šteje 584 članov (dostop 6. 9. 2015); FB-skupina ..... .......... . ........ = Oglasna deska v Sloveniji šteje 587 članov (dostop 6. 9. 2015), FB-skupina .... . .... ......../ ............... = Mame in očetje Slovenije/rusko govoreči šteje 146 članov (dostop 6. 9. 2015). 12 Po podatkih naše informantke so se njeni sošolci spomnili, da je ruskega porekla, šele takrat, ko je bila v Sloveniji poražena ruska nogometnareprezentanca. 13 Podatek navajam na podlagi ustnih vodenih pogovorov. Posnetki so pri avtorici. Tudi slovenski šolski sistem (govorimo predvsem o osnovnem šolstvu) je v zadnjem času začel odpirati vrata jezikom priseljencev, med katere spada tudi ruščina (Medvešek –Bešter 2012). Po podatkih Ruskega centra znanosti in kul­ture14 je bilo všolskem letu 2014/15 vSloveniji 13 osnovnih šol, 3 srednje šole in 18 gimnazij, kjer je organiziran pouk ruščine. Geografsko je pokrita skoraj cela Slovenija, čeprav je možnosti za učenje ruščine v večjih krajih bistveno več. Sicer pa ima slovenskih gimnazijah in vvisokošolskem sistemu poučevanje ruščine že dolgo tradicijo (Derganc – Urbas 2009). Ruščina se poučuje na Uni­verzivLjubljani (Komarova 1997), naUniverzivMariboru in od leta 2006 tudi na Univerzi na Primorskem. Tečaje ruščine ponujajo zasebne fakultete, ljudske univerze, univerze zatretje življenjsko obdobje, jezikovne šole itd. Vendar gre v večini primerov za pouk ruščine kot tujega jezika na začetnih stopnjah, ki je manj primeren za dvojezične otroke iz rusko govorečih družin. Kot kažejo izkušnje, je zanje potreben posebej prilagojen program.15 2 pOlOžaj Ruščine v RuskO gOvOReči diaspORi Ne glede na to, da je odnos Slovencev do ruščine in do rusko govorečih priseljen­cev v glavnem pozitiven, ugotavljamo, da je usoda ruskega jezika v takih družinah skoraj v celoti odvisna od jezikovne politike znotraj same družine, natančneje od tega, koliko časa, energije in pogosto tudi denarja so starši pripravljeni vložiti za ohranitev ruskega jezika pri otrocih. Za mešane družine, kjer samo en starš (veči­noma samo mati) govori rusko, je ta naloga še težja, ker se kot skupni sporazume­valni jezik v takih družinah večinoma uporablja jezik okolja, torej slovenščina.16 Kljub temu po podatkih, ki namjih je uspelo pridobiti vraziskavi, večina rusko govorečih staršev, med katerimi je zelo visok delež visoko izobraženih, želi ohra­niti ruski jezik v družini v kar se da veliki meri (73 % vseh odgovorov) ne glede na državo bivanja. 14 Za podatke se zahvaljujemo Valeriji Kiljpjakovi, glavni strokovnjakinji za ruski jezik na Ruskem centru znanosti in kulture (elektronsko sporočilo 7. 9. 2015). 15 Po naših podatkih tak program ponuja Ruska šola v Ljubljani, ki ima svoje podružnice v Ljubljani, Kopru, Novem mestu in Radovljici . 16 V ustnem intervjuju smo izvedeli za en tak primer: otrok je opustil ruščino, ker ga je jezik spominjal na travmatični dogodek (smrt babice, s katero je govoril rusko). Ruska mati je popustila, potem pa položaja ni bilo več mogoče popraviti, ker je v družini dokončno prevladala slovenščina. Zdaj se mama in hči rusko pogovarjata samo še občasno. otrokom uporabljata ruski jezik oba starša, v primeru dvojezične, mešane sloven­sko-ruske družine praviloma samo eden od njiju. Pri tem starši radi govorijo rusko tudi v širšem okolju, s prijatelji, v službi, ker zanje ruščina ostaja prevladujoči jezik. Slovenščine se ruski starši, ne glede na to, da gre za sorodni slovanski jezik, naučijo težje, slabše in počasneje kot njihovi otroci. Pri ruskih otrocih tako poldruge kot druge generacije je položaj obraten. So­razmerno hitro (od 3 do največ 12 mesecev aktivnega stika zokoljem, v sloven­skem vrtcu ali šoli) usvojijo sorodni slovenski jezik, ki ga potem radi govorijo nap­rej. Slovensko vztrajajo vkomunikacijissvojimi ruskimi starši, ki jih ogovarjajo rusko, in če le lahko, govorijo slovensko celo zruskim učiteljem.19 Taki primeri se pogosteje opažajo predvsem v mešanih slovensko-ruskih družinah, v obdobju otrokovega odraščanja (od 12 do 16 let). Funkcionalna omejenost ruščine nado­mačo rabo, vsakdanje teme in vedno isti govorci –vse to negativno vpliva na ob­seg aktivnega besedišča (pasivni besednjak dvojezičnega ruskega otroka bistveno presega aktivnega) in na slabšo motiviranost za rabo ruščine zunaj družine. Celo v pogovoru s svojimi dvojezičnimi prijatelji (!) raje uporabljajo slovenski jezik.20 Otroci iz ruskih družin, ki se niso nikoli posebej učili ruskega jezika, pravi­loma dobro obvladajo pogovorno ruščino, večje težave pa imajo pri branju in še posebej pri pisanju v ruščini. Dvojezični otroci praviloma težje razlikujejo tudi med variantnimi izraznimi sredstvi v funkcionalno omejenem jeziku, ker zaradi pomanjkanja prakse njihova sociolingvistična zmožnost v ruščini ostaja omejena. Na podlagi naših opazovanj lahko rečemo, da uporaba ruskega jezika v Slo­venijisamodelno ustreza navedeni definiciji družinskega jezika, ker ruski starši večinoma poskušajo svojemu otroku priskrbeti tudi redno šolanje v ruskem jeziku (v slovenski šoli, vruski šoli dopolnilnega pouka ali samostojno) in nata način spremeniti status ruščine iz družinskega jezika z omejeno rabo v ciljni jezik po­učevanja. Pri daljši izpostavljenosti otroka obema jezikoma, ruščini in slovenščini, z upoštevanjem čedalje bolj omejene vloge ruščine in čedalje bolj aktivne vloge slovenskega jezika kot jezika okolja, kot poglavitna značilnost ruščine pri dvo­jezičnih govorcih nastopa negativni jezikovni prenos oz.interferenca. Jezikovni prenos iz funkcionalno razvitejšega v funkcionalno omejeni jezik je v tem pri­meru skorajda neizogiben, vendar je stopnja izraženosti tega pojava pri različnih generacijah, pri starših in njihovih otrocih bistveno različna. 19 Tako situacijo nam je v osebnem intervjuju opisala učiteljica dopolnilnega pouka ruščine v Ljubljani ga.Olga Tsyganova. Dvojezični učenci v starosti 8–10 let so z ruskim učiteljem dopolnilnega pouka vztrajno govorili slovensko, dokler jim niso povedali, da učitelj sploh ne razume slovensko. Ko pa so ugotovili prevaro, je bilo treba spet povedati, da učitelj med poukom preprosto »pozabi slovensko«. 20 Opazovali smo, kako so med odmorom v ruski šoli dopolnilnega pouka ruski otroci med sabo govorili slovensko (Ljubljana, Zavod Vesela dRuščina, pouk ruščine na Osnovni šoli Danile Kumar, maj 2015). 3 cilji in metodologija RaziSKave Pričujočo raziskavo smo zasnovali z upoštevanjem naslednjih raziskovalnih nalog z dveh področij, jezikovnega in sociolingvističnega:21 [1] Popis pogostih napak vruščini, ki jih delajo dvojezični slovensko-ruski go­vorci; sistematizacija ugotovljenih napak; ugotovitev »rizičnih« con v rušči­ni, ki najprej podlegajo negativnemu jezikovnemu prenosu in drugim spre­membam v primeru daljšega slovensko-ruskega stika. [2] Ugotovitev pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo vitalnosti/ohra­njenosti jezika pri posameznih dvojezičnih govorcih. [3] Preučitev stališč samih informantov o različnih vidikih rabe ruskega jezika ter njihovih mnenj o stopnji težavnosti različnih jezikovnih ravnin in pojavov. Da bi predstavili natančnejši opis odstopanj od ruskega jezikovnega stan­darda, ki seopaža pri dvojezičnih otrocih, smoanalizirali 35 maturitetnih spisov dvojezičnih otrok.22Pogostejša ugotovljena odstopanja smo popisali in vključili v poseben kontrolni test,23ki je bil ponujen v reševanje dvojezičnim govorcem. Re­zultati kontrolnega testiranja so pokazali, pri prepoznavanju katerih napak imajo informanti največje težave. Na ta način smo poskusili ugotoviti občutljivejše cone jezikovnega sistema, ki v primeru daljšega jezikovnega stika najprej podležejo negativnemu jezikovnemu prenosu oz. drugim spremembam. Spletni vprašalnik z naslovom Test iz ruskega jezika, ki ga želimo predstaviti v nadaljevanju, vsebuje torej dva dela: sociolingvistični del, ki ga sestavlja 19 vprašanj, in jezikovni del, ki ga sestavlja 60 nalog, spomočjo katerihsmoželeli izmeriti jezikovno zmožnost informantov v ruskem jeziku. Za poglobljeno analizo dejavnikov, ki vplivajo nastopnjo znanja ruščine, smo v nadaljevanju s posame­znimi informanti opravili še osebne intervjuje.24 Zaradi omejitev obsega članka ponujamo le izbrane ugotovitve. 4 pRedstavitev RezultatOv Raziskave: sOciOlingvistični del Ker skupina naših anketirancev ne predstavlja povsem enotne populacije in gle­de na vidik obravnave kaže različne meritvene rezultate, se zdi smiselno, da jo podrobneje predstavimo. 21 Isto ugotavlja Pilipenko: »Zbrano gradivo je mogoče analizirati tako z vidika najbolj tipičnih napak v obeh jezikih kot z vidika stališč govorcev do jezikov in posameznih napak« (Pilipenko 2015: 588). 22 Za raziskavo smo uporabili maturitetne spise iz let 2013, 2014 in 2015, spomladanski in jesenski izpitni rok (SPISI). 23 Spletna anketa .... .. ........ ....., dostopna na https://www.1ka.si/a/68599. Test je rešilo 28 oseb. 24 Posnetki se hranijo pri avtorici, v nadaljevanju POSNETKI. Starostna struktura naših informantov je raznolika, čeprav je opazna pre­vlada mlajše generacije: 17 informantov je starih od 15 do 20 let, 7 jih je v starosti od 21 do 30 let, 3 so v starostni skupini od 40 do 55 let. Jezikovna sestava družin anketirancev je prav tako precej raznolika: večji del sestavijo rusko govoreči Slovenci, gimnazijski dijaki, iz slovenskih družin, ki so se ruščino učili od 3 do 4 leta (11 oseb), sledijo otroci iz mešanih rusko-sloven­skih družin (9 oseb), 5 informantov je iz enojezičnih ruskih družin, ki najmanj 4 leta živijo v Sloveniji, in še 3 so večjezični govorci ruščine, ki najmanj 5 let živijo v Sloveniji. Preglednica 3: Označite jezikovni sestav vaše družine: (N = 28) Sem iz slovenske družine (oba starša sta Slovenca) 39 % Sem iz mešane družine (en starš je ruskega porekla, drugi pa slovenskega) 32 % Sem iz ruske družine (oba starša sta Rusa) 18 % Drugo 11 % Vir: TEST 225 Med informanti je sorazmerno velik delež tistih, ki so rojeni v Rusiji (33 %) in so se pozneje preselili v Slovenijo; v Sloveniji jih je rojenih 63 %. V strokovni literaturi se mlajši priseljenci (v starosti do približno 15 let), ro­jeni v državi izvora, štejejo med predstavnike t. i. poldruge generacije (Perotto –Niznik 2014). Ta skupina je med našimi informanti precej raznolika. Med njimi prevladuje skupina tistih, ki so se v Slovenijo skupaj s svojimi starši preselili v starosti od 5 do 10 let. Skladno s prevladujočim mnenjem ti niso več pravi naravni dvojezični govorci, ker začnejo usvajati slovenščino v času, ko pri njih že prevla­duje eksplicitna strategija jezikovnega spomina.26 Vendar po naših opažanjih taki otrocivseenodosegajo zelo visoko stopnjo znanja slovenščine in zato po našem mnenju vsekakor spadajo med dvojezične govorce, tudi če gre za zaporedno dvo­jezičnost (usvajanje obeh jezikov nepoteka vzporedno kot pri t. i. naravnih dvo­jezičnih govorcih iz mešanih družin, ampak s časovnim zamikom zaradi časovno poznejše selitve v Slovenijo). 25 Pod zadnjo možnostjo v preglednici (Drugo) so vpisane mešane neslovenske družine z alternativnim narodnostnim izvorom staršev (Hrvat, Srb). 26 Po nevrolingvističnih raziskavah implicitno strategijo jezikovnega učenja, značilno za zgodnje usvajanje maternega jezika, v starosti 3 let nadomesti eksplicitna, ki je bolj značilna za zaporedno dvojezičnost oz. za učenje tujega jezika (Paradis 2004). Preglednica 4: Koliko ste bili stari, ko ste se preselili v Slovenijo (če niste rojeni v Sloveniji)? (N = 10) Do 5 let 10% Od 5 do 10 let 30 % Od 10 do 15 let 10 % Od 15 do 20 let 20 % Od 20 do 25 let 20 % Od 50 do 60 let 10 % Vir: TEST 2 Med našimi informanti ločimo skupino študentske generacije priseljencev iz Rusi­je, ki so prišli v Slovenijo zaradi študija na slovenskih fakultetah (v starosti od 20 do 25 let) in želijo v Sloveniji tudi ostati.27 Ne glede na to, da kažejo sorazmerno visoko stopnjo jezikovne asimilacije, je zanje materni jezik le ruščina. Zato jih štejemo kot predstavnike prve generacije priseljencev, ki izkazujejo sorazmerno visoko raven pozno pridobljene dvojezičnosti (high level of lately achieved bilin­gualism).V tem primeru je za doseganje uravnotežene dvojezičnosti treba izbolj­ ševati znanje slovenskega in ne ruskega jezika. Glede na to, da informanti v Sloveniji živijo dalj časa, se podatki o jezi­kovni sestavi družin pričakovano neujemajospodatkiotem, kateri jezik je za informante glavni. Tukaj pričakovano prevladuje slovenščina oz. oba jezika v enaki meri (22 %): Preglednica 5: Kateri jezik je za vas glavni? (N = 23) Samo slovenščina 43 % 50 : 50 22 % Bolj slovenščina 22 % Drugo 9 % Samo ruščina 4 % Bolj ruščina 0 % Vir: TEST 2 Ne glede na to, da je v Sloveniji slovenščina funkcionalno pomembnejši jezik, večina dvojezičnih anketirancev dokaj visoko ocenjuje svoje znanje ruščine. 27 Po naših opažanjih pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika zatuje študente Univerze na Primorskem v Kopru v študijskih letih 2013/14 in 2014/15 je pri študentih, ki po končanem študiju ne želijo ostati v Sloveniji, stopnja motivacije za učenje slovenščine sorazmerno nizka. Ker gre zanje le za začasno obdobje, slovenščino usvojijo v minimalni stopnji, saj se raje odločijo za angleški jezik, ki jim odpre vrata v svet. Za natančnejšo oceno dejanske rabe ruščine pri dvojezičnih govorcih vSloveniji smo jih zaprosili za primerjavo, v kolikšni meri uporabljajo oba jezika v različnih po­ložajih. Najbolj aktivna raba ruščine je pri naših informantih vezana na pogovor s starimi starši (41 % samo rusko, 14 % v glavnem rusko), sledi branje (5 % rusko, 32 % mešano rusko-slovensko), uporaba spleta (5 % samo rusko, 27 % mešano rusko-slovensko), gledanje televizije (5 % samo rusko, 24 % mešano rusko-slo­vensko, 33 % v glavnem slovensko) in na pogovor v družini (5 % samo rusko, 14 % mešano rusko-slovensko, 23 % samo slovensko). Zanimivo je, da pri po­govoru s (tudi dvojezičnimi) prijatelji informanti uporabljajo bodisi slovenščino (45 % samoslovensko, 45 % vglavnem slovensko) bodisi izmenično oba jezika (9 %), nikoli pa samo ruščine (0 %). To pomeni, da funkcionalno ruščina pri mlaj­ših govorcih ne vzdrži konkurence z jezikom okolja, v celoti ne more pokriti niti komunikacije z dvojezičnimi prijatelji, vedno bolj je omejena na pasivne oblike – poslušanje in branje. Predvidevamo, da bo v mešanih družinah »pasivizacija« ruščine potekala bistveno hitreje kot pa v družinah, kjer doma govorita rusko oba starša ter bratje in sestre.28 Precej podobne rezultate so pokazale sorodne raziskave mlajše generacije rusko govorečih priseljencev vItaliji in v Izraelu (Perotti–Niznik 2014).Pri mlajši generaciji se opaža prodiranje prevladujočega jezika v komunikacijo doma in z dvojezičnimi prijatelji. Ravno za predstavnike mlajše generacije je značilno, da v primeru izbire raje posežejo po prevladujočem jeziku okolja kot po družinskem jeziku. V tem primeru za dolgoročno ohranitev jezika postanejo pomembni de­javniki osebna motivacija, dodatno šolanje v tem jeziku, redno branje in izleti v matično državo. Pri raziskovanju stališč dvojezičnih govorcev so bili za nas pomembni podat­ki o tem, kako na splošno ocenjujejo težavnost ruščine in katere elemente ruskega jezikovnega sistema prepoznavajo kot težje. Preglednica 6: Ocenite, koliko je za vas na splošno težka ruščina, v primerjavi z drugimi tujimi jeziki (angleščina, nemščina, francoščina, španščina ...)