»H "PROLETAREC" je cífelaváki list ža j mislece čitdtelje MMItMMMMM»»MIM» GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE AN OF JUGOSLAV FÉDÉRATION, S. P. Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list IM»MM»M»MM»M»MM bny - no 1166 EoIm«m1 m» «mom^Um m»tUr b«»nhn S, IM7, «t th* post uffk* »t Chkaeo. 1U.. uni* Uw Aft «rf ot M«r«t> Srd. 117S._ _ CHICAGO. ÍLL., 7. NOVEÜÍBEA (NOVEMBER 7), 1929 Pub!1th«d Weak I y «t 341*9 W. Mth SI. LETO—VOL. XXIV. ZBOR S* z« ZBOR J. S. Z. SE VRŠI 30.-31. MAJA !N 1. JUNIJA PRIHODNJE LETO Program bodočega zbora bo reorganizacija našega pokreta za čim uspešnejše prosvetno delo Dvajsetletni jubilej J. S. Z., 25-letnica "Proletarca" in slovenske sekciie J. S. Z. S p eKulac ijs Ke orgije in "male ribe99 P™ Kedni zbor Jugoslovanske socialistične zveze se vrni vsaki dv« leti Prihodnji bo let« littO. Eksekutiva je na svoji seji V tek 1. novembra določila, da t>e prične prihoilnji zbor v petek 30. maja na praznik «Spominskega dne, se nadaljuje v soboto 31. maja in se ga zaključi v nedeljo 1. junija. Ker je v petek praznik, hi ver i na delegatov izgubila samo en delavnik, ta to je eksekutiva smatrala te dneve a* najugodnej-Jše. Oh onem bo a tem Oift (počeno udeležiti se zbora tudi tistim, ki odidejo koneem jnmja z izletniki SNPJ. na obisk v stari kraj. Dvajsetletnica J. 8. Z. Leta 1900 bo dvajset let, od kar je bila ustanovljena Jugoslovanska socialistična tveza kakor j* sedaj konstituirana. Pred tem je delovala pet let slovenska *ek-fija pod istim imenom, le da ji druge sekcije niso pripadale, «lovenska sekcija bo torej praznovala drugo leto UG-letnieo od kar posluje kot centralizirana organizacija. Nedvomno bo prihodnji zbor J&Z. organiziran v duhu tega jubileja »n v znamenju velikega ¡prerojenja Jugoslovanske socialistične zveze. «¿dvajsetletnica "ProUtarca". , J. 8. Z. in njena slovenska sekcija nista edini, ki praznujeta v našem delavskem gibanju svoje jubileje. Njuno glasilo 44Prole-tarec", najstarejši jugoslovanski delavski list v tej deželi, bo drugo leto obhajal avojo petindvajsetletnih, kar je pa jugoslovanski list v tujezemstvn, posebno se z *a delavski list, pač vesel in ttt-di izreden dogodek. ' Program prihodnjega ilbora. Ifiksekutiva j<* po vsestranski razpravi "delala načrt, po kate- regi naj postanejo zbori nase federacije važnejši kakor so bili prejšnji. Namesto da bi imeli referate o mnogoterih problemih, JUkor smo jih imeli v prošlosti, ** bo prihodnji zbor posvetil v glttnem razpravam in sklepanju n ..«Me _ v JI. aftb MILIJARDE V "NIČ" Veleborzniki vselej dobe kako čim tesnejše in uspešnejše organizirati nafce delavstvo ¿a politično, prosvetno in gospodar *ko delo. Tajništvo Izobraževal ne ikcije J. 8. Z. bo povabilo na priftop v to ustanovo vsa kul-torna društva, ki «o našemu dela aaklonjena, in povabljena bodo, da pošljejo na zbor delegate, ki bodo imeli v vseh zadevah prosvetnega dela vse delegatske pravice, ravno tako v vsem d*ln laobraževalne akcije ter «Ploh v vseh zadevah, ki so »kup-značaja. Enake pravice bodo imeli delegat je društev in dru-organizacij, ki pripadajo Izo-hrtlevalni akciji. Važnost prosvetnega dal» gibanje v centraliziranem dobilo velik aamah in itrira Mi klubi J«SZ. pa si napravijo ob enem se smerniee za uspešno politično delo. Vsled tega je potrebno, da bodo na prihodnjem zboru zastopana naša kulturna društva, to je, dramski in pevski zbori, čitalnice in knjižnice ter splošni izobraževalni klubi s svojimi najboljšimi vodilnimi močmi v kolikor mogoče velikem številu. Na ta zbor bodo povabljeni tudi tisti naši delavci, ki imajo velike Izkušnje s slovenskimi domovi, da podajo svoja poročila in svoje nasvete ter sodelujejo v razpravi, katere namen bo, da ae dobe boljše vezi, oziroma, da se ustvari boljše razumevanje za sodelovanje med kitk urni m i društvi in upravnimi odbori slovenskih dvoran. Znano dejstvo na-mre" je, da se jih marsikje ne izkoristi toliko kakor bi bilo za napredek naselbine potrebno. , Poročila na zboru. Eksekutiva je zaključila, da ue za prihodnji zbor porazdeli poročevalce (referente) tako, da