•7/71
PRI LO GA iZffj^	m,^?,^*1
Leto IV.	V Ljublians, dne 29. novembra 1928	48. štev.
Bohinjska kotlina
Bohinj, velika gorenjska kotlina, ki se na raznih krajih širi v planote, ie obdana z vseh strani od visokih, v nebo kipečih gorskih velikanov in planin, katerim načeljuje naš prekrasni Triglav. Ta prekrasna žemljica, soseda svetovno slovečega Bleda, je vezana z ostalim svetom z lepo cesto, zadnja leta tudi z železnico, ki se vijeta po dolini Save Bohinjke, nazvani Soteska. Ime Soteska pa je bilo ozki, med navpičnimi stenami se vijoči dolinici dano šele pred nekaj letu Domačini imenujejo dolinski dohod v Bohinjsko kotimo Štenge, s katero besedico pa niso morda mišljene kake stopnice. Beseda Stenge prihaja od besede stene, ki jo Bnhinici izgovarjajo stenje. Baš radi visokih skalnih sten. dvigajdčih se na obeh straneh doline Save Bohinjke omenieno ime. —
Kakor že omenjeno je UiLiW«ia TrtamtTsk« vn zaradi-tega mani ugodna za poljedelstvo. Baš radi tega se je razvilo planšarstvo in do-sesrlo že v davnih letih visoko stopinjo ter se da primerjati s planšarstvom drugih modernih dežel.
Vsak del Bohinja, ki je razdeljen v gornjega in dolnjega ima svoje planine, ki se nahajajo po vsem okoliškem gorovju in segajo visoko pod vrhove. Najvišje planine se nahaja v višinah, kjer pokrivajo trate sama še grmičevja gorskega bora. nazvano rušje. Bohinjci goje le govedo, drobnice imajo prav malo. Vzgojili so posebno pasmo govedi in sicer prav podobno pincgavski in melodolski, samo da je precej manjša in lažja. Bohinjske kravice, ki so izborne mlekarice, so prav skromne in se brezskrbno pasejo na tratah nad visokimi stenami, včasih v zelo napetih strminah. Ker so trave in sp'oh rastline v visokih planinah zelo sočne in slastne, je tudi mleko planinske živine mastneje kakor dolinsko. Zaradi lepih planin in težkega izvažanja mleka so se že davno pričeli baviti s sirarstvom. Postavili so po raznih planinah sirarne, ki pa so bile prav priproste. Sir izdelan v teh sirarnah ni bil baš najboljši, dišal je navadno po dimu. Pa tudi shrambe so bile kaj pomanjkljive. V zadnjih letih pred vojno pa so posvetili posebno pažnjo sirarstvu. Šli so se učit sirarstva v tuje kraje in ko so se
Bohinjska Bistrica, največja vas v Bohinju
Bohinjsko jezero s prekrasno okolico
povrnili, so vpeljali mnogo novega, dobrega, kar so videli v tujini. Bohinjsko sirarstvo so dvignili na izredno stopinjo, tako da je zaslovel v dalnje kraje. Zboljšali pa so tudi planine. Postavili so nova hleva, uredili pašnike, naredili vodovode, sploh vse, kar zahteva moderno planšarstvo. Velike zasluge za zboljšanje bohinjskih planin sta si spletla župnik Piber, ki je dolgo župnjeval v Bohinju
in pa glavar agrarne reforme dr Muis Spiler.
Poleg planšarstva in sirarstva pa nudi Bohinjcem precejšnje dohodke tudi gozdarstvo. Na pobočjih bohinjskih gora se razprostirajo krasni gozdovi, ki so deloma državna, deloma pa privatna iast. Iz lastnih gozdov prodajajo les. v državnih gozdovih so pa zaposleni po večini taki, ki nimajo obsežnega posestva. Mnogo Bohinjcev pomaga na žagah, ki iih ne manjka v Bohinju. Pa tudi vozniki imajo mnogo dela s prevažanjem lesa k žagam in od žag na postajo.
Ker je Bohinj pokrajinsko izredno lep in je vreden bratca sosednjega Bleda« zato zelo radi zahajajo tjakaj domači in tuji etovi-ščarji. Ob prekrasnem Bohinjskem jezeru so si izgradili udobne vile. Za letovi-ščarje, ki prihajajo navadro le za krajšo dobo v Bohinj, pa so postavljeni veliki hoteli. kjer je iz vse preskrbljeno, za hrano, za stano vanje in tudi za kratkočasja Svetoven sloves pa ima pre. krasna Savica, kjer padj mlada hči planin čez visoki stene in se peni v globokil prepadih. Ta prekrasen knij sta opevala že naš veliki pesnika Valentin Vodnik ii mojster pesnikov Franc« Prešeren, v svojem neumr. jočem »Krstu pri Savic«. Divja, romantična lepota te. ga kraja je navdušila pesnika, da sta ustvarila najlej> ša. neu.;irjoča dela, pesmi polne najglobokejših čuv-stev, ki se vzbude v srcih vseh onih. ki morejo doumeti tolikšno naravno krasoto tega prelestnega slovenskega kraja, polnega božanstva in poezija, To lepoto spoznavajo tudi tujci. Saj jih prihaja vsako leto več v naše kraje in odhajajo zadovoljni in navdušeni naj lepoto Slovenijen. »Lep je vaš Bled,« pravijo, »kakor je lepo slovensko dekle, a malo je že načičkan, vaš Bohinj pa je kakor brhko, zak> gorenjsko dekle.«



Levo: Nemški general Oroe-ner, ki je z odločnim nastopom, grozeč z de-misijo, pridobil vlado za načelo proti graditvi vojnih ladij.