? V glavnem lažja kot drugi 64 % Ni razlike, enako težka 18 % V glavnem težja kot drugi 14 % Drugo (pojasnite) 5 % Vir: TEST 2 28 Posreden dokaz vitalnosti ruščine ravno v enojezičnih družinah je en sam primer kreativne rabe ruskega jezika za pisanje poezije med našimi informanti (podatek, pridobljen med osebnim intervjujem). Kot sledi iz preglednice, informanti lažje razumejo, govorijo in berejo rusko, težje pa jim gre od rok pisanje, predvsem ruski pravopis (uporaba mehkih znakov, raz­likovanje med trdimi in mehkimi soglasniki), težka je slovnica (razvejen sistem končnic v ruski imenski in glagolski paradigmi), pa tudi naglasna mesta. Preglednica 7: Ocenite, koliko je za vas težko...(N = 22) Brez težav Dokaj preprosto Obvladljivo Težko naglasna mesta 38 % 34 % 14 % 14 % brati po rusko 45 % 24 % 18 % 14 % govoriti po rusko 32 % 55 % 9 % 4 % ruske besede 59% 32 % 9 % ruska slovnica (končnice ...) 45 % 32 % 23 % pisati v ruskem jeziku 45 % 23 % 32 % razumeti, ko govorijo rusko 59 % 36 % 5 % ruski pravopis (pisanje mehkega znaka ...) 36 % 23 % 41 % Vir: TEST 2 Na koncu nas je zanimala še motivacija anketirancev za učenje ruščine in nji­hova opredelitev osebne identitete. V strokovni literaturi (Gardner – Lambert 1972; Ellis 1997) je znanatemeljna delitev motivacije učencev nat. i. integra­tivno in instrumentalno. Pri integrativni motivacijiseposameznik jezika uči iz želje po komunikaciji skonkretnimi ljudmi, ki govorijo ta jezik (člani družine, sorodniki, prijatelji), iz občutka pripadnosti neki skupini, pri instrumentalni pa iz pragmatičnih razlogov (pridobivanje ocene, službe, zanapredovanje,zalaž­je življenje vdržavi). Po podatkih naše raziskave pri obeh skupinah informan­tov–tako slovenski kot ruski –prevladuje pozitiven odnos do jezika in države (»ker mi je ruščina lepa, melodična«, »ker je jezik visoke kulture in zanimive države«), pri ruski skupini je jasna motivacija pripadnosti (»ker je moj materni jezik«), šele nato pri obeh skupinah sledijo pragmatični razlogi za učenje (»ker se lažje naučim«, »si lažje najdem delo«), dokaj velik delež mlajše slovenske populacije–gimnazijcev–navaja tudi naključnost izbire. Na splošno lahko re­čemo, da pri ruskih govorcih prevladuje integrativna motivacija, pri slovenskih pa pozitivni odnos do jezika in države, medtem ko sopragmatični razlogi izra­ženi v manjši meri. Zadnje vprašanje iz sociolingvističnega dela raziskave je bilo povezano z osebno identiteto. Zanimalo nas je, kako se bodo opredeljevali pripadniki mlaj­ših generacij rusko govorečih priseljencev – ali kot Rusi ali kot Slovenci –, v kolikšni meri čutijo svojo drugačnost in ali jo občutijo kot negativno ali pozitiv­no lastnost. Preglednica 8: Ne glede na to, kaj vam piše v potnem listu –kako se občutite, kaj ste? (N = 20) Sem Slovenec/Slovenka 55 % Sem več kot samo eno ali drugo 25 % Čutim se drugačen/drugačna in ne vem, kaj sem 20 % 50 : 50, odvisno od situacije, lahko se prilagodim 15 % Sem bolj Slovenec/Slovenka 15 % Sem Rus/Rusinja 10 % Sem bolj Rus/Rusinja 10 % V Rusiji sem Slovenec/Slovenka, v Sloveniji sem Rus/Rusinja 5 % Drugo (pojasnite) 5 % Vir: TEST 2 Prvi odgovor soizbralisamoslovenski informanti, rojeni vslovenskih družinah. Odgovori dvojezičnih informantov iz rusko govorečih družin so se razporedili ne­koliko drugače in nakazujejo nekoliko nejasno predstavo o lastni identiteti, kar seje potrdilo tudi vosebnih intervjujih. Pri mlajši generaciji ruskih priseljencev prevladuje pozitivno vrednotenje lastne drugačnosti (»sem več kot enoali drugo in to je super«). Veliko jih je izrazilo prepričanje, da so se sposobni prilagajati in popolnoma vključiti v različna okolja (»50 : 50, odvisno od situacije, se lah­ko prilagodim«). Večja občutljivost na medkulturne razlike, večja fleksibilnost in razvita medkulturna kompetenca so prednost naravnih dvojezičnih govorcev, kar se je potrdilo tudi v naši raziskavi. Mlajši priseljenci, ki so bili rojeni v Sloveniji, sepogosteje opredeljujejo kot »bolj Slovenci«, rojeni v Rusiji kot »bolj Rusi« (z nekaterimi izjemami). V nekaj primerih se posebna identiteta dvojezičnega govor­caoblikuje tudi napodlagi negativne primerjave zenojezičnimi sovrstniki –»se počutim drugačen in nevem, kaj sem«oz.vmanjši meri tudi odgovor »vRusi­ji sem Slovenec/Slovenka, v Sloveniji sem Rus/Rusinja«. Nižjo frekvenco takih odgovorov v naši skupini razlagamo tako, da tovrstni odgovor zahteva nekoliko višjo stopnjo samorefleksije in kritičnega razmišljanja ter vsaj minimalne izkušnje samostojnega bivanja v drugi državi. 5 5.1 5.1.1 5.1.2 pRedstavitev RezultatOv Raziskave: jezikOvni del Med analizo najpogostejših napak, ki so bile ugotovljene pri dvojezičnih rusko­-slovenskih govorcih tako pri pisnem kot tudi pri ustnem sporočanju, so bile ugo­tovljene različne vrste jezikovnih odstopanj od standardne29 ruščine, ki jih pred­stavljamo v nadaljevanju. Pravopisne napake Raziskovalci pisnih nalog dvojezičnih otrok v različnih državah so že večkrat ugo­tovili prevladujoče fonetično načelo zapisovanja ruščine, z določenimi odstopanji, specifičnimizakonkretni jezikovni par (Polinsky–Kagan 2007; Perotto –Niznik 2014). Tudi v našem primeru smo ugotovili pravopisne napake različne narave, ki so bile večinoma potrjene tudi v kontrolnem testu. Nedosledno fonetično zapisovanje različnih primerov samoglasniške redukcije, do katere v ruščini prihaja v nenaglašenih zlogih (tako v položaju pred naglasom kot tudi po naglasu): . akanje: *...... [sab'aka] (......), *...... (......), . *....... (. ..­.....), *....... (........); . ponaglasna redukcija: *....... (.......),*........... (...........), *....... (.......), *........... (...........), *...... (......), *......... (.........), *......... (.........), *.......... (.....­.....), *........ (........),*....... (.......), *.......... (......­....), *....... (.......), *..... (.....), *...... (......), *........ (........), *............... (...............), *.......... (....­......). Fonetično pravopisno načelo, ki mu sledijo dvojezični govorci, je vzrok napačne­ga zapisovanja edninske pridevniške končnice v rodilniku imenske sklanjatve, ki sevruskem pravopisu zapisuje napodlagi zgodovinskega načela, ki odstopa od dejanske izgovarjave: *..... [vsiv'o] (.....), *.... [tav'o] (....). Enako fonetično zapisovanje je zaslediti v naslednjih primerih: *... [što] (...), *...... ... [patam'u šta] (...... ...), *...../..... [š'astiie] (.......). Nerazlikovanje med jotiranimi in nejotiranimi črkami . [je] in . [e]: *....... (.......), *.... (....), *.... (....). Posebej težavno je za dvojezične govorce razlikovanje med nejotiranim . [o] in jotiranim . [jo] po predhodnem šumniku, če pravilni zapis odstopa od dejanske izgovarjave (gl. preglednico 9, kjer je 6 % informantov izbralo 29 V tem prispevku se pojem standardni uporablja v pomeni knjižni jezik. 5.1.3 5.1.4 5.1.5 5.1.6 5.1.7 ob ustreznem zapisu besede ... ‘še’ obliko *..., ki sicer sledi dejanskemu izgovoru [jiš'o]). Preglednica 9: Kako se prav piše? (N = 17)Možnih je več odgovorov. ... 94 % e.o 6 % Vir: TEST 2 Nerazlikovanje črk. [i] in. [j], očitno zaradi podobnega videza:30 *. ........ (. ........), *. ..... (. ......). Nerazlikovanje med ruskim. šumnikoma. [š] in. [š’]:. ....../. ...... oz. . ......./. ......., kar še dodatno otežuje interferenca slovenske ustreznice (bodoče) (gl. spodaj). Preglednica 10: Kako se prav piše? (N = 17)Možnih je več odgovorov. . ....... 82 % . ...... 18 % . ...... 12 % . ....... 6 % Vir: TEST 2 Sporadično mešanje latiničnih in ruskih črk: . . in u: *..u... (......), *...u..... (.........), *.u... (.....); . b in .: *... (...) ...... Poseben primer predstavlja zamenjava predlogov . in .: *. ... (. ...) ..... ......., *. ........ (. ........). Zdi se, da gre razlog vtej zamenjavi iskati v slovenskem pravorečnempravilu – obvezni vokalizaciji predloga v vpoložaju pred naslednjim soglasnikom, kar govorci prenašajo tudi v ruščino, čeprav je tam predlog . avtonomen in ima drugačen pomen. Po našem mnenju gre za primer distributivnega oz.funkcionalnega kalkiranja. Veliko težav je povezanih z za ruščino značilnim razlikovanjem med trdimi in mehkimi soglasniki, kar se vpisni obliki odraža v uporabi posebnih črk, ki ozna­čujejo palatalizirani izgovor predhodnih soglasnikov: mehkega znaka, jotiranih sa­moglasnikov (., ., ., .) in para . – ..Tukaj se opaža precejšen nered, ki se ga da 30 Ista napaka se opaža tudi pri dvojezičnih otrocih v Italiji (gl. Perotto – Niznik 2014). razložiti po eni strani s težavami, ki jih imajo informanti že pri samem razlikovanju mehkih in trdih soglasnikov, ki ga slovenščina ne pozna. Poglejmo primere: [1] Nerazlikovanje med trdim in mehkim soglasnikom –opuščanje mehkega zna­ka tako sredi besede kot tudi na koncu: *.... (.....), *........ (.........), *....... (........), *..... (......), *........ (.........), *..... (......), *........ (.........), *..... (......), *... (....), *...... (.......), *.... (.....). Večkrat se mehki znak opušča na koncu besede v glagolskih oblikah: *..... (......),*...... (.......), *........ (.........), *...... (.......), po­sebej v primeru preteklika povratnih glagolov: *........ (.........). [2] Nerazlikovanje med črkama . in ., s katerimi se v ruskem pravopisu ozna­čuje mehčanost (.) oz. trdota (.) predhodno zapisanega soglasnika: *........ (........), *..... (.....). Zelo pogosta je ta napaka v pridevniških množinskih končnicah:*......... (.........), *...... (......), *....... (.......). Po drugi strani tudi pri naprednem dvojezičnem govorcu ruščine, ki sliši razli­ko med ruskimi mehčanimi in trdimi soglasniki, zmedo povzročajo zapletena pra­ vopisna pravila, ki pogosto ne ustrezajo dejanskemu izgovoru besed zaradi bodisi fonetičnega bodisi zgodovinskega načela ruskega pravopisa.31 Posebej težavno je razlikovanje navedenih črk spet v položaju za šumnikom, kjer pravilni zapis ne sledi dejanski izgovarjavi in zahteva učenje na pamet:32 ..... [žyzn’]. Preglednica 11: Kako se prav piše? (N = 17)Možnih je več odgovorov. ..... 88 % ..... 12 % Vir: TEST 2 [3] Napačno označevanje mehčanega soglasnika: *.......... (.........), *....... (......), *......... (........), *......... (.........). Ne­kaj primerov ponazarja označevanje mehkih soglasnikov vslovenskih krajevnih imenih na slovenski način, ko gre v bistvu za pravopisno kalkiranje: *...... (......) ‘Bohinj',*..... (.....) ‘Celje'. [4] Nedosledno zapisovanje (opuščanje) mehkega znaka za označevanje jotirane izgovarjave naslednje črke: *c ...... (. .......), *.... (.....), *......­.... (...........). 31 Podobne težave pri usvajanju ruskega pravopisa imajo tudi ruski otroci v matični državi. 32 Ta primer povzroča težave tudi ruskim otrokom vmatični domovini, zato pravopisno pravilo: »..-.. piši s črko .!« [5] Pri zapisovanju ruskih povratnih glagolov pogosto mešajo nedoločnik, ki se v ruščini vedno zapisuje z mehkim znakom, in osebno glagolsko obliko (3. oseba ednine), ki nima mehkega znaka (....../....... [uč'ica],......../......... [nr'avica]). Menimo, da to težavo povzroča sovpadanje obeh oblik vizgovarjavi (homofonija) ter posledično nepopolno razlikovanje njunega zapisa in pomena. Preglednica 12: Kako se prav piše? (N = 12)Možnih je več odgovorov. Vir: TEST 2 Nedosledno zapisovanje mehkega znaka pri ruskih povratnih glagolih v nedoločniku in 3.osebi ednine predstavlja eno najpogostejših pravopisnih napak izmed vseh ugotovl­jenih primerov (18% informantov): *........... (..........), ..... *......... (..........), ..... *....... (........), ... *........ (.......). 5.1.8 Redno se opaža napačen oz. nedosleden zapis nedoločnih, nikalnih, vprašalnih, oziralnih zaimkov, nepolnopomenskih besed (predlogov, veznikov) ter diskurznih označevalcev. Informanti se na splošno težko odločajo med zapisovanjem skupaj, narazen ali z vezajem: *.. ..... (..-.....), *.. .... (......), *.. ...... (........), *.. ... (.....), *..../*.. .. (..-..) (gl. preglednico 13). Če povzamemo: pri pisanju skupaj, narazen ali z vezajem je pri besedni zvezi ... ..... imelo težave 25 % informantov, pri nedoločnem zaimku ...-... 33 %, pri namenskem vezniku ..... 18 %, pri metadiskurznem označevalcu ..-..... pa 25 %, pri čemer jih je polovica kot pravilno navedla tudi napačno obliko *.. ..... (pisano narazen). 5.1.9 V pregledanih pisnih nalogah skoraj popolnoma manjka obvezno položajno variira­nje ruskih predlogov: *. ...... (.. ......), *. ....... (.. .......),*. .... (... ....). Iz preglednice 14 je razvidno, da je velik delež anketirancev označeval napačne oblike (z nevokaliziranimi predlogi) kot pravilne. Preglednica 13: Ali se prav piše ... (N = 12)Možnih je več odgovorov. Narobe Prav Ne vem ........ 75 % 25 % ...-..... 100 % ... ..... 25 % 75 % ...... 92 % 8 % ... ... 75 % 25 % ...-... 8 % 84 % 8 % ........, ... .. 82 % 18 % ........, ..... 8 % 92 % .. ..... 50 % 50 % ..-..... 25 % 75 % ....... 100 % .. ..... ...... 92 % 8 % Vir: TEST 2 Preglednica 14: Popravite. (N = 12) Prav Narobe Ne vem ........ . ...... ....... 83 % 17 % Če je narobe, popravite: 100 % ............. . ....... .......... 80 % 20 % Če je narobe, popravite: 100 % ...... . .... 27 % 64 % 9 % Če je narobe, popravite: 100 % ...... .. ...... . ..... ........ 50 % 40 % 10 % Če je narobe, popravite: 50 % 50 % .. ....... .. ..... ..... ........... 64 % 36 % Če je narobe, popravite: 100 % Vir: TEST 2 5.1.10 Posebej velja omeniti tudi precej pomanjkljivo postavljanje ločil –vejic, pomiš­ljajev, narekovajev, kjer se slovenski pravopis razlikuje od ruskega. Največkrat informanti preprosto opuščajo ločila (predvsem vejice) tam, kjer bi bila potrebna. Menimo, da je razlog tudi to, da se tem poglavjem pri jezikovnem pouku namenja premalo pozornosti.33 5.1.11 Če povzamemo, pravopisne težave za rusko-slovenske dvojezične govorce najpo­gosteje povzročata razhajanje med pisno in govorjeno obliko, na splošno značilno 33 V predmetno-izpitnem katalogu za ruski jezik (Komarova idr. 2014), kakor tudi v Učnem načrtu za gimnazije (Vozelj –Urbas 2008), uporaba ločil kot ciljno znanje učencev ni posebej specificirana. Vpliv slovenskega pravopisa na stavo ločil v ruskih pisnih nalogah kaže tudi naša analiza maturitetnih spisov. 