bodo "zastopani vsi kraji, kjer imamo aktivne organizacije v Izobraževalni akciji in klube. Cilj našrugi dan zbora v soboto večer se lahko priredi lep banket v praznovanje 25-letnice MfProletarca'\ V nedeljo naj bi se zbor vršil recimo do 3. popoldne. potem pa bi šli delegat je na slavnost '20-letnice J. S. Z. Kje te bo vršil zbor? To je važno vprašanje, kajti (Nadaljevanje na 4. strani.) Včasi so bile borzne špekulacije v tej deželi stvar bogatašev in srednjih slojev, sedaj pa so potopljeni vanje tudi tisoči delavcev. Kupiš delnic, potem se dvignejo v cenah, pa imaš profit! Nič ni treba delati zanj, kakor moraš če imaš trgovino ali obrt. Enostavno naročiš, toliko in toliko teh in teh delnic, ti jih dobiš, in potem je treba samo *e počakati, da "poskočijo" kvišku, pa si nekaj "prav zlahka napravil." A dogaja se, da delnice včasi z veliko naglico ?'poskočijo" z viška navzdol, in tedaj se stopi milijarde papirnega bogastva, milijone dolarjev, ki jih vlagajo v delnice male ribice, pa požro povečini veliki somi. In tedaj čita-te o samomoru tukaj, o samomoru tam, in koliko tisoče* je izgubil ta in koliko on». Čitate, kako je sprhnelo bogastvo temu, čigar premoženje se je včeraj eenilo ne milijon, danes pa je berač, in ravno tako o drugemu, tretjemu. V špekulacijah na borzah se je že marsikdo prikopal do stotiso-čakov in milijonov, a tisoče jih je izgubilo tisočake in stotisočake, delavci pa so v zadnjem krahu iz gubili proporčno največ, ker so planili po 44serih" ko so jim bile cene najvišje. IV pondeljek 26. oktobra je samo v New Yorkn premenilo gospodarje 26 milijonov delnic, ali vce kot kedaj poprej tekom ene ga dne. Cene so se jim znižale v vsoti več milijard dolarjev, in tisti, ki jih kupujejo na kredit, to je, kdor jih recimo kupi za tri sto tisoč dolarjev, plača pa nanje samo sto tisoč, dve sto tisoč pa si nanje izposodi, — te vrste kupci so izgubili največ. Izgubili pa ao koncem konca tudi vsi tisti ki so kupovali delnice v času njihovih visokih cen, in ravno tukaj so priaadeti najbolj delavski sloji. Danes, ko so več ali manj poceni, jih kupujejo nazaj multi-milijonarji, s časoma se jim bodo cene zopet "stabilizirale", šle bodo navzgor in malim ribicam jih bodo kazali za vado. Ene ribice res odebele, a večina drugih se žrtvuje, da se še bolj odebele tiste, ki so že itak debele. Dokler bo industrija bazirala na načelu, da se jo operira za profit delničarjev in ne vsled potrebe ustrezati splošnim interesom lju 1-«tva, toliko časa bodo špekulacije, bodo borzne panike in male ribe bodo izginjale v trebuhe velikih, ker je tak zakon, pa če ga mala riba odobrava ali ne. Koristen za splošnost tak sistem ni, in zato ga- v socialistični družbi gpto. vo ne bo. WALL STREET y NEW YORKU je pro.tor, kamor •• .teka ■ m«, ¡¿ko bogastvo. Tu j« tna največjih «Telovnik bor«. N« «liki vidita mnoiico, kakrinc to se drenjale prod bon» v zadnji "paniki" v tedau a deo 28. oktobra in preje. Milijarde dolarjev j« bile "isgebljentk." POTOPI PAI OVNA . IGANSKEM JEZERU Skoro vse ladje, ki pluje jo- Michiganskem jezeru, so stare od 20 do 40 lev Velika izguba življenj radi lakomnosti po profitu BREZPOSELNOST VARGpiNI Slovenci zelo prizadeti "Slovenski tednik", ki izhaja v Huenos Airesu, poroča, da je v Arjrentihi zelo veliko naših rojakov vrženih v tragično brezposelnost. "Mnogi žive v brezdelju ter pomanjkanju in v revščini propadajo duševno in telesno," piše omenjeni list v izdaji z dne 5. oktobra. Nadalje pravi: "CeravttO je gospodarski položaj Argentine trenutno precej neugoden, ae razmeroma vseeno precej .dela in bi lahko bili po našem mnenju delavci, kot so Slovenci, vsi zaposljeni. Vsled tega ne smemo pripisovati brezposelnosti mnogih rojakov zgolj neugodnim gospodarskim prilikam, pač pa precej tudi njihovim praktičnim nesposobnostim, pretirani obzirnosti, neodločnosti in boječ- mwti." Zelo graja pijančevanje, ki »e je, kakor trdi "8. T.'