V5 » I iiiiii *J
V Celju, dne 9. marca 1911.
St. 10.
Izhaja vsak Četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — ▼t« pošljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati m naslov. (»Narodu« KJst" * Celju. — Reklamacije so p.itnine proste. — Uredništvo: Scliillerjeva cesta &>ev. 3.
»Narodni List" stane za celo leto 4 K, ca pol leta 2 K, za Četrt leta 1 E: Za Ameriko in drage dežele na leto 5 R 80 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka »ta«« 10 vin.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za m a lase je. plačevati po pošti na naslov: „>' arod n i List" v Celjn.
Posojilnica v Celju.
(Ob njeni tridesetletnici iz zadružnih krogov.)
Na drugem mestu priobčimo računski Zaključek Posojilnice v Celju, iz katerega posnemamo, da }e ta največji in najmočnejši slovenski denarni zavod na Sp. Štajerskem ravno izpolnil trideseto leto svojega poslovanja. Dolga je ta doba in plodonos-na je bila za zavod, a še plodonosnejša za gospodarski in kulturni razvoj štajerskega Slovenstva.
Namen ustanoviteljev Posojilnice v Celju je bil: gospodarski napredek slovenskega ljudstva in neodvisnost njegova od tujega kapitala, sredstvo za uresničenje tega namena pa: vestno, točno in vseskoz nepristransko poslovanje. Teh vodilnih načel se je oklenilo njeno prvo načelstvo in so jim «stala zvesta vsa načelstva do današnjega dne. V prvem načelstvu so bili gg. Miha Vošnjak, državni poslanec itd., načelnik, Franc Kapus. trgovec, denainičar, Franc Janeš, trgovec, • dr. Josip Sei-nec, odvetnik in vikar J. Zičkar. V prvem nadzorstvu so bili gg.: ces. svet. dr. Štef. Kočevar, Franc Kamerer, Ivan Krušič, prof. in duh. svetovalec, dr. Gustav Ipavic in dr. Ludovik Filipič.
Gospod dr. Sernec deluje v načelstvu posojilnice v Celju ves čas njenega obstoja in sicer je ijen načelnik od leta 1886 naprej. Tedaj dolgo dobo 25 let spolnuje mož odgovorno in težavno nalogo načelnika Posojilnice v Celju in posveča temu zavodu svoje bogate gospodarske zmožnosti. To je gotovo ogromno in za slov. narod, posebno pa še za razvoj celjskih Slovencev koristno delo, ter si je dr. Josip Sernec priddbil s tem svojim delovanjem zasluge, ki se mu jih ne sme kratiti.
Tudi g. notar Lovro Baš deluje v načelstvu te zadruge 28 let in sicer 25 let kol prvi načelnikov namestnik in je tekom te dolge dobe s svojim znanjem zavodu uspešno pripomagal k njegovemu današnjemu razvoju.
Poleg imenovanih je delovalo lepo število članov* načelstva, od katerih krije že marsikoga hladna zemlja. Za to odobravamo, da je izdala posojilnica v Celju ob priliki tridesetletnice spominsko pOročilo, da ohrani narod tudi te delavce na zadružnem' polju, katere nam je ugrabila neizprosna smrt, v hvaležnem spominu.
Suhoparno je morda to poročilo, številke in dejanja govore cele knjige.
Kdo je postavil v Celju »Narodni dom«, z lepimi trgovinami, uradi, krasno gledališko dvorano in restavracijo? Le kdor se spominja celjskih razmer iz prejšnjih časov, ko še ni bilo Narodnega dotna, ve, da so bili celjski in drugi Slovenci odvisni od nemških gostilen in trgovin, kjer so bili za njihov denar dostikrat še zasrarnovani. Danes si narodnega življenja v Celju sploh ne moremo predstavljati brez Narodnega doma in gotovo je, da brez Narodnega doma celjski Slovenci še ne bi bili dosegli današnjega svojega razvoja. Zato se pač ni čuditi, ako se obrača srd naših narodnih na sprotnikov predvsem proti Posojilnici v Celju, še bolj nezaslišano pa je postopanje klerikalcev, ki iz strankarske strasti hujskajo proti zavodu, kar je, milo rečeno, zelo nehvaležno.
Iz 30Ietnega poročila celjske Posojilnice posnamemo, da je ona razdelila v narodne, cerkvene in druge dobrodelne namene nad 130.000 kron. Več v kot 11.000 kron so dobile od te svote razne katoliške institucije in cerkve. To je znamenje, da je Posojilnica ostala vedno nepristranski denarni zavod. A kaj ima za to? Klerikalni agitatorji ji v zahvalo hujskajo in begajo njene vložnike z neverjetnimi izmišljotinami. Mogoče bo to hujskanje ime- j lo vendar to dobro posledico, tla bodo sprevideli možje v načelstvu celjske Posojilnice, da vsa ne-pristranost ne pomaga nič in bodo iz tega izvajali enkrat tudi posledice.
Kako dobro je gospodarilo načelstvo Posojilnice v Celju, so najboljši dokaz njeni na 334.000 K narasli rezervni fondi. Poleg raznih fondov pa jan. Si za hranilne vloge nad 4000 članov s celim svojim premoženjem, med katerimi je mnogo znanih aaših največjih bogatašev.
To velikansko poroštvo, ki ga nudi Posojilnica v Celju za hranilne vloge, njeno veliko premoženje in njeno širom naše domovine znano dobro ime. tvori najtrdnejši temelj za njen nadaljni uspešni razvoj v korist slovenskega naroda.
JZ političnega sVeta.
Državni zbor se je sešel včeraj. Dolgo je imel počitnice. Sploh je opažati, da delovanje državnega zbora obstoji iz samih —- počitnic. A v kratkem času. kar bo zdaj zopet zaoedanje, se naj rešijo prevažne zadeve: rekrutni kontingent, proračun, bančna predloga, novi davki :td. Zato pa je vse delo našega državnega zbora tako površno. Slovanski poslanci bodo ostali nasproti vladi v opoziciji.
Nov društveni zakon namerava vlada predložiti državnemu zboru. Baje vsebuje nekatere olajšave osobito glede političnih društev Je bil že skrajni čas.
Iz državnega zbora. V včerajšnji seji je prišla v razpravo osnova novega društvenega zakona. Vladi — kakor je iz njenega postopanja razvidno -stvar ni ljuba. Vsi govorniki so nastopili za reformu te postave. — Posl. Roblek je vloži! interpelacijo glede narodnih razmer pri spodnještajerskih sod-nijah, posl. dr. Korošec pa glede prepovedi sejmov na Spod. Štajerskem. Prihodnja seja bo jutri v petek.
Bolgarsko. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v tej balkanski državi 4,129.108 prebivalcev nasproti 4,035.575 1. 1905.
Portugalsko. Ministerski svet je odobril odredbe, katere je izdal pravosodni minister Alfonz Costa in s katerimi se prepoveduje prebiranje škofovskih pastirskih listov me«? rvzZp. Ker pastirski listi nimajo in ne dobijo odobrenja od državnih oblasti, je smatrati njih čitanje za poseganje v pravice države.
Anglija. Angleška poslanska zbornica je po silno burni seji z 368 proti 243 glasovom sprejela zakonsko osnovo, s katero se odpravlja pravica gosposke zbornice, da s svojim »veto« (;- ne privolim, prepovedujem) onemogoča ljudstvu koristne postave.
Rusija. V ruskem državnem zboru (državna duma) so se minoli teden posvetovali o tem, da bi se zmanjšalo število praznikov. Zastopniki višje duhovščine so bili mnenja, da bi zmanjšanje števila praznikov smatralo ljudstvo kot razžaljenje. Vkljub temu je večina dume po daljši razpravi prišla do prepričanja, da se mora število praznikov zmanjšati. Vendar je gotovo, da vlada iz strahu pred visokimi dostojanstveniki pravoslavhe ruske cerkve take predloge ne bo izdelala.
Tečaja za vlnorejo In sadjarstvo, ki se vrši od 6. do 18. marca na vinorejski in sadjarski šoli v Mariboru, se udeležijo sledeči slovenski učitelji in nadučitelji: Kari Vizjak, Ljubečna. Franc Kai-baš, Sv. Miklavž pri Ormožu; Melhijor Rizmal, Rajhenburg; Jožef Conč, Jareninn; Josip Stritar, Št. Vid pri Grobelnem; Jožef Korošec, Negova; Friderik Kožuh, Sv. Duh v Halozah; Ivan Haupt-man, Sv. Vid pri Ptuju; Ignacij Kafou, Št. llj pod Turjakom; Aleks. Alt, Št. Janž pri Spod. Dravogradu.
Smešna figura po domače Štajterčev Linhart se zaletava v naš list, ker smo poročali, da se je srbski kralj peljal skozi Ljubljano na obisk k italjan-skemu kralju, in da je policija v Ljubljani celi kolodvor zastražila, ker se je menda bala, da bi srbski kralj slišal kak »živijo«. »Proč z veleizdajalskimi hujskači« — vpije »ogorčeno« Linhart. Mi pa pravimo: Bog daj norcem pamet!
Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev ima letos 3., 4. in 5. julija v Trstu svojo XXIII. glavno skupščino.
O samih polomih se sanja zadnji čas ptujskemu Linhartu. In te svoje strašne sanje odklada na potrpežljivi »Štajercev« papir. Kar vidimo Linharta, kako hodi bled in shujšan po Ptuju vsled samih skrbi zaradi »prvaških polomov«. Zdi se nam, da je res vse polomljeno — v Linhartovih možganih.
Iz sodne službe. Pravna praktikanta Al. Lešnik in dr. Viljem Šribar sta imenovana za avskultanta, prvi pri okrožni sodniji v Mariboru, drugi v Celju.
Ni slabo! Klerikalci bi se radi v deželnem zboru umaknili in pustili obštrukcijo. Sedaj samo iščejo še način, kako bi krivdo za to zvalil na nas »liberalce«. Eno so že pogruntali. V maribor. »Straži* ta-
ko le modrijančijo: Ce bomo klerikalci obštrukcijo v Gradcu opustili, bodo krivi samo liberalci, ker so se z namestnikom Claryjcrn tako pobotali, da jim on pusti celjsko tiskarno, oni pa (liberalci!) bodo proti naši obštrukciji. Ergo: izgovor je tu, backi bodo verjeli — in »krščansko-katoliška« stvar naših klerikalcev je rešeija. Bum! ,
Sejmi na Spodnjem Štajerskem. Minoli petek je posredoval deželni posianec dr. Vekoslav Ku-kovec pri namestništvu v Gradcu v svrho. naj sv; čim r.ajpreje zopet dovolijo živinski sejmi na Sp. Štajerskem. Pri tej priliki je izročil namestniku peticije 37 spodnještajerskih občin. Vlada namerava dovoliti sejme šele po Veliki noči. Pri tem pa hoče vpoštevati predloge »Kmetijske družbe«.
CeljsKi oKraj.
Slovensko gledališče v Celju. V soboto 11. t. m. se uprizori na celjskem odru veseloigra »Drugo lice« od Oškara Blumenthala, avtorja glume »Velikomestni zrak«, ki se je zadnjič s tolikim uspehom uprizorila na našem odru. Začetek točne ob po! 8. uri. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Da se uprizori predstava v soboto, se ustreza večkrat izraženi želji občinstva. Zato je upati, da bo dvorana polna.
Celje. V pondeljek dne b. t. m. je obhajala v krogu svojih otrok in svoje rodbine gospa Amalija Kukovič, rojena Orožen, svoj 83. rojstni dan. Blagu gospa je, čeravno komaj okrevala od nevarne m-fluenet, jako čilu. Bere in piše tudi pri luči biez očal. Želimo ji še mnogo let v veselje rodbine in slovenskega naroda, kojega iskreno ljubi!
Celje. V tukajšnji bolnišnici je umrlo v, mescu februarju 60 oseb. — Villo Gatterstadt pod starim Gradom je kupil Ceh Buchta.
Vojnik. (Predpustne šale celjskega lističa »Deutsche Wacht« z učiteljsko službo na tukajšnji šuiferajnski šoli.) Dne 1. marca je prinesla celjska »Deutsche Wacht« novico, da je na naši šuiferajnski trirazrednici razpisana do — 2. marca moška učiteljska služba. Dopisnika je očividno pust zmešal, ker modrijanči takole: Zmožnosti drugega deželnega jezika ni potreba, ker so tržani za šolo vneti, število učencev »jako zmerno«(!); od VoJ-nika do Celja je samo pet četrtin ure hoje(D, in ker bo v kratkem tekla železnica(!), se pričakuje veliko »nemških« prosilcev! Gospod urednik, da bi vi vedeli, kako smo se režali, ko smo to čitali. V vojniškem trgu ni niti enega otroka, ki ne bi govoril in razumel tudi slovenski. A teh otrok je malo. Zato lovijo pred začetkom šolskega leta v celi vojniški okolici med trdo slovenskimi stariši, slovenske otroke, in to med takimi, ki nekateri še nobene besede nemški ne znajo, a se njih otrokom presrečna bodočnost obeta. In take učence-noviti-ce ima dobiti v roko učitelj, ki niti besede slovensko ne bi znal. Lepa vzgojna metoda, a za nas čisto pravilna, da se pokaže ničevost uspehov takih šol v pravi luči. — Zanimivo je tudi, da dopisnik »D. W.« sam pripozna, da je število učencev na tej šoli »jako zmerno«, to je strašno, strašnu majhno. Saj ima na vsaki slovenski ljudski šoli en učitelj več otrok nego jih je tu v vseh treh razredih. Da izračuni predpustni dopisnik daljavo iz Voj-nika do Celja za pet četrt ure, to popolnoma odgovarja predpustnim občutkom dopisnika. Da je v-kakem veselem predpustnem razpoloženju videt tudi že železnico teči mimo nas, tudi tega mu ne zamerimo. Bog mu grehe odpusti!
Trg Lemberg. V nedeljo dne 5. i. m. se je vršil občni zbor naše posojilnice. Nekateri udje dosedanjega načelstva so hoteli prestopiti k ljubljanski klerikalni Zadružni Zvezi. Po temeljitem in vsestranskem pojasnilu revizorja g. Kuneja ,'z Celja o vzrokih splošne denarne krize, o gospodarstvu pri celjski in ljubljanski Zadružni Zvezi se je izjavila pretežna večina (ena tretjina je nasprotovala do konca), da ostane naša zadruga pri celjski. Prav tako! V denarne zavode ne spada politika. — V sedanjem načelstvu se nahajajo sledeči gg.: nadučitelj Zidar Frntic, predsednik; posestnik Skale Štefan, njegov namestnik; posestniki Kristan Miha, Lipauc Rajmund (nov), Mešiček Tomaž (nov), odborniki; Zupančič Franc (nov) in šuc Franc pa kot pregledovalca računov it» knjig.
V soboto dne 11. L m. se igra v celjske« Narodnem domu veseloigra »Drugo lice«. < Petrovče. V naši dbčini so našteli 2441 prebivalcev, > in sicer 1134 moškega in 1307 ženskeg« spola.	j.