Desno:
Pariška Katrica, ki je bila letos nagrajena. Na glavo si je posadila celo lokomotivo, iz papirja seveda Praznik pariških Katric. Na dan sv. Katarine je v Parizu navada, da si mlade delavke in nameščen-ke narede iz časopisnega papirja klobuke. Tista, ki si naredi najzanimivejšega, dobi prvo nagrado. Na sliki vidimo več Katric s takimi pokrivali
Drzni švicarski ietalec kapitan Bartsch se je dvignil s svojim letalom 11.000 m visoko. V tej višini viada nepopisen mraz in pomanjkanje zraka je tako občutno, da se letalci poslužujejo aparata s kisikom, da lahko d hajo
Kakor za moške, tako
je tudi za ženske, posebno za meščanke, ki so prisiljene bivati v slabem mestnem zraku, zelo zdravo, ako posvet:jo svoj prosti čas kakemu lepemu športu. Na naši s'iki vidimo mariborske deklice, ki so letos zmagale pri igri z žogo nad vsemi drugimi igralkami države.
Spominska plošča dekanu Koblarju. Na sliki vidimo veliko množico, zbrano pred kranjsko sirotišnico, za katero si je stekel pokojnik velike zasluge in so mu baš zato vanjo vzidali spominsko ploščo. Množica posluša govornika župnika Pibra, ki v zbranih besedah slavi dek) pokojnega velikega in čislanega dobrotnka Tako se tudi mi, Slovenci, oddolžujemo svojim dobrim možem, svojim dobrotnikom, ki de ajo v svojem življenju za ljudski dobrobit in zapuščajo neminljivo slavo

Vsem je še v spominu, kako so se pred nekaj meseci ponesrečili poskusi z avtomobili, ki jih je gonila nova sila, razleteča se raketa. Sedaj pa je napravil nove poskuse s to gonilno silo nemški inženjer Wolkhart. Poskušal je samo z brzino navadnih avtomobilov. Pri tej se je avtomobil dobro obnesel. Kako bo vbodoče, še ne vemo
Sergej V. Zavadski, profesor ruske pravne fakultete v Pragi, zelo Izobražen mož je te dni predavai
iB
i udi v Afriki napreduje civilizacija. Nova maroška železnica
Kraljica dima, ki so jo izvolili pariški kadilci.
Kakor si zbirajo ljudje kraljico lepote, so si zbrali tudi tobakarjl svojo kraljico dima. Zbrali so si jo na mednarodnem kongresu kadilcev v Parizu. Po svetu je baje še mnogo takih »potrebnih« kraljic
Hiša, ki jo je vrgla v zrak lava, ki jo je izbruhala gora Etna Levo: Na sliki vidimo, kako znajo biti ljubeznivi in nežni tudi boksarji, ki se v svojih borbah neusmiljeno bijejo. Bivši svetovni mojster v boksu s svojo mlado ženo — bogato Američanko
Filmska igralka Haheia Torres se vadi v jahanju ptiča noja, ki se ga bo posluževala na svojem potovanju v vročo Afriko, kjer je ta ptič prav primerno prevozno sredstvo Levo: V Franciji so izkopali britev iz davnili časov. Po mnenju strokovnjakov so se s ta-k:m predmetom brili pred deset tisoč leti
_
Strašni viharji so razsajali prošli teden na angleški obali, povzročili ogromno škodo in zahtevali žal tudi dosti človeških žrtev
Desno:
Že skozi nekaj let je navada, da izberejo v Evropi posebno lepe ženske, ki jih pošljejo pokazat Američanom. Na sliki vidimo gdč. Ginetto Gaubert, ki bo na tekmi ženske lepote v Ameriki zastopala Francijo.
Kapetan potopljene ladje »Vestris« W. Y. Carey ej bil precej kriv nesreče, ker je prepozno dal povelje za klice na pomoč, katere oddajajo B radijem. Kapitan je tudi utonil
Radiotelegrafist potopljene ladje »Vestris« Mihael Oloughlin, ki je pošiljal v svet klice na pomoč, tako dolgo, dokler se ni z ladjo vred potopil
Na sliki vidiimo veliko ladjo »Vestris« ko se potaplja, poleg nje je rešilni čoln, ki hiti da ga ne potope vrtinci, ki jih povzroča ladja
Strašni prizori na potapljajoči se ladiji. Na sliki vidimo, kako si hite obupani potniki pred kratkem potopljene ladje »Vestris« pripenjati rešilne pasove, ki jih precej dolgo obdrže na vodni gladini
Henrik Wieland, profesor na monakovski univerzi je bil letos odlikovan z Noblo-vo nagrado za kemijo. Kakor smo pojasnili že lansko leto, dobe omenjeno nagrado tisti učenjaki, ki se posebno odlikujejo v svoji stroki in koristijo človeštvu Z nagradami pospešu;ejo koristno znanstveno delo