r f
I
k i
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah	|
Velja za vse leto • • I Za pol leta .... t Za New York celo leto £ Za inozemstvo celo leto
S6.00 $3.00 $7.00 $7.00
j
GLAS
Usi: slovenskih .delavcev V AmerikL
largest Slovenian Da% I	the United States
I jmniffi every day except Sundarnr I	And legal Holidays
I	75,030 Readers.	,
TJSLETON: CORTLANDT 2876.	Entered m Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congrew of March 3, 1870.	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 279. — ŠTEV. 279.	NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 26, 1924. — SREDA, 26. NOVEMBRA 1924.	VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII
SKRAJNO NAPETI POLOŽAJ V EGIPTU
Novi ministrski predsednik Zivar paša je znan kot zmeren, ker nasprotuje skrajnim zahtevam nacijonalistov. — Sto angleških mornariških vojakov je zasedlo carinsko postajo v Aleksandriji. — Akcija je bila posledica dejstva, da jc egipčanska vlada zavrnila dve angleški zahtevi.
SLEDOVI KRVI V
PASTORJEVI HIŠI
Kajira, Knipu 25. novembra. — V Egiptu* je prevzela kontrolo nova vlada, kateri nareluje Zivar pača, predsednik <'ui])«"anskeiici kabineta. Zaplul paša, ki je ugodil angleškim zahtevam, v kolikor se mu je zdelo primerno, je zapusti 1 mesto ministrskega predsednika, in kralj Fuad je lako.i sprejel njegovo resi^naeijo.
Zivar pa-a je tudi prevzel urad ministra za zunanje zadeve, dokler ne bo postalo znano, če bo prevzel mesto Ahmed Zulfiear pa^a, ki je sedaj egipčanski poslanik v Rimu.
K<» m' je včeraj zvečer zbrala 'poslanska zbornica, je bil deležen Zaplul velike ovaeije. Rekel je, da je vložil svojo m itriiaeijo, kakorbitro je sprejel poslanico visronnta Allenbv-.ia z dne 22. novembrih da pa ga je Ural j naprosil, naj dobro premisli korak, ki ^a namerava storiti. Ko je bil obveščen včeraj, da so Angleži zasedli rannski nrad v Aleksandriji. je informiral kralja, da mi; nikakor ni mogoče še nadalje ostati v uradu.
Rekel je, da je prevzel vajeti vlade za dobrobit dežele in <la jih ho tudi izpustil za dobrobit dežele. Njegovo ministrstvo je skušalo premagati kritični položaj, ki se j«' razvil vsled obžalovanja vrednega atentata, a Egipt bi b:l najbrž izpostavijen nevarnostim, katere je leliko prepreči* i z resignaeijo kabineta.
Zaglul je pozval egipčanski narod, naj ohrani povsem lihdno kri v teh nevarnih časih ter obljubil novemu kabinetu svojo 'podporo. Na galeriji se je nahajal žena Za g!ula. ki j< z zanimanjem zasledovala potek debate.
V nekem pogovoru, katerega je imel s časnikarskimi poročevalci, je Zaglul paša namignil, da je njegov kabinet odstopil v namenu, da prihrani deželi možne ne-varrfosti. Dostavil je, da mora v polni meri razumeti to in da je treba preprečiti vsako akcijo, ki bi kalila mir <I »žele
44Pripravljen sem." je rekel, "podpirati s svojimi prijatelji katerokoli ministrstvo, ki bo delovalo za blagor dežele. Vsakemu posameznemu želim uspeli."
Sprejem mesta ministrskega predsednika od strani Zivar paše bo najbrž takoj omilil precej napeti položaj, kajti Zivar je znan kot zmeren človek, ki je splošno priljubljen. Nekateri domnevajo eelo, da bodo postala a sled tega nepotrebne gotove odredbe, katere je nameravala uveljaviti Anubja.
Sto angleških mornariških vojakov se je izkrcalo v Aleksandriji ter zasedlo carinski urad. Ta akcija pa se ne tiče notranjega poslovanja in vse je ostalo mirno.
Aleksendrija je bila več kot enkrat središče mednarodnih zapleti ja je v. Najbolj značilni tak zapleti jaj s" je za vršil julija meseca 18S2, ko je brodovje angleških oklopnie obstreljevalo mesto, pa masaki-iran.iu več sto inozemcev tekom vstaškega gibanja Arabi paše, takratnega nacionalističnega voditelja.
Utrdbo so bilo porušene, a nikakih čet se ni poslale na kopno. Sledili so nadaljuj izgredi in masa kri.
Konečno se je izkrcal oddelek Ameriških mornariških \( jakov in uveljavljen je bil zopet red, vsaj v gotovi meri
Mesec pozneje pa se je izkrcala angleška ekspedicij-ska armada in sledilo je zasedenje cele dežele, pod skupnim nadzorstvom Anglije in Francije.
Odškodnina katero je zahtevate angleška vlada za smrt Sir Staeka. je bila plačana včeraj opoldne. Plačilo jt spremljal protest proti angleški zahtevi, da se umakne
Tragedija, ki se je završila na domu pastorja Sheatsley, je predstavljala umor in ne samomor, ker so našli sledove krvi —-Najbrž bodo izkopali truplo Mrs. Sheatsley. — Krvavi sledovi vodijo iz vrta v klet.
Columbus, O., 26. novembra. — Celi teden potem, ko so našli sko-ro popolnoma sežgano truplo Mrs. Sheatsley. pastorjeve žene. v pee i hiše. je dal okrajni pravdni k Kinjr iz Franklin okraja natančno preiskati lepo hišo pastorja. Tekom te preiskave so našli sledove krvi ter očividuo kosce mesa.
To se smatra za pozitiven dokaz. da je l>il izvršen umor Ln da ni izvršila žttna pastorja samomora. kot se j«' prvotno domnevalo. Mož umorjene je bil kot znano izprva prepričan, da je postala njegova žena žrtev zločina, a je prišel na to do prepričanja, da se ji je nenadno zmešalo v glavi in da je v svoji zmedenosti izvršila samomor.
Preiskave se je udeležil tudi ne ki poročevalec 1' World a" iai preiskovalci so prišli polagoma <lo neke zapuščene kovačnice. nahajajoče se na sosednjem letu. Ta ko-vačnica je edini preostanek iz dni starega Bexley, ki obstaja sedaj i z ličnih privatnih hiš in rezidenc. Ko vačniea je bila zaprta pred tremf
Zastran postavnega praznika "Za. hvalnega dne" ne izide jutri "Glas Naroda". Prihodnja številka izide v petek, dne 28. novembra.
Uredništvo.
ZR-3 JE PREKRŠČEN V "THE LOS ANGELES"
Napoti se je v Washington n krstu, nakar se je vrnil nazaj v Lakehurst. — Napolnjen je z varnim helium plinom.
NOBENEGA POSEBNEGA ZASEDANJA KONGRESA
Predsednik Coolidge je izjavil, da ne bo sklical nobenega posebnega zasedanja kongresa. — Na-daljne novfce o političnih razvojih v Washingtonu.
Lakehurst, N. -J.. 25. novembra. Vodljivi zrakoplov ZR—3, ki je dospel pretekli mesec semkaj iz Nemčije, se je dvignil danes zjutraj ob devetih prvikrat v zrak tekom svojega bivanja v Ameriki. Napotil se je proti Washingtonu. kjer ga je krstila žena predsednika Coolidga z novim imenom "Los Angeles".
Letel je preko Trenton. Phila-delphije, Wilmingtona in Balti-morja ter dospel krog dveh popoldne na Boiling letalno polje.
Moštvo ZR—3 obsega dva in štirideset mož. m itd katerimi je enajst Nemcev, ki so se udeležili poleta preko Atlantika.
Ta polet je bil zadnji polet zračne križavke pod imenom ^R-3. Ob dveh popoldne je bila zračna ladja krščena s pri prost o eerimo-nijo. Mrs. Coolidge je odprla vrata
leti. ko se ni podkovanje več iz-	na dnu zračne ladje ter izpustila plačalo. Nahaja se nekako sto čev-jiz njih dvajset golobov, ki so po-
Ijev od župnišča, od katerega je	leteli nazaj v Lakehurst. Pri tem
ločena le z živo sečjo.	" :--------1------
V tej seči se je našel poročevalec na tleh vrečo. Bila je pokrita s snegom, a ni očividuo dolgo
S KONVENCIJE DELAVSKE FEDERACIJE
Predsednikom ameriške delavske federacije je bil zopet izvoljen Samuel Gompers. — Izvoljen je bii soglasno. Organizirano delavstvo se namerava lotiti življen-skega .zavarovanja. — Predlog tozadevnega komiteja je bil soglasno sprejet. — Proti posebni delavski politični stranki. — Politika Federacije tekom zadnje kampanje.
je izgovorila besede: — Kratim te z imenom Los Angeles.
Takoj nato se je zračna ladja zopot dvignila ter poletela nazaj
ležala tamkaj. En konec vreče je v Lakehurst.
'lil omadeževan s krv jo.	-
Na liee mesta je bil pozvan okr. oravdnik. Njegovi ljudje so pri- POŽIGALKA PRED SODIŠČEM, čeli študirati to vrečo, a niso na-
šli ničesar drugega, ker bi jih zanimalo in vsled tega so posvetili; Porota vso svojo nadaljno pozornost žup-njišču samemu.
Syracuse, X. T.. novembra, e danes spoznala Miss Frances Stabb krivim požijra po prvem redu ter obenem priporo-
Najprro so šli v kopalno sobo čila sodniku, naj jo milostno ob-ter našli tam s/te>klenieo s karbol- sodi. Sprva je pripovedovala. ;io knsliuo. Clarence, mlajši sin,'so vdrli roparji v njeno star -vaje povedal, da je kupil to kislino nje, jo pretepli in zvezali 1' r kot medicino proti zastrupi jen ju ;to zažgali hišo. Poznejt- prek 11-■» ''poison ivy". Steklenica je bila;cela svojo prvo izjavo ter pove-napol izpraznjena. prav kot je J'V1., 1:- iui* /.u/.gala, hoteč se
Clarence prvotno izjavil.
Steklenice ni i>ilo lam. pretekli torek, torej en dan potem, ko so našli truplo M-rs. Sheatsley. Okr. pravdnik ni še izvedel, kdo je postavil steklenico nazaj na običajno mesto. Mr. Sheatsley. njegova dva sinova in dve hčerki se m ude še vedno pri bratu v Paris. O.
Hiša je bila natančno preiskana od kleti pa do podstrešja. Klet, v i kateri se nahaja peč. kjer je ziro-relo truplo žene. je polna premo-
polastiti zavarovalnine.
POLICIJA JE STRELJALA NA DUBLINSKE DELAVCE.
vm* ejrip^anske čete iz Sudana.
Zvpf-er je izgledala Kajira precej mirna, a vendar jejga in le majhen prostor je namt-Mooi.aziti precej tlef-caja razburjenja. Majhna demon- njen zimski zelenjavi. Tudi dru-st racija so je vršila na Abdin tnru, a policiia jo je z lah- gače je klet polna navlake kot bi koto razpršila.
Duty.in, liska. 25. novembra. — Tukaj so se včeraj »popadli člani irske delavske unije in irske unije transportnih delavcev. Spopadu je napravil konec oddelek policij«', ki" je oddal na delavce več strelov. Par jih je bilo lahko ranjenih.
MOČAN POTRES NA TURŠKEM
POGODBA MED NEMČIJO IN GUATEMALO.
Berlin, Nemčija, J5. novembra. Pogajanja med Nemčijo in Guatemala glede sklenitve trgovske pogodbe so bila te dni zaiključena. In včeraj sta- pogodbo |KMlpisala zastopnika obeh držav.
DVA LETALCA ZGORELA.
Junotion City, Kan., 2o. nov. — Kapitan Bedinger in seržant Irving Astor sta se včeraj do smrti opekla, ko je začel goreti aeroplan. s katerim sta se dvignila v zrak.
ITALIJANSKA IMPERU ALI. STIČNA POLITIKA.

Rim, Italija. 25. novembra. — Italijanske čete so zasedle važno
mesto Syrte in vso obal jugovzhodnega Tripolisa. Italijani so zasedli v Afriki sploh vse kraje, iz katerih so se bili umaknili po svetovni vojni.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
>e izborno prodaja. V kratkem Času smo ga prodali že par tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, sicer bo ostal brez njega. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev in pratik, naj se požurijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. 7. C.
je človek ne pričakoval v hiši pastorja, ki ima delavno in pridno ženo.
Po kotih so ležale In stale styre steklcnice in cunje. Ena prazna steklenica je nosila label sherry-vina. Tudi*podstrešje je zanemarjeno in garaža izgleda kot prodajalna kakega starina rja.
V hiši «o zapazili preiskovalci čist odtis prstov na asbestos po-krivalu neke cevi, ki vodi od peči v prvo nadstropje. Domneva pa se. da so te odtise napravili oni, ki so odnesli sežgano truplo lz peči.
Madež, podoben krvi. se je na hajal osemnajst inčev od tal.
Vsled tega se je pojavila teorija. da je bilo truplo Mrs. Sheat.v lev privlečeno z dvorišča po zadnjih stopnjicah. skozi kuhinjo in navzdol v klet.
Na drugi strani župnjišča. kot že omenjeno, so nahaja zapuščeni« kovaeaiaca. Oqstran kovačnice je
Washington, D. ('.. 25. nov. — Voditelji večine v senatu so se danes dogovorili, da bo postal naslednik zamrlega senatorja Lodge senator Curtis iz Kansasa. Senator Warren iz Wyominga. ki je bil na vrsti za mesto plenarnega načelnika na temelju senioritet-ega pravila, ki ni bilo dosedaj še nikdar kršeno, je odstopil na korist senatorja Curtisa ter izjavil, da se je odločil za ta korak radi interesov stranke same m radi pre obložit ve z uradnimi posli kot predsednik komiteja za dovolila. Glasilo se je danes tudi, da bosta odstopila kot kandidat senatorja "Wadsworth iz New Yorka ter Watson ix Indiane, nakar bo v petek objavljeno, da je bil Curtis imenovan na mesffi senatnega ve-činskega voditelja. Curtis je bil preje pomožni voditelj, v odsotnosti senatorja Lodge.
Predsednik Coolidge je nadaljeval s svojimi konferencami z republikanskimi voditelji v senatu in poslanski zbornici glede bližajočega se zasedanja kongresa. Včeraj je imel razgovor s senatorjem Cu nt i som iz Kansasa. novim voditeljem večine in posvetoval se je tudi s kan grešnikom Long-worth-om iz Oliija. Maddenom *z lllinoisa ter Snellqm iz New Yorka. Že ceč dni pa se peča predsednik s sestavljanjem svoje novoletne poslanice na kongres.
Predsednik želi. da se vse dovolil ne predloge v bližajočem se kratkem zasedanju kongresa, da ne bo treba sklicati nobenega iz-vanrednega zasedanja.
Ne glede na o Iredbe. katere bo priporočila farmska komisija, k: se bo sestala tukaj januarja meseca ter rešitev predlog, ki so ostale nerešene iaza zadnjega zasedanja. ne pričakujejo, da m se v naslednjih treh mesecih skušalo uveljaviti kako važnejšo zakonodajo.
Predsednik Coolidge bo moral najbrž v kratkem reorganizirati svoj osebni štab. kajti njegov ofi-eijelni tajnik Slcmp ter njegov privatni tajnik sta sklenila vložiti resignaeijo. Tajnik Rlenip je namignil svojim prijateljem, da se hoče odpočiti po napornih dolžnostih tekom kampanja in privatnf tajnik Clark je 'bil naprošen. naj postane pomočnik Leigh Palmer-ja. predsednika^ Fleet Cor|)oration.
Predsednik bi rad ohranil oba moža na njih dosedanjih mestih, a njih osebne želje onemogočajo to. Domneva se. da bo skušal napotiti vsaj enega obeh. naj še nekaj •asa ust raja na svojem mestu.
El Paso, Texas, 2-~>. novembra. — Danes se je zaključila konvencija Ameriške Delavske Federacije.
Samuel Gompers je bil soglasno izvoljen predsednikom. V uradih so ostali tudi vsi člani izvrševalneua odbora.
Prejšnji razvoji na konvenciji so bili naslednji:
El Paso, Texas. 25. novembra. — (Poroča John J. Learv). Organizirano delo se bo lotilo življenskeira zavarovanja 'n sicer prac tako obsežno kot se je lotii<> bančnih poslov. Če bodo sprejeta priporočila, predložena konvenciji American Federation of Labor.
Brez opocije je sprejele, konvencija poročila resoln-cijskf\L»;a komiteja, da naj se loti organizirano delu medsebojnega zavarovanja, ki bo last organiziranega dela in sicer na temel ju American Experience Table of Mortality. S tem zavarovanjem naj bi bile zajamčene pravice vsakega posameznega ( lana.
V ta namen se priporoča, naj narodni in mednarodni uradniki skrbno premotre poročilo resoluei.jskega komiteja glede te zadeve in da naj skliče predsednik federacije prostovoljno kon+*erenr o vseb narodnih in mednarodnih uradnikov tekom prihodnjega leta. da bo razpravljala in krpala o tej zadevi.
Rklep. da se loti delavska federacija zavarovanja, j«' bil storjen brez opozicije in brez debate, kajti delegat so enostavno naročil^ posebni konferenci, naj prerešeda iio-drobnosti ter poda svoje poročilo na konvenciji, ki se b;> vršila prihodnje leto.
Pred to zadevo je konvencija iznova potrdila svoj« stališče proti lastili delavski politični stranki in le ti ij;1 delegati so glasovali za resolucijo, da naj se ustanovi ]><!-sebno delavsko politično stranko.
7i istim razmerjem glasov je tudi konvencija odobrila politiko federacije tekom zadnje volilne kampanj«'.