Kmetijska podružnica v Žalcu Je priredila dne 26. Jan. t. I. poučni shod, na katerega Je poyvajbila gospoda- dr. 01schewy, konsulenta v c. kr. poljedelskem ministerstvu, ki nam je še od lanskega kmetijskega predavanja v dobrem spominu, da poroča o sladkorni pesi. Ker se snuje v Zagrebu tovarna za sladkor, je stavila dotična tovarniška družba ponudbo, da bi se tudi v savinjski dolini pridelovala pesa za njeno tovarno. Da bi se torej kmetovalci poučili o pogojih, o načinu in rentabili-teti pridelovanja, zbralo se jih je na povabilo kmet. podr. žalske v tolikem številu, da je bila Hausen-bfchlerjeva dvorana premajhna za vse poslušalcu, ki so zastopali celo dolino od Vranskega do Celja. Kmetijska šola v Št. Jurju ob j. ž. je bila zastopana po: svojem ravnatelju. Delavni odbor je dobil s tem priznanje, da uživa veliko zaupanje pri kmetih. Na drugi strani pa se je pokazalo, kako vneta je Sa-vinska dolina za vsak napredek v gospodarstvu. G. dr. 01schewy je v enournem temeljitem govoru razložil vse potrebno, kar bi zanimalo pridelovalca, k&kor: kakovost podnebja in zemlje, da uspeva pridelovanje, način setve in obdelovanja, žetev in prodaja. Podrobneje o predavanju ni potreba poročati, ker bode po zaslugi gospoda predavatelja izšto tiskano v mnogih iztiSih, »katere bode preskrbelo c. kr. poljedelsko ministerstvo. V splošnem je g. poročevalec mnenja, da bi bilo naše podnebje, posebno pa zemlja ugodna za pridelovanje. Kar se pa tiče dobičkanosnosti, pa ni mogel nič določenega povedati, ker se ne dajo naprej dpločiti pridelovalni stroški, ki so v vsakem kraju različni; za to je treba najprej poskusov. Sploh je vse ležeče na poskusih, zato se je tudi sklenite, takoj letos pričeti z njimi. Ze ob koncu zborovanja se je priglasilo mnogo posestnikov za poskuse. Ker se dobi seme za to brezplačno pri podružničnem predsedniku g. drž. poslancu Robleku ih ti poskusi niso v zvezi z nobenimi stroški tei je pridelek izvrstno poraben za krmljenje živine, je pričakovati, da se še zglasi mnogo poskušate-Ijev. Cas za setev je začetkom aprila in do tedaj §i je treba seme preskrbeti. Dobilo se bode tudi bbenem navodilo za sejanje in obdelovanje. Ob koncu predavanja, ko je še predsednik razložil pogoje in ponudbe tovarniške družbe, se je razvil pogovor o poskusih in drugih poslušalcem nejasnih točkah, na kar se je zborovanje zaključilo. Podružničnemu odboru in gospodu predavatelju pa bodi ^izrečena javna zahvala, da skrbi in se trudi s tako vnemo za povzdigo blagostanja naše lepe Savinjske doline.
= Trg Vransko ima po zadnjem ljudskem štetju 657 prebivalcev, med temi. 11 takih, ki so vpisali nemščino kot »občevalni jezik«.
Iz Brastovč. K našemu poročilu o konkurzu g. Viktorja Ušena smo dobili pojasnilo, da je bito porOčilo deloma neresnično. G. Viktor Ušen je bil v Braslovčah od h maja 1910 do 1. jan 1911, torej 8 mescev. Tudi bi se bil še lahko vzdržal, ako bi ne bile nekatere celjske tvrdke ga prehtiro prijele za primeroma mali znesek in tako .uničile njegovo eksistenco. Dolgovi bi se bili, ker je zimsko blago mnogo naneslo, tekom par mescev znatno znižali vkljub temu, da je konkurenca močna in poleg tega še denarna kriza. Neresnično pa je, da |>i bil g. Ušen iz konkurzne mase več blaga proč spravil Tri dni, predno je napovedal konkurz, katerega napovedi pa še takrat sluti! ni, ker si ie še ravno prejšnji dan iz zadrege pomagal, je bil pri njem g. Cimperšek iz Sevnice zaradi dolžnega frneska, in g. Ušen mu je po dogovoru dal toliko blaga, kolikor g. Cimperšek njemu ob otvoritvi trgovine. Drugi dan na to pa je dobil/g. Ušen oa raznih celjskih tvrdk nove tožbe, vsled česar je bil potem prisiljen, napovedati dan pozneje konkurz. —
Iz Gomilske. Izreka se lepa zahvala vseni grajskim posestnikom in posestnicam, ki so kaj dali in dale lesu za stavbo skupnega doma naše požarne brambe in bralnega društva. Tisti možakar pa, ki'rse je dobro po >tajč« odrezal, da ne da »niks«, bo — tako upamo — do takrat, ko se bo pobiral les za gomil^o cerkev, dobro znal slovenski, da se bomo kaj lažje pomenili.
Iz Mozirja. Ker se sumi, da sem jaz dopisnik članka v »Nar. Listu« z dne 2. marca t. 1. »Iz Rečice ob Savinji«, izjavljam, da sploh nimam navade opravljati ljudij, posebno ne po časopisih, najmanj pa g. Trogarja. Izjavljam, da je g. Trogar o priliki domače maškarade v gostilni Strenčan sam daroval v nabiralnik Ciril-Metodove družbe. Dopisnik omenjenega članka pa naj prej pred svojim pragom pometa, potem še le pred drugim. —
Vlasto Flor.	'
Mozirje. Poročajo nam: Žalostna nam majka! Naš nekdaj narodno slavni trg se je prelevil v kratkem v taborišče medsebojnih obrekovalcev. Niti tri osebe si niso debre. Naj bi si nekaterniki prikrajšali svoje dolge jezike, ločene ženske naj bi ne hodile za petami, poštenim mozirskim dekletom, nekaterniki naj bi ne liodili k oknom razmn gostiln špijonirat, kakšni gostje so notri, da jih potem lahko opravljajo itd. Medsebojna zastopnost naj bi se naselila zopet v naš trg. Pri nas se ne gre toliko za narodna društva, kakor za osebno obrekovanje. Ako ne bo miru, bomo morali javn.j >ribitl imena raznih opravljivcev in obrekljivcev.
Ali bi ne bilo lepše, da bi vsi skupaj složno delali za napredek trga?! (Priobčujemo tudi ta dopis, da se čuje druga stfan,, ter si le želimo, da bi se uresničile besede V koncu tega dopisal Op. uredn.)
Nazarje* V §0boto je bil tukaj pogreb nadebudnega, nadarjenega šedtftošolca g. Ivana Remica. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva, med njimi g. prof. dr. Medved, ki je vodil sprevod, g. prof. ZahlBruckner ih 32 dijakov iz Maribora. --Rajnki je bil jako nadarjen, in se je zraven svojih študij naučil spretno igrati glasovir in orgije. Sorodniki in prijatelji so "Veliko upali od njega, zdaj pa je nemila smrt vzela vse upe in nade.
Iz Dramelj nam piše župnik g. Ogrizek, da on ni vedel za surovo pismo, ki se je pisalo g. Jarno-viču. Nas bi to samo veselilo, ker nas žalosti dovolj že to, da je on s svojjm hujskanjem sploh ustvaril
Dramljah take neznosne razmere. Obenem nas veseli, da je g. župnik tako priden čitatelj našega lista. Pazi naj, da pri prihodnjem misjonu on sam morda ne pride v zadrego glede — odveze.
Sv. Štefan pri Šmarju. Našo poštarico še zmi-raj zelo bode »Narodni List«. Včasih ga pa menda tudi sama čita, kajti ona ima za nekatere naročnike »Narodnega Lista« čisto ekstra-klohaso; namesto, da bi ga oddala v petek, kakor je navada, da ga prinese poštni sel iz Šmarja, odda ga zmiraj še le v pondeljek; iz tega se lahko sklepa, da ga tudi ona malo popregleda poprej, ko ga odda. Pa tudi takrat ga odda z zelo čemernim obrazom in še tudi kakšno psovko spusti zraven. Seveda je hudo vse potrpeti, ampak ker je naprednjak potrpežljiv človek, si pač misli: odpusti ji, saj ne ve, kaj dela. Ta ženska res misli, da bo vladala celi Sv. Štefan, ali vsi pa le ne plešemo, kakor ona gode. Vsakokrat, kadar zagleda »Narodni List«, jo menda popade peklenska jeza, kajti cviliti začne takrat, kakor mladi psički. Jaz pa vem, Ti ljuba Pepa, da Ti »Narodni List« ni nikdar hudega storil, kajti tako potrpežljivega lista tako ni, kakor je ravno ta. Seveda, ker se pa zmiraj v njega zaletavaš, Te pa tudi mora včasih malo pokrtačiti. Veš' Ti, kaj ti povem: pusti Ti nas naprednjake pri miru, skrbi rajši, kako boš pošto opravljala, in mi bomo zadovoljni s Teboj.
Šinarje pri Jelšah. Pri dopolnilni volitvi v okr, zastop šmarski je bil dne 28. febr. v skupini velepo-sestva namesto umrlega g. Jakoba Zdolšeka -Šuca izvoljen udom g. Štefan Gobec, krčmar in posestnik v Hotunji, vrl pristaš narodne stranke.
Sladkagora pri Šmarju. Gostaču Lebcrju na Sladkigori pri Šmarju U pred kratkim umrla žena. Ze prej je bil močno udan pijači, sedaj se je pa še bolj epijal, najbrže iz žalosti za umrlo ženo. Pred nekaj dnevi je zeljo pijan iskal ležišča na nekem hlevu. Pri tem je pa £adel vznak na kameniti tlaK v hlevu ter obležal nezavesten. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer "je radi pretresertja možga« umrl.
Iz Trbovelj. Hlapec Rudolf Holešek je z nožem tako zbodel enega rudniškega konja v nogo, da so morali konja izročiti konjaču. Vreden je bil 600 K.
Iz žalpsti, da mu žena ni pisala, se je napil rudai Skomina tako zelo žganja, da je vsled pijanosti umrl.
CjntotncrsKi okraj.
Sv. JnriJ ob ŠčavnicL V radgonski bolnišnici je 17. febr. umrl g. Ant. Lasbacher iz Selišč, trgovec in gostilničar. Mož je bil splošno priljubljen in spoštovan. Bil je šele 49 let star. N. v m. p.!
KrižovcL Dne 5. t. m. se je vršil tukaj zaupni shod kmetovalcev celega okraja, ki sta ga sklicala kmeta gg. Franc Puconja in Alojz Kardinal. Shod je imel razpravljati o tem, kako se naj odpravi strankarski boj med našim ljudstvom ter združi bojujoče se stranke k skupnemu složnemu delu posebno na gospodarskem polju. Vabil se je razposlalo 112, a vabljenceV je prišlo na shod okoli 100, med temi so bili tudi 3 nadučitelji. Zastopani ste bili obe stranki, vendar je imela kmečka zveza veliko veČino. Nek govornik jc sicer trdil, da je navzočih tudi nekaj štajercijancev, o čemur pa s» nismo mogli prepričati. Po pozdravnem govoru sklicatelja g. Puconja je nastopil njegov tovariš g. Kardinar ter je v kratkem, a jedernatem govoru poživljal navzoče, naj delujejo na to, da prenehajo strankarske mržnje med brati, ki se naj združijo k skupnemu vztrajnemu delu v prospeh naroda in kmetijstva. Zborovalci so živahno pritrjevali njegovim izvajanjem. Predsedmk shoda, g. Dunaj, otvori na to debato. Oglasilo se je prav mnogo govornikov. Ogromna večina govornikov je bila za to, da se izvrši združenje potom kompromisa. Obe stranki morata nekoliko popustiti. Le dva sta predlagala pridružitev kmečki zvezi. Povdarjalo se je, da razpOr najbolj neti nedostojna pisava časopisja obeh strank in je želeti, da časniki dostoj-nejše pišejo, zlasti v osebnih stvareh. V obče se je trdilo, da je sedanji položaj nevzdržljiv. Med časom razpora nismo dosegli ničesar. V narodnih in gospodarskih stvareh lezemo vedno bolj nazaj. Naši needini poslanci niso mogli ali niso hoteli zabraniti niti tega, da so se nam pri ljudskem štetju zgodile največje krivice. Končno se je sklenilo, da se naj delovanje v dosego edinosti nadaljuje. V to svrho. se izvoli odbor 6 mož in sicer:
Franc Puconja, predsednik; Alojz Kardinar, Franc Cvetko, Rajh Jakob, Alojz Ostre, Dunaj Franc. Gg. Jakob Reich in Franc Cvetko sta predlagata tudi važne rezotueije v železniških zadevah, ki so se sprejele. To je kratico, pa resnično poročilo o tem zanimivem shodu.	i '	,<'*';
Železnica Ljutomer—Ormož. Deputaciji gornje-grajskega okr. zastopa je železniški minister dr. Glombinjski izjavil, da pride ta proga v predlogo o lokalnih železnicah. Tako bo ustreženo nujnim potrebam dveh okrajev.
P^Mariliorrtl o&raj.
Poskušen samomor. Iz Slov. Bistrice; nam poročajo: 331etni posestnik Kari Turin iz okolice je preživel na pepelnico s svojo ženo v mestu Jako veselo noč. Zjutraj ob 7. pa si je v navzočnosti svoje žene pognal pred poslopjem nemške šole kroglo v srčno stran prrfi. Težko ranjenega su spravili v mariborsko bolnišnico.	4
Ruše. Tu je umrl 1. t. m. č. g. kaplan Pinterič. Na njegovo mesto pride kaplan Janez lic iz šti Pavla pri Preboldu.	j
Od Drave. Dne 21. m. m. sem se peljal iz Maribora po koroški železnici. V istem vagonu ko ja* so bili 3 »Nemci«. Govorili so o Mariboru. Prvi pravi, kako je to mesto strašno nazadovalo in še nazaduje. Gstro je govoril čez občinski svet mariborski, o katerem pravi, da sedi na jajcih in ne stori nič. Pravil je, da so v Mariboru »krartke Vechalt-nisse«, ki se ne dajo utajiti. Zanimivo je, da taku niso govorili rojeni Nemci, ker vsi trije so ^znali tudi slovenski. Ste že slišali, da se je Nemec slovensko naučil? Torej nemčur je rekel, da sedi mariborski »stadtrat« na jajcih.
Sv. Lenart v Slov. gor. Umrla je gospa Marija Kronvogel, foj. Kocmut, mati svetnika dež. sodišča dr. Jožefa Kronvogla.	j
Slov. Bistrica. Tu namerava vlada ustanoviti politično ekspozituro. Za okraj bi bilo to brezi dvoma velikega pomena.	;; .
Umri je pri Sv. Lenartu v Slov. gor. gostilničar in jx)sesfnik Vincenc Sarnitz, katerega se je sedaj zaradi volitev pri Sv. Lenartu tolikokrat imenovalo.	r ' Ljudsko štetje v mariborski okolicL Zg. Hoče štejejo 239, Sp; Hoče 638, Rogoza 244, Bohova 233, občina Pohorje 358. Pivola 386 in Radvanje ;,65ft prebivalcev. ' « :
Brtžifti oKraj.
Nečloveška mati. Delavka Ema Bevc i Pre-vorju pri Kozjem je tako sirovo ravnala sjj svojo triletno nezakonsko hčerko Francko, da so jnorali pogosto sosedje posredovali. Pred kratkim ae pustila dekleta pri prezakurjeni peči in je odžp.j'_Pe-kletova obleka Se je vžgala in Francka jefdpbfla težke opekline. Mati je sežgano Obleko skrila, d? bi ljudje opeklin ne opazili. Dekletce bd težko ozdravelo. Sosedje so nečloveško mater Ovaditi.
Iz Sevnice. Namestnija je dovolila zdravniku dr. Šlechti domačo lekarno za čas njegovega bivanja v našem trgu.	jj
Otroka je umorila. Iz Sevnice poročajo t Dekla Marija Radič je pred kratkim prala pri posestniku Smrekarju. Ljudje so opazili, da je svoje delo večkrat pustila in izginila v stranišče. Razun jega 9u našli na prostoru, kjer je dekla stala, sledove krvi. Ker so domačini vedeli, da je Radičeva noseča, s« stvar zasledovali in javili tudi orožnikom. V stranišču so res našli novorojeno umorjeno dete. Ra#-čevo, ki je svoj čin priznala, so že zaprli, i
PtujsKi oHraj. j
Sv. Barbara v Halozah. Zganite se, i|pi bar-barški hribi, radujte se, kajti velika milost sp je dotaknila vaših vršičkov! Vsi vaši prebivalci ;so spoznali najskrivnejše resnice božjih naukovi vsi se ljubijo z ono prvokrščansko ljubeznijo mea seboj. To sta uvidela naša gg. dušna pastirja. Zategadelj sta opustila za enkrat te nauke in začela Udrihati pri velikonočnih naukih z r.ajbesnejšim fanatizmom po učiteljstvu, društvu »Naprej« in posojilnici. — Toda zakaj? Učiteljstvo ne mara biti pod farovško komando. »Naprej« hoče vedno naprej, Vogrln bi ga pa rad potisnil nazaj. Pri posojilnici :pa udje niso hoteli voliti župnika za predsednika^ Je pač stnola, če ljudje ne marajo plev za pristno zrnje 1 Največ dela pa da župniku napredno časopisje, jzrezke iz »Nar. Lista« čita celo v cerkvi. ;Mt uredništvu samo častitamo, da si je dobilo tako vztrajnega iti vnetega agitatorja; ljudstvo se je začelo v resnici zelo zanimati za »Nar. List«. Mak) jih je med pettisočimi prebivalci naše fare, ki bi ne poznali tega lista, če ne drugače, pa vsaj po imenu. Da pa je prepovedan sad najslajši, so Vedeli že najstarejši ljudje. Za dosedaj hvala, g. Vogrin. Prihodnjič več in natančneje! — Poslušalci vaiih naukov.	iv . , . . .
Iz Libanje pri Ormožu nam.pišejo: V četrtek po pepelnici smo pokopali pri naš na Libanji pusta, ki je nosil štajercijansko-klerikalno krinko. Pri občin volitvah je namreč popolnoma propadel klerikalni župan Juri Novak z vsemi svojimi privrženci in sorodniki. Še »Wienerbiirger* mu ni mo-g=>l pomagati. Njegov propad je povzročila poleg »toče in suše« v prvi vrsti politična reznačajnost. Izmed novih odbornikov jih odpade na Libanjo in Pav lovski vrh 5, na Litmerk 7. Nove odbornike pozivamo, da si izvolijo za Zupana* svoje veiike občine narodnega in pravičnega moža.