5.2 5.3 5.3.1 za ruski pravopis, ter razlikovanje med trdimi in mehčanimi soglasniki, ki ga slo­venski glasovni in pravopisni sistem ne pozna. Pri postavljanju ločil se ugotavlja precejšen vpliv slovenskega pravopisa. Odstopanja na prozodični ravnini (pri ustni obliki sporočanja) Kot večjo težavo pri učenju ruščine so naši informanti poleg usvajanja pravopisa navedli tudi naglasno mesto. Moramo reči, da je ruski naglas za Slovence posebno težaven, kar velja razlagati z relativno visoko stopnjo sorodnosti obeh jezikov, ko se prozodična/naglasna podoba besede iz enega jezika preprosto »kalkira« v dru­gega. Tukaj opažamo večje razlike med našimi informanti glede »udomačenosti«, uzaveščenosti naglasne podobe posameznega jezika, in sicer po temle ključu: pri dvojezičnih govorcih, ki imajo doma rusko govoreče starše, naglasnih težav prak­tično nismo opazili, pri dvojezičnih govorcih iz mešanih družin se pojavljajo v manjši meri (odvisno od dejanskega obsega komunikacije vruščini), pri sloven­skih govorcih ruščine, ki so se jezika naučili v šoli, pa so zelo prisotne. Največ negotovosti pri informantih sta povzročila primera iz imenske in glagolske paradigme s spremenljivim naglasnim mestom: ... [s'uh]v kratki ob­liki, ...O. [suh'oj] v dolgi obliki; .... [vin'o]v ednini, .... [v'ina] v množini; variiranje naglasa med različnimi oblikami preteklika pri glagolu ......., odvis­no od slovničnega spola:.. ...... [pr'odal], ... ....... [pradal'a]. Informantisoimeli večje težave pri določanju naglasa vtistih glagolskih in imenskih oblikah, ki imajo v svoji paradigmi spremenljivo naglasno mesto (ob­likoslovna paradigma glagolov ........, ........). Zaradi variiranja naglas­nega mesta očitno prav te oblike za našo skupino predstavljajo največjo težavo. Odstopanja na oblikoslovni ravnini Na oblikoslovni ravnini so ugotovljena številna odstopanja od standardne ruščine različnega izvora, a vendarle je pričakovano več ponavljajočih se napak, vezanih na tiste segmente jezikovnega sistema, kjer prihaja do sistemskih razlik oz. do nepopolnega prekrivanja med stičnima jezikoma. Pregled začenjamo z imenskim sistemom –samostalniško in pridevniško sklanjat­vijo. Med prvimi velja omeniti enostavnejše primere prenosa lastnosti podobnih be­sed iz slovenščine v ruščino, predvsem ko gre za odvisne sklone –t. i. oblikoslovno kalkiranje.Sem spadajo primeri, ko ruske besede po svoji zunanji podobi ustrezajo lastnostim slovenskega sklanjatvenega vzorca, zaradi česar ruske besede prevzema­jo tudi oblikospreminjevalne lastnosti slovenskih ustreznic (npr. množinski rodil­nik pri besedah ženskega spola na soglasnik): ..... *..................... (......................) pod vplivom slovenske ustreznice veliko znameni­tosti, ..... ............. *.... (.....) pod vplivom slovenske ustreznice veliko stvari.V posameznih primerih sooblikoslovne lastnosti ruskih besed zelo podobne slovenskim, kar vsiljuje sklanjatev ruske besede po slovenskemu tipu: ..... *......... (..........) se sklanja po 2. ženski sklanjatvi (kot mla­dost, slabost), ne glede na to, da slovenska semantična ustreznica ruske besede – problem, težava –vta tip nikakor nespada. V tem primeru lahko govorimo o čistem oblikoslovnem kalkiranju. Kot dokaj agresiven element, ki prodira v ruščino pri dvojezičih govorcih, nastopa predlog z/s v predložnem orodniku. V razliko od slovenščine, kjer je ta predlog v orodniku obvezen, se v ruščini uporablja samo v določenih, dokaj omejenih primerih, za označevanje spremljevalca (.... . ......, ........ . ......). Statistika potrjuje visok odstotek napačnih odgovorov, ko je 36 % informantov prepoznalo stavek z odvečnim predlogom kot pravilen: ..... *. ...... (......). Agresivna orodniška zveza izpodriva brezpredložni ruski oro­dnik, s katerim se označuje prevozno sredstvo: ...... *. ...... (.. .....). Zadnji stavek je kot pravilen prepoznalo 18 % informantov, medtem ko jih je 9 % priznalo, da imajo težave pri odločanju. Skupaj ima vtem primeru težave skoraj tretjina govorcev. Zapleteni sistem ruskega oblikoslovja skušajo dvojezični govorci poenostavi­ti. V težavni in raznoliki množici imenskih končnic v rodilniku množine, ki vari­irajo glede na spol ter mehki ali trdi sklanjatveni tip, informanti očitno poskušajo uveljaviti le tiste, ki najbolj spominjajo na slovensko oblikoslovno ustreznico -ov/ -ev: ..... *........ (......-.),*...... (......), *......... (.........), *.......... (......). V zadnjem primeru gre zaizjemo, ki predstavlja težave tudi za govorce ruščine v matični domovini. Posebno težavo za rusko-slovenske govorce predstavlja kategorija živosti, ki jo ruščina dosledno upošteva, v primerjavi s slovenščino, ki to kategorijo izraža le delno. V testu je tukaj večina informantov dala napačne odgovore: Preglednica 15: Kako bo prav po rusko? (N = 17) ..... ....... ............ .. ...... 82% ..... ....... ............. .. ......? 18 % Vir: TEST 2 Presenetljivo velik delež napačnih odgovorov v tem primeru se da razlo­žiti tudi z dodatno težavo na leksikalni ravnini, ker so informanti rusko besedo ............ očitno prepoznali kot popolno ustreznico slovenskemu homonimu znamenitost,kar je narobe, ker ruska beseda označuje ‘znano osebo', medtem ko slovenska beseda označuje ‘naravni/kulturni objekt/spomenik'. Posledično se v ru­ščini sproži kategorija živosti/neživosti, ki zahteva v tem primeru obvezno upora­bo posebnega tožilnika, ki za žive objekte sovpada z rodilnikom (tako razlikovanje pozna slovenščina samo v ednini moškega spola:vidim telefon/prijatelja). Na težave s kategorijo živosti kaže tudi drug primer, ko je 45 % infor­mantov ne glede na napačno obliko zaimka prepoznalo kot pravilen naslednji stavek: ........ ..... *... (....), ....... ..... ...... .... ....., ............ .. ..........Očitno gre za eno težjih odstopanj, za katero gre vzroke iskati v sistemskem razhajanju med jezikoma. Specifičen vpliv slovenščine na ruščino prepoznavamo tudi v agresivnem prodiranju zanikanega rodilnika, ki ga ruščina pozna kot variantno rešitev samo v posameznih primerih, slovenščina pa ga kar se da dosledno upošteva. Stavek *....... ...... (....... ......) ........ ........ je kot pravilen pre­poznalo 36 % informantov. Še dva primera: .. ..... *..... ........... (.... ...........) in *....... ........... (...... ...........) ......­... ........... 5.3.2 Pri glagolih ugotavljamo predvsem odstopanja pri rabi dovršnika in nedovršnika, kjer se med ruščino in slovenščino redno opažajo razlike; o vidskih razlikah med ruščino in slovenščino je pisala Aleksandra Derganc (2008). Predvsem dvojezični govorci zamenjujejo ruski nedovršnik s slovenskim dovršnikom, ki v slovenščini v primerjavi z ruščino lahko označuje večkratna oz. časovno trajna dejanja. Primer 1: .. ....... .. *..... (.. .......) ..... ........... zveni prav 64 % informantov. Zdi se, da gre vzrok zato napako iskati v interferenci iz slovenščine, saj je slovenski stavekNikoli ni pozabil svoje učiteljice pravilen. Primer 2: . .. .... .... *..... (...) *............ (...........). 31 % jih je ta stavek označilo kot pravilen. Tudi tukaj napako razlagamo s kalki­ranjem nedovršnika iz slovenščine: Tega si ne morem predstavljati.Kalkiranje se dogaja tudi pri kazalnem zaimku, katerega uporaba v tožilniku je v ruskem stavku priporočljiva in pravilna, medtem ko je v slovenskem jeziku v tem primeru zaradi negacije dopustna izključno v rodilniku. Primer 3: 18 % naših informantov ima težave pri razlikovanju med dovršni­kom in nedovršnikom pri označevanju prihodnjega dejanja vruskem jeziku. Ker v slovenskem jeziku za označevanje prihodnjika oba glagolska vida gradita pri­hodnjiške oblike napopolnoma enak način, spomočjo pomožnega glagola: bom gledal – bom pogledal, se pri informantih isti prenos dogaja tudi v ruskih stavkih: . .... *.......... (........). Menimo, da je ta napaka ena od tistih, ki prispevajo k oblikovanju specifičnega naglasa predvsem pri Slovencih, ki se učijo ruščino; pri ruskih dvojezičnih govorcih je ta napaka vendarle manj prisotna. Pregledane naloge vsebujejo tudi druge primere odstopanj pri uporabi ruskih glagolov, katerih frekventnosti nismo posebej preverjali. Primer: ... *......... (.......). Gre za zamenjavo pravilne, ampak specifične pretekle oblike, ki jo tvori skupina glagolov na -.. (........., ........), z bolj standardno, frekventno obliko, ki sledi splošnemu pravilu oblikovanja preteklih oblik ruskega glagola iz nedoločniške osnove: ...... – ...... Podoben primer nalikovne izravnave z namenom poenostavitve izhodiščnega sistema, opuščanja specifičnih oz. manj pogostih oblik, predstavlja tudi primer .. *........... (.........). Gre za prenos nedoločniške osnoveglagola (.........-) iz nedoločnika (...........) v paradigmo sedanjika (*...........), torej spet za primer sistemske poenosta­vitve in izravnave, ki se po principu nalikovnega prenosa redno dogaja pri nepo­polnem obvladanju oz. sporadični uporabi funkcionalno omejenega jezika. 5.3.3 Posebej omenimo odstopanja, do katerih prihaja pri uporabi ruskih predlo­gov. Primer ..... *.. .... ........... (... ..... ...........) ponazarja za slovenske govorce ruščine pogosto nadomeščanje ruske namenske konstrukcije ... + rodilnik s slovensko namensko konstrukcijo za + tožilnik. Težava je v tem, da predlog za obstaja tudi v ruščini,vendar ima drugačno pomensko distribucijo, ki samo delno sovpada s pomenom slovenskega predloga za (...... .. .... ‘spiti zate = v tvojo čast'; ......... .. .... ‘namesto tebe'). Nepopolno pomensko prekrivanje očitno ustvarja predpogoj za nezadostno pomensko in funkcijsko raz­likovanje med dvema homonimnima predlogoma – slovenskim za in ruskim ... Delno ujemanje stičnih jezikovnih sistemov tudi v tem primeru povzroča soraz­merno velik delež napak (27 % informantov). 5.4 Odstopanja na semantični/leksikalni ravnini 5.4.1 Na semantični ravnini smo ugotovili več odstopanj različne narave. Med najpo­gostejšimi je vstavljanje slovenskih besed vruski stavek: *........ ..... *.. ...... Tako bolj ali manj sporadično vstavljanje besed iz stičnih jezikov, pred­vsem iz funkcionalno dominantnega v funkcionalno omejeni jezik, je dokaj znan pojav, ki ga omenja večina raziskovalcev (Šabec 2002; Požgaj-Hadži – Kranjc 2002 idr.). Opazili smo tudi sporadične primere paronimije: ...... ........ Mona Lisa, ko je dvojezično govorko zavedla navidezna podobnost ruskih besed ....... ‘slika' in........ ‘stanovanje'. Kot najpogostejši vzrok za napake na leksikalni ravnini lahko navedemo kalkira­nje in medjezikovno homonimijo. Primer 1: ..... ........., ... ..... ........V tem primeru je govo­rec izbral lažjo pot, ko je sintetični pomen slovenskega glagola zaključiti ‘povedati na koncu' zaradi navidezne podobnosti enostavno prenesel na ruski glagol .......... Ruščina zahteva drugačno distribucijo obeh pomenskih komponent, in sicer kombi­ nacijo glagola in predloga (povedati na koncu = ....... . ..........). Primer 2: ..... .. *... (......) . ...... ... .....Pričujoči stavek izkazuje dve napaki, prvo na pomenski, drugo na oblikovni ravnini. Na pomen­ski ravnini dokaj širok pomen ‘premikanja v prostoru' slovenskega glagola iti, grem, ki izraža tako samostojno premikanje kot tudi premikanje s prevoznim sredstvom, je bil prenesen tudi na ruski glagol ..... V ruskem leksikalnem sistemu pa široki pomen slovenskega glagola iti, grem pokrivata dva različna ruska glagola – ...., ki je rezerviran za izražanje samostojnega premikanja, in ....., ki je rezerviran za izražanje premikanja s prevoznim sredstvom in je za opis potovanja v Moskvo primernejši. Druga napaka je vezananazaruski jezikovni sistem: specifično dosledno razlikovanje med enkratnim in večkratnim premikanjem, ki ga pokriva posebna skupina glagolov – glagoli premikanja: .... – ......, ..... – ....... Če gre za dejanje, ki se je ponovilo dvakrat, se v ruščini uporablja glagol, ki izraža večkratno premikanje s prevoznim sredstvom – ....... Gre torej za različni logiki izgradnje pomenskega polja premikanja v obeh jezikih. Kot vidimo, natančnejša in doslednejša ruščina tukaj podlega agre­sivnemu kalkiranju preprostejšega sistema funkcionalno prevladujočega jezika. Dokaj pogosto je razraščanje pomenov ruskih besed na račun pomena navideznih slovenskih ustreznic: *... (......) ..... . ...../.. ....! V tem primeru pomen­sko polje razmeščanja objektov v prostoru, ki ga v slovenščini lahko pokriva samo en glagol dati kaj kam, ruščina pokriva s pomočjo najmanj dveh glagolov, katerih pomen je bistveno bolj natančen: ........ ‘namestiti neki objekt v horizontalnem položaju', ......... ‘razmestiti neki objekt vvertikalnem položaju', zahteva od govorca več miselnih operacij in tako po načelu ekonomičnosti vnovič podlega agresivnemu kalki­ranju preprostejšega sistema iz funkcionalno prevladujočega jezika. Pogosto opažamo tudi napačno semantizacijo ruskega predloga ....., ki ga večina dvojezičnih govorcev, kot to dokazuje zbrano gradivo, pojmuje kot ustrezni­co slovenskemu predlogu poleg. Npr.: *..... ..... (...... . ......) . ... ..... ..... ....... .. ...... Vendar pa pomen ruskega predloga ..... bolj ustreza slovenskemu razen, kar obrne pomen stavka (namesto dodajanja stvari dobi­mo izključevanje). Primernejša ustreznica v tem kontekstu bi bil tako ruski predlog ...... kot tudi ...... ., ki ju očitno zaradi stilske omejenosti aktivno uporablja premalo govorcev. Menimo, da je tudi vtem primeru semantična nedoslednost pri uporabi predloga pogojena z že znanim načelom ekonomičnosti govorjenega jezika, ko se z enim izraznim sredstvom poskuša pokriti dva vsaj delno podobna pomena. V testu smo posebej poskušali preveriti, koliko na odstopanja pri ruščini vpli­vajo medjezikovni homonimi. V ta namen smo informante prosili, naj v naboru stavkov prevedejo posamezne besede, medjezikovne homonime. Stavki so bili sestavljeni tako, da ne bi takoj izključevali primerov možne napačne semantizaci­je. Predstavljamo rezultate: Primer 1: ... ... ............ .... Pomen ‘les' namesto pravilnega ‘gozd' je ruskemu homonimu... pripisalo 4 % informantov. Primer 2: ....... .. ........ ......! Pomen ‘beseda' namesto pravilne­ga ‘pogovor' je ruskemu hononimu...... pripisalo 8 % informantov. Primer 3: ... ..... ....... .... ...! Pomen ‘čas' namesto pravilnega ‘ura' je ruskemu homonimu... pripisalo 8 % informantov. Primer 4: ......., ... ........ ...........Pomen ‘pomiriti/umiriti (se)' namesto pravilnega ‘pobotati se' je ruskemu homonimu .......... pripisalo 57 % informantov. Na podlagi pridobljenih podatkov menimo, da je delež napačne semantiza­ cije v primeru medjezikovne homonimije zelo odvisen od stopnje poznanosti/ frekvenčnosti posamezne besede zaposameznega govorca. Manj znanaje be­seda, večja je možnost napačne semantizacije na podlagi zavajajoče zunanje podobnosti. Do enakega sklepa smo prišli pri testiranju razlikovanja med tremi različnimi pomeni ruske večpomenske besede ..... (‘številka', ‘hotelska soba', ‘gledališka/ odrska točka'). Primer 1: ..... ..., .........., ... ....., . ....... Ko gre za naj­ boljosnoven in frekvenčen pomen, ki ga ima beseda ..... v ruščini (‘številka'), nismo zabeležili niti ene napake. Primer 2: ..... .. ...... ..... – ..... ........ V tem primeru smo zabeležili 28 % napačnih semantizacij (‘številka' namesto ‘hotelska soba'), ne glede na razlikovalni kontekst »v prvem nadstropju«. Primer 3: .. ........... ..... .... ........... Tudi v tem primeru smo zabeležili 28 % napačnih semantizacij (‘številka' namesto ‘točka, nastop'), ne glede na razlikovalni kontekst »gledališki«. Zdi se, da enak delež napačne semantizacije sekundarnih pomenov (primera 2 in 3) večpo­menske besede omogoča trditev, da možnost napake pri semantizaciji sekundar­dnih pomenov naraste za vsaj 20 %. 5.4.3 Posebej smo želeli pri informantih preveriti tudi poznavanje sintagmatičnih/kolo­kacijskih omejitev posameznih ruskih besed, ki nastopajo v stalnih besednih zve­zah. Preglednica 16: Označite, ali so spodnji izrazi pravilni oz. ali jih poznate. (N = 12) Narobe Prav Ne vem . ... ....... ........... 