Debata glede politik«4 je bila presenetljivo kratka in le Max Hayes iz Clevelanda s«4 je zavzemal za resolucijo, li-kajočo se posebne delavske stranke/dočim ji je podpredsednik odločno nasprotoval.
Konvencija je sprejela in odobrila gibanje za Citizens* Training Camp, nanovo povdarila svoje stališče glede sodni jskih prepovedi ter izjavila, da je treba indusl rijalne spore rešiti brez državnega vmešavanja. Konvencija je zahtevala tudi nov proces za Italijana Vaeeo in Vanzetti. ki sta bila obsojena v Massachusetts na smrt in pomilošče-nje Mooney-a.
NAČELNIK NEMŠKE ZRAČNE SLUŽBE NA NORVEŠKEM.
Christiania, Norveška. 25. mre. Sem je dospel načelnik nemške zračne službe Rruns. Švedske o-
l>la>ti bi rade izvedeb- za nj»-L">\-o strokovnjaško mnenje. Če hi hil'> priporočljivo poleteti z Zepivli-nom na Severni teeaj ali rie.
Bruns pravi, <la bi lrajal [Y>Iet štirideset dni.
London, Anglija. 20. novembra. \z Carigrada poročajo, da se je pojavil v okolici K'arahisarja mo-ean potre«, tai je uuičil več vasi. Potres je zalite val tudi trideset človeških žrtev.
V RIMU SE VRŠI FAŠISTOVSKI KONGRES.
prazen lot in za tem prostor, na katerem grade hišo. Dela ve i, zaposleni pri tej gradnji, so izjavili, da so videli Mrs. Sheatsley, kako je obešala perilo. To se je moralo zgoditi neposredno pred umorom.
Ozemlje krog župmjišea je pre-eej osamljeno in člani družine so lahko hodili naokrog v svojih starih in ponošenih oblekah, ne da bi jih kdo videl.
Ko je izvedel za to preiskavo, je rekel Sheatsley: — Ko se t>o preiskalo krvne madeže, bo pFišlo na dan. da je to sled zajčje, ne pa človeške krvi. V zadnjem času sem vzel v kbvti štiri zajce iz kože.
Rim, Italija. 25. novembra. — Včeraj je bil tukaj r tvorjen fašist ovski kongres, katerega se je udeležilo nad trrtisoč delegatov. Delegatje pravijo, da zastopajo dva milijona organiziranih delavcev.
NASEDLA BOJNA LADJA SE JE POTOPILA.
Madrid, Španska. 25. nov. — Španfca bojna ladja <4E*pana"\ ki je nasedla meseca avgusta v bližini Mellile. se jo prejšnjo noč tokom velikan—kexa viTiarja potopila.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENUI DRŽAVAH-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $15.50 2000 Din. —$30.80 5000 Din. — $76.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni nrad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir .......... | 0.90	600 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo man' kot 206 lir račnnamo posebej po 15 centov ta poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
to i**ujatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATIBOc
LIR dovoljujemo po mogočnosti le poeePen dopust. Vrednost Dinarjem ln Liram sedaj ni stalna, smJs se večkrat te tiprt takovano; is tega razloga nam al mogoče podati natančne cene računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVBSUJEHO > NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROSK* $1.-
flede ixplacil ▼ amer. dolarjih glejta po—ben oglas t tam lisim
Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order ali po New York Rank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANE
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y..
Telephone? Cortlandt 4687.
Bama Adr»atica v Trstu i<- pronobala poslovanje xa nedoloT-en fas. Naša denarna nakazila izpla^rje in razpošilja v zaseflenom ozemljn Ranra di Credito di Lubiana v Trstu, to je podružnica Ljubljanske kreditne banke.
Razume s". «la mi ofljrorarjamo popolnoma sai vsuko nam poverjeno pošiljnrev dokler se ne izplača naslovniku, in da se bo denar tudi
v bodofe to^no in v redu izplar-evnl kakor dosedaj.
FRANK SAKSER STATE BANK
GLAS NARODA, 26. NOV. 1924.
-♦t— Mmn*m" txh«J« vam dan lrvz«m»l n»d1J ta_
bna potfplaa la oaetmoatl m a« prlob«uj«jo. Denar naj m Maora« W Monty OrOar. Prt sprtmemM kraja naroCnllsoT. proalmo, da m i te41 prajlajl klTallKa naaaa nI. da Hitreje aajdwpo aaalgrnlfca.
LAS NAHODA" ■orou«h of Manhattan, Na« ■> V. Talaphona: Cortland t 187« _
papirnata cunja
Uporabljajte Bordenovo Evaporirano Mleko namesto drage dvojne smetane za svojo kavo. Veliko boljše je kot navadno mleko in ceneje kot smetana.
Za navadne predpise, ki zahtevajo mleko, razredčite Bordenovo Evaporirano Mleko z enako količino vode in ga uporabljajte ravno tako kot bi uporabljali mleko iz steklenice.
^cxn/ettJ
<JNSWEETEN£d
^ORATED
Milk
Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evapo-riranim Mlekom nam pošljite ta ofllas s svojim imenom in naslovom; No. 1
Veliki mednarodni koš. ki je vedno pripravljen, je požrl sedaj tudi ženevski protokol, kljub vsem krčevitim prizadevanjem, da se zbere raztrgane koščke ter se jib zlima skupaj. Akcija seveda nima nobenega drugega namerni, kot trositi javnost pesek v oči.
Nova an tries ka vlada je naročila svetu Lige narodov zahtevo, naj izloči iz dnevnega reda decembrske konference v Rimu sklicanje razoroževalne konference, ki naj bi se vršila prihodnjega junija v Ženevi. Ker stoji ali pade z vprašanjem take konference ves ženevski protokol, je povsem naravno, da je bil ta protokol uničen v trenutku, ko je angleška vlada stavila tozadevno zahtevo. Vsi poskusi, da se prikrije stvar, ne morejo biti Uspešni.
»Sklepe vsebovane v ženevskem protokolu, je diktiral dvojen namen.
V	prvi vrati je zborovanje od prvega obvladovala tendenca, da se pokaže odločen odpor proti težnjam in prizadevan jem Združenih držav in da se izloči vprašanje oboroževanja in razoroženja s tem, da bi Liga storila prvi korak s sklicanjem razoroževalne konference ter preprečila inieijativo Združenih držav. 1
Nadalje naj bi se uveljavilo teritorijalaio nedotakljivosti vseh držav, zastopanih v Ligi narodov, z vojaškimi zvezami, kaznovanjem '4napadalca" ter strašno straclal-no blokado.
V	bistvu ne pomenja to ničesar drugega kot. da se skuša zasigurati plen, ki je bil razdeljen na versailXski konferenci in drugih sličnib konferencah ter ovekovečiti nasilje, na katerem je danes zgrajen ves ustroj Evrope.
Francija je na ženevski konferenci stala za kulisami ter vlekla žice maiijonet. Beneš, čeliosljovaški minister za zunanje zadeve, je bil *'odja marijonetskih plesalcev. Prav nič se nam ni treba čuditi, če je Čehoslovaška prva odobrila protokol in da ji je sledila Francija, dosedaj edina resnično velika sila.
Trobentači propagande so zasvirali vesele poskočni co.
V	sladko pijačo pa je bila pomešana kaplja gor j Ur-pa. Tega je natresla v pijačo Japonska, ki je protestirala proti razlagi izraza "napadalec".
Japonska je iztrgala Franciji nitke iz rok ter dobila pravico protestiranja, če bi se skušala Liga vmešavati v notranje zadeve narodov in držav, tudi če niso slednje članice Lige.
Na temelju takih krompromisov je bfl uveljavljen ženevski protokol. Kompromis je pa raztrgal protokol ter g-i izprcmenil v papirnato cunjo.
Zahteve angleške konservativne vlade glede razoroževalne konference, so posledica dvojnih pomislekov.
V	prvi vrsti je v Angliji velik odpor proti ideji, da bi imela Liga kot naddržava pravico razpolagati z angleškim brodovjem. Na temelju tega pa leži strah, da bi se zapletla Anglija v spor, ki bi se pojavil med Japonsko in Združenimi državami.
Vsled teiia se hoče Anglija najprvo dogovoriti s svojimi domini ji, predno bi zavzela končno stališče v zadevi razoroženja, o katerem se razpravlja v ženevskem protokolu.
Tak je položaj, ki se je razvil v zadnjem času.
Anglija je mogoče še vedno in kljub vsemu naklonjena ideji razoroženja. a dejstvo je, da je ženevski protokol raztrgan in da je romal v veliki mednarodni koš za papir.
Dva polna steklena sodčka in dva gosaka ali gosi.
Iz omenjenih sodčkov .sla dala Martina nam navzočim malo po-duhati, o bov! Kako krasna kapljica! Škoda tla je ni bilo več. To-raj kot povedano, je bilo izvrstno go t o vanje. Daj Bog obema Martinoma in njih družinam še mnogo let dočakati m obhajati svoj imeai-dan, če ne v toliki pa v manjši družbi.
Iste dni so .se bili zbrali v Chi-cagi glavni odborniki JSK-J.. da izvolijo bodočega urednika in ti-
tarno. v kateri se bode tiskalo
glasilo JSKJ. Kolikor mi je znano, do zdaj ho bodoči urednik sobrat Ani. Trbovec. a tiskarna pa Ulas Naroda.
Spet najlepše, kar so mogli storiti glavni odborniki J. S. K. J. Možje le tako naprej! Čudno pa je. da niso dobili ponudbe od Eili-no-N-ti. ki b<> jmstala v kratkem dnevnik* V IHino-isu ima že nekako 2:>0 naročnikov.
Toraj zadostuje za enkrat.
Vas pozdravljam
Poročevalec.
Novice iz Slovenije.
Požar na Primskovem pri Kranju ski bolnici je podlagol pri am.
Te dni je zopet oznanjalo v j putaeiiji .noge Martin Mezek. mest Kranju cerkveno zvonenje požar, j ni upokojenec, star 72 let.
Gorelo je aia Primskovem pn Kranju pri posesttniku Košnrku. p. d. pri Lampretu ter čevljarju Itozmaavu. Prvemu je pogorel pod z vsem semcan, slamo i.n orodjem, drugemu pa stanovanjska hiša-Ogenj j-e nasftail na dosedaj se ne-pojasnjen način na Košnikovem podju. Mirnemu vremenu ter v najkrajšem času na -kraj nesreče došlam ognjegascem okoliških požarnih hramb se je zahvaliti, da se
pobegnil. Hanjono my a dežnik o s-: prepeljali v bolnico v Ljubljano.
I
i
Smrtna kosa.
Umrli so meseca oktobra v mestu Celju : Terezija Deželak, mestna uboga, 77. let. — Josip Zorko, p'tdpregledmk finančne kowlrole. 6-3 let. — Rok Werk, policijski nadzornik v pok.. .">4 let. — V javni bolnici: Amalija Dr obrne. trgovčeva žena v Laškem, 34 let.
f genj ni razširili na v neposredni j— Karol Pcdergaas, dninar v bližini nahajajoča se sosednja po- *Skofji vasi. 26 let. — Jožef Sie-dopja, ki se po večini krita s sla- benreieli, lajnar nestalnega bi, mo. Pogorel ca sta le malo zayva- vališča, 4.t> let. — Tomaž špegu, rovana.	<lelavec, 43 let. — Prane Adamič,
kovač nestalnega bivališča, 63 let. — Josip Lončar, prevžitkar iz o-
Zopet požar v celjskem okraju.
Letošnja jtsen je zaradi suhega vremena izredno navarna za požare. V celjskem okrajni je zadnje tedne gorelo na raznih krajih. V *-redo. dne 5. nov. proti večeru je pričelo goreti pri posestniku in gostilničarju Martinu Petriču v Libojiah. T) gen j se je bliskovito razšaril ter upepelil kozolce, hlev
-Jutri je Zahvalni dan.
Vse leto nam je dovoljeno po-tihem zabavljati, kikati in se jeziti, toda jutri je dan. ko moramo biti hvaležni. Hvaležni za vse sprejete in nesprejete dobrote. ★
Dosti jih je. ki imajo dovolj vzroka biti hvaležni. Se več je pa takih, ki ne vedo. zakaj bi pravzaprav hvalili usodo za dobrote, katerih pri najboljši volji ne mu rejo nikjer opaziti, ker jih p.'st
bi i; r.ili v najmanjši meri deležni. ★
Coolidge je naprimer Jako hvaležen m zadovoljen ker nima pretežna večina ameriškega nafoda toliko razsodnosti, da bi izvolila na najvišje mesto v deželi moža, ki bi služil splošnemu narodu, ne pa dobro organizirani kapitalistični
kliki, ki pravzaprav vlada deželo. ★
Hvaležen je tudi stari Gompers. ker ga je nezavednost delegatov Ameriške Delavske Federacijo že v petinštirideseti"* . izvolila pred sednikom federacije.
Ameriški kapitalisti so zadovoljni. veseli in hvaležni, ker svojim vplivom lahko dosežejo vse, kar se ijm poljubi in kerJah-ko zanikajo vsako prošnjo in vs'*-
ko željo svojih podložnikov.
★
Ameriški narod je hvaležen, ker mu je prohibicija pustila toliko odprtih studencev, da se kar potaplja v moči.
★
Vinogradniki so hvaležni prohi-biciji. istotaiko tudi butlegarji in suhaški agentje. Kajti če bi pro-hibicije ne bilo, bi jim presneto slaba predla.
*
Ženske so hvaležne modi, ker jim postavno dovoljuje razkazal i marsikaj, kar bi jim sicer ne bilo dovoljeno.
★
Gospod pomožni uradnik Naše sra Dima je hvaležen, ker je dobil ključ od Daničnega kevdra in bo začel sedaj zopet po svoje ureje vati.
★
Farani sv. Štefana v Chicagu so lahko hvaležni, ker imajo v svoji sredi patra Koverto in jim vsledtega ni potreba nositi denar ja predaleč.
Sloveoiski
★
cerkveni
možje
ko lice Št Ju rja ob juž. žel.. 84 Brooklvnu naj bodo hvailežni, ker et- — Osendorf Ludvik, pivovar|s» jim bodoči farani znesli toliko Ana Golčar,
v Laškem. 48 let. najemnica v Skalah, 51 let. — Edvard Perič, sin. pol. nadstraž-l-nika v Celju, 112 let. — Marija Mu*i, prevžitkarica v Vo.juiiku, 7"» let. — Marija Koprivše-k. kro_ jačeva žena z Gomilskega, 66 let.
D
opis.
Chicago, HI.
V soboto 15. novombra je bil najlepši večer, kar jih sploh more biti.
RojaJca Martin Ivanšek in Martin Kržan sta obhajala svoj imen-dan v Narodni dvorani št. 3. Na to proslavo sta povabila -svoje ožje prijatelje in prijateljice. Da sp pa ni naibralo tistih nepovabljenih. sta po«lala svojim prijate-Ijrm in prijateljicam povabilne vstopnice. Začetek je bil točno oib osmi uri -zvečer, konec pa v nedeljo opoldan. Ob deveti uri so bile vse mize zasedene. Prostorna dvojina je bila polna do zadnjega
| kotička, druga dvorana je bila pripravljena za ple.s.
Gostov je bilo nad 250. Godci, katerih imen ne vem, so bili iz Jolieta. Godli so na usta, roke m noge. Bila je pravcata godba in pol. Mize «o bile bogato opremljene z vsakovrstnimi jedili, a sladka zlata kapljica je dajala ko-rajžo plesalcem in pevcem, tako da je bil to pravi Martinov večer. Nekako opolnoči pride pismonoša. Seboj je imel zaboj ter pokliče oba Martina in jima izroči neko l&tino v podpis. Navzoča se. podpišeta, nato odpreta zaboj in fcej ?
in svinjak. Na lica mesta so ta-'— Amalija Zdovc, brezposelna pr: koj došle požarne hrambe iz Griž,'^v- Krištofu pri Laškem, 26 let Di-esmje vasi in Celja, katerim sej m Iv;,,n Nnnčič, -in zidarskega je posrečilo obvarovati pred po-' pomočnika v Celju, 3 leta. žarom hišo. ki stoji komaj dva'
metra oddaljena od kraja nesre-| Lažnjivo se jte izdajal za agenta
če. Požar je trajial skoro celo -moč-J t vrdke Singer & Comp. brezposel-Yzrrik doslej še ni dognali. Skup-("i Karel Kirn, krojaški pomočnik na škoda znaša približno 100.000, nestalnega bvaHdšča. Na ta način
je izvabil raznim strankam kot na plačil o večje vsote denarja- Ponujal jim je šivalne stroje, trdeč, da jih dobijo tekom 8 d«iri.
Pin.
Smrtna kosa.
Umrl je v Ljubljani v star-odd SO let Fran Florjabčič, uradnik Ko je prepotoval velik del Ijub-
Jjaoiske oblasti, je prišel med drugim tudi v Slobovnik, kjer se je tiček končno ujel v nastavljene mreže. Ivini je vrhutega še izvr-
zavarovalne banke "Slavije". — V Trstu je mnrl Franc Komar, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubijama-
Pred vojno .je bil v službi Pokoj- šil dve tatvni v Belovem in To-nkuskega zavoda v Trstu. Bill jp^ moževem, k jer je izmaknil oble-navdušen .JugcWloven, ni nikdar j ko, zlatrit?io ter druge stvari, fci skrival s\*oje»a prepričanja. Kina jih je lahko vnoveil. Okrožno solit po izbruhu svetovne vojne dišče V Celju je posadilo za en-bil aretaran in odvedeai z vojaško( krat nevarnega postopača za 13 ' eskcrrto v zapore na ljubljanskem mesecev na varno, j gradu, kjer je prebil dolge me-1
Ozdravite močenje postelje.
niku južne železntiee in mati eod-J m nečisto, škodljivo in nezdravo na-
n«ga nadsvetnika dr. Frid. B^-j -fo ^^^^^
Čl tč a in igeneralnejga ravnatelja; zdraviti in z veCjimi otroški. t"e vam je . v	.	, - n ... i ksj za otrokovo zdravje in zadovojjnost.
južne zeleznice v poikoju Bracica j nar0l-.ite Se dancs 2dravno slavnega —
v Ljubljani. — V javni
v C olju je podlegel zavra tni škr-
denarja tza bodočo cerkvo. da jim še par tednov ne bo treba iti bankrot.