Sv. Bolfenk na Kogu. Novim cerkvenim ključarjem je bil v nedeljo dne 5. t. m. namesto odsto-pivšega Dajčbauer Lovrenca izvoljen Luci Anton posestnik v Vodrancih.
Požar. Pri Sv. Križu poleg Rog. Slatine je izbruhnil dne 1. marca v gozdu kneza Alfreda \Vin-dischgraetza požar, kateri je uničil krog 3 orale gozda. Požarne brambe so s pomočjo kmetov komaj omejile1 in pogasile požar.
Obrež pri Središču. Dne 3. t. m. je uničil ogenj hišo Antona Zadravca vkljub naporu požarnikov iz Središča. Škoda se ceni na 7000 kron.
Ptuj. Tu je umrl sodnik dr. Viljem Telschik. Zaradi znanih škandalov z ženo nekega ptujskega stražnika je Bil umirovljen. Zapušča ženo in dvoje otrok.
Ploh so vlekli na pust v Frankovcih in Loper-čicah pri Ormožu, ker se ta predpust ni tam nihče ženil.
Pri Sv.. Urbanu nad Ptujem se je obesil iz obupa posestnik Matija Marinič. Njegova rodbina ga je spravila že trikrat v Feldhoi, in ko se je sedaj zopet kot zdrav vrnil domov, ga ni hotela vzeti žena pod streho, sin mu je pa grozil s palico, če se ne pobere.
Konjiči oKraj.
Iz dravinjske doline. V zadnjem času se zopet mnogo piše o razmeroma mali slovenski vasi Ziče. Preti par leti je bila ta vas znana vsaj ro Spou. štajerskem kot bivališče odločnih slovenskih mož, ki so bili ob jednem trdni, izobraženi kmetje, ki so se imeli med sabo prav radi, in so ljubili tudi svojega takratnega župnika. S prihodom sedanjega župnika Kosarja pa se je položaj deloma spremenil; ta je namreč srdit in nestrpen človek, ki bi vsakogar. ki si upa količkaj s svojo lastno glavo misliti in po lastnem prevdarku ravnati, rad poteptal v blato. Jasno je torej, da si je napravil ravno v onin možeh nasprotnike, kateri so najbolj samostojnin možganov, t. j. ki so najbolj brihtni. Da bi jih pa očrnil pred javnostjo, jih je napravil v časopisju za nemškutarje. Razne- šale, katere so nekateri napravili z »jezovim« župnikom, da ga podražijo, je vzel za resne, jih sedaj trobi po svetu ter na podlagi istih vedno dokazuje, da smo napredni kmetje
—	posilinemci. Razven tega porabi vsako priliko, da samega sebe pohvali, kakor vsiljiv jud svojo slabo obrabljeno robo. — Nedavno se je v »Slov. Gospodarju« hvalil v dolgoveznem, otrobarskem članku, katerega je dal podpisati od svojih zaslepljenih pristašev. V tem članku se je pobahal, da daje organistu brezplačno sam stanovanje. — Res pa je, da mu organist varuje v hiši klerikalno rajfajzuovko in mu torej stanovanje itak odsluži; drugače bi se župniku utegnilo zgoditi, da bi prišel kakšen nov Oset po denar, kakor je prišel svoj čas k njemu p o n o č i v župnišče (župnik je takrat mislil, da je prišla njegova lepa gospodinja k njemu v sobo po »zdravila«). — Nadalje se bije župnik po prsih, da se drži svojih dolžnosti v cerkvi. To pa ni res! — Njegova pridiga v začetku meseca decembra 1910 je bila taka, da je bila za mladino pohujšljiva in so tudi starejši pametni izvenžiški občani bili zelo ne-voljni; od takrat naprej tudi marsikateri ne zahaja več v žiško cerkev. Trditev župnika, da bi imel v občini ravno iste pravice, kakor v izjavi v »Nai. Listu« z dne 1. januarja 1911 podpisani, ni resnična. Župnik po postavi ne more in ne sme hiti župan. Za prvo vlogo v občini je torej čisto nesposoben.
—	On ne plača od svoje hiše nič davkov, za šolo mu ni treba prispevati, vojaka mu ni bilo treba služiti, porotnik in varuh mu ni treba biti. — če Ima neprimerno manjše dolžnosti, mora imeti tudi neprimerno manjše pravice, pravi postava — in postava je pravična. Končno jDripomiiitio, da smo podpisali omenjeno izjavo vsi, ki smo bili tamkaj navedeni, lastnoročno, trdimo pa, da izjave v »Slov. Gospodarju« niso podpisali župnikovi kimovci lastnoročno; tisti pa, ki so jo lastnoročno podpisa'i, su pa take »kunštni«, da svojih krstnih imen ne vejo, n. pr. Franc Repič misli, da je »Janez«. Tudi nekateri drugi so postali svojim svetnikom nezvesti. Lepi katoličani so to!
Iz Konjic. Neki Bobek je hotel predzadnjo nedeljo obiskati ples v tukajšnjem Narodnem domu. Vzel pa ni s seboj dekleta, s katerim je imel tri leta razmerje, ki ni ostalo brez posledic, temveč neko drugo ljubico lepo. To je pa stara ljubica zvedela, šla v Konjice, izvabila Bobeka na dvorišče in ga tako obdelala z nožem, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Storilka je zbežala.
Zadnji dopisi.
V Petrovčah je umrla danes 9. t. m. zjutraj gospa Antonija Jcžovnik, veleposestnica in gostil-ničarka. Pogreb bo v soboto ob 4. uri popoldni. Vrli narodnjakinjl blag spomin!
Župnik Šorn na begu? Današnji jutranji listi poročajo, da so župnika Šorna iz Belih vod pri Šoštanju, ki je bil zaradi spolnega občevanja z moškimi obsojen na eno leto težke ječo in je potem pobegnil, ujeli v Baselu v Švici. V njegovi družbi sta bila dva kmečka fanta, njegova »ljubimca«. — Vsi trije so morali nastopiti neprostovoljno pot nazaj k okrožni sodniii v Celju.
Zaročil se je v Pulju dne 'j. t. m. c. kr. narednik Leopold Lipuš z gdčno Bariciewich. On je sin vrlega narodnjaka, bivšega župana v Višnjivas. pri Vojnlku. Mnogo sreče.
iz Ormoža. Zadnje volitve v raznih občinan našega okraja kažejo vedno jasneje, da se ljudstvu probuja, postaja narodno, ter vedno odločneje od-
riva od sebe zvezarje in štajercijance. Precej občin je že v narodnih rokah, pa tudi razna društva imajo večinoma narodno-napredni značaj. Utihniti st morala največja rovarja v okraju: iniklaševski Štuhee in svetinjski Bratušek, ki sta ostala v bratskem objemu sama na cedilu. Sicer pa ju ne mara nihče izmed duhovnikov v našem okraju. Najlepše bi bilo, ako bi jima dal škof skupno faro, tam nekje v deveti deželi.
Gospodarji paberHi.
Vremenska prerokovanja iz leta 1783.
1.	Sušeč suh, mali traven moker ter hladen veliki traven, napolnjava z vinom pivnice, in donaša dosti sena.
2.	Kadar sta dan in noč na praznik Oznanenla M. D.' vedra, solnce jasno sije, znamenuje to rodnu leto in dobro plodno zemljo.
3.	Mnogo dežja ta mesec povzročuje nerodovitno leto.
4.	Dež na veliki petek donaša v letu obilo sadja.
5.	Dež na Vuzem donaša deževje vsako nedeljo do »Trojakov«.
6.	Suščev sneg Škodi sterni.
7.	Mnogo dežja v sušcu pomeni suho letno vreme, zato pravijo stari ljudje: suščev dež boš moral s čavljem kopati.
8.	Ako v tem mesecu grmi, je upati rodnega leta in obilnega sada, potrebnega za življenje. L.
Tržna poročila.
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 13. februarja do 19. februarja 1911. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 4 — do K 6 30, sladko od K 4'40 do K 6'50; ržena slama od K 480 do K 5'60; pše-nična slama od K 4'60 do K 5'40, ječmena slama od K —— do K —'—; ovsena slama od K—'— do K —'—; ježna slama od K 4'— do K 4'50.
Sejem z rogato živino dne 23. februarja 1911.
Cena je bila za 100 kilogramov- žive teže. Klavni voli. tolsti od K 94— do K 106 — (izjemoma K 110—) poitolsti od K 82 —do K 92'—, suhi od K 72'— do K 80'—; voli za pitanje od K —do K —'—; klavne krave, tolste od K 72"— do K 84'— poltolste od K 58'— do K 70'—, snhe od K 52'— do K 58'—; biki od K 80"— do K 98'—; dojue krave do 4. teleta od K —'— do K —'-- do K —'—; čraz 4. tele od K —■— do K —•—, breje od K —'— do K — —; mlada živin * od K 82'— do K 102'—.
Sejem klavne živina dne 24. februarja 1911.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1'34 do K 1'46; teleta Ia (izjemna cena) od K 1'48 do K 1'56; nemške mesne svinje od K K —'— do K —'—; nemške pitanske svinje od K 1'34 do K 1'42; ogrske pitanske svinje Ia od K 1'48 do K 1'52; osrrske pitanske svinje Ha od K 130 do K 1"40; mesne svinje od K 1'28 fio K 144, bošnjaške pitanske svinje, debele od K —'—do K —'—; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K —'— do K —'—; ovce od K —'76 do K —'80; kozlički in jagnjeta od K 8'— do K 12'—.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
		ca o				o 05				a N		o	
Mesto		S5		>NS		•O		O) t>		s- ©		o s-,	
	—	CU		05		1-5		O				0-	
	«	K	v	K	v	K	v	K	V	K	v	K	v
Celje . . .	50	12	_	10	_	9	50	9	_	8	50	10	_
Ormož . .	50	11	—	9	—	9	50	9	—	7	25	9	50
Gradec . .	50	12	75	9	25	9	50	10	67	7	88	8	50
Liubno . .	50	12	50	8	75	9	—	10	25	7	50	—	—
Maribor .	50	U		8	—	S)	25	9	75	8	—	8	50
Ptuj . . .	50	11	25	8	50	10	—	11	—■'	7	50	8	—
Inomost .	50	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Celovec. .	50	22	50	18	25	—	—	17	50	17	20	—	—
Ljubljana	50	11	75	8	50	8	50	9	40	7	—	9	—
Pešt	50	—	—	—	-	—	—	—	—	—	—	—	—
Solnograd	50	11	40	9	45	9	—	10	—	7	70	—	—
Dnnaj	50	11		9	10	9	29	9	26	6	—	—	—
Line	50												
		cS				C	c IZ	o	_c	03 P	X e	03 C	cc E
Mesto	—			o cn		05 rr>	-/	05 V3	H	cd	•j.		U.
	i	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v	K	v
Celje . . .	50	10	_	11	l	2	50	2	_	2	40	1	80
Ormcž ...	50	9	—	13	—	5	—	4	50	3	20	3	—
Gradec . .	50	9	50	15	—	5	45	5	15	5	20	—	-r
Ljubno . .	50	—	—	18	—	4	—	3	50	3	25	3	80
Maribor .	50	8	—	11	50	2	75	—	—	2	50	2	-
Ptuj . . .	50	9	—	11	50	3	80	3	10	3	60	2	80
Celovec. .	50	—	—	—	-	—	—	—	—	—	—	—	—
olajšajoče in Ajsako vnetje
Hladilno, bolečine olajšajoče in ^s: odvračujoče sredstvo, katero pospešife zaceljenjc ran, si je pridobilo kot tako — pražko domače mazilo iz lekarne B. Fragnerj-a, ckr. dvornega zala-gatelja v Pragi — glas najboljšega domačega sredstva in se zategadelj čimdalje bolj uporablja. Dobi se v vseh tukajšnjih lekarnah.
Gnojenje s Tomasovo moko. Mnenje, da je treba gnojiti s Tomasovo moko samo v jeseni ali v zimi, se je izkazalo po najnovejših izkušnjah kot nepravilno. Pri sejanju ovsa in ječmena treba pomniti, da pripušča hitra razpustjjost Tomasove moke tudi spomladno gnojenje. Zadostuje moko v brazdo raztrositi in seme zavlačiti. Tako gnojenje je v prospeh nele razvoja, ampak je koristno tudi za poznejši sadež. Tudi travnike se lahko februarja in marca s Tomasovo moko uspešno gnoji — Tega gnojila češki izdelek (znamka »štiriperes-nik«) se dobi v poljubni množini. Glej inserat!
fazne noVosti.
Velik tatinski vlom v Gradca. V noči 6. marca so neznani tatovi vlomili v blagajno splošne bolnišnice v Gradcu in odnesli 15.478 K.
Ameriške vesti. Nov siovenski list »Edinost« je začel izhajati v Pittsburgu. Urejuje ga R. Gre-gorič. Izdaja ga pa tiskovna družba »Edinost«. — V Weehawkenu je umrl Franc Senica, uglede« član avstrijske kolonije v newvorški okolici. Rajnik je bil rojen v Sevnici. V Ameriki je bil 50 let.
Ogenj. V Jalžobeti pri Varaždinu je 23. febr. po noči pri močno pihajočem jugu pogorelo 16 hiš. Zgorelo je več živine in 1 mrlič v sobi na barab.
Dva nemška umetnika umrla. Dne 25. febr. je umrl v Šarlotenburgu sloviti nemški pisatelj Friderik Spielhagen, v Monakovem pa slavni nemški slikar Frio Uhde.
prujfrfcne in druge prireditve.
Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v nedeljo, dne 19. snšca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v šoli na Zidanem mostu po sledečem sporedu: 1. Zapisnik, 2. dopisi, 3. letno poročilo tajnikovo, 4. poročilo blagajnikovo, 5. volitev dveh računskih pregledovalcev. 6. volitev odbora, 7. določitev društvenine za 1. 1911. 8. določitev knjig in časnikov, ki si jih naj društvo v 1. 1911 naroči. 9. poročilo zastopnika v okrajnem šolskem svetu. 10. slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi	odbor.
Učiteljsko društvo za pol. okraj Ljutomer zboruje v četrtek, 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v Prane-Jožefovi ioli v Ljutomeru. Spored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. „0 vai-nosti življenskega zavarovanja" in o ^Učiteljski gospodarski in kreditni zadrugi v Celju" predava g. A. Pesek. 4. Slučajnosti. — Upamo polnoštevilne udeležbe cenjenih članio in članov.	Odbor.
Sv. Bo;fenk na Kogu. Tombola, ki jo je priredilo bralno društvo „Lipa", due 26. februarja, se je prav dobro obnesla. Vkljub bližajoči se nevihti z bliskom in gromom zbralo se je v gostilni Stef. Galiča precejšnje število gostov, ki so po končani tomboli bili vobče zadovoljni. — Dobitki, srednje vrednosti, za katere se mora predsedništvo zahvaliti središkim narodnjakom gu'. Zadravcu, Praprotniku in dragim, pa tudi domačim Boifenčanom — Zabavnik Cirilu in Francu, so povzročili veliko veselja. Veselilo bi nas. ako bi bralno društvo tudi po leti kako zabavo priredilo.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Središče in okolico priredi dne 19. marca t. 1. v gostilniških pr.štorih g. J. Zidariča efektno tombolo. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi vljudno	odbor.
St. Janž na Dr! p. Tukajšnja požarna bramba je priredila v minulem predpustu. veselico, ki se je v vsakem oziru prav dobro obnesla. Podpisani ima prijetno dolžnost, da se vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k temu dobremu uspehu, tem potom najsrčneje zahvaljuje in prosi, da ohranite naklonjenost napram temu društvu tudi vnaprej! Za odbor: Vinko Fras, načelnik.
Iz Laškega trga. Ob zaključku občnega zbora Bralnega društva je društvenik g. nadučitelj ČeU-na zlicitiral kozarec starine, zaostalnine g. dr. I. Kolšeka, v prid Ciril-Metodovi družbi za 4 K 10
Mariborski C. M. podružnici priredite v torek, 14. sušca ob osmih zvečer svoj občni zbor in sicei v majhni dvorani v prvem nadstropju. Na prav številen obisk vabita odbora podružnic.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Kapele: Take reči so brez političnega pomena! Ne vkvarjajmo se z malen^bstmi, ampak imejmo pred očmi večje cilje! Pozdrav!*— Sv. Peter v Sav. dol.: Stvar nevarna! Kaj drugega! Pozdrav! — Ruše, Veličane, Sv. Miklavž, Sv. Janž na dr. p„ Trnovije: Vse sprejeli za to številko prepozno. A prihodnjič pride vse na vrsto!
Pralni ekstrakt ..Ženska hvala"
za namakanje perila.
Najpopolnejše nadomestilo za belenje perila
Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek.
Pralni prašek je zaupljiv predmet. Ako hočete Vaše drago perilo obvarovati škode, tedaj se čuvajte pred ponaredbami!
Dober teh!
Zdrav želodec imamo ter nimama želodčnih bolezni, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z znamko „Elsa krogljice". Povemo Vam iz skušnje, poizkusite tudi te ki uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg št. 264 na Hrvaškem.
9 d
w
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane Vin., navadno tiskane pa po 2 Vin. Znesek se' mora vposlati vnaprej, ker se sicer ■ inserat ne priobči, =====
l
labko zaslnži vsakdo v mestu in na deželi, tudi v čisto malih krajih. Pošljite svoj naslov na do-______________	pisnici na tvrdko
Jakob KSnig, Dunaj VII-733 (Postamt 63).
3 10-3
Stanovanje
(9 sobi, kuhinja in drogi pripadajoči deli) se"_odda_8 1. majem. — Vpraša se: Dolgopolje štev. I, Celje.
Žcnitd!
Brez svoje krivde ločena, jako lepa gospa. 30 let stara. 90.000 K premoženja v gotovini in najmanj 100.000 K gotove dedščine, se želi zopet poročiti. Samo resni ponudniki (premoženje postranska stvar), ki »agotovijo srečen zakon, naj pošljejo ne anonimno svoje ponndbe na: „ldeal", Berlin N. W. 7, poste restante. 134 2-1
i^ruj-LTjuij-u-ur^rnrivrrrru^iV *u	....... .......
Podpisani obžalujem, da sem neosnovano žalil gospoda Jožefa Boliinec, posestnika na Cvenu h. Št. 18 s tem, da sem ga dolžil nepravilnega popravljanja meje med najinima gozdoma.
Oven, dne 4. sušca 1911. Anton Nakoter, posestnik na Cvenu h. št. 11.
129 1
Po ceni meso!
Vsak dan se sveže kolje; 5 kg govejega, telečjega (od stegna) ali ovčjega mesa samo 4 K, 5 kg svinjskega 5 K, strogo solidna postrežba, ker reftektiram na stalne stranke, franko po povzetja. — Meso je tekom 24 nr na mestn. Berkavics Alter, Herlncse, Ogrsko^ 121 3-2
Jerbase za VdiHonoc
po 1 K 60 v, razno drugo pletenino, tudi vrbove sadike (tisoč po 3 K) priporoča državna delavnica za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah. 127 4-1
Zaradi bolezni sem prisiljen prodati svoje
posestvo.
Spravil bi rad vse v slovenske roke. Imam hišo z nadstropjem ob državni cesti, pri dragonski vojašnici, blizu kolodvora, pripravno za obrt (pekarijo) in trgovino. Hiša s sadnim in celenjadnim vrtom me stane 48.000 K. Lovro Stepišnik, Slov. Bistrica.	131 2-1
In 2 gosfilmlo
se zaradi preselitve
proda ali da v najem.
5 sob, 3 obokane kleti, gospodarsko poslopje, sočivni vrt, sadonosnik, 1 plug polja, 5 minut od cerkve, na okrajni cesti v Zavrču. — Vpraša se pri:	132 3-1
Jožefi BalMič, Zavre pri Ptuju.
Meso!
Meso!
Vsak dan svež zakol: po 10 funtov tovorni nakladek prima zadnji del, debelo goveje ali telečje meso cd stegna K 4'90 franko po povzetju pošlje	77
3. Mandel, Skalat 37, Avstrijsko.
Loterijske številke.
Gradec, 4. marca 1911: Dunaj, „
4, 34, 61, 27, 70. 72, 90, 48, 45, 4.
Zahvala.
Za številne dokaze ljubeznjivega sočutja povodom prebritke izgube, ki nas je zadela z nepričakovano smrtjo našega dobrega moža; očeta, tasta in deda, g.
Janeza Oevirka
posestnika v Gotovljah,
izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč lajšat nam našo pregloboko žalost med boleznijo, zlasti pa ob smrti, ter za mnogo-brojno spremstvo k zadnjemu počitkn. Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini. — Bog vsem tisočero povrni!
Marija Ocvlrk, žena. Franc Ocvlrk, sin. Marija Ocvirk, sinaha. Ignac Ocvirk, sin. Neža Ocvirk,
sinaha. in sedmero vnnkov. 130 1
3 močne
lite
čisto nove, blizu kolodvora, se po nizki ceni prodajo. Več se izve v upravništvu Narod. Lista, Celje.
Pozor!
50.000 parov čevljevl
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne težkoče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para čevljev na jermenCke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejo K 8'50. Pošilja se po poštnem povzetju. S. TJx»lb»oii, izvo? čevljev, Krakov št. 110. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj! 138 l
Veliko presenečenje!
V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3'80.	139 3-1
Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnili biserov, modemi damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom. 1 krasno žepno, toaletno ogledalce. 1 usnjata denarnica. 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, triie šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna: stane samo K 3*80.
Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Dunajska osrednja razpošiljalnica
Ch. Jungwirth, Krakov štev. B/103.
NB. Ce se naročita dva zavoja, se priloži 1 priina-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj.
lfeliko presenečenje!
V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 4 20.	133 3-1
Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnib biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom. 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado! 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in Se čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 4*20.
Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Dunajska osrednja razpošiljalnica P. LUST, Krakov štev. 534.
Iščem za kmetijstvo treznega, v hmeljereji iz-
urjenega
100 3-3
hlapca
kateri naj bi nadzoroval poljska opravila. —
Ponudbe pod ,1911 restante Žalec*.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s
slikami je H8 25-2
Jlustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite
ga in inserirajte v njem! Naslov: Jlustrovani tednik", Ljubljana.
5000 K zaslužka
plačam onemu, ki dokaze, da moja čudežna zbirka
600 kosov za samo 6 K
ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska sisi. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 arr.erift. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delm), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stano K 6*—.	102 3
Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od:
A. Gelb, razpošiljalnica Krakov 423.
Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen.
Vabimo na svoj
II. redni občni zbor
ki se bo vršil
v soboto, 25. marca 1911 ob 2. uri popoldne v Nar. domu v Celju.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. *3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze v Celju. 4. Čitanje strokovnega poročila o kletarstvu. 5. Odobritev računov za 1. 1910., 6. Morebitne volitve načelstva in nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dr. Anton Božič.	ho i	Benjamin Kunej.