58 % 42 % . ... ....... ........... 25 % 75 % ... .. .......... ........ 33 % 67 % ... .. ........ ........ 58 % 42 % ..... ....... ........ 25 % 75 % ...... ....... ........ 67 % 25 % 8 % ...... ...... .... 17 % 83 % ..... ...... .... 50 % 50 % Vir: TEST 2 Kot je razvidno iz preglednice, smo izbrali štiri besedne zveze, zapisane enkrat prav, drugič narobe. Razlike niso vezane na pomen celotnega izraza, ampak bolj na ustrezno pomensko kombiniranje besed. Glede na pridobljene rezultate (delež pravilnih odgovorov niha med 25 in 83 %, delež napačnih pa med 33 in 50 %) lahko trdimo, da je to za dvojezične govorce dokaj problematično področje, kadar gre za poznavanje in prepoznavanje pomenskih odtenkov posameznih besed v ustaljenih izrazih, za katere je potreben razvitejši jezikovni čut in intenzivnejši stik s knjižnim jezikom, torej s knjižno ruščino, kar je v primeru funkcionalne omeje­nosti ruščine v Sloveniji dokaj težavno. 5.4.4 Testiranje besedotvorne zmožnosti je pokazalo nadoločene omejitve. V pre­dlaganih kontekstih so informanti morali na manjkajočo pozicijo v zaključe­nem stavku vpisati ustrezno besedotvorno varianto navedene besedotvorne podstave. Primer 1: . ... ....... . (.....? pridevnik, ....... . .......) ...­...... ............ Ker gre za dokaj pogosto besedo, je večina informantov navedla pravilno obliko pridevnika ..........Samo v enem primeru smo ugo­tovili nenavadno besedotvorno izpeljanko – *........... Primer 2: ........ ...... ...... . ... ..... = (izglagolski samos­talnik, ..... ... ......): ....... ........ .... ..... .......... Tukaj je prišlo do večjih razlik. Uporabljeni sta bili varianti ...... in ......., kar je bodisi pomensko bodisi oblikovno neustrezno. Primer 3: ........ ....... . ... .....= ........ ......... (z eno besedo, povratni glagol s korenom -....). Ta kontekst je povzročil največ težav, nekaj informantov ni dalo nobenega odgo­vora, več je bilo okazionalizmov (*..........), dva sta našla drugačen način izražanja, samo en odgovor je bil pravilen. Posebej informativna je bila za nas samoocenatežavnosti besedotvorne na­ loge: Preglednica 17: Če bi isto nalogo dobili v slovenskem jeziku, kako bi jo rešili? (N = 12) Vir: TEST 2 5.4.5 Tudi testiranje poznavanja idiomatičnega izrazja je izpričalo opazne omejitve. Informantom smo naročili, naj poiščejo ustreznice med izbranimi idiomatičnimi izrazi in pomeni. Pričakovano so zanje lažjo nalogo pomenili bodisi izrazi, kjer sopoznali večino besed, bodisi tisti, ki imajo ustreznice vslovenščini (...... ... ...... ..... – imeti slabo pisavo, ...... .... . ..... –kupiti mačka vžaklju,..... ......... –grešni kozel). V drugih primerih, kadar ruski idi­omatični izrazi nimajo ustreznic vslovenščini, je bilo več ugibanj in višji delež napak. Kot vidimo iz statistike, delež napačnih odgovorov vtej nalogi niha od najmanj 5 % (... ....... ... ..... *....... (.....)) do največ 21 % (... ..... ... *....... (......)) od celotnega števila odgovorov,36 kar je dokaj velik delež. Pri podobni nalogi v nadaljevanju testa je kar večina anketirancev (54 %) podala napačen odgovor, ko so prepoznali stavek ...... .. ... *...... (.....) kot pravilen. Očitno gre za enega težavnejših elementov medjezikovnega nesovpada­nja, kar redno povzroča odstopanja oz. napake. Primer 4: . ... *.... ........ ......Kot so že omenili nekateri razisko­valci (Derganc 2009), je za rusko svojilno glagolsko povedkovno konstrukcijo . .... ... ...., ki izraža svojilnost (‘kdo ima kaj'), težko nanizati eksplicitna enoznačna pravila, ki bi natanko določala navajanje ali opuščanje konstrukcijskega elementa .....A vendarle se da povzeti, da se ta element ne uporabi oz. se opusti, ko gre za izražanje samoumevnega posestvovanja določenega objekta, ki ga torej ni treba posebej izražati. Odsotnost eksplicitnih pravil je tukaj glavni razlog za napake, ki jih je naredilo 23 % informantov. Na tem mestu lahko pripomnimo, da soravno primeri, za katere eksplicitna jezikovna pravila manjkajo in katerih usvajanje je tako možno šele iz rabe, zanasglavno prepoznavno merilo zarazlikovanje med naravnim in poznim dvojezičnim govorcem, ki se je ruščine naučil v šoli ali v poznejših letih. Primer 5: Zelo pogosta so v primeru slovensko-ruskega bilingvizma ugotov­ljena odstopanja v uporabi členka .....Pomen slovenskega členka tudi, na ka­teregasevreferenčnem polju dvojezičnega govorca najpogosteje navezuje ruski členek....,je namreč bistveno širši kot vruščini. Za ustrezno pokrivanje se­mantike enega slovenskega členka tudi sta torej potrebna dva ruska členka, .... in ...... tudi: .... (=) istovetnost ..... (+) naštevanje, dodajanje Ruski členek .... namreč izraža istovetnost. V preprostem dialogu . .... ...... . .... .... ..... se v repliki s pomočjo členka izraža istovetnost glagolskega dejanja replike z glagolskim dejanjem v prvem, predhodnem stavku (..... 1 = ..... 2) (preglednica 22). Ruski členek ..... medtem izraža dodajanje, naštevanje različnih objek­tov, aktivnosti, zato je v primeru . ... ...... ...., ......, . ..... ..... ta členek edina možna izbira (...., ...... +.....). Uporaba členka .... je v tem primeri popolnoma napačna. Ugotavljamo, da imajo dvojezični govorci pri tem težave – delež napak znaša od 11 do 33 %. 36 Izjemoma stoodstotno pravilni odgovori (.. .......... ..... ....... ......) niso spadali v to kategorijo, ker so vsi informanti prepoznali samostalnik ....... Preglednica 22: Označite, kateri pogovor oz. stavek je pravilen in kateri napačen. (N = 18) Prav Narobe Ne vem A: . .... .....! B:. .... .... .....! 94 % 6 % A: . .... .....! B:.... . .... .....! 11 % 83 % 6 % . ..... ...., ...., . ..... ..... 83 % 11 % 6 % . ..... ...., ...., . .... ..... 17 % 78 % 6 % . ... ...... ...., ......, . .... ...... 33 % 67 % . ... ...... ...., ......, . ..... ...... 72 % 28 % Vir: TEST 2 6 Končamo lahko z zbirno navedbo pogostejših odstopanj, ki smo jih ugotovili v raziskavi.37 Preglednica 23: Ugotovljena odstopanja Odstopanja Pojasnilo/primer Prozodija: napačno naglasno mesto Posebej primeri s spremenljivim naglasnim mestom v okviru enotne paradigme Fonetično zapisovanje Akanje, prednaglasna in ponaglasna redukcija Pomanjkljivo razlikovanje med trdimi in Zapisovanje mehkega znaka, razlikovanje med. in mehkimi soglasniki ., jotiranimi črkami, šumniki Poenostavljanje oblikospreminjevalnih ..... *............../*......... paradigem v imenskem (samostalnik, *........., *......, *....... zaimek, pridevnik) in glagolskem sistemu, oblikoslovno kalkiranje iz slovenščine Nedosledno izražanje kategorije živosti ..... *..., ... ...... ....., ............ Odstopanja pri zanikanem objektu (kalkiranje *....... ...... ........ ........ slovenskega rodilnika negacije) Uporaba dolgih oblik pridevnikov v funkciji ...... .. ... *...... povedka namesto kratkih Težave z uporabo posesivne povedkovne . ... *.... ........ ..... konstrukcije u menja jest’ Kalkiranje slovenskega vidskega sistema .. ....... .. ..... *..... ........... (širša raba dovršnika, odstopanja v prihodnjiku) Medjezikovna homonimija, ki otežuje ... ..... *.. .... ........... razlikovanje med oblikami in pomeni *..... ....... ............ .. ......? Trend k poenostavitvi jezikovnega sistema, ki .. *... . ...... ... .... teži k rabi vedno manjšega nabora jezikovnih *..... ..... . ... ..... ... ...... sredstev z vedno širšim pomenom Vrstni red v vzorčnih odvisnikih, kalkiranje . .. ...., *.... ... ......... slovenskih skladenjskih konstrukcij . .... ...., ......, . *.... ..... 37 Pri tem se dobro zavedamo, da je do popolnega seznama še daleč. 7 SKleP V večini primerov sotorej naši informanti pokazali relativno visoko, avendarle omejeno jezikovno zmožnost v ruščini, kar lahko ocenjujemo kot primer posto­pne pasivizacije in torej kot primer neuravnotežene dvojezičnosti, ki jo sicer po­samezniki izkazujejo v različn meri.38 To pomeni, da jezikovnemu sistemu funk­cionalno omejenega jezika (FOJ) v trajnem stiku s funkcionalno prevladujočim (dominantnim) jezikom (FDJ) začne primanjkovati t. i. vitalnosti – avtonomnosti, stabilnosti in variabilnosti razpoložljivih jezikovnih sredstev. Kot razlikovalne lastnosti funkcionalno omejenega jezika lahko izpostavimo negativni jezikovni prenos (interferenco) na različnih jezikovnih ravninah, sim­plifikacijo oz. poenostavitev jezikovnega sistema, ki teži k vzpostavitvi omeje­nega nabora jezikovnih sredstev sčedalje širšim pomenom (nalikovna izravnava po vzorcu, ki je pogostejši, opuščanje izjem in nestandardnih primerov), omejeno besedotvorno zmožnost, nestabilno rabo pomožnih, manj uzaveščenih elementov jezikovnega sistema (predlogov, veznikov, modalnih besed, diskurznih označe­valcev). Kot močno predispozicijo, ki nekako spodbuja jezikovna odstopanja, ocenju­jemo elemente jezikovnega sistema stičnih jezikov, med katerimi se opaža del­na oz.nepopolna ustreznost, torej samo delno sovpadanjevoblikah in pomenih. V teh primerih obvladovanje obeh jezikov naenaki stopnji zahteva natančnejšo, poglobljeno diferenciacijo, kar je možno šele v primeru redne komunikacije v do-tičnem jeziku z naravnimi govorci. Ugotovitev potencialno šibkih področij jezikovnega sistema v primeru traj­nega medjezikovnega stika odpira pot tako za nadaljnje delo pri ustvarjanju kon­trastivnih jezikovnih priročnikov za rusko-slovenske govorce kot tudi za tipološke medjezikovne analize. Upamo, da bo naš prispevek spodbudil k čimprejšnji uvrsti­tvi navedenih ciljev med aktualne raziskovalne in pedagoške naloge. viRi TEST 1 = Spletna anketa za starše .... ... ......... , dostop 9. 9. 2015. TEST 2 = Spletna anketa iz ruskega jezika .... .. ........ ..... , dostop 9. 9. 2015. SPISI = Maturitetni spisi v ruskem jeziku (arhivsko gradivo RIC), 2013–2015, spomladanski in jesenski rok. POSNETKI = Posnetki osebnih razgovorov (20 polvodenih intervjujev s posameznimi informanti), ki se hranijo pri avtorici. 38 Velja omeniti, da so med našimi informanti tudi primeri uravnotežene dvojezičnosti, vendar pa so manj številni. liteRatuRa Derganc 2008 = Aleksandra Derganc, Še o razliki med vzhodnim in zahodnim tipom delovanja glagolskega vida v slovanskih jezikih, Slavistična revija 56 (2008), št. 2, 537–543. Derganc 2009 = Aleksandra Derganc, Nekaj misli ob izražanju glagolske svojilnosti v ruščini in slovenščini = Some remarks on the verbal expression of possessiveness in Slovene and Russian, v: Rusko-slovenski dnevi, v Ljubljani, maj 2009, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009, 11–15. Derganc – Urbas 2009 =Aleksandra Derganc –Janja Urbas, Sostojanie prepodavanija russkogo jazyka v Sloveniji, Russkij jazyk kak inoslavjanskij: sovremennoe izučenie russkogo jazyka i russkoj kul’tury v inoslavjanskom okruženii = Ruski jezik kao inoslovenski: savremeno izučava­nje ruskog jezika i ruske kulture u inoslovenskom okruženju 1 (2009), 53–50. Ellis 1997 = Rod Ellis, The study of second language acquistion, Oxford: Oxford University Press, 1997. Gardner – Lambert 1972 =Robert C. Gardner –Wallace E. Lambert, Attitudes and motivation in second language learning, Rowley, MA: Newbury House, 1972. Kagan – Dillon 2001 = Olga Kagan –Kathleen Dillon, A newperspective on teaching Russian: focus on the heritage learner, Slavic and East European Journal 45 (2001), št. 3, 507–518. Komarova 1997 =Tatjana Komarova, Russkij jazyk v Ljubljanskom universitete, Mitteilungen für Lehrer slawischer Fremdsprachen 73 (1997), 104–108. Komarova idr. 2014 = Tatjana Komarova – Irina Makarova – Marinka Povše Kastrevc – Ines Vozelj, Ruščina: [2014], Ljubljana: Državni izpitni center, 2012. (Predmetni izpitni katalog za splošno maturo.) Medvešek – Bešter 2012 = Mojca Medvešek – Romana Bešter, Položaj priseljenskih jezikov v Sloveniji, Jezik in slovstvo 57 (2012), št. 3–4, 5–27. Paradis 2004 = Michel Paradis, A neurolinguistic theory of bilingualism, Amsterdam: John Benja­mins, 2004 (Studies in bilingualism 18). Perotto 2009 = Monika Perotto, Lingua e identita dell’emmigrazione russofona in Italia,Napoli: Liguori, 2009. Perotto – Niznik 2014 =Monika Perotto –Marina Niznik, »Po-russki govorim my s detstva ...«: iz opyta neformal’nogo obučenija russkomu jazyku v Izraile i v Italii, v: Instrumentarij rusistiki: ošibki i mnogojazyčie, ur. Arto Mustajoki idr., Helsinki: University of Helsinki, 2014 (Slavica Helsingensia 45), 75–95. Pilipenko 2015 = Gleb Pilipenko, Odnos uporabnika do norme: Slovenci v Rusiji, v: Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis 2, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015 (Obdobja 34), 587–593. Polinska 2010 =Maria Polinskaja, Russkij jazyk pervogo in vtorogo pokolenija emigrantov, živu­ščih v SŠA, v: Instrumentarium of Linguistics: Sociolinguistic Approaches to Non-Standard Russian, ur. Arto Mustajoki –Ekaterina Protassova –Nikolai Vakhtin, Helsinki: University of Helsinki, 2010 (Slavica Helsingensia 40), 314–328. Polinsky – Kagan 2007 = Maria Polinsky–Olga Kagan, Heritage languages: in the »Wild« and in the Classroom,Language and Linguistics Compass 1 (2007), št. 5, 368–395. Požgaj-Hadži – Kranjc 2002 =Vesna Požgaj-Hadži –Simona Kranjc, O simultanom slovensko­-hrvatskom bilingvizmu, Strani jezici 30 (2002), št. 3, 129–140. Rossi 2009 =Eleonora Rossi, Večjezični možgani: učenje in izgubljanje jezikov, Jezik in slovstvo 54 (2009), št. 1, 59–64. Šabec 2002 =Nada Šabec, Half pa pu: the language of Slovene Americans, Ljubljana: Studia hu­manitatis, 2002. Štumberger 2006 =Saška Štumberger, Dvojezičnost na primeru Slovencev v Nemčiji, Slavistična revija 54 (2006), št. 1, 41–60. Žigon 1996 = Zvone Žigon, Funkcionalni bilingvizem in Slovenci v Argentini in Urugvaju, Dve domovini = Two Homelands 7 (1996), 71–95. Vozelj – Urbas 2008 =Ines Vozelj –Janja Urbas, Učni načrt: Ruščina: gimnazija: splošna, klasič­na, strokovna gimnazija: obvezni predmet in matura (420 ur), izbirni predmet (140 ur), Ljublja­na : Ministrstvo za šolstvo in šport – Zavod RS za šolstvo, 2008. (Elektronski vir.) ...... ....... . .......... ....: ........ ........... . ....... ... ........ ........... ... ..... ......... .. ... ... .... ............. ....... ........ . ............ . ... ......­... .. ........ . .... ........... .................. ........ .. . ......, .. . ........, ... ..., ... ..... ............... ....... . ........ . ......­... ..... ....... ..........., ........... . 5 000 ........ . ...... ....... ............ ........ ........, .......... ............... ..... . .....­... ......... ........ ............. ........... . ........ ...... .........­...... ...... ......... ............... .......... ...... ........ ..... ........-............. . ...... ........ ... ............... ........., ... . .. ...... .. ......... ........... ....... .......... ..... . ............... ............ ........-............ ........... ........ . ...... ........ ..­....... ........ ........., ............ . .... ........ ......... ......­....... ......... ... ........ ........... ..... ......... .. .... ........ ........ MariJa PErić – anita Pavić Pintarić das mOdell zuR bestimmung vOn phRasemen deR beweRtungskategORie affekt Cobiss: 1.02 Model za določanje frazemov vrednotenjske kategorije afekt Vprispevkusoobravnavanifrazemikotjezikovnasredstvazaizražanjeafektavokviru vrednotenjsketeorijeMartinainWhita(2005).Frazemineizražajočustevnujnoeksplicitno s pomenom, ampak predvsem v določenem kontekstu. Na podlagi štirih dejavnikov je predlaganmodelzadoločanjefrazemovvrednotenjskekategorijeafekt,predstavljenpaje ob dialogih iz romana Helden wie wir (Junaki kot mi) Thomasa Brussiga. Ključne besede: frazemi, vrednotenjska teorija, afekt, nemščina, literarni dialogi A model for defining phrasemes in the affect category of appraisal theory This paper investigates phrasemes as language means for expressing affect within the concept of appraisal theory developed by Martin and White (2005). Phrasemes do not exclusivelyexpressemotionsexplicitly,butinacertaincontext.Weproposeamodelfor determining phrasemes intheaffectcategory ofappraisal theorybased on fourfactors. ThematerialfortestingthemodelisexcerptedfromdialoguesinthenovelHelden wie wir (Heroes like Us) by Thomas Brussig. Keywords: phraseme, appraisal theory, affect, German language, literary dialogues 1 einleitung Phraseme1 werdenhäufigalsexpressiv-emotionaloderalsEinstellungsausdrückebe­zeichnet(vgl.z.B.Fleischer1997).Šichová(2010:81)schreibt:»Phrasemesindein Mittel par excellence, mit dem Emotionen (wenn überhaupt) sprachlich relativ prä­gnantzumAusdruckgebrachtundbeschriebenwerdenkönnen.«MitPhrasemenwer­denEmotionen,EinstellungenundVerhaltensweisenausgedrückt.IndiesemBeitrag befassenwirunsmitPhrasemen,mitdenendieBewertungskategorieAffektimSinne vonMartinundWhite(2005)ausgedrücktwird.EsgibtbisherwenigeAuseinander­setzungenmitdenFragen,wieebenemotivePhrasemeihreBedeutungrealisierenoder 1 DieserBeitraglehntsichandieMasterarbeitvonMarijaPerić,verfasst2015,an.Wirverstehenunter einemPhrasemeineKombinationvonWörtern,diegenauindieserKombinationbekanntist(vgl. Burger2010:11).PhrasemeimengerenSinnehabenPolylexikalität,FestigkeitundIdiomatizitätals Eigenschaften.UnterIdiomatizitätverstehtmandieUmdeutung,d.h.diesemantischeTransformation vonKomponentenineinemPhrasem(vgl.Palm1997:9).DieMotivierbarkeiteinesPhrasemskann mandurchBezugnahmeaufdieKomponenten,diedasPhrasemkonstituieren,beschreibenundistim engenZusammenhangmitderIdiomatizität,d.h.jestärkermotivierteinPhrasemist,umsoschwächer ist seine Idiomatizität und umgekehrt (vgl. Grzybek 2007: 192,Burger 2010: 69). aufwelcheWeisesieihreFunktionerfüllen.Wirhabenvor,anPhrasemenausdem Roman »Helden wie wir« vonThomas Brussig (im weiteren Text HWW), einem WerkderWendeliteraturausdemJahr1994,dasModellfürdieAnalysederemo­tivenPhrasemeinliterarischenDialogenvorzuschlagen.IndiesemRomangehtes umeinfiktivesInterviewmitderHauptfigurKlausUhltzscht,derüberzeugtist,dass geradeerdieBerlinerMauerabgerissenhätte.KlausisteinjungerMannmiteinem komplexstrukturiertenCharakter,derseineProblemeundAnsichtenvonderKind­heitanbeschreibt.Erfühltsichminderwertig,weilseineElternihnstetsabgewer­tethaben.SeineLebensgeschichtewirdgeradeaufgrundseinerPersönlichkeitund KomplexitätaufeinehumorvolleArtundWeiseundim‚niederen‘Stil2 beschrie­ben.DieseliterarischenDialogewurdenausgewählt,dasievielePhrasemeenthalten und eine Analyse des Kontextes ermöglichen. InderAnalysebedienenwirunsderEinteilungvonMartinundWhite(2005), nachderemotivePhrasemeindreiGruppenbeschriebenwerden:Affekt als Eigen­schaft, Affekt als Prozess und Affekt als Kommentar.DieseAutorenunterscheiden des Weiteren zwischen positiven und negativen Emotionen und beschreiben sie nach sechsFaktoren.InunsererAnalysefügenwirnochdie pragmatischen Funk­tionenderPhrasemenachFleischer(1997)zu.GeradeanhandderFunktionenvon Phrasemenkanngezeigtwerden,dassPhrasemeundEmotionenimfestenZusam­menhangstehen.Soz.B.führtHyvärinen(2011:27)Formelnan,dieEmotionen oderStimmungendesSprechersausdrückenundexpressiveFunktionaufweisen, z. B. Erstaunens-, Bedauerns-, Fluch-und Scheltformeln sowie Zustimmungs-und Ablehnungsformeln, die emotiv gefärbt sind. Zusätzlich können Phraseme lautFleischer(1997:218ff.)IndikatorendessozialenVerhältnisseszwischenden Kommunikationspartnern sein, die emotional betonte Einstellung des Sprechers zu einem Sachverhalt ausdrücken, die ironische oder scherzhafte Distanzierung wieauchnegativeemotionaleWertungbezeichnen,eineeuphemistischeWirkung haben,dieWirkungeinerArgumentationdurchAnschaulichkeitundEinprägsam­keitoderdurchemotionaleAkzentuierungeinerEinsichtunterstützen,undkönnen häufig in unterschiedlichen Situationen benutzt werden. EswirdindieserArbeitderFragenachgegangen,wiemanPhraseme,diezum Ausdruck der Bewertungskategorie Affekt verwendet werden, in literarischen Dialogen bestimmen und analysieren kann. 2 beweRtung SprachlicheAudrückevonEmotionendienenprimärderBewertung(vgl.Fieh­ler 2010: 19). Die Bewertung ist die subjektive Anwesenheit des Autors oder desSprechers,dieetwasbilligen,missbilligen,kritisierenoderZustimmungzu 2 http://www.literaturwissenschaft-online.uni-kiel.de/veranstaltungen/vorlesungen/20JhdtLiteratur/ XIIBrussig.pdf(27. 4. 2015) etwas ausdrücken (vgl. Martin –White 2005: 1). Man bewertet immer im Hinblick auf eine hierarchische Skala, die durch gesellschaftlich anerkannte und akzeptier­te moralische, religiöse oder ästhetische Normen gegeben wird (vgl. Mikulová 2012: 81). Bewertung besteht laut Thompson und Hunston (2003: 5f.) aus der Ein­stellung, dem Gesichtspunkt und den Emotionen des Sprechers oder Schreibers. Mit der Bewertung drückt mandie Meinung des Sprechers oder Schreibers aus, reflektiert ein Wertesystem dieser Person, baut die Beziehungen zwischen dem Sprecher/Schreiber und dem Hörer/Leser auf und organisiert einen Diskurs. Die Bewertung ist am Wortschatz und grammatischen Strukturen erkennbar, d. h. eini­ge Wörter sind ganz klar evaluativ. Die wertenden Lexeme können beispielsweise Adjektive bzw. Adverbien, z.B.wunderschön oder gigantisch, Nomen wie z. B. Rechtsextremisten und Aggression und Verben wie z. B. umbringen oder verscher­beln sein (vgl. Mikulová 2012: 85f.; Thompson – Hunston 2003: 21). Martin und White (2005: 34f.) arbeiten ihr eigenes Modell der Bewertung im Rahmen der funktionalen Linguistik (Systemic Functional Linguistics) aus. Die Bewertung besteht aus drei Domänen: Einstellung, Anteilnahme und Graduierung3 (vgl. Mikulová 2012: 82). Die Einstellung befasst sich mit den Gefühlen sowie emo­tionalen Reaktionen, Urteilen des Verhaltens und Einschätzungen. Durch die Anteil­nahme »schafft sich der Sprecher/Schreiber einen Spielraum für seine eigene Posi­tion im Rahmen verschiedener möglicher Gesichtspunkte, ohne dass er einen dieser Gesichtspunkte notwendigerweise explizit annehmen müsste« (Mikulová 2012: 83). Die Graduierung behandelt das Phänomen der Bewertung und bezieht sich darauf, wie stark oder schwach eine Emotion ist, d. h. sie ist ein Mittel zur Abschwächung bzw. Verstärkung (vgl. Martin – White 2005: 37; Mikulová 2012: 84). Einstellung umfasst Affekt, Urteil und Einschätzung4 (vgl. Martin – White 2005: 42). Urteil schätzt jemandes Verhalten ein5 und Einschätzung bezieht sich auf Meinungen, die unsere Bewertung bilden (vgl. Martin – White 2005: 35f.). Affekt, der für uns in diesem Beitrag wichtig ist, ist die emotionale Dimension der Bedeutung und bezeichnet positive und negative Gefühle und Reaktionen zu dem Verhalten, die weiter darauf hinweisen, ob mansich glücklich oder traurig, selbstsicher oder besorgt, interessiert oder gelangweilt fühlt6(vgl. Martin –White 3 Martin und White (2005) führen die Begriffe attitude, engagement und graduation ein, die Mikulová (2012) als Einstellung, Anteilnahme und Graduierung übersetzte. Diese von Mikulová (2012) übersetzten Begriffe nutzen wir in dieser Arbeit. 4 Bei Martin und White (2005):affect, judgement und appreciation. 5 Man unterscheidet zwischen zwei Verhaltensweisen: dem Urteil der sozialen Wertschätzung, das sich mit Normalität, Fähigkeit und Beharrlichkeit befasst, und dem Urteil der sozialen Maßnahme, das sich mit Wahrhaftigkeit und Schicklichkeit befasst (vgl. Martin – White 2005: 52). 6 Fries (2007: 297f.) unterscheidet zwischen den Begriffen ‚Emotion‘ und ‚Gefühl‘. Unter Emotionen werden bestimmte durch Zeichen kodierte Bedeutungen verstanden, und bei Gefühlen handelt es sich um Prozesse mit unterschiedlichen Reaktionskomponenten. Weiterhin können Emotionen in Affekt (ein kurzzeitig ausgedrücktes Gefühl) und Stimmung (ein länger anhaltend ausgedrücktes Gefühl) eingeteilt werden. In dieser Arbeit wird Affekt nach Martin und White (2005) als ein Ausdruck der Emotion genutzt. 2005: 35). Jedes Gespräch umfasst eine Art von emotionaler Rede, weil man Emo­tionen auszudrücken oder zu verstecken sowie die Emotionen anderer Menschen zubewerten und zubeschreiben versucht (vgl. Pavlenko –Driagina 2007: 213). Die Emotionen machen ein Gespräch lebendig (vgl. Planalp 1999: 10). Sie »schaf­fen sich Ausdruck, und sie beeinflussen unser Handeln, entweder indem sie das Handeln ‚färben‘ oder zu neuen, unvorhergesehenen Handlungen führen« (Fiehler 1990: 1). Emotionen werden in literarischen Werken (vgl. Vaňková 2010: 12–13), besonders in Monologen und Dialogen ausgedrückt, und zwar sowohl mittels ver­baler als auch nonverbaler Kommunikation, indem der Leser auf einer Seite die psychologischen Eigenschaften der Figuren wahrnimmt, und auf der anderen Seite bildet der Autor die Spannung (vgl. Pavić Pintarić –Schellheimer 2014: 258). Der emotionale Ausdruck trägt zur Authentizität der Figuren bei, bzw. ein Mensch wirkt erst dann überzeugend, wenn er authentisch handelt und seine Betroffenheit und Emotionen kommuniziert. Deswegen schließen die Autoren die Emotionen in ihren Texten ein (vgl. Jahr 2000: 2). Die Kategorie Affekt beschreiben Martin und White (2005: 35–46) als Eigen­schaft, Prozess oder Kommentar. Der Affekt als Eigenschaft kann Teilnehmer be­schreiben und ihnen Attribute zuschreiben sowie Art und Weise ihres Verhaltens beschreiben. Der Affekt als Prozess kann als ein mentaler Zustand oder als ein af­fektives Verhalten bezeichnet werden. Der Affekt als Kommentar hat ein modales Attribut, d. h. er bezeichnet, wie sich der Autor oder der Sprecher fühlt und bezieht sich auf seine Wünsche. Martin und White (2005: 46–49) schlagen eine Klassifi­zierung von Affekt mit sechs Faktoren vor. Erstens bestimmen sie, ob Emotionen von der Umgebung als positive oder negative Emotionen bezeichnet werden (po­sitiver und negativer Affekt). Zweitens beschreiben sie paralinguistische oder ex­tralinguistische Erscheinungsformen und entscheiden, ob die nonverbale Kommu­nikation und Art und Weise, wie man etwas sagt, wichtig sind. Sie unterscheiden zwischen dem Verhaltensprozess (z. B. She smiled at him), dem mentalen Prozess (z.B.She liked him) und dem Beziehungsprozess (z. B. She felt happy with him). Drittens unterscheiden sie zwischen einer Reaktion auf einige spezifische emotio­nale Auslöser und einer üblichen Stimmung mit unbekannten Ursachen. Viertens erklären sie die Graduierung der Emotionen, die sie mit Beispielen »The captain disliked leaving«(niedriger Grad), »The captain hated leaving«(mittlerer Grad) und »The captain detested leaving«(hoher Grad) erörtern, indem sie die Verben dislike, hate und detest gradieren. Fünftens beschreiben sie die Realität und die Ir­realität einer Emotion, d. h. ob die Emotion eine Absicht (‚irrealis‘) oder eine Re­aktion (‚realis‘) ist. Sechstens unterscheiden sie zwischen folgenden Gruppen der Emotionen: Un-/Glück bzw. Emotionen, die mit »Herz« verbunden sein können (Trauer, Hass, Glück, Liebe), Un-/Sicherheit bzw. Emotionen, die mit sozialem Wohlbefinden verbunden sein können (Sorge, Angst, Vertrauen), und Un-/Zufrie­denheit bzw. Emotionen, die mit »telos« (Streben nach einem Ziel) verbunden sind (Langweile, Unzufriedenheit, Neugier, Respekt). 3 das mOdell zuR analyse vOn emOtiven phRasemen In Anlehnung an die oben genannte Einteilung im Rahmen der Bewertungstheo­rie und in Ermangelung eines Modells zur Bestimmung von emotiven Phrase-men schlagen wir folgende Schritte vor. Emotive Phraseme können im Hinblick auf vier Faktoren beschrieben werden. Zuerst müssen aus den Bedeutungsex­plikationen die Emotion und die Affektkategorie, zuder diese Emotion gehört, bestimmt werden. Danach wird beobachtet, ob die Emotion im Satz gradiert ist, d. h. man muss das Phrasem, seine Bedeutung und den Kontext erklären und demnach entscheiden, ob die Emotion einen mittleren oder hohen Grad hat. Der Kontext ist in diesem Sinne wichtig, weil einige Phraseme ihre Emotionen erst dann realisieren, wenn man sie im Kontext betrachtet, z. B. das Phrasem sich wie zu Hause fühlen hat im Wörterbuch eine positive Bedeutung, während es im Kontext in diesem Roman Verzweiflung ausdrückt; ebenso hat das Phrasem mit keiner Wimper zucken eine neutrale Bedeutung, aber in diesem Roman drückt es die Unsicherheit aus. Letztlich wird die Funktion des Phrasems basierend auf Fleischer (1997) erläutert, was den Zusammenhang von Phrasemen und Emotio­nen beweist. I Emotion II Affektkategorie III Graduierung der Emotion IV Funktion der Phraseme Das Modell wird auf 27 Phraseme, die den Affekt bezeichnen, angewendet. Diese Phraseme werden folgenden Kategorien zugeordnet: Affekt als Eigenschaft, Af­fekt als Prozess und Affekt als Kommentar.Darunter unterscheiden wir zwischen positiven und negativen Emotionen, die entsprechend sechs Faktoren aus der Be­wertungstheorie von Martin und White (2005) beschrieben werden. Die Reak­tionen der Hauptfigur und die in diesem Zusammenhang verwendeten emotiven Phraseme basieren auf bestimmten emotionalen Auslösern, weil der Roman als Kommentar zu den Ereignissen konstruiert ist. Deswegen ist jede Emotion von den Handlungen direkt verursacht, so dass jede Ursache auch den Lesern bekannt ist. Die Phraseme werden entsprechend ihres Grades an Expressivität klassifiziert, der anhand von Merkmalen wie Betonung, kursive Wörter, Partikeln, Ausrufe­zeichen oder Ironie ermittelt wird. Da Phraseme per definitionem expressiv sind, können sie unserer Meinung nach nur einen mittleren und hohen Grad haben. Die Emotionen werden des Weiteren noch in Bezug auf ihre Realität bzw. Irrealität erläutert und in drei Affektkategorien eingeteilt: Un-/Glück, Un-/Sicherheit und Un-/Zufriedenheit. Am Ende werden noch die Funktionen der Phraseme entspre­chend der Einteilung von Fleischer (1997: 218ff.) beschrieben. 