Naš stenski koledar.
Iz Jugoslavije.
Lepa institucija beograjskih novinarjev.
Kljub ju go^l o venski h noviiaar-jev a* Beogradu si je uredil v leentru mestu (na. Terazijah 40^ udobne klubske prostore s čitalnico. Lokale z buffetom vred je! naročnike in čitatelje najbolj pri-vijajno aranžiral znaini strokov-J mer no novoletno darilo. Zdi se njak Blagoje Ristič, in sicer po nam, da smo pogodili pravo, ker
Iz vseh delov Združenih držav in Kanade, kjer prebivajo naši rojaki, dobivamo danzadnem pr,-znadna pisma glede razposlanega stenskega koledarja. Dolgo časa smo ugibali, kaj bi bilo za naše
intencijah glavnih inicjatorjev te lepe ideije, movinarjev Maše So-kiča, Ivaniča in Radosavljeviča, d očim so renomirani umetniki Mamakovie, Petrovič, Gliši, Iva-novotič, Pjer Kri ž a nič in Stojaino-vič prispevali odlične umotvore. Otvoritev se vi-ši še tekom tedna in bodo nanjo pozvane pcileg za-stopmikov raznih korporacij tudi \>-e ugledne beograirjske cLsebno-sti. Jugoslovenski novrnarji sirom države morejo beograjskim tovarišem le čestitati na d-opolnitvi tako srečne ideje.
Roparski - umor.
V osiješki okoliei so našli te dni truplo starejšega moškega z razbito glavo in številnimi groznimi ranami po telesu. Ugotovilo je, da je mrtvec identičen z goztfnim paznikom Ilijo Krajnovičem iz
smo si omislili koledarje s pomembnimi prizori iz zanimive a mer iške zgotl o v i n e.
Slike na letošnjem koledarju —. Zahvalni Dan — niso mogli rojaki prehvaliti. &e danes je marsikateri sobi v okras.
Slika na koledarjih za prihodnje leto. katere smo te dm razposlali vsem našim naročnikom, nam predstavlja prihod Pil grim o v v Ameriko.
V lažje razumevanje slike naj služi rojakom naslednje pojasnilo:
Pred davnimi leti se je osnovala v Angliji verska sekta, koje člani so bili prepričani, da si pomen svetega Pisma lahko po svoje toi-j ma<čijo, kar jim je pa klanja an-, gleška vlada branila, češ, da morajo verjeti edinole v tolmačenje
^	i Angleške Cerkve. Teca pa niso
Gracca v Liki. Brez dvema ga je u . . ... . ,	, , ...
.	...	_	jhottii storiti. Angleška vlada jih
[je začela preganjati, nakar so po-'ibegnili na Holandsko ter živeli tam nekaj let. Sčasoma se je v v Djakovu je njih porodila želja po daljni de-prejel te dnri ckI svoje matere v želi _ Ameriki. Sto in dvoje se Amferiiki pismo, v katerem	j jih je vkrcalo na malo ladjo, zva-
poroča, da prilaga pismu dvajset no "Mayflowerter so odjadrali dolarjev. Namesto dolarjev pa je proti novranu svetu Potovanje je bšla v pismu le majhma Marijina bilo dolgo in napoT,10. Slednjič so podobica, o kateri mu mati ni ni-jmeaeca decembra leta 16l'0 zaglc-česar omenja. Brez dvoma je bi-|dali suho zeinij0 ter izkrcali na lo pismo na dolgem potovanju od- ameriški obali. Kraj, kjer so priprto in oiplenje.no, dolarji pa za- >stali se je imenoval Plymouth, menani s sveto podobico.	DospevŠi na celino, si pokleknili
ter so zahvalili Boga. da so srečno dospeli na cilj. Ti ljudje so se imenovali Pilgrimi. reku posstnika Vasa Zakulo, ki( pr,hod Pilgrimov je v sliki »veje leta 1921. umoril in oropal bla~ kovečila znana ameriška umetni-gajnika sladkorne tovarne .Julija oa janni,. Brownscombe. Bruella. V nedeljo je dobd obvestilo, da je njegova prršnja za
napadalec umoril in oropa!. Sveta podoba namesto dolarjev.
Milan Hladži«
Justifikacija v Vel. Bečkereku.
Te dni so obesuli v Vel. Bečke-
Ker ji* namen '*(!lasa Naroda' .
da <la svojim čitateljem in prija-pomilostitev odbita in da se iz- teljem najl>oljšc sni0 si nabaviii
. reprodukcijo te slike ter okrasili j ž njo stenski Koledar za prihod-| nje leto.
j To letošnje novoletno darilo > nas stane, po malem računano, j nad tisoe dvesto dolarjev. | Ta velik trošek nam je pa bo-dejstvom. da so
iega očeta in svojega sina in pro|Vsl
' .. .	...	. . j Koledarjem popolnoma zadovoljni,
sil. naj ga pokopljejo a* njegovi	k
vrši usmrtitev naslednje utro. Za_f
kuTa je bil ves dan popolnoma
miren. Zahteval je le večkrat viJ
na, ki so mu ga takoj prinoli. j
Njegova zadnja želja je bila, da1
bi ga obesili namsto ob sedmih
ob desetih dopuidne, čemur pa
sodišče ni moclo ugoditi. Pred u-
smrtitviio se *^je poslovil od sve-'?at0 poplačan z
i....:	naročniki brez izjeme s
rojstni vasi.
Grozen samomor žene.
V Zagrebu se je tamkajšnja trgovka Ivka Golu bič sprla s svo_
bolnici In,,rfna- s,avne sestavine, ki so jo Usoče-r! iispogno rabili. Za otroke pod starostjo desetih let. stane $5.00 za starejSe *7.50. Zdravilo poBlje takoj po sprejemu denarja IXTJRIN CO.. 125 Tnurln Bldff.. -	-»c_ tt t 1.1 •„.. Uox 963, Plttsburh. Pa- Za ravarovartje
kandidata, v Celja.—V Ijubljan- »vojeto pri^aite 25 centov. —Ady t
latioi Tugormler, sinček dr. Rudolfa Doboviseka, odvetniškega
In ameriška slovenska javnost naj bo hvaležna, ker ji preganja E'lino>t dolgčas s svojimi kozla r i jami.
★
Uprava Našega Dima naj bo za dovoljna in hvaležna, da ji je mo goče vsak teden sproti spustiti od se! e majhno kadilce, ki ima tako čuden in tajdnstven duh. da ga slovenska javnost do.se.daj še ni
mogla dodobra analizirati. ★
Vročekrvneži v Downtowini naj bodo hvaležni in zadovoljni, ria imajo v prostranem New Yorku že vsaj en prostorček, — v dvorani na Osmi — kjer lahko dajo vsako soboto in nedeljo duška svoji vročekrvnosti.
★
Majk Ce-gare naj bo hvaležen, ker je v Ameriki še vedno nekaj ljudi, ki verujejo v "Marijine sanje". Kajti ee bi jih ne bilo. bi bilo že zdavnaj konec stolčka in koritca'.
Brooklvnsk i lahkoživček je zadovoljen in hvaležen, da je vsak dan tri/krat do sita sit in na pit.
Drugih telesnih in duševnih potreb nimajo ta preča^iti gospod. *
Jaz sem zadovoljen in hvaležen, ker imam po Ameriki precejšnje število nepoznanih prijateljev, ki se strinjajo z menoj in z mojim pisanjem.
mBSssssssssBMmm^eašmmarnmkm
Nekateri bi radi poslali ta krasen Koledar tudi svojcem v staro domovino.
Naznanjamo, da jih imamo še 'nekaj, katere pošljemo v stari
. kraj na željo tistih rbjakov, ki
ie pograbila kuh:injs*ki nož ter si. ' „..	. » ,„ .i.,..,,
1 ^	J	| nam pošljejo natanene starokraj-
ga zabfdrla naravnost v srce. Do- .	. .	-,-j
0	.... ske naslove wi 1-> centov za postutr
mačini so takoj poklicali zdravm-J ^ ^^ k a, a pred-no je pripela.zdravniška pomoč, je žena že izdihnila. I
Uprava "Glasa Naroda".
Priporočljivo je, da nam pošljete
VAŠE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.

Naša banka plačuje na vloške na
Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
99
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno donkačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. T.
GLAS NAHODA, 26. NOV. 1924.
Vstanovljena leta 1898.
Glavni urad Ely, Minnesota.
Inkorporirana leta 1901.
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA N'T. 1808 E. 32nd St.. Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Bo* 961, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th Atb. East. Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V GP.ATIEK, 303 American State Bank Bldg. 600 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASN1K, Room 206 Bakewell Bldg. cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODMK, Box 480. Ely, Minn.
GREOOR J- PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wash.
FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
Jednotino uradno glasilo: "Gsas Naroda", tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev Kakor tuai denarne poSilJatve naj fe pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolniSka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen priBtop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih druttev se pa. obrnite na
gl. tajnika. Novo društvo se lahko vrt a no v i z 8 člani ali Članicami.
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J,
ZAPISNIK
"-lavm-m otlbora J. S. K. J. vršeče >e v Cliicagi, III.,
dne
izredne seje i."i. novembra 1024
Glavni predsednik. Rudolf Perdan otvori izredno sejo glavnega »dbora v prostorih sobrata Mladiča, točno ob 11. uri dopoldne. Po-i_r jrl. predsednika so bili navzoči re sledeči: Joseph Pishler, gl. taj nikTLouis Champa, gl. blagajnik; Anton Zbašnik, predsednik nadzornega odbora; Mohor Mladič, nadzornik; Dr. Joseph V. Grahek, vrhovni zdravnik in Prank Zorieh, gl. porotnik.
]->rat gl. predsednik pojasnujc. da je bila ta seja sklicana z na nn-nom, da rešimo dve važni vprašanji in sicer: izbrati tiskarno ka-t-ra bo tiskala naše bodoče Glasilo in nabaviti urednikaupravnika, /a urejevanje in upravljanje našega bodočega Glasila.
Predsednik nadzornega odbora vpraša, če ima ta odbor polno-iiior nšili zadeve katere so na dnovuem redu. Glavni tajnik pojasni, da m) vsi glav mi odborniki enoglasno se izrekli za to izredno sejo m poveiiii temu odboru polnomoč da sklene pogodbo s kako tiskamo za tisk Glasila :n za nastavitev urednika-upravnika. Na podlagi da-
Naše Naroda>
nili pojasnil. >e konštatira sklepčnost izredne -seje.
Na dnevni red pridejo ponudbe katere so bile poslane na glavni mad o<l sledečih tiskarn:
"Naš Dom", New York City. N. Y.
' * Ameriška Domovina". Cleveland. Ohio.
"Shnenic Publishing Company". New York City.
" Slovenska Narodna Podporna Jednota," Chicago, III.
"National Printing and Publishing Co.". Chicago, 111.
4• American-Jugoslav Printing and Publishing Co.", Cleveland
Ohio.	. . .
Predsednik vpraša, katera tiskarna nudi v svoji ponudbi najnižje cene in najboljše ugodnosti. Po pregledu ponudb se razvidi, da ji. cena od tiskarne ' Naš Dom" najnižja, ki znaša $100.09 tedensko za 8500 izvodov Gladila na 4 straneh. Pogoji pa niso najboljši od n tiskarne, ker bi računali $450.00 za sestavo naslov (mail-list) in $15.00 najemnine nn mesec, za urednika-upravnika, ako bi bil na >tanjcn v njihovem uradu.
Odbor je tudi prejel pojasnilo iz verodostojnih virov. (la. "Naš Dom" spi oh nima lastne tiskarne, tla bi za mogli v njej tiskati naše Glasilo. Imajo baje 1 Črkostavski >rroj (Linotype), nimajo pa tiskal nega stroja (Press . Na podlagi teh jpoiasnil se sklene, da se ponud b.L od "Našega Doma" ne upošteva, ker nimajo potrebne opreme za ti kanje lista.
Druga tiskarna, ki je ponudila najnižjo ceno poleg cene ga Doma" je tiskarna "Slovenje Publishing Co." (Gla-s Ta tiskarna zahteva $118.00 tedensko za 8500 izvodov Gladila na ati iih straneh. Nudijo tudi brezplačen prostor za urednika-upravnika in pisarske potrebščine. Pri tem se omenja tudi druge tiskarne, ki so ponudile m koliko višje cene in nckaitere ugodnosti. Y splošnem se debatira, kateri tiskarni naj se poveri tisk bodočega Glasila. Predse^ dnik nadzornega odbora je v daljšem govoru dokazoval, da bi naš lis; najboljše uspeval, ako se bi tiskal v državi Pennsylvania, kjer še ni nobenega slovenskega lista. Omenil je. da je v Prttsburgškem ok rož, j u do 30.000 Slovencev. Ugodnosti bi bile. za dobiti oglase, ki bi prinašali Jednoti veliko dobička m li-t bi bil »smatran za domačega kar bi Jednoti veliko koristilo. Nadalje je poudarjal, da so v Cleve land 11. v New Yorku in v Chieagi, že oddani vsi boljši oglasi že ob stoječim listom, (ločim je polje v PiUsburgškem okrožju še veliko za dobiti dobrih in poštenih oglasov. Predloži tudi par ponudb od Pittsburgškili Slovaških tiskarn, ki zahtevajo nekoliko več za tisk Gl;.-ila, toda pn njegovem mnenju, bi bile ugodno>d:i toliko veČj-e. da bi se na vsak način izplačalo za Jei 1 noto, ako se bi list tiskal v drža \ i Pennsylvania. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne.
Popoldanska seja
Predsednik otvori sejo točno ob 1. uri popoldne. Navzoči so vsi prt jšni.
Nadaljuje se z nedokončanim dnevnim Tedom. Po končanem govoru predsednika nadzornega odbora, se pri ja vi jo za besedo še odali odl>orniki. V splošnem se vsi strinjajo z idejo brata Zbašnika Ugovarja se pa. da niso bile ponudbe od Pittsburgških tiskarn pra voeasno predložene in ker so cene nekoliko višje, se smatra obvezno za odbor, da poveri tisk tipkami ki nudi najnižjo ceno in najboljše pogoje. Ker niso bile Piftsburgške Slovanske tiskarne pravočasno obveščene, o našem raapisu za ponudbe, je ibii stavljen predlog, da se upošteva tudi ponudbe od Pittsburgških tiskam. Protipredlog, da se dotičnih ponudb ne upošteva, je bil sprejet z večino.
Sklene se, da se naredi s tiskarno kateri se poveri tisk Glasila pogodbo za 15 mesecev in da se po pretoku 15 mesecev pogodba zo pet lahko obnovi, ako bo Jednota oziroma članstvo dobro postreže no. Nadalje se sklene, da se naredi pogodbo za tiwk Glasila z "Slove me Publishing Co.", iz New York City. Predsednik nadizornega od bora poroča, da je že pripravil formo za pogodbo, s pomočjo svoje ga advokata ter da jo bo poslal tiskarni v podpis in da jo bo\ poltem se gl. odbor odobril s podpisi gl. predsednika in tajnika.
Na dnevni red pride zadeva glede nastavitve uradnika-uprav
nika. Sledeči bratje so predložili svoje ponudbe za službo upredni-ka-upravnika:
Frank S. Taucbar. Chicago, 111. Službo sprejme samo pod pogo-! jem. ako bi se list tiskal v Cliieapu.
James Debc-vec. C le vel ami. Ohio. Službo sprejme samo ]>od pogojem. ako bi se list tiskal v tiskarni "Ameriške Domovine." John MnriL New York City. N. Y. Josip Items. New York City. N. Y. A. J. Terbovee, San Francisco, California. Kc-r sta sobrata Tauchar in Debevec stavila pogoje, da se ne selita drugam in ker je že tiskarna izbrana, se obe ponudbi položita na mizo. Pri tem se poudarja, da moramo dobiti takega urednika ki bo zmožen list tako urejevati, da bo ugajal članstvu v splošnem in da bo urednik popolnoma neodvisen od vseh tiskarn. Predlagano in odpirano. da se ponudbi od bratov Murna in Rems-a odklone, ker e ne moreta kvalificirati. Predlog sprejet soglasno. Nadalje se sklene, tla urednik-upravnik nesme biti uposien pri nobenem drugem kot ednotinem delu. ki je v zvezi z uredništvom in upravni.štvom lista.
Predlog stavljen podpiran in sprejet, da glavni odbor stavi članstvu na splošno glasovanje sledečo inicijativo: Člen XXII. točka 6. se glasi;
'* ("tednik Glasila mora biti član Jednote najmanj eno leto in imeriški državljan. Imeti mora ]>otrebne sposobnosti za tak posel.
slučaju, če konvencija ne izvoli urednika in upravnika, ga sme nastaviti glavni odbor. Kandidira lahko vsak člani, ki se čuti zmožnim za urednika in upravnika V svojem priporočilu mora navesti svoje skušnje in zmožnosti."
Člen XXII. točka 6. naj bi se glasila :
Točka 6. — "Urednik Glasila mora biti član Jednote in ameriški državljani. Imeti mora potrebne sposobnosti iza tak posel. V slu-aju, če konvencija ne izvoli urednika in upravnika, ga *mie nastaviti glavni odbor. Kandidira lahko vsak član. ki se čuti zmožnim za irednika in upravnika. V svojem priporočilu mora navesti svoje skušnje in zmožnosti."