b ) iS?t
Slavnem« občinstvu naznanjam, da, sem prevzel
v TegetboOevl cesti 22, v talil dr. Haca.
Opozarjam, da je moja brivnica edino slovensko podjetje te vrste v Mariboru, potrudil se bom vedno, da bom občinstva vsestransko ustregel. Zah> se priporočam vsem narodnim krogom.
J. Gredlič, brivec.
37 -7 ''^ "• . Svoji k svojim!
Svoti k mvolim I
k--1
Folol ovt»wwovowwoi
■t*-m^ Ljudevit Bopovnik
r—— puškar -:
v Borovljah (Ferlacti) na Koroikem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim "jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. prcsku-ševalnici in od meno preizkušene.'— llustrovani ceniki zastonj I	6i 62 3
Adolf Bursik
čevljar V Celju« kapncinskega mosta
»deluje vse različne vrste obutal v aio-dernih fazonah in po solidnih oenah. V j zalogi ima tndi zgoto vljeno obute«.
.'i .1 <"-i
iiaiuii
''„(*■ < !,v 'z :	ft^-^hŠiedMt
s papirjem, pisalnim'tn risalnim orodjem ssssssinii '' j
8t Lesko všek, Celje, 8£
5(1 » —frffff^VflfV?	' / ,77" ~	'-w 'T —, . —"—jr —'F mrnmm', ti *■ ;
■ ■■■■■■■ Lastna salogh ioUkUi in vseh tiskovin sa urade. ■■■■■■■■
Na drobno.
Na debelo
33 60-8 :
■	■ verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. S S
■	> ■ 7a SonillD in nDnDB+iFD P°ročne zlate prstane ter ženitovanjska darila s m*
■	s: ta ženine in nevestne vsc po ^ najnižjih cenah.
\*\ZAto°A naoinlKov. daljnogledov tt d. ! g j
5 Mf a 46 60-8	Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! -	|m!
h\ H. Salmič, Celje, Nar. dom. j I j
■ ■■■■■■■■■■■■M* ■■■■■■■■■■(■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■aiiiaiiiiiiiiiinii
in
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, torkov,-črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča so za mnogobrojna naročila.
Svoji k svojim! Svoji k svojimi
r*'
Diktor Beoc,
66
Graška cesta šteu. 8.
49-7