3.1 Affekt als Eigenschaft Die Kategorie »Affekt als Eigenschaft« klassifiziert die Teilnehmer nach der Art und Weise ihres Verhaltens und schreibt ihnen Attribute zu. Diese Kategorie um­fasst Phraseme, die Charaktere und ihr Verhalten beschreiben sowie ihnen Attri­bute zuschreiben. In dieser Kategorie gibt es 5 Beispiele, die alle negative Emotio­nendarstellen nämlich jmdn. in den Schmutz ziehen (Undankbarkeit),von einem Bein aufs andere treten (Unsicherheit),mit keiner Wimper zucken (Unsicherheit), sich bis auf die Knochen blamieren (Scham) und Theater machen (Aufregung, Verwirrung). Alle Emotionen in dieser Gruppe gehören zur Affektkategorie ‚Un­sicherheit‘, weil sie durch sozial begründete Befindlichkeiten motiviert sind. Das Beispiel von einem Bein aufs andere treten ist physiologisch manifestiert, und diese Bewegung signalisiert Unsicherheit. Drei Phraseme haben einen mittleren Grad (von einem Bein aufs andere treten – Unsicherheit,mit keiner Wimper zuk­ken –Unsicherheit und ein Theater machen – Aufregung, Verwirrung) und zwei einen hohen Grad (jmdm. in den Schmutz ziehen – Missachtung und sich bis auf die Knochen blamieren –Scham). Die genannten Phraseme stellen im Korpus eine Reaktion dar und tragen somit das Merkmal ‚realis‘. Die Funktionen der Phraseme sind unterschiedlich. Drei Phraseme sind Indikatoren des sozialen Verhältnisses (jmdn. in den Schmutz ziehen, sich bis auf die Knochen blamieren und ein Theater machen), während drei eine emotional betonte Einstellung des Sprechers schildern (von einem Bein aufs andere treten, mit keiner Wimper zucken und ein Theater machen). Im Folgenden zeigen wir die Analyse an einigen Beispielen. (1) (AT)7 »Die Welt soll ruhig wissen, dass hier ein undankbarer Sohn spricht, der sich sonstwie toll vorkommt, wenn er seine Eltern in den Schmutz zieht!« (HWW: 26) Das Beispiel (1) mit dem verbalen Phrasem »jmdn. in den Schmutz ziehen« stellt jemandes Verhalten dar bzw. der Satz bezeichnet Klaus als einen undank­baren Sohn, der seine Eltern verunglimpft. Klaus ironisiert sein Verhalten und beschreibt mit diesem Phrasem seinen mentalen Zustand. Das Phrasem gilt als Indikator des sozialen Verhältnisses, d. h. der Autor nutzt es, um die Beziehung zwischen Klaus und seinen Eltern deutlicher zu beschreiben. Die Bedeutung des Phrasems ‘etw./jmdn. verunglimpfen, schlechtmachen’ (Klappenbach–Steinitz 1974: 3263) weist auf die Emotion ‚Undankbarkeit‘hin. Durch das Phrasem wird die Emotion nicht explizit ausgedrückt, sondern es beschreibt die Beziehungen zwischen Klaus und seinen Eltern. Der Satz ist ironisch und hat auch ein Ausru­fezeichen, so dass man sagen kann, dass diese Emotion hohen Grades ist. Diese Emotion gehört zurAffektkategorie‚Unsicherheit‘, weil die Undankbarkeit mit sozialer Verhaltensadäquatheit verbunden ist. 7 AT ist die Abkürzung für den Ausgangstext. E:8Undankbarkeit AK: Unsicherheit GE: hoher Grad FdPh: Indikator des sozialen Verhältnisses (2) (AT) »Ich kaufte vier Garnituren auf einmal. Die Verkäuferin zuckte mit kei­ner Wimper. Was denkt sie über jemanden, der solche Bettwäsche bunkert?« (HWW: 87) Das Phrasem im Beispiel (2) ist verbal: »mit keiner Wimper zucken« mit der Be­deutung ‘sich seine Gefühle nicht anmerken lassen, Schmerzen standhaft ertra­gen; kein Zeichen von Angst, Erregung, Anteilnahme geben’ (Röhrich 1991: 1731). Hier wird wieder das Verhalten dargestellt, indem das Phrasem eigentlich einen Mangel anEmotionen ausdrückt. Das Phrasem enkodiert eine emotiona­le Einstellung des Sprechers zu einem Sachverhalt bzw. die Gleichgültigkeit der Verkäuferin, die keine Reaktion auf die Handlungen der Hauptfigur zeigt. Das Verhalten der Verkäuferin wird hier mit diesem einfachen Satz beschrie­ben. Dieses Beispiel bezeichnet den Mangel an Emotion, d. h. die Hauptfigur erwartet eine Reaktion auf sein Verhalten, und nichts passiert. Trotz der Bedeu­tung des Phrasems löst die mangelhafte Reaktion der Verkäuferin Unsicherheit aus. Demzufolge kann die neutrale Emotion ‚Gleichgültigkeit‘als die negative Emotion‚Unsicherheit‘betrachtet werden, die auch zurAffektkategorie‚Unsi­cherheit‘ gehört. E:Unsicherheit AK: Unsicherheit GE: mittlerer Grad FdPh: emotionale Einstellung des Sprechers (3) (AT) »Er wird in seiner Abteilung Alarm schlagen. Sie werden den ganzen Berliner Verlag auseinandernehmen, und mein Vater wird sich bis auf die Kno­chen blamieren.« (HWW: 89) Das Beispiel (3) enthält ein Phrasem, das den Vater von Klaus beschreibt und ihm ein Attribut zuschreibt, d. h. die Figur wird sich blamieren und Scham fühlen. Das Phrasem kann in verschiedenen Situationen genutzt werden und gilt als Indikator des sozialen Verhältnisses zwischen Figuren, es bezeichnet einen mentalen Prozess. Duden (2007: 971) schildert das adverbiale Phrasem »bis auf die Knochen« als ‘bis ins Innerste, durch und durch’, während Röhrich (1991: 859) den kompletten Aus­druck »sich bis auf die Knochen blamieren« als ‘ein unangenehmes Missgeschick’ 8 In den Beispielen werden folgende Abkürzungen benutzt: E –Emotion, AK –Affektkategorie, GE – Graduierung der Emotion und FdPh – Funktion des Phrasems. erklärt. Demnach weist das Phrasem auf einen hohen Grad an Emotionsausdruck hin, weil die Wörter, die mit dem Verb ‚sich blamieren‘zusammenhängen, auch als ein zusätzliches Phrasem, das das Verb intensiviert, verstanden werden kön­nen.Die Emotion ‚Scham‘, die sich in diesem Phrasem befindet, gehört zurAf­fektkategorie ‚Unsicherheit‘. E: Scham AK: Unsicherheit GE: hoher Grad FdPh: Indikator des sozialen Verhältnisses 3.2 Affekt als Prozess Der Affekt als Prozess bezieht sich auf mentalen Zustand und affektives Verhalten einer Person. In dieser Kategorie gibt es 6 Beispiele, wovon 2 positive Emotionen, nämlichjmdm. in die Augen sehen können (Stolz) und die Zähne zusammenbeißen (Mut) und 4 negative Emotionen schildern, etw. ist mir in Fleisch und Blut über­gangen (Verzweiflung), einem etw. unter die Nase reiben (Missachtung), einem etw. in die Schuhe schieben lassen (Ärger) und jmdm. platzt der Knoten (Ärger). Die Emotion Mut im Phrasem die Zähne zusammenbeißen gehört zur Kategorie ‚Sicherheit‘, zwei Emotionen, Verzweiflung im Phrasem etw. ist mir in Fleisch und Blut übergangen und Missachtung im Phrasem einem etw. unter die Nase rei­ben gehören zur Kategorie ‚Unsicherheit‘, während die Emotion Stolz im Phrasem jmdm. in die Augen sehen können der Kategorie ‚Zufriedenheit‘ und die Emotion Ärger in Phrasemen einem etw. in die Schuhe schieben lassen und jmdm. platzt der Knoten der Kategorie ‚Unzufriedenheit‘zugewisen werden. Das letzte Phrasem er­scheint im Korpus als Modifikation des Phrasems »jmdm. platzt der Kragen«in der Bedeutung ‘jmd. wird über etw. so wütend, dass er es nicht länger hinnehmen kann’ (s. Beispiel 6). Die Phraseme, die positive Emotionen ausdrücken, können auch nega­tiv verstanden werden, z. B. das Phrasem jmdm. in die Augen sehen können wird meistens in der negativen Form genutzt und das Phrasem die Zähne zu­sammenbeißen kann außer Mut ebenso negative Zustände bezeichnen, d. h. jemand muss die Zähne zusammenbeißen, wenn die situativen Rahmenbe­dingungen als unangenehm empfunden werden. In dieser Kategorie gibt es ein Phrasem, das auf physiologische Manifestationen referiert (die Zähne zusammenbeißen). Drei Phraseme drücken einen mittleren Grad (die Zähne zusammenbeißen – Mut, jmdm. in die Augen sehen können – Stolz und einem etw. unter die Nase reiben – Missachtung) und zwei einen hohen Grad an Emotionen aus (jmdm. platzt der Knoten – Ärger und einem etw. in die Schuhe schieben lassen –Ärger). Diejenigen, die einen mittleren Grad haben, werden nicht durch Ausrufezeichen verstärkt und im Text nicht besonders hervorge­hoben. Alle Beispiele beziehen sich auf die Reaktion und haben das Merkmal ‚realis‘. Die Funktionen der Phraseme sind unterschiedlich. Drei von ihnen sind Indikatoren des sozialen Verhältnisses (jmdm. in die Augen sehen können, jmdm. platzt der Knoten und einem etw. unter die Nase reiben), während das Phrasem einem etw. in die Schuhe schieben lassen eine emotional betonte Ein­stellung und das Phrasem die Zähne zusammenbeißen Argumentation durch Anschaulichkeit schildern. (4) (AT) »Und meine Mutter! Endlich konnte ich ihr in die Augen sehen! Nein, es war nicht umsonst, dass sie acht Jahre ihrer beruflichen Entwicklung meiner Erziehung geopferthatte.« (HWW: 14) Im Beispiel (4) wird mentaler Zustand vonKlaus beschrieben. Er fühlte Schuld, weil seine Mutter ihre Karriere für ihn opferte und jetzt, als er etwas selbst schaff­te, fühlte er sich stolz darauf und war nicht mehr beschämt. Das verbale Phrasem »jmdm. in die Augen sehen« gibt es bei Klappenbach und Steinitz (1974: 296) in negierter Form »jmdm. nicht in die Augen blicken, sehen können« und bedeutet ‘ein schlechtes Gewissen haben’. Das Phrasem bestimmt das soziale Verhältnis zwischen Klaus und seiner Mutter und drückt Stolz bzw. einen Mangel an Scham aus, was die Beziehung zwischen zwei Personen bezeichnen kann. Klaus fühlt sich glücklich und ist stolz darauf, dass er endlich seine Mutter mit seinem Erfolg stolz machte. Mit dieser Emotion sind Beziehungen und Verhältnisse in der Familie beschrieben. Die Emotion in dem Satz ist ‚Stolz‘ und sie hat einen hohen Grad, weil der Satz ein Ausrufezeichen, das die Emotion verstärkt, das Adverb ‚endlich‘ und hervorgehobene Negation in dem nächsten Satz hat. Die Emotion ‚Stolz‘ge­hört zur Affektkategorie ‚Zufriedenheit‘, weil sie mit dem Streben nach einem Ziel verbunden ist. E: Stolz AK: Zufriedenheit GE: hoher Grad FdPh: Indikator des sozialen Verhältnisses (5) (AT) »Abgesehen davon –ich wurde nie gefragt. Ich lief mit meiner Legende herum, die niemanden interessierte. Aber gab es eine Wahrheit? Etwa, dass ich bei der Stasi anfange? Moment, Mr. Kitzelstein, das muss ich mir nicht in die Schu­he schieben lassen! Von Stasi war nie die Rede!« (HWW: 112) Das verbale Phrasem »einem etw. in die Schuhe schieben (gießen)« bedeutet ‘jmd. einer Tat bezichtigen, ihm die Schuld an etw. geben’ (Röhrich 1991: 1410f.). Das Beispiel beschreibt ein affektives Verhalten. Klaus fühlt sich frustriert und deswe­gen behauptet, dass sie ihm keine Schuld an etwas geben sollen. Seiner Emotionen wegen verändert sich sein Verhalten, d. h. er ist nicht mehr nur passiv und gehor­sam, sondern zeigt auch, dass er keine Absicht hegt, als Sündenbock zu fungieren. Das Phrasem bezeichnet eine emotional betonte Einstellung des Sprechers, ohne die Emotion physiologisch zu manifestieren. Die Emotion weist auf die Beziehung zwischen den Figuren hin. Obwohl sich die Bedeutung des Phrasems eigentlich auf die Emotion ‚Schuld‘bezieht, ist das Phrasem in dem Beispiel (11) negiert und bezeichnet die ‚Aufregung‘, die Klaus fühlt, weil sie ihn zu einem Sündenbock machen wollen. Obwohl die Emotion ‚Aufregung‘sowohl positiv als auch negativ sein kann, ist sie in diesem Kontext negativ, weil sich Klaus schlecht fühlt, d. h. er ist nicht wegen einer positiven Situation aufgeregt. Die Emotion ‚Aufregung‘ gehörtzuder Affektkategorie ‚Unzufriedenheit‘. Sie hat einen hohen Grad, weil es in dem Satz ein Ausrufezeichen, das die Aussage hervorhebt und Emotionen verstärkt, befindet. E: Ärger AK: Unzufriedenheit GE: hoher Grad FdPh: emotional betonte Einstellung des Sprechers (6) (AT) »Es würde sicher ganz anders sein, wenn ich ihm das Gefühl geben wür­de, dass bei mir der Knoten geplatzt ist.« (HWW: 41) Das verbale Phrasem aus dem Beispiel (5) ist modifiziert, d. h. das Substantiv ‚Kragen‘ ist mit ‚Knoten‘ ersetzt. Duden (2007: 1011) erläutert das Phrasem »jmdm. platzt der Kragen« als ‘jmd. wird über etw. so wütend, dass er es nicht länger hinnehmen kann’. Diese Bedeutung passt dem Phrasem im Satz, obwohl Klappenbach und Steinitz (1974: 2134) ein ähnliches Phrasem mit dem Wort »Knoten«, nämlich »bei ihm ist der Knoten gerissen, geplatzt«, erwähnen, das sie als ‘er fängt endlich merklich anzuwachsen;erhat endlich etw. wasfür ihn schwierig war, begriffen’ definieren. Diese Bedeutung dagegen passt dem Satz nicht. Das Phrasem bezieht sich auf das soziale Verhältnis zwischen den Kommu­nikationspartnern, d. h. das Phrasem zeigt, wie sich der Sprecher gegenüber einem Sachverhalt fühlt. Es gibt keine physiologische Reaktion, sondern das Phrasem bezeichnet einen Beziehung zwischen zwei Figuren. Die Emotion im Phrasem ist‚Ärger‘ausder Affektkategorie ‚Unzufriedenheit‘und sie hat einen mittleren Grad, weil die Hauptfigur die Emotionen auf eine ruhige Art und Weise vermittelt, obwohl es um eine starke negative Emotion geht. E: Ärger AK: Unzufriedenheit GE: mittlerer Grad FdPh: Indikator des sozialen Verhältnisses 3.3 Affekt als Kommentar Die meisten Beispiele gehören zur Kategorie ‚Affekt als Kommentar‘, weil die Phraseme meistens die Emotionen und Wünsche des Autors beschreiben. Die Hauptfigur Klaus beschreibt die Sachverhalte und drückt seine Emotionen als ein Kommentar auf die Situation aus. Die folgende Klassifikation beruht eben auf dem Kontext in seinen Aussagen. In dieser Kategorie gibt es 17 Beispiele, wovon 2 positive Emotionen darstellen: auf der Wolke schweben (Glück) und in jmds. Haut stecken (Erleichterung), und 15 negative Emotionen, nämlich sein wortloses ‚Ver­giss es!‘ saß im Nacken (Wertlosigkeit), wie Blei hängen (Zerschlagenheit), der Magen drehte sich um (Ekel, Unmut), Es ist zum Knochenkotzen (Verzweiflung), in jmds. Augen das schiere Entsetzen lesen (Entsetzen), mir wurde schwarz vor Augen (Angst, Panik), jmdn. zur Schnecke machen (Missachtung), etw. auf dem Gewissen haben (Schuld), sich wie zu Hause fühlen (Verzweiflung), mein Herz macht keinen Hüpfer (Gelassenheit), Angst saß jmdm. in den Knochen (Angst), jmdm. gefror das Blut in den Adern (Angst, Schrecken), im Arsch sein und völlig am Ende sein (Zerschlagenheit), sich am Boden vernichtet fühlen (Zerschlagen­heit), sowie weiche Knie bekommen (Angst). Positive Emotionen können ebenfalls einen negativen Aspekt haben, z. B. auf der Wolke schweben hat in diesem Kon­text eine positive Bedeutung, kann aber negativ klingen, wennmansich auf die Träume und nicht die Realität bezieht. Die Erleichterung in dem Phrasem in jmds. Haut stecken kann indes darauf hinweisen, dass die Figur froh ist, weil sie nicht in jemandes Haut steckt, und kann deswegen negativ gefärbt sein, weil es bedeutet, dass die Person kein Mitleid hat und egoistisch ist. Zwei positive Emotionen ge­hören zur Kategorie ‚Glück‘ (auf der Wolke schweben –Glück und in jmds. Haut stecken –Erleichterung), und zwei negative Emotionen zurKategorie ‚Unglück‘ (Es ist zum Knochenkotzen – Verzweiflung und sich wie zu Hause fühlen – Ver­zweiflung). 13 Emotionen gehören zur Kategorie ‚Unsicherheit‘ (z. B. der Magen drehte sich um – Ekel, völlig am Ende sein –Zerschlagenheit, jmdn. zur Schnecke machen –Missachtung u. a.). 4 Phraseme stellen eine physiologische Manifestati­on dar (der Magen drehte sich um – Ekel, mir wurde schwarz vor Augen –Unmut, jmdm. gefror das Blut in den Adern – Angst, Schrecken und weiche Knie bekom­men – Angst). 9 Phraseme drücken einen mittleren Grad (z. B. auf der Wolke schweben –Glück,mir wurde schwarz vor Augen –Unmut,mein Herz macht kei­nen Hüpfer –Gelassenheit u. a.), und 8 einen hohen Grad an Emotionen aus (Es ist zum Knochenkotzen – Verzweiflung, etw. auf dem Gewissen haben – Schuld, im Arsch sein und völlig am Ende sein –Zerschlagenheit, u. a.). Der hohe Grad wird mit Wiederholung, Ausrufezeichen und mit der Partikel so hervorgehoben. Alle Beispiele enthalten die Reaktion auf bestimmte Situationen und tragen das Merk­mal ‚realis‘, außer den Beispielen jmdn. zur Schnecke machen und etw. auf dem Gewissen haben, die sich auf Absicht beziehen und das Merkmal ‚irrealis‘ haben. Die Funktionen der Phraseme sind unterschiedlich. Drei Phraseme sind Indikato­ren des sozialen Verhältnisses (in jmds. Haut stecken, in jmds. Augen das schiere Entsetzen lesen und etw. auf dem Gewissen haben), während 9 eine emotional betonte Einstellung schildern (z. B. der Magen drehte sich um, sich wie zu Hause fühlen, sich am Boden vernichtet fühlen u. a.). Ein Phrasem stellt eine emotionale Akzentuierung einer Einsicht (jmdn. zur Schnecke machen), eines euphemistische Wirkung (Angst saß jmdm. in den Knochen) und eins ironische oder scherzhafte Distanzierung (sein wortloses ‚Vergiss es!