Ker nova pravila stopijo v veljavo še-le s 1. januarjem 1925.. se ►klene, da se ta iinieijativni predlog priobči v prvi številki uradnega glasila, ki izide meseca januarja 1925.
Predlagano in podpirano, da se provizorično nastavi za uredili ka-upravnika brata A. J. Terbovea, pod pogojem, da mora on službo sapustiti, ako članstvo ne oil glas nje z večino glasov. za micijatlvni predlog gl. odbora. Predlog .ie bil soglasno sprejet. (Opomba zapisnikarja -. Nova pravila zahtevajo, da mora biti urednik član Jednote najmanj eno leto. Ker pa brat Terhovec, še ni bil član Jednote :no leto. ga je odbor nastavil samo provizorično. stalno službo pa lastopi samo v slučaju, ako članstvo sprejme inicijativni predlog gl. odbora, v nasprotnem slučaju pa napusti službo čimhitro bi bil ini ijativni predlog odklonjen od s-trani članstva, potem splošnega gla sovanja.J
Sklene se, da se uredniku-upravnikn plača $165.00 mesečno. Povrne se mu tudi vozne stroške. Urednik-u pravni k na^toipi službo s 1. lecembrom 1924.. da uredi vse potrebno, za izdajo prve številke. V slučaju, da urednik želi zapustiti svojo službo, mora dati Jednoti 60 ini napovedi.
Ker bo vsak član shranil prvo številko iai ker bo brezdvomno preveč gradiva za štiri strani, se sklene, da izide prva številka "Nove Dobe" 11a osmih straneh.
Naročnina za nečlane se določi $1.50 za celo leto in 75 c. za pol leta., manjše naročnine kot za pol leta se ne sprejema. Zastopniki u-r a dne ga. glasila bodo vsi tajniki krajevnih društev in upravičeni bodo do provizije po 25 odstotkov.
Glede cen za oglase, se naroči uredniku da napravi en načrt ter ga pošlje glavnem odboru v odobritev. Nadalje se naroči uredniku-ipravniku, da priredi en načrt za provizije pri pridobivanju novih oglasov.
Predlagano in podpirano, da mora urednik-upravnik poslati 11.1 gl. urad kopijo vsake pogodbe od oglasov zaeno z denarjem ki ga je prejel za oglase ter da mora poslati na gl. urad pred vsako revizijo iztis vseh naslovov članov ki prejemajo glasilo in drugih naročni kov. Predlog sprejet soglasno.
Ker je bil s tem izčrpan ves 'dnevni red, zaključi predsednik se jo ob C. uri zvečer.
Joseph Pishler, zapisnikar za izredno sejo.
porodoma. E) se sprejme z uvrstitvijo $800.00 v treh krajih. F) se se -sprejme z uvrstitvijo $400.00 v obeh krajih. G) se sprejme z uvrstitvijo $100.00. Točka 2. se sprejme s tem, da se uvrsti $800.00. Točki 3. in 4. so sprejmeti kakor Čitani.
člen XXXYIII. točka 1. se sprejme s tem. da se plačuje za operacije kakor omenjeno v starih, oziroma sedajih pravilih, toda doda se še $50.00 za operacije na očeh m pa $75 <za operacije 11a kosteh. Točka 2. se sprejme kakor čitana z uvrstitvijo $150.00.
Predsednik zaključi sejo ob 4:20 popoldne.
Rudolf Perdan, predsednik. Leonard Slabodnik, zapisnikar, John Mura, zapisnikar.
ZAPISNIK DVANAJSTE SEJE
15. septembra, 1924.
Predsednik otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj. Cav",;. tajnik prečita imena glavnih uradnikov, delegatov in delegat in j. Navzoči so vsi, razven delegata Masle od društva št. 53, ki je odpotoval na svoj dom
Nato se prečita zapisnik desete in enajste seje in se z malimi popravki sprejme kakor čitan.
Naznanila.
Zapisnik XII. konvencije J. S. K. J.
V LORAIN, OHIO, SEPTEMBER 1924.
(Nadaljevanje.)
ENAJSTA SEJA DNE 13. SEPT. 1924.
Predsednik otvori sejo točno ob 1. uri popoldne. Gl. tajnik prebita imena gl. uradnikov, delegatov in delegatinj. Navzoči so vsi.
Nadaljevanje s pravil*..
Člen XXXVI. točka 1. se sprejme kakor črtana. Točka 2. se sprejme s tem da se črta: "Ali poškodbe" v stavku, kateri se je dosedaj glasil: "Za prvih sedem dni bolezni,. ali poškodbe ne plača Jednota
nobene podpore; itd."
Točki 3. se doda "Izvzeti so le umobolni člani (ice.)" Točke 4. in 5, sc sprejmejo kakor čitane. Točki 6. se uvrsti svota petnajst dolarjev in 30 dni in se s tem sprejme.
Točka 7.. 8.. 9. in 10. se sprejmejo kakor čitane. Točki 11. se u-vrsti prvič 5 dni in drugič 10 dni in se s tem sprejme. Točki 12. se doda: "Ako umobolni član ozdravi, se ga sprejme nazaj med enakopravne." Pri razpravi glede umobolnih članov se konečno sprejme, ia se doda k točki 1. člen 25. sledeče: "Umobolnim članom se ne sme izdajati potnih listov." Točke 13. in 14. se sprejmejo kakor čitane. NTova točka 15. Noben član ni opravičen do polne bolniške jpodpore za dolgotrajne bolezni več kakor 6 mesecev v teku enega leta za eno »n isto bolezen.	.
Člen XXXYII. točka 1. Glede te točke se je vršila obširna debata ter po končanju iste se soglasno sprejme, da se ta točka tu črtp, bi pa da se sprejme točka, ki je sedaj v starih pravilih ter da se v isti črta zadnji stavek in se nadomesti z besedilom: "Za delne izgube prstov odloča vrhovni zdravnik sporazumno z glavnim izvrševainiro odborom." Ostali deli točke 1. se sprejmejo kakor navedeni v provi-zoričnih pravilih, namreč: B) se sprejme kakor čitana. C.) se sprejme kakor čitana. O) se sprejme z uvrstitvijo $250.00 in $150.00 za
Nadaljevanje s pravili
Predno se preide na točko 39. se 11a tem mestu popravi člen 36, točka 14. z dodatkom: "Noben član ni opravičen do polne bolniške poti pore za dolgotrajne boleznii več kakor šest mesecev v toku enega leta za eno in isto bolezen."
Člen 39, točka 1. se sprejme z uvrstitvijo $10 na. obeli krajih toč kc. Točka 2 se sprejme kakor čitana. Točka 3 se sprejme z uvrstitvijo $50 ter z dodatkom : "Toda ne več kot dvakrat na leto." Točka 4 se sprejme kakor čitana.
Člen 40. točka 1 se sprejme kakor čitana. Točka 2 se sprejme ; popravkom, da se glasi sledeče: "Vsa pooblastila izdana v inozem stvu, morajo biti legalizirana po konzulih Združenih Držav Ameriških." Točke 3, 4 in 5 se sprejmejo kakor čitane.
Člen 41, točke 1, 2. 3, 4. 5. 6 in 7 se sprejmejo kakor čitane. Za točko 8 se tu uvrsti točka 9 v členu 31, ostale točke se sprejmejo kakor čitane. Sledi 15 minut odmora.
Nadaljevanje po odmoru
Ob tem času se je razvila razprava o raznovrstnih zavarovalnin-skik policah. (Life Insurance Policies). Glavni tajnik pojasnjuje o tem ter povdarja, da vsied prekratkega časa ni mogoče razpravljati sedaj in iz razloga, da se konvencija preveč ne raztegne, se 11a stavljen in podupiran predlog sklene, da se o tem razmotriva v Glasilu Jednote in da zadeva konečno pride na splošno glasovanje.
Na dnevni red pride popravek ustave (Charter), katerega se prečita. Po kratkem razmotrivanju zbornica sprejme sledečo rezolu-cijo:
REZOLUCIJA
"Z ozirom na to. ker je čarter Jugoslovanske Katoliške Jednote nekoliko pomanjkljiv, in ker je ugotovljeno, da bo tudi državni za-varovalninski oddelek države Minnesote potrdil novi čarter, bodi sklenjeno: da se čarter Jugoslovanske Katoliške Jednote spremeni da se bo po 1. januarju, 1925. glasil sledeče:
ARTICLES OF INCORPORATION
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA.
ARTICLE I.
The name of this corporation by which it shall be known in the law is South Slavonic Catholic Unit 11 of the United States of America. The translated name into Slovenian language to be Jugoslovanska Katoliška Jednota.
ARTICLE II.
This corporation is organized and carried on for the sole benefit of its members and its beneficiaries, and not for profit. It has a lodge system with a ritualistic form of work and a representative form of government and makes provision for payment of benefits on the death of its members and uspon their disability arising from sickness or accident.
ARTICLE HI.
The object of the corporation is to unite fraternally all male and female persons cf Slavonic nationalities .between sixteen and fifty years of age. of sound bodily health and good moral character, for their social, intclectual and moral welfare, and to provide death, funeral, siek. accident and disabilities benefits for its memWrs and its beneficiaries, which said benefits are to be paid from assessments to
be levied and collected from its members as provided for in the By-Laws of this corporation.
ARTICLE IV.
The government of the corporation and the management of its business and affairs and funds, shall be vested in the following supreme officers: President, Vice-Presklent. Secretary, Treasurer. Treasurer of unpaid Death Benefits. Three Trustees, Five members of a Judiciary Committee and Chief Medical Examiner- The duties and powers of said officers shall be as provided by the rules and By-Laws of the corporation.
ARTICLE V.
Officers shall be elected at the general convention from members of the corporation who are supreme officers or delegates from any of the subordiates lodges in good standing, for a term of four years ad until their successors are duly elected and qualified. If vacancy in any office occurs prior to convention it shall be filled in such manners as provided by its By-Lawsu The offices of secretary and treasurer must be held by persons residing in the city where principal office is located.
Iz urada društva Jugoslovan, št, 104 J. S. K. J.. Chicago, 111., se naznanja, da bo redna mesečna seja dne 6. decembra. Prošeni ste vsi, da se seje udeležite, ker je jako važna.
Volil se bo odbor za priodnje leto. Izberimo si odbor, da bomo zadovoljni. Seja se vrši v navadnih prostorih točno ob 8. uri zvečer. Pri tej seji mora biti asesmem poravnan, da bomo imeli čiste račune kakor vsa leta mojega tajniškega urada.
Pri tej seji imamo plačati vsak po 50c v društveno blagajno.
Prosim vse člane in Članice, da vpošt.cvate mojo prošnjo, ker bi znalo biti kateremu žal. Odprto povem, da bo vsakdo brez milosti suspendiran, karteri ne plača pravočasno.
Zatoraj vas še enkrat opominjam, da se gotovo udeležite seje in poravnate vsak svoj dolg.
Z bratskim pozdravom Joseph Blish. tajnik.
1850 W. 22. St.. Chicago, 111.
Naznanjam članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 21, v Denver. Colo., da je bilo sklenjeno na redni seji dne 10. novembra, da se mora vsak član in članica udeležiti seje dne 8. decembra.
Torej, dragi mi člani 111 elani-ee. kot tajnik vas prosim, da to vpoštevate in da se v polnem številu udeležite. Izvzeti so samo bolniki in oni, kateri delajo od 3. do 11 ure. Razpisan bo a-esnuent. katerega je sklenila 12. redna konvencija. Vsak se bo prepričal in vse natanko poizvedel, kako bo plačeval za nadaljna štiri leta.
Cenjeno članstvo, ni treba reči, kakor ponavadi: ah, saj brez mene lahko naredijo. To ni tako. Če odbor vidi. da se članstvo zanima za društvene seje, ima več veselja do točnega delovanja.
jZatorej še enkrat apeliram, da ni treba pozabiti dne 8. decembra, ob 7. uri zvečer: saj se ni treba bati, da boste izgubili ves večer. Seja ne bo trajala čez dve uri. Na programu je volitev društvenih uradnikov. To je jako važna stvar.
Dragi mi člani in članice, vsi na sejo. da si izvolite dobre in točne uradnike za naše društvo sv. Jožefa J. S. . J., ki je danes v jako dobrem stanju >11 na lepem glasu.
enkrat prosim vse člane in članice, da bi plačali asesment za deeember ob pravem času, to je. n«' kasneje kot do 20. decembra, da mi bo mogoče celoletni račun poslati na glavni urad ob pravem času.
Zaključim in pozdravljam VSe člane in članice J. S. K. J.
John Schutte. tajnik. 4751 Baldwin f"t., Denver, Colo.
Društvo "Studenec pod skalo", št. 138. v Export, Pa., J. S. K. J., je sklenilo, na redni seji 9. nes vembra 1924. da se mora vsak član udeležiti seje 14. decembra 1924. Kdor se ne udeleži, se kaznuje po pravilih. Izvzete so članice.
FraiVk Kužnik, tajuik.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
VABILO
na veselico, katero priredi društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, v Loydell, Pa., dne 26. novembra, v sredo zvečer, v Loydell, Pa. Priče-tek ob 6. uri zvečer.
Tem potom vabimo vse Slovence in Hrvate iz Lloydel, kakor tudi Slovence in Hrvate iz okolice Onalinda, Dunlo, Postatge, St. Michael, South Fork, Maxham, Co-nemaugh in Johnstown, da se udeleže te velike zabave. Za vse one. ki radi plešejo, bo igrala Dupino-va tamburica iz Johnstown. Vsem bo tudi na razpolago pevski zbor iz Johnstown, Pa.
Vstopnina: moški 75 centov, dame 25c.
Za dober prigrizek bo skrbel
Odbor.
Zapisnik XII. konvencije J.S.IU.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
©LAS NAHODA, 26. NOV. 1924.
ARTICLE VI.
General convention shall be com]>osed of supreme officers? ami delegates elected by subordinate lodges in manner provided by the By-Laws of the corporation and shall be held every four years on date so forth In preceding general convention. Such conventions shall have full power to enact rules for the government of the corporation tlu- supreme officers and the subordinate lodges and to amend the Article*- of Incorporation and the -by-laws.
ARTICLE VH
The principal office for the transaction of the business of the corporation shall be located at the City of Ely, County of St. Louis. State of Minnesota.
Popravljena ustava (( barter) je bila^prejeta s 120 glasovi za in 1 proti. Za tem pridejo na dnevni red pravila Mladinskega Oddelka. Po kratki razpravi se vsestransko sprejme, da vse. kar se tiče pravil Mladinskega Oddelka se prepusti glavnemu izvrševalnemn odboru.
Za tem pride na dnevni red citanje prvizoričnega obrednika. ki se glasi s popravki sledeče:
OBREDNIK JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Navodila
Csipeh in ugled društva j«' največ odvisen od vzornega vodstva. DolžncM društvenega predsednika je paiziti na red pri sejah in da se vrse društvene seje natančno po predpisanem obrodil i ku in v sunislu pravil. Obreduik j«- dodatek k našim pravilom in je veljaven za vse člane.
Vsaik društveni presednik mora imeti en iztis obrednika in vodi seje tako kakor predpisano v obredniku. Predsednik društva mora vzeti obredu i k seboj, kadar gre na društveno sejo. v slučaju pa. če je predsednik zadržan, mora izročiti obrednik predsedniku ali t*is-te-mu. ki mesto predsednika vodi sejo. Obrednik je lastnina društva hrani ga predsednik društva. Kadar .je izvoljen nov predsednik, mora prejšnji predsednik izročiti obrednik svojemu nasledniku.
Seje
Rodne društvene seje so sklepčne, ako je navzočih najmanj šest članov. To število članov tvori kvorum na rednih sejali, v smislu na ših pravil. Izredne seje so pa sklepčne samo tedaj, če so sklicane v smislu ustave in pravil ter če je navzočih najmanj ena tretjina članov in članic društva. Na rednih sejah društva se rešuje ves devni red. d oči m se sme razpravljati na izrednih sejah samo o stvari ali o stvareh, za kateue je izredna seja sklicana.
Za redne seje društva, mora vsako društvo imeti natančno določen čas. kdaj se seje vrše. da se Člani društva znajo ravnati. Ko pride določeni čas za otvoritev seje in če je toliko Članov navzočih, da tvorijo kvorum. je pravilno, da predsednik takoj otvori sejo. Ako ni predsednik navzoč, otvori sejo podpredsednik, ako sta predsednik in podpredsednik odsotna, otvori sejo tajnik društva.
Kadar pride čas za otvori t i sejo. zavzame predsednik svoj prostor, udari enkrat s kladivom ob mizo v znamenje pozornosti, opozori elane, da vsak zavzame svoje mesto, nečlani se pa morajo odstraniti iz dvorane. Ko je dovolj mirno, udari trikrat s kladivom ob mizo v znamenje, da morajo vsi vst.iti. in ko se to zgodi, jih nagovori:
1.	Bratje (ali sestre): V imenu Jugoslovanske Katoliške Jedno-
te otvarjam današnjo sejo društva »i .
ter vas prosim, da pričnemo stvarno in
premišljeno rešavati dnevni red. da bodo naši sklepi rodili obilen sad
v korist članstva in prospeh ter procvit naše organizacije.
2.	Citanje imen odbornikov in zapisnika prejšne seje.
3.	Uvedba novih odbornikov.
4.	Glasovanje o sprejemu prosilcev v društvo.
5.	Uvedba novih članov.
6.	Citanje dopisov (korespondence).
7.	Citanje uradnih naznanil in dopisov iz glasnega urada.
8.	Citanje računov iz (davila, tikajočih se društva in Jednote
9.	Poročila stalnih odbornikov.
10. Poro čila stalnih odborov.
11. P oročilo posebnih odborov.
12. Poročila preiskovalnih odborov.
Ki. Naznanilo o bolezni, poškodbi ali smrti.