Superfosfaf
mineralično in animalično, najzanesljivejše in' najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonljakove, kalijeve, solltarjeve in snperfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih.	16 14-12
Bureaus Praga, Prikopi 17.
\
Ivan Berna
Celje. Gosposka ulica št. 6
priporoča
svojo bogato zalogo obnval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, dauiskih iu otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi »Specialistom prave gorske in lovske čevije. Izdeluje se po meii v lastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zanania 95 naročila proti povzetju. 4H-4

Edino delniško pivovarniško narodno podjetje

Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
v Ljubljani
pri poroča svoje
izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
66

v sodčkih in steklenicah.
52-6


Pri gnojenju travnikov, detelj išč in žita ne smemo opustiti poleg
gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom
01
gnojenja s kajnitom ali m kalijevo soljo.
Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata s Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14.
Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdi £ v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še
pri mnogih drugih trgovcih.	76 46-5


385
Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K
Posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 v lastni hiši
»Narodni dom" v Celju.
Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K
Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4'/2 od sto brez odbitka rentnega davka.
lfloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju.	,
Eskomptuje in vnovčuje menice,
kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih.	. 57 49-7
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko
Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj 111 franko
Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudeeih in belih po najnižjih cenah
A A Kn
44 50-8

SOOO « zaflluiiui iVI
platen onemu, ki dokaie, da moja Čudežna zbirka
| 900 kosov *a samo 6 * ' ;
m prilotaoštni kup in sieor:	\	vl >
t prava švicarska »l«t. ROSfcOpl-pat. fepna UM.
dobro idoča in točno regut. 8 pismeno »letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. doublezlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni. ovratniški in prsni gumbi) 1 amerik. lepni noš (5 delni), 1 eleg. sfcilehtf kra+ata (barvi h» vzorec po želji najnovejše fazone), 1 kiasua kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 -elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 3« umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različhjh predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred. ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*.
Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tadi znamke sc sprejmejo) od :
J 6ELB, razpošiijalnica ttovi Sandec 204.
(De se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ah H najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za nengajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tak« da je vsak riziko izključen.	128 3-1
■■ ' . ■■ ;_r-..„ , . »-—---——-:-----
Hmctjc-jadjercjci!
Za pomladno sajenje se Vam priporoča edino ie močna in visoka drevesca saditi ter tukajšnjemu spodniežtajerskemn. podnebju oga-. jajoče vrste izbrati, kakor n. pr. izmed jabolk' vel. renski bobovec, se sadi ob cestiji in travnikih in je za kopcijo in mošt poraben,' Kanada, Bau-manovi in Ananas kosmači, za kupčijo in mošt jporaben, rižasti Kardinal in Staj. zimski mašancelj (žlahtne namizni in dobre kupčijske vrste);
Izmed hrnšk namizne vrste: Dielova maslenka, žlahtna Lojzika, zimska dehanovka in štajerska moštnica za mošt.
Drevesca stanejo v velikosti nad 2^2 izvan-redno pri večjem naročilo 70 vinarjev komad. . Kakovost vrst je zajamčena.
£mst Marine, Jt. paVel pri Prebold«
Savinska dolina.
110 2-2
skrbno, ker lahko nastanejo
vsled
hude rane.
© Že 40 let se je izkazalo mečilno © vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. ■V RazpoiUJa se Vsak dan.
1 pušica 70 Tin. Proti predplačila K 3-16 ne pošljejo 4 pnSice, za 7 K pa deset pnšic poštnine prosto na vsako postajo »vstr.-ogrske monarhije
Pozor na Ime Izdelka, izdalo« atelj«, eno in varstveno znamko. Pristno Je po 70 v.
Glavna naloga
B. Fragner, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Hala strani, vogal Nerudove ulice Jt. 230.
Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske.
B. DIEHL,
- _
imam
100 klafler
ki so letos cepljena in 1 metel- dolga. Dobijo 3e pet minut od kolodvora v Mislinjll ter bi se tam nalagala v vagone.-
Anton Splichalf Sir. Ilj
pri Mislinju.	in 3-2
Pozor pred ničvrednimi izdelki.
Tomasova moka
je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za čistost, za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpustne in za finost zinletja Tomasove moke, pod znamko
,štiriperesna'
znane, že nad 30 let rabljene in najboljše pre- I skušane, jamči 113 15 2
prodajalna pisarna fosfatne moke čeških tovarn 2a Tomasovomoko na Dunaju li, Bauernmarkt 13.