‘ saß im Nacken) dar. (7) (AT) »Bin ich der verheißungsvollste Meister von morgen, bin ich ein Nobel­preisträger auf der Warteliste? Auf dieser Wolke schwebte ich durch den Alltag.« (HWW: 14) In dem Beispiel (7) befindet sich ein verbales Phrasem, das in Wörterbüchern als »in den (über) Wolken leben (schweben)«und»jd. geht, schwebt, lebt auf, in den Wolken« eingetragen ist. Das Phrasem hat die Bedeutung ‘entrückt, weltfremd, zer­streut sein’ (Röhrich 1991: 1743) oder ‘jmd. Sieht die Dinge nicht realistisch, ist ein Träumer’ (Klappenbach –Steinitz 1974: 4386). Angesichts der semantischen Modifikation wurde die Emotion, die in dem Satz vermittelt wurde, nicht nega­tiv gemeint, sondern bezieht sich auf ‚Glück‘, d. h. der Autor fühlt sich glücklich und schwebt auf einer Wolke. Das Phrasem bezieht sich bildlich darauf, dass man glücklich ist oder auch in seinen Träumen lebt, und wird häufig in alltäglichen Situationen benutzt. Die Emotion manifestiert sich nicht physiologisch, sondern bezeichnet einen mentalen Prozess der Hauptfigur. Die Emotion ‚Glück‘ erweist einen mittleren Grad, d. h. die Emotion ist ruhig vermittelt und der Satz ist kurz und deutlich, obwohl er den rhetorischen Fragen folgt, was zur Graduierung beitragen könnte. Die Emotion ‚Glück‘ gehört zur Affektkategorie ‚Glück‘. E:Glück AK: Glück GE: mittlerer Grad FdPh: üblich in verschiedenen alltäglichen Situationen (8) (AT) »Tut mir leid, ist keine erfreuliche Aufgabe, ich bin froh, dass ich nicht in Ihrer Haut stecke –aber kann ich irgend etwas tun, das die Sache für Sie leich­ter macht?« (HWW: 266) Das verbale Phrasem »ich möchte nicht in seiner Haut stecken« bedeutet ‘ich möchte nicht an seiner Stelle, in seiner Lage sein’ (Röhrich 1992: 682), drückt eine emotional betonte Einstellung des Sprechers aus und kann ebenfalls als ein Indika­tor des sozialen Verhältnisses betrachtet werden, d. h. Klaus fühlt sich erleichtert, aber die sozialen Verhältnisse der angesprochenen Figur, die mit dem Phrasem ausgedrückt werden, bleiben verborgen. Wenn jemand froh ist, dass man nicht in jemandes Haut steckt, kann man solche Aussage als Erleichterung interpretieren. Ebenfalls drückt das Phrasem eine negative Emotion aus.Man hat kein Mitleid, weil es jemandem schlecht geht, sondern man ist froh, dass es ihm gut geht, d. h. man ist egoistisch. Die Emotion bezieht sich auf Beziehungen zwischen zwei Fi­guren. Der Satz ist ironisch gemeint und kursiv geschrieben, aber das Phrasem drückt einen mittleren Grad an Emotion aus, weil sie auf eine Weise vermittelt wird, die auf Gelassenheit und Gemütsruhe schließen lässt. Die Emotion ‚Erleich­terung‘ weisen wir der Affektkategorie ‚Glück‘ zu. E: Erleichterung AK: Glück GE: mittlerer Grad FdPh: Indikator des sozialen Verhältnisses (9) (AT) »Und wissen Sie, waserantwortete, als ich ihn böse, sehr böse fragte: Sag mal, wo arbeitest du? Allein die Frage! Es ist zum Knochenkotzen! Lebe ich in einem Gangsterfilm?« (HWW: 84) In diesem Beispiel ist die Person verzweifelt, wasmit dem adverbialen Phra­sem »es ist zum Knochenkotzen« ausgedrückt wird. Sowohl Röhrich (1991) als auch Klappenbach und Steinitz (1974) erwähnen dieses Phrasem nicht, son­dernnur Duden (2007: 972) erklärt das Phrasem als ‘es ist zumVerzweifeln’. Das Phrasem vermittelt eine emotional betonte Einstellung des Sprechers. Die Emotion erweist einen hohen Grad, weil sie mit einem Ausrufezeichen her­vorgehoben ist. Die Emotion ‚Verzweiflung‘ gehört zur Affektkategorie ‚Un­glück‘. E: Verzweiflung AK: Unglück GE: hoher Grad FdPh: emotional betonte Einstellung des Sprechers (10) (AT) »Major Wunderlich, mein Vater und Minister Mielke würden mich zur Schnecke machen, nichtgenehmigte Feindkontakte, Karriere wäre im Eimer und ich würde niemals Mikrofische aus dem NATO-Hauptquartier schmuggeln dür­fen, während sich Yvonne, wenn sie die Wahrheit über mein Berufsleben erfährt, den Strick nimmt!« (HWW: 236) Das Beispiel (10) beschreibt die Emotionen des Autors, d. h. Major Wunderlich, der Vater von Klaus und Minister Mielke könnten wütend sein und deswegen ist ihr Verhalten mit dem Phrasem »jmdm. zur Schnecke machen« affektiv gesteuert bzw. sie würden ihn ‘grob anfahren’ und ‘sehr streng behandeln’ (Röhrich 1991: 1381). Dieses verbale Phrasem gilt als eine emotionale Akzentuierung einer Ein­sicht, d. h. Klaus wird missachtet und hebt die mögliche Entwicklung der Ereig­nisse mit dem Phrasem hervor. Die Emotion ‚Missachtung‘bezieht sich auf die Beziehungen zwischen den Figuren. Das Phrasem ist eines der beiden Beispiele, das eine irreale Situation beschreibt und mit dem Merkmal ‚irrealis‘bezeichnet wird. Die Emotion ‚Missachtung‘ aus der Affektkategorie ‚Unsicherheit‘ hat ebenfalls einen hohen Grad, weil sie mit einem Ausrufezeichen hervorgehoben und verstärkt ist. E: Missachtung AK: Unsicherheit GE: hoher Grad FdPh: emotionale Akzentuierung einer Einsicht (11) (AT) »Die Angst vor den Luftangriffen saß ihnen so gründlich in den Kno­chen, dass sie noch heute bei jedem Feuerwerk an die Flaks denken.« (HWW: 287) Das Phrasem bezieht sich auf die Angst vor den Luftangriffen, die das Verhalten vonFiguren beeinflusst. Das adverbiale Phrasem ist modifiziert, d. h. die ähnli­chen Phraseme lauten »das liegt mir schon lange in den Knochen« mit der Bedeu­tung ‘sagen von einer körperlichen Krankheit oder Beschwerde’ und »das ging mir in die Knochen, das ist mir in die Knochen gefahren« mit der Bedeutung ‘das hat mich tief im Innersten getroffen, tief beeindruckt’ (Röhrich 1991: 859). Hier ist die körperliche Krankheit oder Beschwerde ‚Angst‘und sie ‚sitzt‘in den Knochen. Das Phrasem hat eine euphemistische Wirkung, die selten im Roman ausgedrückt wird. Meistens will Klaus seine Emotionen mithilfe der Phraseme hervorheben und verstärken, aber in dem Beispiel beschreibt er das Trauma wegen der Kriege und Angriffe, die man dann erlebte, bildhaft und sehr einfach und verringert auf diese Art und Weise starke emotionale Erlebnisse. Es gibt so viele Ausdrücke, Verben und Substantive, mit denen man den Horror des Krieges und seiner Folgen stark und schrecklich ausdrücken kann und der Autor wählt dieses Phrasem, um solche Folgen schwächer darzustellen. Die Emotion bezeichnet einen mentalen Zustand der Figuren. Der Beispiel enthält die Partikel ‚so‘, die die Emotion stärker hervorhebt. Die Emotion hat deswegen einen hohen Grad, weil Klaus die Situation ironisiert und auf diese Weise die Emotion ‚Angst‘verringert. Die Emotion gehört zur Affektkategorie ‚Unsicherheit‘. E: Angst AK: Unsicherheit GE: hoher Grad FdPh: euphemistische Wirkung (12) (AT) »Ich fühlte mich am Boden vernichtet.« (HWW: 298) Im Beispiel (12) trägt das verbale Phrasem »völlig am Boden zerstört sein« die Be­deutung ‘kraftlos, fassungslos, niedergeschlagen, auch betrunken’ (Röhrich 1991: 234). Das Phrasem ist modifiziert, indem das Verb ‚zerstören‘mit dem Verb ‚ver­nichten‘ersetzt wurde und wirkt als eine emotional betonte Einstellung der Haupt­figur. Die Emotion ‚Zerschlagenheit‘ gehört zur Affektkategorie ‚Unsicherheit‘ und beschreibt einen mentalen Prozess der Hauptfigur. In diesem kurzen Satz ist Resignation und ein mittlerer Grad an Emotion ausgedrückt. E:Zerschlagenheit AK: Unsicherheit GE: mittlerer Grad FdPh: emotional betonte Einstellung des Sprechers 4 schlussfOlgeRung Anhand der Beispiele aus den Dialogen des Romans »Helden wie wir« schlagen wir ein Modell der Analyse vor, das die emotiven Phraseme in drei Gruppen einteilt, nämlich ‚Affekt als Eigenschaft‘, ‚Affekt als Prozess‘ und ‚Affekt als Kommentar‘. Danach werden Phraseme als positiv oder negativ bezeichnet und mit folgenden Faktoren erläutert: Emotionen, die mit Phrasemen ausgedrückt werden, Klassifizie­rung in drei Affektkategorien ‚Un-/Glück‘, ‚Un-/Sicherheit‘ und ‚Un-/Zufrieden­heit‘, Graduierung von Emotionen und Funktionen der Phraseme. Es wurden 5 Phraseme, die Affekt als Eigenschaft, 5 Phraseme, die Affekt als Prozess und 17 Phraseme, die Affekt als Kommentar ausdrücken, belegt. Von 27 Phrasemen bezeichnen nur vier positive (Stolz, Mut, Glück und Erleichterung) und 23 negative Emotionen (Undankbarkeit, Unsicherheit, Scham, Aufregung, Ver­wirrung, Unmut, Ärger, Missachtung, Wertlosigkeit, Zerschlagenheit, Ekel, Ver­zweiflung, Entsetzen, Schuld, Gelassenheit, Angst und Schrecken). Einige Phrase-me beziehen sich direkt auf die Emotionen, wie z. B. jmdm. gefror das Blut in den Adern oder weiche Knie bekommen, während in anderen Fällen der Kontext, in dem sich das Phrasem befindet, betrachtet werden muss, z. B. von einem Bein aufs andere treten oder mir wurde schwarz vor Augen. Alle Emotionen sind eine Reaktion mit einem Auslöser, d. h. in jedem Bei­spiel ist die Ursache der Emotion bekannt. Bei der Graduierung der Emotionen wurde festgestellt, dass Phraseme keinen niedrigen Grad am emotionalen Aus­druck haben, da sie an sich expressiv sind. Den hohen Grad an Emotionen drücken 12 Phraseme aus, die im Satz durch kursiv geschriebene Wörter, Ausrufezeichen, Wiederholung oder Häufung hervorgehoben werden. Andere Phraseme drücken den mittleren Grad an Emotionen aus. Emotionen, die in diesem Roman durch Phraseme ausgedrückt sind, sind mei­stens negativ. Die meisten Phraseme (14) dienen zum Ausdruck der emotional beton­ten Einstellung, was den Zusammenhang zwischen Emotionalität und Phraseologie schildert, während 9 Phraseme als Indikatoren sozialen Verhältnisses beschrieben werden können. Das Modell, das in dieser Arbeit vorgeschlagen wurde, hilft bei der Beschreibung von emotiven Phrasemen, weil sie sowohl den Emotionstyp der Phrase-me als auch ihre Funktionen berücksichtigt. Für einige Phraseme ist in Wörterbüchern keine ausschließlich emotionale Bedeutung indiziert, in einem spezifischen Kontext jedoch wird mit ihnen der Ausdruck einer Emotion realisiert. Deswegen können die Bewertungstheorie und dieses Modell der Beschreibung von Phrasemen wertvolle Einsichten in der Erforschung von Emotionalität und Phraseologie hervorbringen. liteRatuRveRzeichnis Primärliteratur HWW = Thomas Brussig,Helden wie wir, Frankfurt am Main: Fischer Taschenbuch Verlag, 1998. Sekundärliteratur Burger 2010 =Harald Burger, Phraseologie: eine Einführung am Beispiel des Deutschen,Berlin: Erich Schmidt Verlag, 2010. Duden 2007 = Duden Deutsches Universalwörterbuch, Mannheim u. a.: Dudenverlag, 2007. Fiehler 1990 =Reinhard Fiehler, Kommunikation und Emotion, Berlin –New York: Walter de Gruy­ter, 1990. Fiehler 2010 =Reinhard Fiehler, Sprachliche Formen der Benennung und Beschreibung von Erleben und Emotionen im Gespräch, Acta Facultatis Philosophicae Universitatis Ostraviensis: Studia Germanistica (Ostrava) 6 (2010), 19–31. Fleischer 1997 =Wolfgang Fleischer, Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache, Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 1997. Fries 2007 = Norbert Fries, Die Kodierung von Emotionen in Texten I: Grundlagen, Journal of Literary Theory, 2007, 293–337. Grzybek 2007 = Peter Grzybek, Semiotik und Phraseologie, Phraseologie: ein internationales Handbuch der zeitgenössischen Forschung 1, hrsg. von Harald Burger u. a., Berlin –New York: Walter de Gruyter, 2007, 188–208. Hyvärinen 2011 =Irma Hyvärinen, Zur Abgrenzung und Typologie pragmatischer Phraseologis­men–Forschungsblick und offene Fragen, Beiträge zur pragmatischen Phraseologie, hrsg. von Irma Hyvärinen – Annikki Liimatainen, Frankfurt a. M. u. a.: Peter Lang, 2011, 9–43. Jahr 2000 = Silke Jahr, Emotionen und Emotionsstrukturen in Sachtexten, Berlin: Walter de Gruyter, 2000. Klappenbach – Steinitz 1974 =Ruth Klappenbach –Wolfgang Steinitz, Wörterbuch der deutschen Gegenwartssprache 1–6, Berlin: Akademie Verlag, 1974. Martin – White 2005 =J. R. Martin –P. R. R. White, The Language of Evaluation: Appraisal in English, London: Palgrave Macmillan, 2005. Mikulová 2012 =Anna Mikulová, Sprachliche Bewertung in Internet-Foren zuYou-Tube-Videos, Brünner Beiträge zur Germanistik und Nordistik 26 (2012), 81–103. Palm 1997 =Cristine Palm, Phraseologie: eine Einführung, Tübingen: Gunter Narr Verlag, 1997. Pavić Pintarić – Schellheimer 2014 = Anita Pavić Pintarić – Sybille Schellheimer, Translating emotions expressed in nonverbal features of dialogues in the novel: Schnee in Venedig, Voices of Suspense and their Translation,hrsg.vonSusanne Cadera –Anita Pavić Pintarić, Amster-dam/New York: Rodopi, 2014, 257–273. Pavlenko – Driagina 2007 =Aneta Pavlenko –Viktoria Driagina, Russian Emotion Vocabulary in American Learners’ Naratives, The Modern Language Journal 91 (2007), 213–234. Planalp 1999 = Sally Planalp, Communicating Emotion: Social Moral, and Cultural Processes, Cambridge – Paris: Cambridge University Press, 1999. Röhrich 1991 =Lutz Röhrich, Das große Lexikon der sprichwörtlichen Redensarten, Freiburg u. a.: Verlag Herder, 1991. Šichová 2010 =Kateřina Šichová, Überlegungen zu Emotionen und Phrasemen: am Beispiel verba­ler Phraseme mit somatischen Substantivkomponenten, Acta Facultatis Philosophicae Univer­sitatis Ostraviensis: Studia Germanistica (Ostrava) 6 (2010), 81–93. Thompson – Hunston 2003 = Geoff Thompson – Susan Hunston, Evaluation: an Introduction, Evaluation in Text, hrsg. von Geoff Thompson –Susan Hunston, New York: Oxford University Press, 2003, 1–27. Vaňková 2010 = Lenka Vaňková, Zur Kategorie der Emotionalität: am Beispiel der Figurenrede im Roman Spieltrieb von Juli Zeh, Acta Facultatis Philosophicae Universitatis Ostraviensis: Studia Germanistica (Ostrava) 6 (2010), 9–18. Internetquelle http://www.literaturwissenschaft-online.uni-kiel.de/veranstaltungen/vorlesungen/20JhdtLiteratur/XI­IBrussig.pdf (27. 4. 