14.	Poročila bolniških obiskovalcev o obiskih in posebnih preiskavah.
15.	Sklepanje glede bolniške podpore.
16.	Volitve stalnih in drugih začasnih odborov.
17.	Razsodišče. (Obtožbe, pritožbe in prizivi.)
18.	Razprava o agitaciji za nove člane in članice.
19.	Nedokončana opravila*.
20.	Razno v korist društva in Jednote.
21.	Zaključek seje.
Ko je seja končana, udari predsednik trikrat s kladivom ob mizo, v znamenje, da člani vstanejo in reče: "Bratje ali sestre! Ker jt«" ves dnevni red izčrpan, zaključujem danaSjo sejo. Zahvaljujem se vam za pozornost in poslušnost ter vas prosdm, da se udeležite prihodnje seje točno in polnoštevilno. da nadaljujemo naše započeto delo v korist društva in naše dične podpore organizacije Jugoslovanske Katoliške Jednote."
Uvedba novih članov.
Predo n.se uvede kakega novega člana, se mora glasovati ali se ga sprejme ali n«-. Kadar je član sprejet v društvo in če Je plačel di*u-stvenem tajniku vse prispevke, potem se člana uvede v društvo. Reditelj pripelje kandidata pred predsednika društva, kateri jih nagovori sledeče:
"Prijatelji, naša jednota je nepristranska podporna organizacija. katere namen je, pripomoči k telesnemu, duševnemu in moralnemu blagru svojih članov ju članic. Dajati podporo bolnim, ponesrečenim in onemoprlim članom, ako so podpore vredni v smislu pravil, v slučaju smrti člana ali članice, pa izplačati njegovim (njenim) postavnim dedičem zavarovalnino, za kolikor je bil pokojnik zavarovan. Naše bratske ideje so vzvišene in plemenite* predno se zaobljubite vas vprašam: Ali je vaša resna volja postati član ali članica našega društva in naše Jugoslovanske Katoliške Jednote? Ko kandidati odgovore s "Da", jih predsednik zapniseže. ko predsednik čita zaprisego, mora vsak kandidat ali kandidatinja dvigniti desno roko in govoriti za predsednikom:
-M
društva in Jednote, da se povspe na višjo etapno popolnosti in napredka. Gojiti hoče mvedno povsod "bratsko ljubezen, nepristranost in enakopravnost. ,Za spolnovanje vseh teh dolžnosti "se častno obvezujem, da se hočem potruditi po svojih najboljših močeh, biti dober član ;iea) naše dične Jugoslovanske Katoliške Jednote."
Ko je prisega končana, reče predsednik novim članom, da se obrnejo proti navzočim članom, potem pra.vi: "Bratje (ali sestre), tuša j vem imam čast predsl aviti nove društvene 'in jednotine sobrate (sestre)." Potem reditelj odpelje nove člane in jim odkaiže sedeže.
Uvedba novih odbornikov društva ali Jednote.
Nove društvene odbornike uvede člani, katerega imenuje sednik društva. Glavne odbornike pa član, katerega imenuje venčni predsednik.
Obveza.
pred-kon-
PRIBEGA
pravila Jugoslovanske Katoliške Jednote, kartera so sedaj v velja-
vi ali bodo pozneje uveljavljene. Prisegam, da bom vedno branil čafct5 1924.
pa sega društva in Jednote. Uporabiti hočem vse moje moči v korist
"Jaz častno obljubljam, da bom točno spolnoval (a) vse predpisane dolžnosti in vestno opravljal. Nikdar ne bom storil obenega dejanja. s katerim hi onečasatil našo Jednoto ali kako društvo te Jednote, svojega sobrata ali samega sebe. In ko poteče čas mojega urado-vanja. hočem točno brez zamude, oddati vse imetje spadajoče d ruš-, tvu ali Jednoti, katero bo tedaj v moji skrbi. Nadalje hočem uporabiti vse svoje moča. da se privede našo organizacijo na višjo stopno IX) pol nos t i in napredka. Za vse to <e zavezujem s častno besedo tukaj pred vami."
Nato spregovori umefičevalni Član sledeče:
"Dragi sobratje (sestre)! Z veseljem vam predstavljam nove odbornike našega društva (Jednote). katere ste izvolili. Njih delo bo trudapolno; zatorej je potrebno, da jih podpirate v njihovem urado-vanju, da se pospeši točno poslovanje in napredek naše organizacije.
NADGROBNI GOVOR
Predsednik, stoječ ob grobu govori:
"Ob tvojem odprtem grobu žalujemo tvoji sobratje, tvoji sorodniki. prijatelji in 'znanci. V tej uri. v tem trenutku si zamoremo pred Javljati usodo, katera je zadela našega ljubljenega sobrata. usoda, katera je neizogibna in gotovo zadene vsakega 'izmed nas prej ali slej. A' naših srcih so vzdihi sočutja in simpatije za one. kateri so po kojnega sobrata najbolj ljubili. Oni bodo gledali za njegov prihod, toda njega ne bo. Želeli bodo slišati njegov glas. a on je utihnil za večno; kljub temu, žalujoči sobratje, sorodniki, prijatelji in znanci, on ne bo pozabljen! Spomin na pokojnika bo živel med nami. Njegova dobra dela, njegove prijazne besede, 'bomo pričeli bolj ceniti se-laj. ko njega ne bo več med nami?
"'V svojem življenju se je moral boriti z raznimi težkočaini. tola kot dober sobrat je ostal zvest do groba naši dobri materi J. S. K. Fednoti.
"Ostavil si nam lep vzgled, ker si bil zvest sin našega društva (povej ime in število društva) dokler ti ni nemila smrt za vedno zati selila oči.
Odšel si izmed naše srede v večnost. Odšel si ti. tvoj spomin pa •i vi in bo živel med tvojimi s ob rati. Počivaj v .mini!"
(Opomba : Ta govor je za splošno. Vsak govornik naj potem vmes vplete razmere, v kakorsnih je živel pokojnik in na kakšen na-iin ga je ugrabila smrt. Če se pokopuje članico, je tre^a spremenit* dot iene besede, da odgovarja za ženski spol. i
RED IN OBNAŠANJE TER GLASOVANJE NA SEJAH
Dolžnost vsakega člana je. da se pri sejali dostojno obnaša. Vsak član. ki želi govoriti na seji. mora prositi predsednika za bese-lo, ravno tako tudi, ako Želi staviti kak predlog ali .se udeleži debate.
Predloge se stavi ustmeno. priporočljivo pa je. da so daljši pred-'ogi spisani. Noben predlog ne sme biti dan na glasovanje, dokler ni bil podpiran. K vsaki stvari so lahko trije predlogi in sicer; predlog, •vrotipredlog in posredovalni predlog. Če je stavljen predlog za kako <adevo. pa se kateri drugi član ne strinja s zadevo, misleč, da je njegova ideja boljša, lahko stavi protipredlog v tem smislu; in če je kateri član mnenja, da predlog niti protipredlog ne odgovarja potrebi, lahko stavi posredovalni predlog. Predrto se glasuje, lahko vsak pre-Haga-telj odpokliče svoj predlog ali ga amendira. če sprejme podpore. Če kateri predlog ni podpiran se ne >me upoštevati.
Predlogi se dajo na glasovanje sledeče: Prvi posredovalni predlog,- drugi protipredlog; tretji predlog.
Glasovanje je pri navadnih stvareh javno, glasuje se lahko z dvi panjem roke, pri važnejših vprašanjih je laliko tudi poimensko (roll saJD. V zadevah, ki se tičejo oseb ali volitev odbornikov, se mora gla sovati tajno z listki.
O raznih predlogih se lahko debatira, potem ko je stavljeni pred log bil podpiran. Dovoljeno ni govoriti o nečem, kar ne spada k predlogu ali dnevnem redu. niti rabiti nedostojnih ali žaljivih opazk ali izrazov. Poseibno se je treba ogibati osebnih napadov. Ko je debata zaključena, se mora o predlogu ali zadevi gla^sovati. Navadna večiiia odloča, izvzemši kjer pravila drugače zahtevajo.
Za boljše umevanje parlamentarnih posUav, se prijporoč-a onim, ki razumejo angleški jezik, da si nabavijo knjigo "Robert's Rules of Order", katero se dobi v vsaki knjigarni.
Na stavljeni in podpirani predlog se obrednik sprejme z veliko večino navzočih zborovalcev ter z naročilom, da se da tisfkati v slovenskem in angleškem jeziku, vezan v trdnih platnicah in da se vsakemu društvu dopošlje po tri iztise.
Na stavljen in podpirani predlog se sprejme, da se bodoča pravila tiskajo v slovenskem, hrvatskem in angleškem jeziku.
Za tem prečita glavna tajnik vse došle čestitke in sicer:
Pismena čestitka od društva Slovenec, št. 1. S. D. Z., Cleveland, O. Pismena čestitka od društva sv. Barbare, št. 5. J. S. K. Jednofte, Tower. Minn. Zbornica jim zakliče trikratno sla.vo!
Na stavljeni in podpirani predlog se sklene poslati brzojavno častitko konvenciji Hrvatske Zajednice. ki zboruje v Detroit, Mich. Predsednik nato zaključi sejo ob 12. uri opoldne.
Rudolf Perdan, predsednik.
Leonard Slabodnik, zapisnikar, John Murn, zapisnikar
ZAPISNIK TRINAJSTE SEJE 15. septembra, 1924.
Predsednik otvori sejo točno ob 1. uri popoldne. Glavni tagnik prečita imena navzočih glavnih uradnikov, delegatov in delegating. Navzoči so vsi izvzemši delegata Masle, ki je odpotoval na svoj dom.
stroškovni sklad poveča za 50 centov v mesecih oktober in november, za pokritje stroškov konvencije.
Za tem so se določile sledeče plače konvenčnim uradnikom:
Konvenčni predsednik $25, konvenčni podpredsednik (ni želel nikakega plačila}. Poverilni odbor, vsak Član po $5; odbor za pravila. vsak član po $5: vratar $5: Slovenskemu Narodnemu. Domu v Lorain najem dvorane $200; odbor za prošnje in pritožbe^ vsak član po $5. Poleg navedenih plačil je zbornica z veliko večino odobrila, oziroma pripoznala svoto $50 predsedniku združevalnega odbora za pokritje njegovih stroškov in nadalje tudi svoto $25 pomočnici v glavnemu uradu za njeno delo pri provizoričnih pravilih. Delegatu Ko-ehevar-ju, ki je čital pravila zbornici točko za točko pa $5.
,Za tem pride na dnevni red poročilo odibora za prošnje in pritožbe. ki se glasi sledeče : Slavna konvencija, cenjeni delegat je, delegating e in glavni odbor:
Odbor za prošnje in pritožbe je na svojih izrednih sejah po svoji najboljši zmožnosti v smislu pravil in ustave in po nasvetu vrhovnega zdravnika, Dr. Josip V. Grehek-a, v kočljivih zadevah rešil sledeče prošnje in pritožbe:
1.	Pritožba Katarine Jaklevieli. članice društva sv. Jurija^ št. 61. Reading, Pa., glede podpore se odkloni, ter je bila ona že pri društvu zadovoljna, kar je dobila podpore, ker se ni ravnala v smistu pravil.
2.	Prošnja Ivanke Kakalj. članice društva št. 116 a* Delmont. Pa. glede podaljšanja potnega lista se odobri na podlagi točke, katera je bila sprejeta na tej konvenciji in je šla tako v veljavo.
3.	Bolniška nakaznica za sobrata John Kos. društva št. 18, glede podpore se odkloni, pač pa mora dati izpolniti drugo nakaiznico, da se vidi. na kateri strani je napaka.
4.	Prošnja za dar od društva št. 9 se odkloni, ker ni označeno ime. kdo prosi in nobenega društvenega odbornika.
5.	Prošnja od Ivana Avsec, člau društva št. 37 se ugodi in ovrže >klep konvencije na Eveleth, Minn., iz razloga, da S let pokore je dovolj in ker je bil skozi teh S let do>ber in agilen član.
6.	Prošnji od Rosic Kikelj, članica društva št. 108 se ugodi za $50 iz onemoglega sklada, ker je a- veliki portrebi in bedi.
Prošnja od Joseph Zobec, član društva št. 1 se odobri, ker je :mel že toliko operaeij. za $50 iz onemoglega sklati a.
Prošnja od Frank Žagar, Član društva št. 81 se odobri za $50 iz onemoglega sklada.
Prošnja od Louis Skubelj, član. društva št. 44 se odobri za $50 iz onemoglega sklada.
12.	Prošnja Steve Banovee, član društva št. 1 se odobri za $50 iz onemoglega sklada.
13.	Prošja glede celolete podpore iz onemoglega, sklada umrle Mary Nemanich. članice društva št. 5, se odobri samo za $20, za zadnja dva meseca in ne celotno.
14.	Prošnja od Anton Tleglerja. -član društva št. 110 se odobri za $50 iz onemoglega sklada, ne dobi pa. nič za. poškoduj ne.
15.	Prošnja od Frak Frenk, član društva št. 26 se odobri in izplača na obe nakaznici $28.
16.	Prošnja od Douis Starich, član društva št. 20, se odobri za $25 iz onemoglega sklada.
17.	Prošnja sobrata John Knaus, član društva št. 20 se odobri za $25 iz onemoglega sklada.
18.	Prošnja sobrata Frank Turk, član društva št. 128 se odobri in se mu izplača $100 na račun za poškodbo iste noge.
19.	Prošnja sobrata Frank Verbich. član društva št. 108 se odobri za $6 na prikrajšanju bolniške podpore s pripombo, da ne poprav Ija datumov na nakazniei
20.	Prošnja sobrata Joseph Mikuš, član društva št. 94 =sc dobri in nakaže bolniško podporo.
21.	Prošnja sobrate Mike Majcrle, elan društva št. 9. se odobri in bolniška podpora izplača $16.
22.	Pritožba od Math Zadnik glede suspendacije njegovega sina se odkloni na podlagi gotovih poročil.
23.	Prošnja sobrata Frank Šifrar. član društva št. 33 glede operacije na nogi s eodkloni po pravilih.
24.	Prošnja, sobrata Anton Čop, član društva št. 39 se odkloni ra tli tega. ker ni predložena zdravniška nakaznica kakor zahtevano po vrhovnem zdravniku.
Prošnja od Antonije Kavzlarich se odkloni, ker ni bolniške nakaznice ne odgovarjajo pravilom.	-
26.	Prošnja sobrata Matija Tanko, član društva št. 66 se odkloni, ker nima za to potrebnih dokazil.
27.	Prošnja Anton Knafelc, član društva št. 69 se odkloni za operacijske stroške.
28.	Prošnja Angele Predovich, članica društva št. 78 se odkloni, ker niso jasna dokazila.
29.	Prošja John Košak. član društva št. 88 se odkloni, ker za omenjeno operacijo ne plača naša Jednota.
30.	Prošnja Ignac Novaln, član društva št. 110 se odkloni po pravilih.
31.	Prošnja od Tva-ne Korče, članica društva št-. 116 za opera-cijo se odkloni, ker je bila neopra-vičena.
32.	Prošnja glede posmrtnine pokojnega brata Frank Sepic, čl. društva št. 60 se odkloni, ker ni imel potnega lista, in se ralvnal po pravilih.
33.	Prošnja glede posmrtnine pokojnega Louis Hubat priporočamo, da se ravna po nasvetu odvetnika.
34.	Zadeva posmrtnine Joseph Ozimec, član društva št. 17, priporočamo konvenciji, da Jednota podvzame korake, kadar dofbi prV-vilno potrjeno pooblastilo d sorodnikov.
35.	Prošnja od Anton Jurjavčie. član društva št. 41 se odkloni za sedaj, mora pa predložiti zdravniško spričevalo društvu in vrhovnemu zdravniku.
36.	Prošnja društva sv. Alojzija, št. 6 se da. v pretres konveineiji.
37.	Prošnja od Steve Agmich, član društva št. 1 glede asesmen-tov za Jakob Majerle se predloži konvenciji v pretres.
S spoštovanjem predloženo po odboru za prošnje in pritožbe.
Joseph A. Mertel, predsedniki: Joseph Pogačar, Anton Kobal, Frances S. Jenko. Joseph Jarc.
Na stavljeni in podpirani predlog je zbornica sprejela poročilo ter pričela reševati zadeve, katere se ni odbor čutil zmožnim rešiti, namreč zadeva drn&tva št. 6, član Rahotina. Se sklene, da se mu plača $100 iz onemoglega sklada.
Zadeva društva št. 1, Steve Agnich. ki je plačeval asesmente za Jakob Majerle in soprogo, oba bivajoča v stari domovini, in katere se je moralo suspendirati yz društva in Jednote v čafsu voljne vsled
Naznanila.
o?) tem času se je razvila kratka* debata glede dolžosti in pravi-1 vladnega ukaza. Brat Agnich prosi, da sfe mu povrne, kair je založil ce sedanjega združevalnega odbora. Po končani debati se konečno(iz razloga, da ni Jednota nič pri tem na izgubi. Po daljši razpravi gle sprejme, da s današnjim dnem prenehajo vse pravice in dolžnosti de tega je zbornica prošnjo odklonila.
Na prošnjo od društva št. 78. Angefta Predovich, se sklene plačati jn 330 iz onemoglega sklada.
Žadeva od društva. St. 49. Joseph Drčar, »katerega bolmSca nakaznica jc bila Odklonjena radi zastvrletosti, se sklene mu piačati svo
Vabi se vse člane društva Jutranja Zvezda, št. 136. v Kravn, Pa., da se prihodnje seje udeležijo vsi.
Na dnevnem redu so volitve za uradnike za prihodnje leto in še druge važne reči v korist društva.