HUJE I,¥
; 1
i 2VEZ«A
*

,:;. VIK,

80 4-4
(mlatilnice, slamorezniee, vodovodi, kamnodroMlci, kotli, vitli) in vse druge
priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovo postavijo in dajo vsakomur na po-skušnjo od tvrdke
K. & R. Ježek S^il
(Moravsko)
lju: Si
Zastopstvo in zaloga v Celju: Sarlah Jernej, Gaberje 124. Plačilo tudi na obroke.
1	■■•■■■ ■■:■■ ■■-'- ! V. • .
jeve
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem . ------- . znamenju.,
Ne dajte se zapeljati po pazna-. nilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SIHGER prodajati obrabljene »troje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na preknpovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SIHGER C o.
Delniška družba za šivalne stroje v Celju, GraŠka ul.

■ f.i.M
'io'' >i'
.1: • •■•
107 3-3
r r"v' '>- (K ff' sip K ; ""' " i f.,''
I 8/W4

O imovini .Glavne posojilnice v Ljubljani'
registrovane zadruge z neomejeno zavezo y likvidaciji se je razglasil dne 13. febrnarja 1911
Konkarzni komi&ar; CLJa1. dež. sodni svetnik dr. J. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok "21r februarja 1911 ob 9. uri dopoldne pri "tej sodni ji v izbi štev. 128 pred konkurznim komisarjem.
Zglasilni rok: do 30. aprila 19li.
Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 ob 9. uri dopoldne pri tpj sodni ji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem.	*
C. kr. dež. sodnija v Ljubljani, odd. III,, dne 13. febr 1911.

priporoma svojo veliko zalogo doma žgane slivovJke, tropi novca, brinovca, vinskega žganja i,, domačega
Edino narodno KatnnosešHo podjetje V
prta jažnojtajer^a Kamnoseka ^^^ indnstrij^a dražba.
P
m m
Stavbena in umetna kamnoseška obrt 8 strojnim :::	obratom.	:::
Izvrievanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, uastavkov tdt. (b različnih kamennv in tt:	cementa.	;::
Specijalns delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: aJtarjev, ohliajilnih miz, prižulc, kropil 11 ih in krstnlk :::	kamnov itd.	:>}
Brušenje, poliranje 1»
struganje kamena 8 stroji.
mmmmmm§wmmm
mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz
mzll^aih marmornih vrst granitov Id gljenitov t»o raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Brzojavf:,KamnoseSka In- ^ dustrijska družba Celje'.
53 12-3 SšSf
Tlakovanje cerkva, dvoran In hodnikov 8 Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst r vseli oblikah. Popravljanje spomenikov, ii<;t;-::: tavanje napisov v tule, ti
— ——
Martin KolšeK,
ceVljarsHi mojster, Celje, Ring (V noVt posojilnica! hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obnlalo po zmernih cenah.
39 50-8
23 28 9
Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Koleno, ceije
»Narodni dom" in Graška cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, n i debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 2 10, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru .'.
Predivo in solnate vreče se kupijo v vsaki množini.
i 6 beUp(,rt.i
I rjuh, zelo debele po 2: m Hr v p0
116 K, i. doma ega ^^tranto » |8 m 18 K, po 2 /4 2°£tra0vine narodne "•l®Jp® c.lju r. StermecK« v
s^o
Za maškarade in razne
Konfeti.	;dIipq ■
Serpentine.	VObBIILB .
Kotiljoni. Krinke.
papirnate čepice.	34 50-8
Šaljivi inštrumenti.
V trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim
orodjem
Goričar & Leskovšek
===== v Celju. =====
Tfro TI D h lir stavbeni in umetni ključavničar, IVail M\CUCU) vodovodni instalater (Poljska m.4)

Celje.
se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken. stopnic ter ca vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseli vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Bruck en-wagen). - Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice.ln uteže.
Vse po dnevnih cenah.
43 46 5
Celje.
< /
12 20 42
Jax
Dunajska cesta štev
Priporočata svolo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
| Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.


Darujte dr. sv. Cirila in Metoda!
Raaas
H ————	—————	——- **
H K
K
Lc h:
h
h:
Za spomladansko gnojenje priporočam cenj. kmetovalcem
Tomasovo žlindro
znamko
Stern/:'
r
zvezdo
89 9-4
kot najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Vai ujte se ponarejanj! ZahteT ajte povsod izrecno Tomasovo žlindro znamko zvezdo.
Veletrgovina z železnino
»Merkur", P. Majdič, Celje,
prodaja izdelkov tvrdke Thomasphospbatfabriken G. m. b. H. v Berlinu.