2015) PovzeteK Model za določanje frazemov vrednotenjske kategorije afekt V prispevku je predlagan model zadoločanje frazemov kot jezikovnih sredstev zaizra­žanje afekta v okviru vrednotenjske teorije Martina in Whita (2005). Frazemi ne izražajo čustev nujno eksplicitno s pomenom, ampak predvsem v določenem kontekstu. Model temelji na štirih dejstvih: čustvo, izraženo s frazemom, kategorija afekt, ki ji pripadajo frazemi (afekt kot lastnost, afekt kot proces in afekt kot komentar), stopnjevanje čustva in funkcija frazema v kontekstu, ki je analizirana po Fleischerju (1997). Gradivo za preverbo modela tvorijo dialogi iz romana Helden wie wir (Junaki kot mi) Thomasa Brussiga, ki je izbran zaradi čustvenosti same teme romana. Predlagani model kaže, kako frazemi, ki prvotno nimajo čustvenega pomena, izražajo čustva v danem kontekstu. Ocene in pOROčila tJaŠa Jakop oSma mednaRodna KonfeRenca o jeziKovni RaznoliKoSti v evRoPi Cobiss: 1.25 V Leipzigu (Nemčija) je od 27. do 29. maja 2015 potekala osma mednarodna konferenca o jezikovni raznolikosti v Evropi (The International Conference on Language Variation in Europe 8 – ICLaVE 8), ki sva se je – kot edini predstav­niciSlovenije–aktivnoudeležilitudidvesodelavkiInštitutazaslovenskijezik FranaRamovša ZRCSAZUv Ljubljani. Predavanja so potekala natamkajšnji univerzi, in sicer v štirih vzporednih sekcijah; skupna so bila le plenarna pre­davanja. Prispevki so zajeli različna področja jezikoslovja, prevladovale pa so sociolingvistične teme. Veliko časa je bilo namenjenega predstavitvi novejših dosežkovnemškedialektologijeinregionalnegajezikoslovja:odnarečnegaslo­varopisja do jezikovnogeografskih raziskav. Vsi prispevki in nastopi so bili v angleščini. Konference se je udeležilo več kot dvesto jezikoslovcev. Prvi dan je imel plenarno predavanje Jürgen Erich Schmidt z univerze v Marburgu, in sicer z naslovom Dynamics, variation and the brain (Dinamika, raznolikostinmožgani).Naprimerunemškihnarečij,kisobilaraziskovanain natančnoopisanaževpreteklihstoletjih,lahkoopazujemospremembe,kisose zgodile skozi čas, recimo vzroke in vplive za nastanek (npr. fonetičnih) spre­memb. Avtor je nakazal, kako lahko z nevrolingvistično metodo ugotavljamo razmerjemedgovorceminposlušalcem(tj.kateriprocesipotekajovmožganih enegaindrugega)terkakosenjunipsihološki(injezikovni)procesirazlikujejo. Predavanje je bilo polno slikovitih primerov in zabavnih anekdot. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani je prvidannastopilavsekciji,posvečeni(jezikovnim)mejam,insicersprispev­kom Dual Forms in Dialects on the Slovenian-Croatian Border (Dvojinske oblikenaslovensko-hrvaškimeji),vkateremjepredstavilakategorijodvojine na obmejnem področju na stiku slovenskih in hrvaških narečij. Primerjala je rabo dvojine na obeh straneh meje, in sicer govor hrvaškega kraja Hum na Sutli s slovenskimi srednještajerskimi in govor hrvaškega kraja Banfi (blizuŠtrigove)sslovenskimiprleškimigovori,pričemerjeugotavljala,darazlikv rabidvojinskihoblikskorajdani.Beleženjedvojinskihobliknahrvaškistrani mejejepomembnozlastizato,kerhrvaškiknjižnijeziknepoznašteviladvo­jine in zato tudi vprašalnica za lingvistični atlas hrvaških narečij ne vsebuje dvojinskih oblik. VistisekcijijekasnejenastopiltudiAriaAdlizuniverzevKölnu.Vprispev­ ku Lifestyle as a bridge between the macro and micro sociology in sociolinguistics (Življenjskislogkotmostmedmakro-inmikrosociologijovsociolingvistiki)je govoril o načinu življenja kot o učinkovitem in za sociolingvistične študije ko­ristnem socialnem dejavniku. Primerjal je življenje v dveh popolnoma različnih družbah (v Parizu in Teheranu) in opozarjal na razlike med obema. Zanemaril jedružbenoekonomskedejavnikeinseosredotočilnaživljenjskisloginokus,in sicergledenaposameznikovedružbeneaktivnosti(šport,gledališče,koncerti…), literarnežanre,kijihprebirajo,inoddaje,kijihgledajo,gledena(družbene,re­ligiozne ipd.) vrednote ter videz posameznika(oblačila,modni dodatki, mobilni telefoniipd.)–vsetosolahkoprimernikazalcisocialneneenakosti.Navprašal­nik,kijevsebovalpribližnodvestovprašanjoživljenjskemslogu,jeodgovarjalo stoodraslihizTeheranainstoizPariza.Steminovativnimpristopomjeugotovil, dase razlikev življenjskemslogukažejotudi vrabi jezikovnih različic indaje tovrstna analiza primerna tudi za sociolingvistične študije. Ob koncu prvega dne je nastopil tudi Dennis R. Preston z univerz Oklaho­mainMichigan;vpredavanjuA quadrangulation of attitudinal study: Qualitati­ve–Quantitative–Conscious–Nonconscious (Četvernost vzdolžnega proučevanja: kvalitativno–kvantitativno–zavedno–nezavedno) je predstavil model (ne)zaveda­nja,kigasestavljajoštirjedejavniki:(1)čutnazaznava,(2)občutek,(3)zaznavein nezavednaopažanjain(4)fokus(osredotočenost).Potemmodelujeskušaldeliti zavedneodgovoreodnezavednih(naprimerukobenhavnskedanščine),karseje izkazalo za izredno zahtevno, saj je tudi nezavedno le »na videz« nezavedno. Prvidanpredavanjsejekončalspredstavitvijoposterjevinkulturnimprogra­mom–zubranimpetjemtamkajšnjegadekliškegazbora.IvanaŠkevinzuniverzev ZagrebujenaposterjuznaslovomVariation in Croatian: the construction of rural speaker’s identity in an urban speech community (Jezikovnaraznolikostvhrvaščini: konstrukcija identitete ruralnega govorca v urbanem jezikovnem okolju) prikaza­lasociolingvističnopodobopodeželskihgovorcevvstikuzmestnimi.Ciljnjenega raziskovanja je bil dobiti splošen vpogled v jezikovno obnašanje mladih govorcev izpodeželskihobmočijokolimestaZadar(otoki,obalainzaledje).Spreučevanjem rabegovorneinpisnerazličicekottudisocialnih,ideološkihinidentitetnihdejavni­kovjepodalahipotezo,dasopridruženjuinkomunikacijizgovorcimestnihrazličic mladispodeželja(spodročjačakavskegainnovoštokavskeganarečja)manjdomi­nantniinseprilagajajomestnim.AvtoricajemedštudentiUniverzevZadruizvedla raziskavo, ki je temeljila na vprašalniku, sestavljenem iz vprašanj o lokalni identiteti innjihovemjezikovnemobnašanjuvdoločenihformalnihinneformalnihpoložajih. Raziskavesopokazale,dasonajboljdovzetnizaprilagajanjepodeželskiprebivalci otokov(manjkottistisceline)indasopospoluboljprilagodljiveženskekotmoški. DrugidankonferencestaimelazanimivopredavanjeCarmenLlamasinDo­minicWatt zuniverze vYorku znaslovomCommunities divided: convergence and divergence across a political border (Razcepljena skupnost: konvergenca in divergenca napolitični meji). Vlogo socialnega konteksta vrazvoju in smeri glasovnih sprememb, ki je ena glavnih tem sociolingvistike, lahko namreč razi­skujemo tudi skozi vlogo družbe. Vsaka (še tako majhna) družba ima svoje lastno in unikatno zgodovinsko in demografsko ozadje. In kako ti dejavniki vplivajo na jezik in njegove spremembe? V prispevku so bile obravnavane štiri različne skupi­ne, katerim je skupno življenje na politični meji med Škotsko in Anglijo. Primer­jala sta dva kraja na škotski strani (Eyemouth in Gretna) in dva na angleški strani (Berwick upon Tweed in Carlisle), torej naskrajno vzhodnem in skrajno zahod­nemdelu Otoka. Informanti soizbirali med tremi parametri, ki sojih označevali od 1 do 3, in sicer (1) Britanec, (2) Škot, (3) Anglež. Ob koncu dneva je plenarno predavanje The large and the small of it: big issues with smaller samples in the study of language variation (Veliko in majhno: velike težave manjših vzorcev pri raziskovanju jezikovne raznolikosti) pripadlo Miriam Meyerhoff z univerze v Wellingtonu (Nova Zelandija). Povedala je, da se v nasprotju z drugimi raziskovalci jezikovne variabilnosti, ki obdelujejo velike korpuse, sama osredotoča na manjše korpuse manj raziskanih jezikov. Pri svojem sociolingvističnem raziskovanju je naletela na razne probleme, zato je prepričana, da tudi pri raziskovanju manj obsežnega gradivo najdemo veliko posebnosti in svojevrstnosti. Zadnji, tretji dan konference je vsekciji, ki je bila namenjena tematiki jezi­kovnih stikov, Karmen Kenda-Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljaniv prispevkuThe language of last speakers of Slovenian in Lipalja vas (Laglesie – San Leopoldo, Valcanale, Italy) (Jezik zadnjih govorcev slovenskega govora Lipalje vasi) predstavila rezultate raziskave jezika zadnjih govorcev slo­venskega govora Lipalje vasi v Kanalski dolini. Gre za jezikovno mešano področje slovenskega, nemškega, italijanskega in furlanskega jezika, čeprav je bila vasdo konca 19. stoletja jezikovno skoraj izključno slovenska. Šele po prvi svetovni voj­ni se je delež slovenskega prebivalstva začel krčiti, tako da je bilo leta 2005 (v času raziskovanjanaterenu)vLipalji vasi le še pet govorcev slovenščine. Slovensko narečje v Kanalski dolini lahko torej po mednarodnih klasifikacijah uvrstimo med ogrožene idiome, zato je prispevek pri udeležencih doživel precejšen odziv. Karlien Franco z univerze v Leuvnu (Belgija) je predstavila prispevek Why dia­lects differ: the influence of concept features on lexical geographical variation (Zakaj se narečja razlikujejo: vpliv konceptnih potez na leksikalno geografsko raznolikost), ki ga je napisala skupaj s kolegoma (Dirk Speelman in Dirk Geeraerts). Njihova raziskava se je osredotočila na gradivo v digitalizirani zbirki za slovar limburškega narečja, in sicer na leksiko za pomenska polja (1) družina in spolnost, (2) lastnosti in občutki ter (3) fizični in abstraktni svet (od celotnih 13 pomenskih polj). Gradivo so zbirali tako na terenu kot iz narečnih slovarjev. Njihova raziskava je dokazala vpliv koncepta na leksikalno geografsko različnost in opozorila na nejasnosti in togosti pri zbiranju gradiva limburškega narečja. Kot so pričakovali, so se pokazale razlike med pomenskimi polji (več variabilnosti je npr. pri negativnih poimenovanjih). Naomi Nagy z univerze v Torontu je v prispevku Cross-dialect vs. cross-lin­guistic contact in Southern Italy (Mednarečni in medjezikovni stiki v južni Italiji) primerjala zaimke v dveh jezikih: v italijanskem in frankoprovansalskem jeziku faetar, ki ga govori približno 700 ljudi (manjšina na severozahodu Italije in nekaj imigrantskih manjšin, npr. v Torontu). Gradivo je bilo zbrano v devetdesetih letih 20. stoletja v italijanskem mestu Apulia in v zadnjih nekaj letih (okoli 2010) v Torontu. Avtorica ga primerja z italijansko kalabrijščino, in sicer glede rabe oz. prisotnosti predmetnih zaimkov v določnih stavkih, kar naj bi bil dober kazalec jezikovne konvergence in divergence vpliva jezikovnega stika med italijanščino in faetarščino. Konferenca se je zaključila s plenarnim predavanjem Susanne Michaelis in Martina Haspelmatha z univerze v Leipziguz naslovom Analytic and synthetic: typological change in varieties of European languages (Analiza in sinteza: tipo­loške spremembe in raznolikost evropskih jezikov). Prispevek je bil zastavljen diahrono, od predstavitve jezikoslovja zgodnjega 19. stoletja pa vse do danes. Že A. W. von Schlegel (1818) je npr. trdil, da je latinščina sintetična v primerjavi s sodobnejšimi romanskimi jeziki, ki so analitični. Ta pojav se imenuje anasin­teza (npr. lat. cantare habeo > špansko cantare´ ‘zapel bom’). Izpostavila sta tri glavne točke: (1) kako razlikovati analitične in sintetične vzorce; (2) poudarjanje analitičnosti pri razvoju kreolskih jezikov (v primerjavi z romanskimi jeziki vsi kreolski jeziki kažejo izgubo fleksije); (3) podobne razlike lahko najdemo v neka­terih večjih jezikovnih družinah (npr. francoščina je bolj analitična kot španščina, bolgarščina je bolj analitična kot ruščina ipd.). Na koncu so se gostitelji v nagovoru zahvalili vsem sodelujočim, ki smo bili enotnega mnenja, da so organizatorji odlično opravili svoje delo, saj so predavanja potekala po predvidenem programu, hkrati pa je bilo na voljo dovolj časa za dru­ženje ter izmenjavo mnenj in znanj. seznam sOdelujOčih Draga Bojović Dubravka Celinšek Előd Dudás Vladimir Antonovič Dybo ........ ......... .... Helena Grochola-Szczepanek Joža Horvat Tjaša Jakop Frederik Kortlandt Nataša Logar Filozofski fakultet Univerzitet Crne Gore Danila Bojovića bb ME-81840 Nikšić, Črna Gora dragabojovic@t-com.me Fakulteta za management Univerza na Primorskem Cankarjeva ulica 5 SI-6000 Koper dubravka.celinsek@guest.arnes.si Eötvös Loránd Tudományegyetem Bölcsészettudományi Kar Szláv Filológiai Tanszék HU-1088 Budapest Múzeum krt. 4/D, Madžarska dudaselod@gmail.com ........ .............. .......... ........ .... RU-119991 ...... ......... ........, .. 32-., Rusija vdybo@mail.ru Instytut Języka Polskiego PAN al. Mickiewicza 31 PL-31-120 Kraków, Poljska helenags@interia.pl Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje Ulica Republike Austrije 16 HR-10 000 Zagreb, Hrvaška joza.horvat.mx@gmail.com Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana tjasa.j@gmail.com Department of comparative linguistics Leiden University P.O.Box 9515 NL-2300 RA Leiden, Nizozemska f.h.h.kortlandt@hum.leidenuniv.nl Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani Kardeljeva ploščad 5 SI-1000 Ljubljana natasa.logar@fdv.uni-lj.si Irina Makarova Tominec Anita Pavić Pintarić Marija Perić Damjan Popič Matej Šekli Radmila V. Žugić Fakulteta za humanistične študije Univerza na Primorskem Cankarjeva ulica 5 SI-6000 Koper irina.mt@fhs.upr.si Sveučilište u Zadru Odjel za germanistiku Obala kralja Petra Krešimira IV/2 HR-23 000 Zadar, Hrvaška apintari@unizd.hr Josipa bana Jelačića 28e HR-23 000 Zadar, Hrvaška marija.peric92@hotmail.com Filozofska fakulteta Oddelek za prevajalstvo Aškerčeva cesta 2 SI-1000 Ljubljana damjan.popic@ff.uni-lj.si Filozofska fakulteta Oddelek za slavistiko Aškerčeva cesta 2 SI-1000 Ljubljana in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 4 SI-1000 Ljubljana matej.sekli@guest.arnes.si Institut za srpski jezik SANU Đure Jakšića 9 RS-11000 Beograd, Srbija radmilazug@gmail.com Jezikoslovni zapiski 21 . 2015 . 2 Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra­na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema pri­ spevke praviloma do konca aprila za prvo in do konca avgusta za drugo številko v tekočem letu, glasilo pa izide predvidoma julija in decembra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spod­buja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 stra­ ni s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporo­čena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslo­vu Peter.Weiss@guest.arnes.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, tistim s posebnimi jezikoslov­nimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po­vzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jeziko­slovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri priprav­ljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sode­lavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si ), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani(http://www.zrc-sazu.si ) razvil Peter Weiss. ........ ......... .... Frederik Kortlandt Matej Šekli Nataša Logar – Damjan Popič Dubravka Celinšek Előd Dudás Helena Grochola-Szczepanek Joža Horvat Radmila V. Žugić Draga Bojović Irina Makarova Tominec Marija Perić – Anita Pavić Pintarić Tjaša Jakop Jezikoslovni zapiski 21 . 2 015 . 2 ISSN 0354-0448 Razprave in članki ......... ....... .....-.......... ..... .. .... ......... ...... ...... ......-........ ............... ......... (......-........ ...... ............... ...... . ..... ...... ............) The development of vowel length in Slavic Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini Vejica: rezultati anketne raziskave med dijaki in študenti Pomen, pojavljanje, prevzemanje in prevajanje besede management v slovenščini Morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk prekmurskega knjižnega jezika in njihove besedotvorne značilnosti Język potomków polskich osadników z Derenku na Węgrzech Pogled u suvremenu antroponimiju Svetoga Đurđa: osobna imena Semantička analiza pridevskih deminutiva u prizrensko­-timočkim govorima srpskoga jezika .umačenja i perspektive semantizacije frazeoloških jedinica u dijalekatskom r.ečniku (sa posebnim osvrtom na saznanja u rusistici) Ruščina in slovenščina: jezikovna odstopanja v ruščini pod vplivom slovenščine kot jezika okolja Das Modell zur Bestimmung von Phrasemen der Bewertungskategorie Affekt Ocene in poročila Osma mednarodna konferenca o jezikovni raznolikosti v Evropi ISSN 0354-0448