Nadalje se prosi vsakega člana, da agitira za naše društvo in Jugoslovansko Katoliško Jednoto m da si vsak šteje v dolžnost,, da pridobi kakega novega člana.
Po sklepu zadnje konvencije je vsak član organizator.
Sobratski pozdrav vsem članom in članicam naše sSavne Jugoslovanske Katoliške Jednote!
Anton Tauželj. tajnik.
Društvo Napredek, št. 132. v Euclid, Ohio. J. S. K. J., opozarja vse člane in članice, da se udeleže prihodnje seje v nedeljo dne 14. decembra ob 10. uri dopoldan v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid. O.
Na zadnji seji se je sklenilo, da kdor se ne udeleži te seje, bo kaznovan s 50 centi «*lol»e.
Zatoraj se vas uljudno vabi, tla se vsi udeležite, da ne bo potent kateri član oporekal, kaj se na >eji sklene.
Na tej seji se bo volilo tudi Iruštveni odbor za leto 1925.
Pridite vsi na sejo. da si izvolite društvene uradnike za prihodnje leto.
Z bratskim pozdravom
John Korenič. tajnik.
Naznanja s<» vsem članicam dr. sv. Ane, št. 133. v Gilbert, Minn., J. S. K. J., da se vse udeleže glav-** ne seje dne 14. decembra, točno ob 2. uri popoldne v .John Fran-eeln dvorani.
Na zadnji redni seji je sklenjeno. da vsaka članica, katera se no udeleži te seje, plača en dolar v društveno blagajno. Izvzete so le tiste, katere so oddaljene in katere so bolne.
Torej zapomnite si, da ne bo potem kakršnega pregovarjanja.
Vsaka ve, da je na glavni seji volitev novih odbornic in več drugih važnih stvari.
S sestrskim pozdravom!
Frances Boje, predsednica.
(2x 26, 4)
ZAHVALA.
Male Lipljene. Slovenija, 30. oktobra 1924. Mr. J. Pishler:
Srčno sp Vam in Vaši organizaciji Jugoslovanski Katoliški Jednoti zahvaljujem za tako hitro izplačilo posmrtnine po mojem pokojnem očetu Jožefu Adamič, c. 1130, čl. društva Sv. Jurija, št. Ill JSKJ., LeadviUe, Colo. Denar 3em prejel 27. septembra 1924. a Vam nisem takoj odposlal pobotnice. za kar mi ne zamerite. Z odličnim spoštovanjem
Jožef Adamič.
združevalnega odbora in fla se vse te zacfeVe poveri glavnemu izvrševalnemn odboru.
Na stavljnd in podpirani predlog se sklene, da se dopošlje jo na Jaz prisegam, da bem poštoval ali pošt ovala in izvrševal ustavo glavnega tajnika Jednote vse ponudbe za tiskanje Glasba in da vse
take ponudbe morajo biti v njegovem uradu na'dan 1.
novWbra l. j to, katero je odobril vrTkOvni zdravnik.
Na stavljeni in podpirani predlog se sklene, da se assesment za
(Nadaljevanje ne & strani.)
'' KATEDRALA UČENJA".
Sirka nam predstavlja načrte arhitekta Chas. Z. Klauderja za velikansko poslopje, ki ga bo začela prihodnje leto graditi Pitteburska Univerza. Poslopje bo visoko. 680 čevljev. V njem bo prostora za 12,000 9tudentjpvr
ata--.
=išs
GLAS NAKOPA, 26. NOV. i?24.
Zapisnik XII. konvencije J^.KJ.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
Zadeva od društva St. 1. Anton Jurjaveie. ki je ime! operacijo na očeh. se sklene mu plačal.i $."»0 iz onemoglega sklada, iz razloga kt-r sedanja konvencija pripozna slične podpore za bodoča pravila. IVcdsednrk dovoli 15 minut odmora.
Nadaljevanje po odmoru
Na željo delegata od društva št. 82. Sheboygan. "^Vis.. pojasnujc glavni tajnik glede licence za državo Wisconsin in omenja glavne težkoče. Na stavljei in podpirani predlog se naroča glavnemu odboru. da stori vse potrebne korake, da se pridobi licenca v državi Wisconsin. Za tem se sprejme na vsestransko podpirani predlog sledeča pozdravna resolucija :
REZOLUCIJA:
Mi, v Lorainu, Ohio. zbrani delegata in delegatinje, na 12. redni konvenciji Jugoslovanske Katoliške Jednote, pošiljamo cenjenim ši-v svojo sredino, kjer bodo dobrodošli in deležni vseh dobrot, katere rnni Amerike bivajočim rojakom najsrčnejše pozdrave in jih vabimo jim nudi naša J. S. K. Jednota.
Ker je s tem izčrpan dnevni red. se preide na volritev glavnih u-radnikov ob 4. popoldne. Začne se z nominacijo za urad glavnega predsednika. Nominirani so bili* Anten jZbašek. George Kotze, Ru-doli Perdan in Louis Balant. Sledi volitev z listki in izid je bil sledeči: Zbašnik 65. Kotze 11. Perdan 32. Balant 15. Izvoljen je Anton Zbašnik. Ker za mesto podpredsednika ni bilo drugih nominacij iz-vzemši Louis Balant, se je istega izvolilo z aklamacijo, in ker za mesto glavnega tajnika ni bilo drugih nominacij izvzemši Joseph Pi^li-hr. s»> jc iste ga izvolilo z aklamacijo. Enako tudi za. mesto glavnega blagajnika ni bilo drugih nominacij kot Louis Champa, izvolilo se ga je 7. aklamacijo.
Za urad blagajnika neiplačanih posmrtnin so bili nominirani: John Mcvcrn in John Lamuth. Sledila je volitev z li.ski in izid je bil si« deri: Movern 85. I.amuth 37. Izvoljen je bil John Movern.
Ker za inetso vrhovnega zdravnika ni bilo drugih nominacij kot dr. Jos. V. Grahek, ga izvoli z aklamacijo.
Za urad predsednika nadzornega odbora >90 bili nominirani; Mohor Mladich in William P. Laurich. Sledila je volitev z listki in izid je bil sledeči: Mladich 78. Laurich 43. Izvoljen je Mohor Mladich.
Za urad prvega nadzornika spo bili nominirani: Frank Škrabec. Louis Rehar in Joseph Mcrtel. Sledila je volitev z listki in izid je bil ledeči: Škraibee 81, Rehar 18, Mertel 23. Izvoljen je bil Frank Škrabec.
Dogodek iz bolnice.
(Epizoda izza prevrata.)
DRAGOCEN ŠAL.
Bil je pisar v vojaški bolnici. "Zakaj si mi to storil? Ali veš, Od začetka krvavega plesa so ga kaj je s tvojim detetom! Ali veš, preganjali z enega bojišča na dru- kaj je z menoj go, dokler se s pomočjo prijate- Bo.nik je odprl oči. jo spoznal ljev ni ustalil v naši bolnici. Bšl je i-.i nejevrflje nzopet zaprl oči. fant od fare in vsi smo ga imeli "Ti molčiš, okrutne ž ! Le ea-radi; da so tiščale vanj vse žen- kaj. kakor meni. tako tebi!" ske, se razume samo po sebi.	Ne da bi se ozrl vanjo, je zamr-
Kadar je imel on nočno nadzo- mral: "Pusti me in pojdi!" rovalno službo, je bilo pri nas ve- *'Kaj, podiš me! Bog je pravi-selo. Od vina razgreta lica in v čen!"
strasti razpaljena dekleta so se Za hip so bile pekel njene oči. prav živo odražala od bolniškega Mrzlično se ji je stresla njena ro-ozadja. Ne smemo pa st misliti, da ka, skinila in nedrij tanko stekle-je bil naš junalk nepridiprav. Da ničico ter jo nevidno in neslišno ste ga videli pri delu! In kako pri- vlila v čašo krespilne pijače na oma dno se je pripravljal za izpite na rici poleg postelje, visoki šoli! Njegova napaka je bi- ' 4'Tako", se je oddahnila in pola pač. da je bil ženskam všeč. In stala, da pogleda obsojencu še en-takrat smo živeli hitro, od danes krat v obraz, do jutri.	1 'Dajte vendar ranjencem mir!"
Ona, ki mu jo je poslala zla uso- jo je v tem trenutku opozoril stre-da. da mu neizprosno prekriža vse žnik. ki se je vrnil v sobo.
lepe načrte, ki jih je snoval v dnu mladostne duše, je bila šivilja. Prišla je v bolnico, kakor na stn in na tisoče drugih, da nadomešča moške, ki so nesli svojo glavo v blaznico bojnih poljan. Prignala jo je sila ; slabi časi, kaj hočete, kruha je treba. Bila je pridna delavka. imela pa je v obilni meri lastnosti. s katerimi je obdarila narava že našo pramater v raju. Da govorimo po pravici, naš junak nt imel miru pred njenimi pekočimi pogledi in preljubeznjivimi besedami.
Dekle je bilo čedno. Ker je stanovalo v bolnici, je že tako naneslo. da naš pisar, kadar je imel nočno službo, nikoli ni šel mimo 11 je-
"Dain ga na veke!" je vzdiu-
nila zase in odšla.
★
Ko je jel ranjenec tožiti, da je žejen, mu je ponudil strežnik čašo okrepčila z omarice. Hlastno je iz-pil pisar čašo do dna in navidezno oživljen legel nazaj.
Čez pol ure se jc strežnik zopet približal ranjencu, da mu popravi odejo. Pisar je bil mrzel in ležal nepremično z osifceklenelimi očmi. Prihitel je zdravnik in ugotovil zastrupljen je.
Pod plaščem prevratnih časov je izginila šivilja baje v Italijo.
POZDRAVI IZ NEW TORKA.
POTREBUJEM STO MOŽ
za delati drva za kemikalije m Pml odhodom v staro domovi- štiri boarding-bose. Dober les v 110 z parnikom "Berengaria", po-'ravnini. Plača $1.90 od klaftrv. zdrwljam mojega brata Johna m 1 Clawson Chemical Co., Ridgwai, njegova družino in družino brata Pa., Frank McChesney, Supt. Josepha v Castle Gate. Utah. Le-1
pi pozdrav teti Jerici Volkar :n ' f" 11 R J| ft T I Tf T AM
njeni družini in stricu Jacob Vi-j K I" V IVI 11 Ilir IWI der v Chicago, 111., ter se lepo z:i-|B1 ■ "iT 1 IL ** 111 valjujem za postrežbo.
Ostajam Vam zve ta sorodnica Htl-na Nučič.
Značilno domače zdravilo -da ga oni, ki ga ima.
COfYFISMT L'NOCIIWOOO * UNOCRWOOO. R. V
Slika nam predstavlja špansko pevko Margareto Sylvo. oblečeno v tlragocen starinski šal. Šal je baje star že dvesto let. Tehta manj kot dva funta. Če se ga v roki zmečka ter se ga potem razgrne, se ne pozna na njem nobena guba. Blago je na obeh straneh enako.
Pivdno odpotujem s parnikom! Berengaria i/ te obljubljene de-' ■ žele nazaj v ?taro domovino, po-! Leta 1893 me je napadel zdravljam vse 1 jake Sirom Ame- llliskulami i II podaklltlli rike, posebno pa ene v Cleve- *evmatizem. Trpel sem več landu. Najtoplejše se zahvalju_ kot tri leta tako kot vedo le jem rojaku Anton Erjavec in oni, ki ga imajo. Poskušal
njegovi sopro-i, John Grebene in sem zdravila za zdravilom, sopregi. Anton Novljan. Koželj in ostalim rojakom'. -<» me spremili na postajo.
Loui>
Tragična smrt delavke.
Za urad drugega nadzornika so bili nominirani: Jos. Mertel in(ue sobice, ne da bi se oglasil pri
njej na par beteedic. Zgodilo se jc, da se je minuita podaljšala v uro. da so se žarkii pogledi izpremenili v poljube in da besede niso ostale besede. Stvar je zaskrbela oba. zlasti ko so ljudje jeli namigavati na to in ono.
Vojna se je vlekla. A že so se pojavljali znaki konca. Iz bolnice ko izginili že sfcoro vsi moški. A bližal se je čas tudi naši šivilji. Štela je že dneve do veselega dogodka. Res se ji je zdel vesel, zakaj pisar ji je vsako noč prisegal ljubezen in ji slikal bodočnost v najlepših barvah. Zaupala mu je in bila srečna.
Že preden pa je podarila življenje mlademu bitju, je pisarja vzela noč . . .
To je bil zanjo strašen udarec. Zbolela je resno in deite je prišlo na svet mrtvo. —
Zadnji oktobrski in
Ivonis Rehar. Sledila je volitev z listki in izid jc bil sledeč: Mertel 79. Rehar 43. Izvoljen jc bil Jos. Mertel.
Za urad predsednika porotnega odbora rto bili nominirani: Anton Koehevar. Frank lvačar in Valentin Pire. Sledila je volitev z lis-'ki 111 izid je bil sledeč: Koehevar 90. Kač ar 22. Pire 10. Izvoljen je *il Anton Koehevar.
Za urad prvega porotnika so bili nominirani: Ignac Benkše. Leonard Slabodnik. Frank Kačar. John Kimušc. John Schutte. Geo. J. Porenta. Joseph Plant z. Anton Eržen. Louis Rudman. sestra Roza Svetich in sestra Ana Pire. Sledila je volitev z listki in izid je bil sledeč: Benkše 10. Slabodnik 22, Kačar 14. Kumše 9. Cchutte 3. Porenta 13, Plautz 15. Eržen 1-8. Rudman 6. Svetich 11 in Pire 1. Ker ni no (»en izmed nominirani h prejel nadpelovične večine, se je vršila ožja volitev m'Hl Leonard Slabodnik in Anten Eržen. Izid iste je bil sledeči: Slabodnik 80. Eržen 41. Izvoljen je bil Leonard Slabodnik.
(Za tem je zbornica sprevidela, da ako se glasuje za vsakega na-daljnega porotnika posebej, bo vzelo preveliko časa. torej je bil stav ljen in podpiran predi nor. f]a se točka v sedanjih pravilih tikajoč se t»- volitve, suspendirana za čas konvencije ter se nadalje sklene, da se izmed oseb nominiranih za ostale porotniške urade vzame one tri kan didate, ki so dobili največ oddanih glasov in so izvoljeni za o4ala tri mesta v tem odl>oru. Nominacija se je začela in sledeči so bili nominirani: Valentin Pire. Anton Eržen. John Kumše. Joseph Plautfc.
Te ilni je pri Zagrebu povozil osiješki vlak delavko Marijo Dra-ganič, staro 48 let. Strpala je ob progi, namenjena v tovarno na delo, ki pri h nt mi vlak in zmede. 110 siroto docela pregazi. Lokomotiva je njene raztrgane ude vlekla š? kakih 50 korakov seboj. Strašni dojem te slike je še povečal obup njenega moža invalida, ki je s ponesrečeno ženo izgubil vso svojo oporo. Ta pretre-sujoča slika bede je globoko ganila tudi trda srca po'iciie, ki seje po kast a str of i takoj znašla na mestu.
Vpliv kokaina.
Krvava ljubavna drama, ki se je odigrala nedavno v Novem Sadu in o kateri smo že poročali, še vedno razburja mesto, posebno pa ruske emigrante.
Predzgodovina krvavega dogod ka je sledeča: "Ruska čitalnica in kuhinja." v kateri so se shajali vsak dan ruski begunci, je precej razvpit lokal. Glavno vlogo je igral tamkaj kokain. Fmorjeni Komarevskij je bil strastni kokain ist in kokain igra v tej ljubavni tragediji veliko vlogo. Komarevskij j<t* bil krasen mladenič. Njegov oče je bil univerzitetni profesor v Odesi. Po dolgih potovanjih ro Evropi je prišel v Novi Sad. \ 220.000.00. Ponudbe pošljite
NAPRODAJ
je lepo posestvo v Sednu pri Raj-heirburgu. Štajersko, obstoječe iz skoro nove hiše. krite z opeko, vinske kleti, pod hišo lep rodoviten vinograd, ki da vsako leto SO hI. vina. potem njiv In travnikov. Vse na prometnem kraju, blizu rudnika ter se lahko porabi za trgovino ali gostilno. Cena
oda vsa pomoč, ki sem jo do-K T	kila le začasna. Kon-
,	-	čno sem dobil zdravilo, ki me
eno pozdravljam se Jožefa Lrjav- .	'
ca. Antona Maserja in družino «le popolnoma ozdravilo in Anžlovar. vsa v Clevelandu, ter moje pomilovanja vredno kličem vsem na veselo svidenje, stanje se ni nikdar več vrni-A'sem rojakom priporočam lo. Dal SOlll "'a številnim, ki tvrdko Fraink Sakser State Bank. SO bili llltdo bollli, privezani ter se zahvaljujem z;, t-čno in na posteljo, nekateri 70 do 80 dobro postrežbo v vseh ozirih. ]et stari, pa posledice so bile
Anton šipelj, isie kot v mojem slučaju. _aiii potu V Malo Mlačev...' Moja želja je, da bi vsak,
VABILO	trpi 11a katerikoli vrsti
na desetletni jubilar "Brooklyn- musklllarnega ali podakut-skih tamburašev". v soboto zve-. lepra revmatizma, poskušal čer 29. novembra v Ant. Peršiče-(veliko vrednost mojega iz-vi dvorani, 1820 Grove St.. Brook- boljšanega 'domačega zdrav-Iyn. N. Y. Pri slavnosti sodeluje j jenja'vsled njegove eudovi-pevsko društvo "Slovan".	te Z(jravilne moei. Xe pošlji-
te niti centa, pač pa samo voje ime in naslov in poslal
Kosovo, f 1 grajo ^amburašiV.^Do-1^™ ]j?m brezplačno poskuš-m o vin i. fP(,je "Slovan).	| Ko boste llPorablh ™ ko
Za ples igrajo tamlburaši. —
se bo izkazalo, da ste po dol-četek točno ob 8. uri zvečer. jgotrajnem proiizvedovanju Za obilno udeležbo se pripuro-! lobili neka j kar prežene rev-čajo	Tamburaši. matizem take vrste, pošljite
C2x 25. 26)	cn dolar. Toda zapomnite si,
Rad bi izvedel za naslov od (la -1az HOČeiTl vašega deiiaT-FRANK FENDE. doma iz Bri-| a? dokler ga z zadovoljstvom tofa, p. Kranj, Gorenjsko. Na- ^ pošljete. Ali lli to pošte-haja se nekje v \v. Va. Prosim no? Zakaj bi nadalje trpeli, cenjene rojake, kdor ve za nje-j če se vam nudi brezplačna gov naslov, da ga mi sporoči, če , )omoč ? Ne mudite! Pišite pa sem to bere. naj se mi zgla-,danes.
si. ker mu imam nekaj zelo važ- j MARK H. JACKSON nega sporočiti iz j^are domo- No m_K Durston Bldg„ vine. — Frank Kosmk, 1317 E.	0
55. St., Cleveland, O.
f3x 24. 25. 26^
Program: Pozdrav. — Venec narodnih pesmi. (Igrajo tamburaši). Napitnica. (Poje 'Slovan'
prvi no-
Fraaik Kačar. Ignac Benkše, Roza Svetisch, Lnnis Rudman. Frank
Jerich, Frank Zorich in Geo. J. Porenta. Sledila ie volitev z listki in	, . . .	......