pl M
bi M
M
Pl

Postne hran. ra«nn št. sust, Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine —- Telefon st. 48. - ========== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTNI DONI'
C»J C)
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
Pisapna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan pazsn nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
25 51-9
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne, (vloihe) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotit, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačnje se na račan ©®@©® glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©©©
r
Zuezna tiskarna u Celju
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z bizotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stianke. — ========= Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. =====
&ff»ffsftrffffffffsg§r9&9sf&9§fswssa89 gsasBBggsggggggggBsgagBgsssgg
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju.
Odgovorni urednik Vekoslav Spindler.
Tisk Zvezue tiskarne v Celju.
Priloga »Narodnemu Listu" št, 10.
lisjtek
Tast Kondelik in zet Vejvara.
C»Ski spisal Ignfit HerrtnaniL — Poslovenil Stanko Svetina.
»Naj prileti torej štorklja, toda tebi ni treba letati, Kondelik!« je zaklical Konjetop. »Vesel bodi,' da si na zraku. Tebe tam ne potrebujejo. Mamico, to že.*
»Saj ona ie tam«, je rekel mojster.
»Torej se pomiri, fant, in pojdi z menoj.«
Prijel je gospodi Kondelika pod pazduho. Toda kakor bi se naglo nečesa spomnil, je obstal in rekel:
»Kondelik, dopoludne sem se vstavil pri Pokornem, na vrček plzenjca, bil je kakor hren. Pojdiva pogledat, če ima še kako kapljico. Saj bo menda ravno v sredi.«
Mojstra Kondelika je še nekaj držalo nazaj.
»Tovariš, vendar bi rad pogledal — naša mati namreč, da boš vedel---«
Pogledal je Konjetopu v oči, ali naj pove ali ne. ^tukater ni razumel, toda ko je videl Kondelika, a omahuje, je napravil resen obraz in je potrpež-ivo čakal.
Mojster Kondelik sc je ozrl, ako ni kje kako i -poklicano uho in je zopet premišljeval, ali naj ; ove ali ne. In čeprav ni bilo v okolici ničesar, ' ir bi bilo podobno ušesu in čeprav je zanimiva • Jnost na vsak način hotela iz njegovih ust, vendar se je vzdržal in je rekel samo:
»No, da ne bi bila mati pri mladih sama...«
Mojster Konjetop, ki je bil ogoljufan v svojem pričakovanju, je prijel Kondelika in ga je vlekel v smeri proti Ječni ulici.
»Babico bodo potrebovali, boter«, je odgovoril, »pa ne tebe. In to bodo že našli. Pojdi!«
Poslednjič se je oglasilo v mojstru Kondeliku, da ne bi smel odnehati, da se ne bi smel odtrgan od svojega pota, toda to se je oglasilo tako globoko
lam nekje, s slabim glasom in brezupno----
In čez pet minut potem sta sedela stara prijatelja pod kostanji Pokornovega vrta in čez pet minut nato sta stala pred njima napolnjena vrčka. Konjetop je dvignil svoj, pogledal je na pivo proti solncu, obrisal s palcem rob, trčil s Kondelikom in ko je po dolgem dušku postavil vrček nazaj, so bile njegove brke kakor v volno zavite. Mojster KondeliK je napravil po njegovem vzgledu in opazil, da je danes plzenjc res kakor hren.
En vrček popije, je sklenil, naj gre k vragu. Morda tudi dva, naj bo, potem pa vstane. Saj je Vejvari obljubil, da pride. V tem trenotku mu je prišlo nehote na misel, da je slišal, da umirajoči viasih ne more izpustiti duše, dokler ne pride pričakovani član rodbine, sin, hči, brat. Ali ni to tudi tako, kadar se kdo pripravlja, da pride na svet majhen otrok? Niti sam ni vedel. Ali bi potem delal po svoji vesti, če bi tako Pepico mudil? Torej dva vrčka kvečjemu. Za en sam vrček bi ne bilo vredno sesti. Saj je že prazen. In že davno mu pivo ni tako dišalo. Skoda, zbežati od njega. »To je kaj drugega kot ona izletna kaluža!« se je spomnil sedaj na vse nesrečneže, katere je videl hiteti \ božjo prirodo in k onim kmečkim lužam.
Morda je zakrivil pogovor s tovarišem Konje-topom, da je pozabil šteti do dveh, zakaj ko je natakar postavil predenj četrti vrček, si je obrisal mojster Kondelik brke in je rekel:
»Prijatelj, od tega se ne bova poslovila! Cim-
dalje bolje je.«
Po tem četrtem vrčku je naročil mojster Kondelik večerjo in je pripomnil, da je sedaj poslednji čas, da se kaj prigrizne, in ko je poskušal, ali je šesti vrček ravno tak kakor pet prejšnjih, je bn že tako mehek, da je položil prijatelju Konjetopu srce na krožnik.
»Reci, kar hočeš, prijatelj, mi bomo imen krst!«
Pogledal je Konjetopu v oči in je pričakoval, kako bodo njegove besede nanj učinkovale.
»Saj si mi že rekel«, je spregovoril Konjetop.
»Ne, nisem še povedal«, je ugovarjal mojster z gotovo trdovratnostjo. »Pri nas bomo imeli krst!«
»Saj vem! Saj so Vejvarovi kakor vaši. Toda mislim, da morajo krstiti v svoji farni pbčini.«
»Ti si jurček, Konjetop. Pri Vejvarovih bodo imeli krst in pri nas tudi«, je obstajal mojster pri svojem.
»Dva krsta obenem?« se je čudil Konjetop, ki je tudi že bolj malo razumel. »Tega še nisem slišal.«
Mojster Kondelik je sklenil roki.
»Za božjo voljo, Konjetop, ti si Kitajec, da ne razumeš. Vsak bo krstil svoje. Oni svoje in mi svoje! Ali me razumeš? Nama se je po Pepici zelo t»2ilo — in sedaj nisva več sama.«
In ko je Konjetop slednjič razumel, je iztekel sedmi vrček na zdravje mladega Kondelika.
Ura je udarila devetkrat, ko se je mojstru Kondeliku zazdelo, kakor bi ga kdo dregnil.
»Moram domov, prijatelj, čas je že.«
Pozvonil je, plačala sta in se pred hišo poslovila. Mojster Kondelik je malo težko stopal pron svojemu stanovanju. Toda v prvem nadstropju je obstal, izbuljil oči v temo in se je spomnil.
»Za božjo voljo, saj Beti je na Vinogradih!«
Skoro sapa mu je zastala. Obrnil se je na peti
in je čudovito hitro stekel po stopnjicah. In ko je stopal gori proti Vinogradom, so se kadile iz njega pare plzenjca. Bilo je sicer precej gorko, toda mojstra je stresel mraz, ko je pomislil, kako ga bodo sprejeli.
»Moja draga mati, ona čaka! In Pepica —«
Gospod Kondelik si ni upal misliti naprej. Zmerjal je samega sebe, kako je mogel tako pozabiti, obenem pa je premišljal, kako bo svojo zamudo opravičil.
»Prekleti Konjetop. Vrag mi ga je prinesel n« pot!«
Ves potrt vsled slabe vesti in poten se je bližal vinogradski hiši. Med vrati je stala hišnica. Hotel je iti mimo, kakor da je ne bi videl, toda gospa je bila bolj pozorna.
»Bog daj dober večer! Moj bog, vedno, kje je naš milostljivi gospod! Je že tu!«
»Kaj pa je?« je vprašal mojster.
»Moj bog, ali milostljivi gospod še ne ve? Mlada gospa že pestuje. Punčko imamo. In milost-Ijiva gospa doli —«
Mojster ni več poslušal. Kakor bi mu bil pritisnil v prsa nož in kakor bi mu ga v prsih obračal. Ako je bilo še treba, da se strezni, so napravile to besede gospe hišnice. »Pridem za vama!« se je 'spomnil, kako je to rekel. Da, prišel je, toda šele moral odjenjati, zakaj kolena so mu skoro izskočila iz sklepov.
Niti dihal ni, ko je obstal pred Vejvarovimi vrati. Zdelo se mu je, da sliši nekje daleč nekako tenko cvilenje Skoro boječe je potrkal na vrata predsobe, ki so se takoj odprla. Marjanica je stala za njimi kakor na straži.
Povesil je klobuk, djal palico v kot in je hitel v obednico. Tu se je sprehajal Vejvara.
»Oče!« je pozdravil mojstra šepetaje.
»Kaj je s Pepico?« je vzdihnil mojster.
»Poskuša, če bo punčka pila. Do sedaj ni hotela.«
»Kje ji mati?«
»Mamica? Doli leži, oče, gospa Muknšnablova je pri nji. Vedno teka — nekaj časa je pri nas, nekaj časa pri mamici.«
»Kaj pa je mamici — — — —?«
Čudno, da ni mojster zajecljal pri tem vprašanju. Njegove izbuljene oči so bile uprte na Vejvarovih ustih.
»Gospa Muknšnablova misli, da bo mamica tudi danes ponoči----«
Mojster Kondelik je imel samo še toliko moči, da se je prišaral do naslanjača pri mizi, kamor je padel ves onemogel.
Poleg, v spalnici je potihnilo tanko cviljenje in k Vejvari je prišel iz ust srečne mamice glas:
»Fran — pije!«
XLIII. Božji blagoslov pri Kondellkovlh.
Izmed obeh Pepičinih besed je prišla mojstru Kondeliku na uho samo besedica »pije!« — in pred njegovimi očmi ni vstalo nič drugega kot predstava pitja. Ni razumel, koga se to tiče, ni vedel, zakaj je sedaj Vejvara • ves vesel hitel v spalnico. Ni videl Pepice, oprte na postelji ob vajšne, ni si predstavljal v njenih rokah drobnega popka, ki je našobi! mehka, brezzoba usteca, da se prisesa k materinim prsim. Kakor bi ga Pepičin klic zadel z velikim očitanjem.
»Pije!«
Saj je on pred kratkim časom tudi pil, celo popoldne je pil z onim prokletim Konjetopom tam pri Pokornem, da so se zelenile gore, pil je, pozabil na vse, na hčer, na zeta in na ženo — na drago Betko!
Pije! — to je veljalo njemu, očetu Kondeliku. Glava se mu je povesila na prsa. Pepica je uganila, kaj je očeta zadržalo. Samo besedico je spregovorila, toda ta se mu zadira s svojo ostrino bolj in bolj v srce. In kako ga bo pozdravila Bet-kal Mojstra Kondelika je grozno pekla vest.
Iz zamišljenja nad nezaslišano resnico, ki jo je napravil, ga je zbudil rahel dotik. Pred njim je stal Vejvara.
»Oče, ali ne boste pogledali k Pepici in k naši hčerki?« ga je vprašal šepetaje.
Mojster se je dvignil.
»Ali se sme tja?«
»Pojdite, pojdite, oče«, je silil Vejvara in vlekel tasta za rokav.
Zasenčena svetiljka je razlivala po sobi medlo svetlobo. Pod belo odejo je počivala Pepica, katere obraz se je zopet polagoma rdečil in poleg nje, na nizki mizici pri postelji je ležal podolgast koš z belega bičja. čisto nov, postlan kakor gnezdo z malimi pernicami in čipkami, v zglavju se je dvigala nekaka hišica, napravljena iz prta ali rjuhe. Oče Kondelik ni videl nič drugega v košu.
»Bodi pozdravljena, draga punca«, je rekel mojster boječe, kakor bi sta! pred tujo osebo — in res se mu je zdela sedaj Pepica popolnoma drugačna, kakor je bila prej; »kako se imaš?«
»Sedaj je že dobro, oče«, je odgovorila Pepica s slabim glasom in se je nasmehnila. V tem nasmehu je bilo toliko sreče mlade matere, in vendar je tupatam šinil po obrazu bolesten izraz kakor poslednji odsvit na daljnem obzoru po nevihti nad pokrajino.
Oče Kondelik je pogladil Pepico po rami, komaj da se je je dotaknil, da je n« bi ranil, ozrl se
je nekako plašno okoli in njegov pogled je obvisel na malih pernicah v košku. Ničesar ni videl, samo slutil je, da te pernice dihajo.
»Kje pa Imaš tega črvička?« je vprašal. Pepica, ki je sledila očetovemu pogledu, se je nasmehnila in je odgovorila:
»Tamie je mala, ne sme ji priti svetloba do oči. Ima še preslabe.«
Mojster se je sklonil, pogledal v beli koš In šele sedaj je videl tam v belih pernicah nekaj rožnatega, malo glavico z zaprtimi očmi.
»Za božjo voljo, kaj se vam ne bo zaduSlla > tem?« je zaklical.
Pepica se je nasmehnila živeje.
»Kaj ne slišiš, oče, kako diha?«
Mojster se je trudil, da bi slišal, toda slišal m ničesar.
»Čarovnica mala!« je zapretil s prstom nad košem. »Prišla je, še deda ni počakala!«
»To je prav, oče«, je rekla Pepica. »Bilo nas je tu dovolj. Sama bi želela, da bi mi ne bilo treba biti pri tem. Mislim, da doživiš to pri mamici.«
»Za božjo voljo, mamica!« se je spomnil mojster Kondelik. >Moram pogledati k nji.«
Odšel je potihoma iz spalnice in je hitel v prvu nadstropje. Pritisnil je na kljuko, toda vrata niso odnehala. Znotraj se je oglasil zamolkel glas:
»Kdo je to?«
»Jaz, jaz —- le odprite...«
Vrata so se odprla in v njih se je pojavila Ka-tinka.
Mojster je hotel iti noter, toda Katinka mu je boječe branila.
»Milostljivi gospod, sedaj ne smete noter, gospa babica jc rekla, da ne smem nikogar pustiti.«
»Toda Katinka, saj jaz--«
Zdelo se je, kakor se ne bi dal odbiti, toda stal je tu in skoro želel, da ga Katinka popolnoma potisne ven. V tem trenotku so se odprla sobna vrata in gospa Muknšnablova je smuknila ven.
Namesto pozdrava je samo pomignila mojstra z roko, da ne bi niti spregovoril in je rekla hitro Katinki:
»Skočite po gospo hišnico, draga punca. In takoj. Za vsak slučaj.-;
Nenavadno resen izraz je počival na njenem obrazu in njen glas tudi ni imel več one sladkosti, kakor drugače.
Mojster Kondelik je izbuljil na matrono očL
»Kako pa je, gospa?«
»Dobro, dobro, dragi gospod«, je odgovorila matrona. »Toda popolen mir potrebujemo , mir, dragi gospod.«
In kakor bi vendar hotela mojstra potolažiti, se je nasmehnila in rekla:
»Saj po gospoda pridemo, ko bo treba. Včasih, je bolje, če so gospodje pred vrati.«
Katinka se je vrnila z gespo hišnico, ki je napravila zelo važen obraz, in mojster Kondelik, za katerega se ni nihče več brigal, se je vrnil v drugo nadstropje. Ako bi ga bil kdo vprašal, kaj vidi v najbližji bodočnosti, bi priznal, da mu je, kakor bi stal pred močnim, do neba segajočim gozdom, da niti ne sluti, kaj je zadaj za njim. Toda ko je stopal po stopnjicah, mu jc zelo odleglo. Pepica je bila vesela, da ga ni bilo tu, gospa Muknšnablova pravi, da je bolje, ako ostane pred vrati. Torej ni s svojo zamudo ničesar pokazil — in pravzaprav ni ničesar zakrivil. Od srca se mu je zvalil težek kamen. Zdelo se mu je, kakor bi bil dobil odvezo. Bal se je od vseh strani očitanj,— in glej,nihče ga ni pogrešal. Skoro zamalo se mu je zdelo, da ni nihče po njem vprašal. In ko je vse to premišljeval, je menil, da morda z Betko vendarle ni tako hudo. Padlo je to nanjo s Pepice, da, nič drugega ne bo za sedaj. Saj ve: ženske takoj dvignejo krik!
In skoraj popolnoma zadovoljen je stopil zopet k Vejvarovim. Rad bi se malo pogovarjal, da bi prišel zopet v svoj navadni tir, toda Vejvara je hodil po sobi kakor senca, v mehkih šlapah, na njegovem obrazu je še vedno ležal tajen in kakor svareč izraz, da naj nihče ne govori. Tu je vladala tišina kakor v cerkvi, tako da je bilo mojstru Kondeliku skor> tesno. Sedaj, ko je bil prepričan, da ga ne bo nihče pokaral zaradi njegove zamude pri Pokornem, bi rad govoril od srca. Ih vendar se je nekje v njem, v globočini oglašalo, da še ni vse urejeno. Slednjič ga je začela mučiti misel, da je tu nepotreben, ono znano peto kolo pri vozu. Tukaj pri Vejvarovih gotovo. Najhujše pa je, da ni nikjer doma. Niti tu, niti doma v Ječni ulici.