-1	.w. - o«, t.— - 00 ™ ^ .0 t^ - o« i vemberskt dnevi so zrli milijone.
JZHl je bil sledcci: Pire 20. Eržen 29. Kumse 23. Plaiutz 43, Kacar 30,' .	„ , . , .	..
tit-"» 01 <i 1 r> 1 -o T • u ,, r, • , r> . 01 • ki so ue vračala iz bojnih poljan 1*< nkse 21. Svetich lb. Rudman o3, J» rich 14. Zorieh 18. Porenta 31.1	.	_	. ,
t. , .	. .. . v . .	_, .	, . • ... j na svoje domove. Veselo vnska-
v urad drugega, tretjega an četrtega portotmka >?o torej izvoljeni za-j .	'J .	ck tei" oitrti na
porodoma . Louis Rudman. Joseph Plautz in George J. Porenta. Na-iJOC' ^ ni na<
mestnik glavnih porotnikov ie so<l>rat Kačar.	I(lllšl m	dru^1;	slv;. ja
•v- . t	j -	11	■ *	, . - . . . - ie v skrbnem negodovanju toliko
Na stavljen mi podpiran predlog se sklene, da glavni izvrševal ni J	*
okrevala, da je lahko šetala po vrtu in si ogledovala naval in dova-žanje ranjencev in bolnikov.
Baš jc dospel z juga velik vlak z ranjeniei. Skripaje so se prigai-gali sanitetni vozovi do bolnice. Jeli so ra*zkladati. Šivilja je šeta-
odbor izbere urednika za Glasilo izmed posebnih ponudb.
Na dnevni red pride kraj prihodnje konvencije. Nominirana so bila sledeča mesta: Ely, Minn., Indianapolis. Ind., La Salle, 111., Pueblo. Colo, in Cleveland, Ohio. Mesto Indianapolis, Ind.. je bilo izbrano z aklamacijo.
Tajnik za tem prečka brzojavo čestitko od Mrs. Mary Gaclinik. Indianapolis, Ind. Zbornica ji zakliče trikrat slavo!	-
Nato izvrši glavni predsednik uvedbo in zaprisego novoizvolje-,la P° vrtu- Iz voza 80 izklatlali nih glavnih uradnikov. Po kratkem nagovoru, v katerem jim želi bledega famta z zlomljeno nogo. obilo uspeha pri jih trudapolnem delovanju, zaključi 12. redno kon-1 "Revež je zašel na t>ostajl po<i venci jo J. S. K. Jednote ob 6:35 zvečer, v pondeljek 15. eptembra. I.; kolesa vlaka, pa mu je nogo odtrgalo." je pojasnil šivilji zgovoren možak iz spremstva.
Pripognila se je. da ga vkli. Tu se ji je iztrgalo bolj iz prsi kot iz ust:
"Jezus Marija! On!" Hotela se je okreniti. a silni na pad besnosti jo je popolnoma obvladal. Planila je k njemu, da mu
1921.
Rudolf Perdan. predsednik. Leonard Siaibodnik. zapisnikar. John Mura. zapisnikar.
(Nadaljevanje sledi.)
Gluhonemi nasilnež pred sodiščem.
Na velikonočni pomdeljek so bi-J rakov v pred hišo pa priteče na-li v gostihri Ivana Rakuna v Re-J sproti gluhonemi 21-letni F-anc j zaseka nohte v razboleli obraz čiei tržksi fanrtje prav židaaie vo-.Cirej s cepinom, & katerim je u-1 Napad je presegal njene telesne Ije. Pozneje so prišli tja še bratahlaril po glavi Florjana Irmanei-jsile; zgrudila se je na tla poleg Čire j v spremstvu Jožefa Raku-^ ka, da se je zgnidil nezavesten t ranjenca, kuna. Družba se j<e vsedla k so- na tla ter kmalu nato izdihnil.
sedni mizi. Že čez nekaj časa se! Razjarjena zver v človeški podo-je pričelo zbadanje cd ene in dni- J bi je podrla nato še dva dmga ge strarii. Ko se je oglasil nekdo^ iz družbe na tla; eden od teh je iz prve družbe s trditvijo, da sta še prihodnji dan kri bruha! Po-priSla C-ireja z tntfmenom ga ubi- lega cepina se je našel na mestu ti, je Rudolf Oirej iz Spodnje Re- poboja se cd bližnje ograje odtr-
čice zavpit, natj bodo rečnški fant-J gani koi, vsled česar se ni moglo zob.
je tih«. Na zahtevo gcstilničarke natančno dognati, ali ni pri tepe-so se morali že vinjeni gostje od-jžu in poboju sodeloval tudi Ru-straniti- Ko pa so bili na cesti dolf Cire|j. Okrožno sodišče v Ce-oko^i 100 korakov narazen, je za-j lju je sledtagega oprostilo, Franca kričal Rudolf Cirej: "Auf biks,|cireja pa, katerega je moral iz-rc&šhi fantje!" Družba se jc ta-j praSevati sodni izvedenec, obso. koj zagnala proti njim, a Cirej jc dilo na 8 mesecev poostrenega
pWli	Okwjji 200 feo» fcfcpora.
Dva dni ni ostavila postelje Tretji dan pa je bil gotov njen grozni načrt. Sovraštvo, ki ji je di*vjalo v srcu, e risalo okrutne sledove na njenih licih.
"PogiAil me je. morilec: nie več ne bom zdrava. Toda zob na so ji šepetale ustne v satan
skem nasmehu.
Proti večeru je vstopila v sobo kjer je ležal ranjeni pisar. Mižal je in globoko dihal. Ležal je v sobi sam.
Približala se je postelji, se rah lo dotaknila bolnikove glave in pokli&W rettaj
kjer je postal tramvajski sprevod-ik. Pozneje je bil sluga pri nekem notarju, kasneje pa diurnist pri novosadskem finančnem raA -nateljstvu. Morilec Timotijev je bil med rusko kolonijo silno priljubljen in njegov ugled se je pri romantičnih ženi-»kaih dvign-il še bolj, ko ni hotel izdati imena lepe Galine, radi katere je ustrelil Ko-marevskega. Vendar pa njegovega imena ni mogel dolgo prikrivati, kajti pred preiskovalnim šolnikom Ivanom Skobljinom je bil pri siljen priznati, da je. ibil za lepo •usko diurnistinjo Galino Slo,venae pripravljen storiti vse. I^epa Galina je bila namreč njegova zaročenka.
Umorjeni Komarevskij jo je pred dvema tednoma izvabil v sv o je stanovanje s pretvezo, da ji bo izročil zahtevani kokarn. V stanovanju pa jo je ctma.mil s kokainom n nato onečastii. Kmalu nato ie Timotijev prosil za njeno roko. deklica je takoj privolila v zakon, razkrila pa je zaročencu istočasno tudi svojo skrivnost. Skrajno razjarjen nad neverjetno podlostjo svojega tovariša, je za.to samo čakal na ugodno priliko, da se nad 11 jim krvavo maščuje. In ko ga je dobil v Ruski čitalnici, je bliskoma zgrabil za samokres in pognal podlež« pet strelov v glavo. Galina Slovenac .je popolnoma potrdila navedbe svojega zaročenca. Hino-tijeva so v torek izročili državnemu pravdništvu. Pred odhodom v zapor je izrazil samo željo, da naj mu izroče vsaj glavnik zaročenke, katerega so mu. kakor vse druge stvari, zaplenili.
na: Joško Zugelj, restavracija, Rajhenburg ob Savi, Jugoslavija.
(3x 26. 2f»
Syracuse, N. Y.
Mr. Jackson je odgo\uren. Zgornje Jnentovilo j*1 resnično.
Nenavadne razprodaje
W. Rogers kombinacij ska postda za sladkor z 12 čajnimi žlicami
Dve krasni popolni zaresi
za dve okni
POZOR GOZDARJI!
Potrebujem 60 mož za delati šve-larje iii iz trdega lesa pa lokse. Pia ča dobra na šili t in kontrakt. Po-robnosti se izve pri: Louis Basa, rli J. Dodge Camp, Coleman, Siding, Pa.
- samo dva meseca.
nihalom.
S6.T5
Bančna ara z nihalom. Vse za polo-viČOO črno
1ZIEO . .
Ne morete ujiti!
Nailležrv-sti nrnatlurpa prchlafla. Bolcrinuin in bolcziiim revuiaticnia. Mukci>o1ii::'. napailom novraltTijc. Strašni boleči, neznosni agoniji zobo-bola, ušfseboLa, glavobola, iloklrr ne mislite na
v. 3. ru. ore.
taVoj in takoj narai-žete ž njim. Ugodno in hitro pomaga.
Nobena skrbna pos-poJinja ne more biti brez ene steklcnice. S-i prirtrn, fe nima ANCHOR znamke.
F.AD.RICHTEt&CO.
104-114 So. 4tk Street Brooklyn. N. T.
Mi nudimo t»> nenavadno razprwlajo skoraj 7-1 polovično ceno—samo tekom dveh mesecev. \V. Hoprs srebrna krafna, poso<la z;i sladkor—krasn«- Oipkaste zavese in banana ura z nihalom. Vse to prodajamo brez dobička, ker hočemo vei- prostora, za. blago, katero smo ravnokar dobili iz tovarne tor	tnnratno t:i-
koj spraviti. Ta krasna 4 krat posrebrnena \V. Hogers srehrr.ii posoda za sladkor ima. krop »ebo prostora, za 12 žlic. Na. vrhu ima. knisin-pi izrezanega, ptifka. Vanjo ere dva funta sladkorja. Napravljeno je tako umotniiko. da bo okrasila vaš dom ter jo bo vsakdo občudoval.
Dve popolni krasni čipkasti zavesi za dvoje oken. ročno delo v krasnem stilu in uzorcu iz dobrega blaga, in jako močno. *'e jih obesite na vaša okna, bodo okrasile ves vaš dom. One gospodinje, ki so jili že kupile od nas nam pisarijo zahvalna pisma ter pravijo, da se čudijo njihovi izdeljavi in izgb-du. .Bančna ura z nihalom je jako lepa in uporabna.
Za te predmete bi morali plačati v drugi trgovini najmanj S15.00; d očim jih dobite od nas tekom teh dveh mesecev razprodaje za samo	Vsaka, go-
spodinja ki želi kaj lepega za svoj dom, naj bi kupila posodo za slafikor, popolni zavesi za dvoje oken. in mi smo prepričani, da bo ponosna na ta nakup. Prepričani smo, da vam bodo vsišl prijatelji zavidali, kakorhitro bodo videli. Izkoristite to T>onudbo dokler je čas in pošljite z vašim naročilom 25c v znamkah ali srebru. Ostanek boste plačali ob sprejemu. Zadovoljstvo garantirano ali pa denar nazaj. PiSite na:
I NION TRADING CO., 727 Nineteenth Ave., Dept. **0, Milwaukee, Wis.
35,000 uradniških pritožb.
Kakor javljajo iz Beograda, je državni svet pričel z reševanjem uradniških pritožb v zadevi raz. vršcenja. Državnemu svetu je prispelo na 35,000 pritožb. Da se re-žrijo eimpreje, se bodo reševale kolektivno.
Brca in točna postrežba! Najzmernejše cene!
Kakor običajno, hoče se tudi letos večina našega priseljenega naroda spominjati svojih dragih v domovini ^večjim ali manjim božičnim darom.
Razun že znane točnosti pri vseh bančnih poslih, posvečuje naša banka posebno pažnjo izvrševanju božičnih denarnih darov.
Kaše izborne zveze v stari domovini omogočijo nam izvrševanje vseh naročil brzo, točno in po najnižji ceni.
Tfcarli tega Vam priporočamo, da se za vse Vaše božične pošil.jatve že zdaj obrnete na nas ter tako zasigurate pravočasno izvršitev Vaših naročil, ker se bodo, kakor vsako leto, po-siljatve jako nakoj>ičile.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street	New York, N. T.
GLAS NARODA, 26. NOV. 1924.
MARGARETA
&OMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
27
Nadaljevanje.)
•j, — je rt.-1
—	Dvoril mi je, — je rekla Bettv, — in jaz ga ljubim. Obljubil ini je zakon. Danes mi je poslal pismo. Tukaj je, — in polegnila ga je iz žepa.
—	Oitaj, — je rekla Margareta in Bettv je eitala.
—	Torej ti si me izdala, — je rekla Margareta, — t.i, moja se-strieiia. kateri sem dala zavetje ter jo ljubila?
—	Ne, — je vzkliknila Bettv. — Nikdar nisem mislila na to. da te izdam. Preje bi rajše umrla Prepričana sem bila, da je tvoj oče ]>oškodovan in doeim bi se ti mudila pri njem. bi me on odvedel.
—	In kaj pravite vi nato? — je vprašala Margareta Aguilarj.-i z istim strašnim glasom. — Ponudili ste svojo prokleto ljubezen meni — in njej ter naju vjeli obe v pasti. Človek, kaj pravite na to?
—	Le to, — je odvrnil ter skušal izgledati pogumen, — da ji* ona ženska trapasta in njene nečimurnosti sem se poslužil, da lalik » ostanem v vaši bližini.
—	Ali čuješ. Betty. — ali čuješ? — je vzkliknila Margareta s kratkim, rezkim smehom. Betty pa je le hropela, kot da umira.
—	.laz ljubim le vas in izključno le vas, — je nadaljeval Agui-lar. — Vašo se»1rieno bom poslal na breg. Napravil sem ta greh l<-radrtega. ker si nisem znal drugače pomagati. Misel, da boste ju tri poročena z drugim moškim, rac je napravila blaznim in vse sem tvegal, da vas iztrgam iz njegovega objema, tudi če nikdar ne postanete moja. Ali vam nisem prisegel. — je nadaljeval ter skušal zopet igrali galantneža, — da me bo vaša podoba spremljala na •Špansko, kamor odrinemo takoj?
Ko je govoril te besede, se je ladja nekoliko zganila v vetru.
Margareta ni ničesar odgovorila, pač pa se igrala z ostrino svojega hoda lea ter ga opazovala z očmi, ki so blestele bolj mrzlo kol jeklo bodalca.
—	L'bijte me. če hočete in stvar bo opravljena. — je nadaljeval Aguilar z glasom, ki je razodeval ljubezen in sram. — Na ta način bom prost vseh muk.
Bilo je kot da se je Margareta predramila, kajti pričela je govoriti z izpremenjenim glasom, — z odmerjenim, mrzlim glasom:
—	Ne, — je odvrnila. — nočem omadeževati svojih rok niti z vašo krvjo, kajti -zakaj naj oropam Boga Njegove lastne osvete l če bi skusali dotakniti se me ali eelo ločiti me od te uboge ženske, katero ste tako podlo varali, potem bom umorila, — ne vas, temveč samo sebe in prisegam vam. da vas bo moj duh spremljal na Špansko m iz Španske navzdol v pklo. ki željno čaka na vas. Čujte. Carlos de Aguilar, markij de Morella, vem o vas, da verujete v l*oga in da se bojite njegovega srda. Dobro, jaz kličem na vašo glavo osveto Vsemogočiega Boga. Že jo vidim viseti nad vašo glavo. Pravim, da bo padla na vas. ko boste bdeli ali spali, ljubili ali sovražili. v življenju in smrti ter skozi celo večnost. Storite najhujše kar znate, kajti vse to boste storili zaman. Če umrjem ali če živili, vsa beda, ki ste jo povzročili ali jo 'boste, vse tq>lenje, ki ste gr spravili ali nameravate spraviti na glavo mojega zaročenca, mojega očeta in to ubojjo žensko, vam bo poplačano tisoč in tisočkrat na trm svetu in v prihodnjem. Ali še hočete sedaj, da va-s spremljam na Span.-ko ali pa ste pripravljeni izpustite me?
—	Ne morem, —je odvrnil hripavo, — prepozno je.
—	Naj bo. spremljala vas bom na Špansko, jaz z Betty in on vet a Vsemogočnega Boga, ki visi nad vami. O tem vsaj ste lahko uverjnie. — da vas sovražim, zaničujem, da pa se vas sploh ne bojim. Pojdite!
Aguilar je odšel iz kabine in obe ženski sta slišali, kako je za-pahnil vrata za seboj.
Deseto poglavje. LOV.