Sedaj je pristopil k njemu Vejvara.
»Oče, ali boste kaj večerjali?« je zašepetal.
Mojster Kondelik ni vedel, ali naj prizna, da je že davno večerjal, ali naj večerja še enkrat.
»Kaj pa imate, Vejvara?« je vprašal, da bi si pridobil časa za odločitev.
»Nič, oče«, je odgovoril Vejvara. »Ničesar nismo pripravili, mislili smo, da pojdemo kam z vami, ali pa da ostanemo pri vas. Toda Marjanica bi prinesla.«
»Vi še niste jedli?« je vprašal mojster.
»Ne, oče. Kje pa? Saj še lačen nisem, kvečjemu kak košček šunke. Samo ko bi bil za Pepico krožnik dobre juhe. Toda niti za eno žlico je ni ostalo. In če pošljem Marjanico — bogve kaj bi prinesla. Sam pa od Pepice ne morem iti.«
»Dajte mi pisker, Vejvara, skočil bom v Ko-menskega ulico k Havliku — on je moj stari prijatelj, plzenjska gostilna, tam jo dobim.«
Mojster Kondelik se je dvignil, hitel v predsobo po klobuk in v kuhinjo po posodo.
»Pisker, Marjanica, in kako reno!«
Vejvara mu je branil, toda nič ni pomagalo, mojster je že imel., kar je potreboval in je hitei iz hiše.
Uganil je. Pri Havliku so imeli res juho, ne navadno gostilniško, ampak lastno domačo. Gospod Havlik je tudi veliko dal na jed. Mojster Kondelik je moral samo počakati nanjo doli v gostiji, predno jo je prinesla gospa Havlikova iz tretjega nadstropja in ta odmor je porabil, da je izpil vrček piva iz starega meščanskega pivovai-ia. Dobrb pivo so imeli.
Nazaj grede se je vstavi! mojster pri mesarju, kupil za Vejvaro šunke — vsled previdnosti malo več — in ni preteklo pol ure, ko se je povrnil k Vejvarovim. Marjanica je zlila juho v drugo posodo, pogrela jo je, raztepla v nji jajce in Kondelik jo je sam nesel Pepici.
»Tu imaš, punca, pokrepčaj se. Ali hočeš malo piva?«
»Jezus, Marija, oče!« je zakiical Vejvara. »Še misliti ni treba na to. Pojutranjem, ali pa še pozneje!«
»Toda midva pošljeva ponj, Vejvara«, je šepetal mojster zetu, ko se je vrnil z njim v obedni-co. »Danes imajo pri Havliku izborno pivo! Mar-janca skoči ponj. Tu imate šunko.«
Od tega trenotka je bil mojster bolj vesel. Ne zato, ker je spraznil novi vrček piva, ampak ker je bilo sedaj zopet kakor doma. Na mizi so stali krožniki, kozarci, Marjanica je prihitela kakor veter, Vejvara je s tekom večerjal. Pokazalo se je, da je kosilo že dobro prebavil, in mojster Kondelik je gledal nanj z vidnim veseljem.
»Sedaj je tu lepo«, je mrmral k Vejvari. »Še ljubilo se mi ne bo odtod iti, ko se spomnim, kako je tam doli pri nas pusto. Vi ste mi zagodli!«
»Ampak, oče, ostanite tu«, je vabil Vejvara. »Posteljemo vam v salonu, bodete imeli mir.«
In vstal je, da oznani to ženi. Toda Pepica je globoko dihala -■- zaspala je.
»Moja zlata žena!« je šepetal Vejvara, ko se je vrnil in zaprl za seboj vrata spalnice. »Ona spi! Saj je to tudi zaslužila!«
»škoda«, je vzdihnil mojster, »da ne more sedeti z nama. In naša draga mati — moj bog, to bi bilo veselo.«
»Zopet bomo tako sedevali, oče«, je opomnil Vejvara. »Potem nas bo šele okoli mize, le počakajte.«
Mojster Kondelik se je zamislil in je gledal predse. Res, Pri Vejvarovih bodo trije, pri njin tudi trije. Ko se vsi snidejo zopet tam doli v Ječni
ulici---Čeprav je sedel tu pod lastno streho,
pravi njegov dom je bil vendarle v Ječni ulici. Zunaj v predsobi je nekaj zašumelo in takoj potem so se odprla vrata v obednico. Katinka! Plašno je pogledala v sobo, pomignila s kazalcem gospodu Kondeliku in je zašepetala:
»Milostljivi gospod!«
Mojster Kondelik se je stresel, vstal je.
»Kaj je?«
»Pojdite, prosim, doli!«
»Kaj pa je, Katinka?« je ponovil vprašanje.
»Pojdite, prosim, milostljivi gospod, gospa Muknšnablova mi je naročila.«
Mojster je imel težke noge, kakor bi bil nanje privezan svinec. Pogledal je neodločno Vejvaro in je rekel proseče:
»Fran, pojdi z menoj...!«
Vejvara je videl, da je treba tastu priti na pomoč. Samo skočil je k vratom spalnice, odprl jih malo, poslušal, in ko je slišal vedno mirno, odmerjeno oddihovanje speče Pepice, je zopet zaprl in zašepetal Katinki:
»Počakajte tu — semkaj sedite in če bi se mlada gospa prebudila, takoj pošljite Marjanico pome.
šla sta.
Mojstru so se tresla kolena, ko je stopil doli v prazno kuhinjo in še bolj so se mu tresla, ko so se brez šuma in kakor r, nev.idno roko odprla vrata v sobo. Toda to je bila roka gospe Muknšnablove. Stala je že med vrati in njen široki obraz se je sladko smejal gospodu Kondeliku.
Dvignila je kazalec, usta so govorila:
»Pojdite, dragi gospod, pojdite! Vsi Čakamo očeta.«
Mojster je vstopil.
»Tako, oče, poljubite mamico, toda samo kakor čebelica cvetlico! No, in tu imate tudi vi hčerko, srečni oče!«
In s temi besedami je dvignila mali vozel pernice in ga pokazala mojstru Kondeliku, ki pa ni videl nič drugega kakor v megli belo stvar, zakaj oči so se mu zalile.
»In tukajle, dragi oče«, gospa Muknšnablova je zvišala sedaj glas in je govorila slavnostno, zmagoslavno — »tu imate k hčerki sina, ki ste ga tako želeli!«
Pristopila je hišnica, ki je držala drug vozel in katerega ji je gospa Muknšnablova vzela iz rok. Iz pernice — ali bolje povedano iz lahke vajšnice, zakaj druga pernica ni bila takoj pri roki — je kukala druga glavica.
»Jezus, Marija!« je zakiical mojster Kondelik. -- »Mati! Betka!«
Glas se mu je tresel in se je raztopil. Prvi
dve besedi sta bili izraz osuplosti, toda drugi dve
sta se razlili v nehoteč smeh in jecljajoč, radosten jok. —
Useknil se je, obrisal s palcem oči, da bi videl bolj jasno, obrni! se k Vejvari in zakiical:
»France, poglej, jaz imam tudi hčer in sina. sina, sina!«
»Da, da!« je pritrdila gospa Muknšnablova, kakor bi bila to njena zasluga. »In kakega sina! Kavalir je kakor oče. Najprej je pustil punčko, in šele potem je prišel sam.^
Gospa Kondelikova je tiho počivala in njene oči so bile celi ta čas uprte samo na soproga Kon-delika. In ko je videla njegovo veselje, so se ji Zganilq ustna in spregovorila je s slabotnim glasom:
»Torej si vesel, stari?«
»Mati, mati!« je rekel Kondelik, kakor bi hotel ženo posvariti in se ji je približal. Toda predno je prišel k postelji, se je naglo obrnil k Vejvari in je zakiical:
»To bo Pepica debelo gledala, kaj?«
(Dalje sledi.)
Muzikant.
Češki spisal Vlteslav Hfilek.
I.
Kako ti je bil vesel mladenič — ta Brožkov Janez. Povsod, kamorkoli je prišel — doma, izven doma, povsod ga je bilo polno. Vedno je vedel nekaj povedati, čemur so se morali ljudje smejati, in zato so ga imeli radi. Naj je bil mlad ali stai, vsakega je spravil s svojimi šalami v smeh in vendar ni pri tem razžalil nikogar. »Ti je to fleten fant, ta Brožek«, so pravila dekleta. — »Kje si jih le nabere«, so pravili starejši, fantje pa so se kar trgali za njega, tako so ga imeli radi. Pri vsem tem pa ni nikdar ponavljal; kadar je začel kaj pripovedovati, je bilo to vsikdar nekaj novega; če je pa ponavljal, je storil to na vsestransko zahtevo. Ko je'Odprl usta, so vsi že vedeli, da pride nekaj po sebnega. In ljudje se skoro temu niti čudili niso; kajti mislili so. da mora biti tako, ker se baje narode nekateri ljudje že s takim darom. Na vsak način pa je to dar božji, če more človek razveseljevati druge, ne da bi pri tem sam kedaj zaplakal.
Veste -li dalje, kdo je bil Brožkov Janez?
Brožkov Janez ie bil muzikant. Ljudje so pravili, da imajo vsi Brožkovi muzikantovsko kri v sebi. Brožkov oče, dedek, pradedek, prapradedek, rrogoče tudi praprapradedek — vsi njegovi predniki, na katere se spominjajo še najstarejši ljudje - - vsi so bili muzikanti in niti enemu ni padlo v glavo, da bi bil kaj drugega nego muzikant. Vsem se je zdelo, da nobeden ne more biti drugo ko mu zikant; oče je učil sina, sin zopet svojega sina !n tako je prehajalo muzikantstvo od deda na očeta, od očeta na sina. Kar je znal oče, je vedel tudi sin — in tako se ni nihče čudil, da je postal tudi lanez muzikant. Vendar pa tako navihan, kakor je bil lanez, še ni bil nobeden njegovih prednikov. Vsaki je bil sicer nagajivec in marsikateri hišni oče se jih je rad spominjal, ko je bil še sam plesalec — pa kakor rečeno, takih zbijati kakor Jane*,, ni znal nobeden izmed njih. Zato so tudi povsod pravili, da je Janez izmed vseh Brožkov najpametnejši.
Pri Brožkovih je od deda pa do sina — komaj da se je kateri narodil in kakor hitro je nehal bečati ter znal vzeti kako stvar v roko, mu kupil oče gosli namesto drugih igrač in predno je začel sin hoditi v šolo, je znal že igrati. Zato se je tudi govorilo, da se narodi Brožkovo dete z goslimi; kajti vsak je prej in boljše igral na gosli, ko pa poznal pis-menke.
Tako bi bili skoro pri koncu s povestjo Brož-kove rodbine, ker med njimi ni mlajšega kakor je Janez. In z Janezom se hočemo seznaniti malo natančneje.	'
Brožkova banda, kako so jo povsod imenovali, je znana po vsej okolici in ni bilo svatbe, ni bilo pogreba — kratkomalo nikjer ni bilo godbe, kjer bi ne igrala Brožkova banda. Pa Brožkovi so 3» znali s svojo godbo tudi postaviti, da jih je bilo vc selje peslušati, in Janezov oče se je često ponašal ne samo proti svojemu sinu. da bi vzbudil v njem slavohlepje, ampak tudi napram drugim, da je že mnogokrat igral v gradu in da se knezu godba tako dopada, da da vedno vsakemu godcu po jeden zlat. In splošno se je vedelo, da mora igrati Brožkova banda vsakikrat, kadar pride knez v grad na letovišče.
Brožkovi so bili Bučelovicki bandi vedno kakor mi pravimo »za te prve«. Zato so jih povsod imenovali Bučelovicka ali samo Brožkova banda, ali pa samo Brožkovi. Kakor je podedoval sin od očeta godbo, tako tudi načelništvo, in muzikantje se še zmislili niso, da bi si izvolili drugega načelnika, kajti zdelo se jim je, da so samo Brožkovi k temu ustvarjeni, in zato ie bilo vse, kar so rekli Brožkovi, kakor sveto in nihče jim ni ugovarjal.
V tistem času, o katerem vam hočem pripovedovati, je bil načelnik Janezov oče, četudi so že muzikantje Janezove nasvete radi upoštevali. Oče sam je rad videl, da je sin istega mišljena kakoi on, še rajši pa je videl, da bodo imeli muzikantje po njegovi smrti vsaj enega, ki je vreden biti pri njih »za prvega«.	*
Lepo življenje so imeli muzikantje. Kako bi sc jim tudi pri nas moglo godjti slabo! Kamorkoli so prišu, povsod se je igralo, pijače pa je tudi bilo in
zakaj bi ne btti veseli? Jan«z h pravil, da ista
godbo za zajutrek in večerjo, pri tem pa kazal na starega basarja, ki se mu godba dobro prilega in ki bi bil ravno tako rdeč, ko bi manj pil — in vse to napravi samo godba. Stari basar se je zasmejal, popravil očali, ki so mu zlezle skoro na kone^. nosu, popravil si jih, da mu ne padejo v kozarec, in gledal tako Jolgo v njega, da je bilo v njem ja .-no, kakor pred žanjicami pod kozolcem. Očividno, da i ta vražji basar vsaj tukaj ni verjel Janezovi besedi. Gotovo! Čim starejši je človek, tem več ve, a tem manj veruje mladim.
Kako je bile vedno veselo, ko so šli v nedeljo popoldne muzikantje v to ali ono vas. Ljudem se je zdelo, da je dvojni praznik, da — še celo večji nego dvojni praznik. Dekleta so plesala že od ranega jutra, kakor bi stala na ognju, fantje pa s« prežvižgali vse znane pesmi, veseleč se novih. Matere so veseleje pogledovale svoje cvetoče hčere, oče pa je mrmra! nekaj nerazumljivega in ko ga je mati tolažila, jc odgovarjal, da so dekleta le boljša ko fantje, ker vsaj z godbo ne potrebujejo toliko denarja. Za ples so imela dekleta že ves teden skrbi. Naj si vzame novi predpasnik ali krilo brez predpasnika; naj si dene v lase trake, ali lasje lepše stojijo brez trakov; bode-li plesal z njo Ma-rulekov Franček, ali si danes drugo bolj pogleda
—	brez šale. čuditi se je, da ne osivi človek že \ mladosti vsled samih skrbi.
Juhu! Kako so bili veseli do ranega jutra.
In kaj še le deca! Rad se spominjam časov, ko sem še letal z njimi po vasi. Če se nismo smeli ganiti ves teden, zatisnil je oče vsako nedeljo eno oko nad našo razposajenostjo, v nedeljo pred godbo pa je zatisnil obe.
Deci je v resnici v tem oziru najboljše. Ves dan že igrajo >bando«; Šindelarjev Hanza oponaša Brožka. Bodisi v tem ali onem maršu ali polki spušča take živinske glasove, kakoršnih še ni slišalo človeško uho. In zatisnil je oče obe očesi, ni si pa mogel zadelati obeh ušes. Ni torej čudno, ako s«s je kdo zadri nad nami: »Saprmejšarski divjaki, ne morete biti mirni? Ste kakor bi vas bil obsedel sam ta črni!« V resnici, da smo skoro bili obsedeni s hudičem; ali videti bi nas bili morali, kako snu, utihnili, ko je prihajala banda v vas! — Prvi je šel stari Brožek, poleg njega pa Janez, ki je nesel svoje in očetove gosli. Potem je šel klarinetist, za njim pa se je jezil na deco — to se pravi na nas
—	fagotist, čigar odgovori so povzročevali najraz-posajenejši smeh, kakor si ga sploh morete misliti. Nato sta šla »valdhornistt in pozaunist in končno stari bajsar z »bajsom« na hrbtu. Bajsar je vsak čas trčil ob kamen in očali so mu zlezle na konec nosu, da je moral vsakikrat postati in si jih zopet naravnati. Zato je ostajal tudi vedno daleč vzadi.
Ko so prišli muzikantje do gostilne, so se postavili v krog in mi seveda okrog njih. Stari, včasih tudi mladi Brožek je trčil ob gosli in muzikant: so vabili z »galopom* (kvapik) stare in mlade v gostilno. Tudi ti so že kar trumoma stali okrog godcev. Ko je lanez zopet vdaril ob gosli in so godci nehali igrati, gnetli so se stari in mladi kakoi za stavo v sobo. Samo mi deca, ki smo med seboj seveda največja gospoda iz cele vasi, smo ostali pod oknom, ker nas je gostilničar takoj napodil, če smo le prag prestopili.	(Dalje sledi.)
Dama
92 40-1
ki kaj drli na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odatraniti solnCne pege in »dobiti ter obdržati notno mehko kolo in belo polt, se umiva samo
i Steckenpferd-lllijnomleinlm milom
(znamka Steckenpferd) od Rergmanna & Co., DeCin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ln parfimerijah.