Približno ob ča>u. bo so Margareto in Betty veslali na krov "San Antonija", so se ustavili Peter Brome in njegovi služabniki, ki so se zamudili za več kot eno uro vsled slabili cesta, polnih blata, preti velikimi vratmi hiše v Ilolborn. Več kot en mesec je sanjal Peter o tem trenutku povratka, kot. človek, ki pričakuje tak sprejem kot .pa bo deležen on sam. Mislil si je, da ga bo Margareta pričakovala pri oknu. zroča po cesti navzdol, nakar bo prihitela k vratom ter ga objela v navzočnosti vseh. &akaj bi se tega sramovala oba, ko bosta vendar naslednji dan poročena?
Pri oknu pa ni bilo nobene Margarete ali pa je ni mogel videti, kajti bilo je temno. Niti ene luči ni zapazil in celo pročelje stare hiše je bilo mrtvo. Kljub temu pa je igral Peter svojo ulogo soglasno z načrtom. Skočil je s konja, pohitel k vratom ter skušal vstopiti, a ni mogel, ker so bila zaklenjena. Udaril je po vratih z ročajem meča in konečno je prišel nekdo, ki je porinil zapah nazaj. Bil je služabnik. kateremu je izročila Margareta pismo in ki je prišel sedaj, s svetilko v roki.
Pogled na tega človeka je preplašil Petra.
—	Kdo ste vi ? — je vprašal, a ne da bi čakal na odgovor, je nadaljeval: — Kje sta Master Castell in gospica Margareta?
Mož je odgovoril, da se Master Castell ni še vrnil z ladje in da je odšla Lady Margareta pred več kot tremi urami v družbi Betty in nekega mornarja. Vsi trije na konjih.
—	Morala je odjahati meni nasproti ter nas je zgrešila v temi. — je rekel Peter naglas, nakar ga je mož vprašal, če ima čast govoriti s Petrom Brome, za katerega ima pismo.
—	Da- — je odvrnil Peter ter mu iztrgal pismo iz roke. Rekel je služabniku, naj zapre vrata iij naj drži svetilko visoko, da bo mogel citati, kajti takoj je videl, da mu je pisala Margareta.
—	Čudna povest. — je mrmral, ko je končaL — Dobro, moram proč. — je nadaljeval ter se obrnil proti vratom.
Ko je iztegnil roko proti kljuki, so se vrata odprla iii vstopil je Castell, zdrav in čil kot je bil kedaj.
—	Dobrodošel. Peter. — je vzklinil z veselim glasom. _ Vedel sem. da Si tukaj, ker sem videl konje. Kje pa je Margareta?
—	Margareta je odšla k vam, ki ste ranjeni skoro na smrt, vsaj to pismo pravi tako.
—	Kaj jaz poškodovan na smrt ? Daj sem, — ne ČLtaj sam, kajti jaz ne vidim.
Peter je prečital pismo.
—	Slutim zaroto, — je rekel Castell z napetim glasom, ko je Pe*er končal. — in mislim, da je na dnu te zarote oni prokleti Španec ali Betty ali pa oba Sedaj, dečko, pa nama povej, kar veš in Jilt no, če hočeš, da ostane tvoja kože cela.
—	To hočem, — zakaj ne? — je odvrnil mož, nakar je povedal celo povest o prihodu mornarja.
— Pojdi in reci možem, naj privedejo vse kooje nazaj kel Castell skoro predno jc služabnik koaičal povest. — Peter, ne glej tako čukasto! Pojdi, da izpijeva par čaš vina. Ali ni nobenega človeka v tej moji hiši? — je zakričal Castell, nakar so ljudje privreli iz kuhinje, kjer so se greli.
Ukazal jim je prinesti jedi in pijače in dočim sta goltala vino. kajti jesti nista mogla, je pripovedoval Castell. kako je bila Margaret odvedena z zvijačo in da ji je treba slediti. Med tem so privedli konje iz hleva in pohitela sta ven ter skočila v sedlo. Več kot ducat mož jima je sledilo in kot vihra so odjahali v temno noč. proti Tilbur. kamor se jc napotila Margareta, ne rad it eg a. ker so bili uve-rjeni o tem, tem\eč ker .je bila pot najkrajša.
Konji pa so bili izmučeni in noč izvanredno temna in vsled tega je odbil« ura na nekem zvoniku že tri zjutraj, ko so se približali Tilburv. Prišli so mimo malega pomola, oh katerem sta Margareta in Bettv sedli v čoln. Castell in Peter. ki. sta jahala drug poleg drugega spredaj, sta trdovratno molčala, ko ju je naenkrat pozdravil znan glas. — glas strežaja Tomaža.
—	Spoznal sem vaše konje. — je pojasnil.
—	In kje je tvoja gospodarica ? — sta vprašala oba zaeno.
—	Odšla je z Miss Bettv s čolnom od tega pomola, da se poda na lad^o "Margareto". Spravil som konje v hlev. kot mi je bilo ukazano ter sem se vrnil, da pričakujem povratka obeh. To pa sc je zgodilo pred urami in od tedaj naprej nisem videl žive duše ter ničesar čul. razven vetra in vode. dokler nisem zagledal vaših konj.
—	Naprej v Tilburv ter preskrbi čolne. — je rekel Ca.stcll. Vjeli moramo "Margareto", predno odjadra v jutranji zori. Mo gče sta ženski na krovu.
—	O tako. domnevam, da so jih Španci odvedli tjakaj, kajti prepričan sem. da ni bilo nobenega Angleža v onem Čolnu. — je rekel Tomaž, ki je stopil bližje ter prijel Castellovega konja za uzdo.
Castell ni ničesar odgovoril, in Peter je le zastokal naglas, kaj ti tudi on je bil prepričan, da so bili Španci.
(Dalje prihodnjič.')
Malo pred angleškimi volitvami je izdal indijski podkralj lord Reading dopolmilno odredbo h kazenskemu zakonu, po kateri se politični oblasti bistveno olajša postopanje proti separatističnim Indijcem. Takoj nato je odredil guverner lord Lvitton številne aretacije uglednih Indijcev in obenem so se. vršile po vseh bengalskih mestih mnogobrojne hišne preiskave. Glavna odločba nove odredbe je, da ne spadajo politični prestopki več pod kompetenco sodišč temveč da sodi o njih poseben ko-
Kalkute sicer mirno. Toda to ne 1 pove dosti, ker je gotovo, da so vsled nje politični krogi Bengalije naravnost ogorčeni. Zanimivo je pri tem to, da .je voditelj vsemoha j medanske organizacije javno ob-j sodil korak vlade in da so na*to-' pili proti odredbi Mohaniedanci! in Hindi skupno, pa čeprav vlada i med ujxnii silno sovraštvo. Dose-j daj so bili .skupni nastopi < beh velikih iauiatikov -koraj izklju-j čeni.
Zlasti pa jc nejevoljno indijsko
odredbi!
pred hišo ob črešnjeviO korenino in da ga je spravila v sobo, kjer sta skupaj spala. Ker pa je ob-dolženka pri neki drugi prilik i | sama izpovedala, da je spala v | isti noči, ko se je izvršil umor,: na skednju v krmi s svojimi otro-ei, jo je državno pravdništvo zasledovalo radi krivega pričevanja. Pred okrožnim sodiščem v Celju je Jožefa FILs trdila isto in se zapletla v protislovja, dasi je preje že priznala, da je krivo izpovedala. Ker je njen mož še v zaporu, a doma vsled obilice o-otrek velika revščina, je okrožno sodišče obsodilo Jožefo Flis samo na 6 tedfiBCv jeee-
Želhn izvedeti za mojega strica MIHAELA ŽUNTA. Doma je iz vasi Pot o vrh pri Novem Mestu na Dolenjskem. Pred več leti se je nahajal nekje v Clevelandu ter biva v Ameriki približno 14 let. Istotako želim izvedeti za njegovo sestro oziroma mojo teto MARIJO ŽUNTA, omožena Martinčič. Ona se je preselila s svojo družino pred desetimi leti iz Indianapolis. Ind.. v Detroit. Mich., od tam pa v Milvaukee. Wis., kjer najbrž še sedaj živi. Njima imam za poročati zelo važne stvari glede njih matere, ki je pred nedavnim časom umrla v stari domovini. Vsled tega prosim cenjene rojake ši-rom Združenih držav, kdor ve za naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bom zelo hvaležna, ali naj se mi pa sama javita na moj naslov: Frances Kostrevc, omožena Semich, 926 Ketchem St., Indianapolis, Ind.

Kretanje pamikov - Shipping News
29. novembra:
Majestic, Cherbourg: Rotterdam. Boulogne: DuiUo. Genoa; President« Wilson, Trst.
3. decembra:
Mauretanla, Cherbourg.
4. decembra:
Cleveland. Cherbourg Hamburg Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
6. decembra
Leviathan. Cherbourg. Olympic, Cherbourg, Rochambeau i Havre; Martha Washington, Trieste. i Conte Verde, Genova.
9. decern or a:
Pittsburgh. Hamburg; Orduna, Cherbourg, Hamburg; Colombo. Genova.
10. decembra:
Paris. Havre.
11 decembra:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen.
13. decembra:
Aquitania, Cherbourg: Pres. Rooae velt, Cherbourg; -Veendam Boulogne. | Rotterdam.
16. decembra:
France. Havre: Bremen.
Bremen.
17. decembra:
Majestic, Cerbourg. 20. decembra:
Pres. Harding. Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam.
24. decembra:
Mlnnekahda, Cherbourg. Hamburg, Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg.
27. decembra:
Olympic. Ch^rivm-g, Voicnd^m Boulogne, Rotterdam.
30.	decembra:
I .a Savoie, Ham; Arabic, Che» b o u rg. Ham b urg.
31.	decembra:
Zaeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg H&mburg.
3. januarja:
Aquitania. Cherbourg: Ami-nca, -» Cherbourg: Columbus. Cherbourg, Bremen; Suffern, Havre.
6.	januarja:
Duillo, Genova.
7.	januarja:
l'ar!?, Havre.
MOŠKI! 2M2HH« Prati n«r
Nib* vit« •! nalboljio zaMIt PRfc.eREv.BA n MOsKt Velika tuhaWc. Kit (4'a) »1 V« Uanuj »H SmiwY-Kil Pept; B ft BeeVmfcn St.. New York PiVti (* nV»of«l<»
l prebivalstvo, ker vidi v legij, obstoje« iz (treh komisarjev.' mo volihli ,nartiever delavske!
od katerih morata vsaj dva imeti stranke. Indijci .so prepričani, da
kvalifikacijo sodnikov.
Oster na.stop indijske vlade jo angleško prebivalstvo v splošnem odobravalo in sieer brez ozira na politično pripadnost. Že mesece dolgo je prinašalo angleško časopisje alarmantne vesti o rastočih nemirih v Indiji in splošno se je povdarjalo, da je vsaka obzirnost I angleške vlade napačna. Avtoriteta A'nglrije ida zahte<va brezpogojno, da se uporabi proti vsem
Mulja lahko zaduši svojo žrtev.
je delavska stranka hotela z odloč nim nastopom v Indiji popraviti svojo reputacijo v Angliji. V tem
vidijo silno ponižanje ill to jih je j T;i strašna pošast, zajedljiva trakulja. Še bolj podkrepilo V odboru proti |ki povzroča toliko nepričakovanih smrti. Indiii	Ima na na. tisoče različnih načinov, po-
|tom katerih muči svojega nevoljnega go-
; sta- Najhujše je, ue trakulja jako na-! raste, recimo šestdeset čevljev, in posta-; ne želodec premajhen zanjo. Trakulja se I začne premikati proti grlu. Segetanje v
Velika senzacijo
V JUGOSLAVIJO
Dohre notice!
ljuje. da obiščete svojo domovino za eno leto in <ln se zatem vrnete v Združene ilržuve, ne da bi liili šteti v kvoto.
Naši veliki ogromni parniki, vključno MAJESTIC, največji na svetu, OLYMPIC1. HOMERIC. BELC.EN-LAND. LAPLAND, MINNEKAHDA
itd., vam nudijo hitro vožnjo do Cherbourg«. Antwerpa. Hamburgu. Hitra železniška vožnja do Jugoslavije. Več od plut i j vsaki teden. Vsi r.aši potniki 3. razreda so nastanjeni v zaprtih privatnih kabinah za 2, 4 in f oseh. Udobnost, sijajna jed in brezhibna postrežba.
WHITE STAR LINE RED STAR LINE AMERICAN LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
štaiiari jCine
NAV1GAZI0NE GENERALE 1TAUANA
NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH
,z T29. nov.
r -z m 6. Januarja.
U COLOMBO
OdT.tule iz X. Y. 9 dec = in 3. februarja.
Obmue se na avtorlzlrane
r^ente.	J
f^ 3 Ita'ja America Ship. Corp.
1 State Street J=
Š ri= J=r_ New York
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "0-1 a a Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
je povzročil meseea julija t. 1. v!*rlu i"'V2ro*a Pri človeku bljuvanje, več-.	.„.	,	'krat se je pa pripetilo, da je trakulja
.Mladi Aim v .sevrnskem okraju, nprla sapnik ln pov2roeila zaduSenje.
___ _ ______________	sapnik in povzročila
nemirnim Indijcem politika trde i l,m0T All*-0na Ffea> ki je bil U-| ec sicer nepojasnjenih snyti je bilo po
roke.
V resnici je bilo tudi že polno i vzroka za vznemirjenost med Angleži. Teroristično gibanje je raslo m predvsem so bile njegove žrtve med oficirji, uradniki in znanimi zasebniki. Zlasti pa je trpela avtoriteta vlade škodo, ker-ni 1>:1<> rna«ro<:e morilcev kaznovati. Priče so redoma odrekle in neštetokrat se je zgodilo, da je bila priea , ki je govorila resnico in obtežila obtoženca, drugi, dan umorjena. Teroriste so svarajisti (indijski av-tonoemisti) odkrito podpirali. T januarju je bil ubit ugleden trgovec Sava. Ko je -T>i 1 fnjegoA* morilec obešen, je imel vodja svarajistox-Das govor, a- katerem je poveličeval morilca.
Središe teroristov Indije je mesto Kalkuta. Tu se zbira vsa inteligenca, zlasti vsa fanaitično nacionalna mladina, tki se v mestih Evrope ni naučila samo. da imajo na rodi pravico .samoodločitve, temveč ki se je navadila tudi revolucionarnih metod, s katerimi se te pravice pridobi.
Gotovo je, da je velik del le inteligence v tesnih stikih s sovjetskimi propaigatori in najbrie dobivajo od njih tudi bombe. Pri hišnih preiskavah so namreč našli poleg obsežne teroristične literature tudi celo izdelovalnico bomb, ki je "bila izvrstno opremljena in v kateri so se našli predmeti, ki kažejo na zvezo z Rusijo. Vsa ta nacionalistična mladina je pokre-nila tkozvano bengalsjko gttwnje. Ustanovljene so številne tajne organizacije. ki so razširjene po vsej Indiji.
Oster nastop indijske vlade je seveda: čisto drugače, ko na angleško, učinkoval na domaČe indijsko prebivalstvo. Po poročilih angleških. listov je bilo prebivalstvo
streQjetfi pri prevozu z b rodom preko Sa!ve. Tega umora je bil takoj osumljen njegov lastni brat
pred porotnim sodfiščem v Novem meistu. V tej kazenski zadevi je bila zaslišana dne 18. iei 20. jim. pri »kra jmem sodišču v Sevnici \
jasnjenih po avtopsiji, ko se je dognalo, da je bila trakul; i v sapniku.
Veliko možkih, "ensk in otrok se nepravilno zdravi za svoje bolezni, dočim
Jožef Flis, Ivi se je moral tudi imajo v resnici trakuljo. Gotova mf.nie-pri jesenski prroli zagovarjati nja 80 oddajanje delcev traku!je. verjetna
pa: Izguba teka * včasno pečico, pokrit Jezik, zsaga. bolečine v hrbtu ir. ledjih, omotica, gla.vobol, slabosti ter plazeč ob čutek v črevesju in želodcu. Km ena koža. izguba teže, slaba sapa. Nobenega vese-.	Ja do dela, nobene ambicije, vedno le-
obdolzenceva zeita Jožefa Flis. k i; narj..nje. Trakulja. ki včasi doraste do
je takoij STiillila, da je mjeill moži dolžine petdesetih čevljev, večkrat povzro-
kriv, ker je vladalo med brato. I Ca napade božjastL Trakulja. ki se splazi . , . v	^	! v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Boljše
ma ze delj easa sovrastvo. Skuša- | je. da prej lznebite te pošasti predno
la pa je dokazati aflibi W\*ojega|bo prepozno. Naročite eno zdravljenje
, Laxtana danes, ki ga poSIje takoj po moza na ta način, da je trdila, da 8preJemu $10 48 Laxai Med. Co.. g3»
je bil Jožef Flis v kritičnem času doma, da se ije celo podtaifcnil
Laxai Bldg.. Box 963, Pittsburgh, Pa. Lax-
tan nI Škodljiv. Za zavarovanje zavojčka 25e posebej.	—Adv't.
Posebna ponudba našim ditateljem!
Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" ^20 —
B strešico Ta slovenske čr-
ke.a.i.i- $25.-
'OLTVEB' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lih-ko vsak pile. Hitrost pisanja dobite * vmjo.
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY S3 Cortlandt StrMl	*«w York, H. T
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zaio ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York
BT* Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGAKNA "CLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik....................$1.25
Gospodinjstvo................................ 1.00
Naša zdravila...........*................-.....50
Nasveti za hišo in dom ....................... 1.20
Sadje v gospodinjstvu.........................70
Zdravilna zelišča ...............'...............30
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ......... ............... 5 00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-Pieh-šnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani____10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf_Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in g-ospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25
Mi plačamo poštnino.