\ zelo razpaslo med argentinskimi 'Slovenci. Ena njihovih hib je tudi ta, da se skoro vsi koncentrirajo v Buc-11 os Airesu, kjer je brezposelnost najobčutnejša, namesto da bi si iskali zaslužka v notranjosti dežele. - / H. T.'' uči rojake, naj bodo smeli in drzni, naj se vržejo v borbo za obstanek na način, ki je lasten Anterikancem, kajti "boj za denar ... je tu tako inteziven, in brutalen, da ljudje nimajo niti časa militi na svojega bližnjega.'* List zaključuje, da v tej borbi vedno podležejo tisti, ki so obzirni in,neodločni, ali po ameriških pojmih, nesposobni. » V Argentino se je naselilo posebno po vojni tisoče Slovencev, največ iz okupirane • Primorske. ¡Vsled njihove neprivajenosti deželi žive, kakor je raRvidno iz poročil v omenjenem listu, v zelo neugodnih razmerah. /f' 200, glaiov so dobili socialisti v Kc,w jorku pri *»dnjib FanH6h volitvah. Podrobna poročila o volilnem ifidn v raznih mestih bodo v prihodnji številki. Thomaa dobil bhzn dvt sto tiao* flaiov. Napredek delavske iole v Brookwoodu V tem semestru ima delavska šola v Brookwoodu več dijakov kakor kedaj poprej v osmih letih svojega obstoja Eksekutiva A. P. of L. ji ni napravila škode s svojim apelom na unije, da naj je ne podpirajo, pač pa je ustvarila zanimanje «anjo. Za ta semester se je vpisalo .17 dijakov in dijakinj, ki prihajajo iz lf> držav Unije in Kanade. Brookwood je rezidenčna šola. Dijaki žive v Septembra t, I. se je blizu m«i-sta Grand Haven v Michiganu potopil parni k "Andaste". Vseh mož posadke jc utonilo. Dne 21. oktobra se je potopil blizu Kenoshe pamik 44Milwaukee*' nt svoji redni plovbi med Milvvau-keejem in Grand Havnom. Nih« ¿•v izmed njegovega osobja, ki je štelo .">7 mož, se ui rcšU. "Pere Marquette'*, sestrski parnik "Mihraukeeja", se je pa« topil septembra I. 1914>. Triintrideset mož je utonilo in enako število se jih je rešilo. iDne 2*. oktobra se je potopil parnik "Wisconsin'* na svoji vožnji iz Milwatikeeja v 4'. 8. klier prihiteli na pomoč. "Winconain ' je bil tovorni in potniški parnik ob enem. Potniškega prometa ima v jesenskih mesei'ih malo, in temu jc pripisati, da število žrtev ni bilo večje. Dne 31. oktobra «e jP potopil blizu Port Washing tona med Mil v orni parnik '4 Senator" v koliziji s parnikom 44 \farfiuette'\ ki se je dogodila v me^li. 13 parniških delavcev je utonilo. Pamiki, ki !ro se potopili v proal i h tednih nn Miehiganskem jezeru, so; pne 9. septembra "Andaste" — 2F, mrtvih. Dne 13. oktobra tovornik "Milwau-kee" 57 mrtvih. Dne. 29. oktobra parnik ''Witcon* gin" 1« mrtvih. Dne 31. oktobra tovornik "Sena* tof" 13 mrtvih. Pole* teh se je potopilo nekaj manjših ladij, kr so tudi zahtevale več človeških življenj. 8koro vsi potniški pamiki, in tudi skoro vsi trgovski, ki plujejo po 'Miehigsn.skcm jezeru, *o atiiT dvajset do 40 let. Vsi v teh tednik |H»topljcni parniki so bili že zreli za med 44staro šaro". Vsled tejrs imajo mimgi med mornarji označbo 44stara Skstlja", ker so ali slnbo zgrajeni ali pa obrabljeni v dolgoletni službi prometu. /a potopljene parnike dohe lastniki zavarovalnino, s katero si lahko nabavijo nove ladje. Nobena zavarovalnica |»a ne more vrniti življenj ljudem, ki so bili žrtvo« Kje so Ameriška bogastva? Zvezni davčni urad je objavil statistično poročilo o vplačevanju dohodninskega davka lansko leto. Samo enajst oseb je v dinjenih državah, ki so imele leia liWia pet milijonov ali več čistih dohodkov vsaka. Milijon dolarjev in vee «Ustih dohodkov jc imelo 290 nseb. Največ dohodninskega davka so plačali posamezniki (brc* kor-poracij) v državi New Yorku, namreč +005,210,069, ali nad celokupne svote, ki so jo plačali posamezniki v vseh državah skupaj. Pennsylvania je na drugem in Illinois na tretjem mestu. Poldrog milijon glasov je bilo oddanih za socialistične kandidate. Pri volitvah v eeški državni zbor, ki ao se vršile 27. oktobra, so doBili češki in nemški socialisti 14 poslanec v več kot so jih imeli v prejšnji zbornici in od .prejšnjih volitev so socialistični glasovi narasli za 460*000 glasov. Vsega skupaj je bilo oddano za češke socialiste 970,000 glasov in dobili so 39 poslancev, nemška socialistična stranka pa je dobila 513,000 glasov in izvolila 21 poslancev. Češkoslovaški narodni aocialisti so dobili 707,000 glasov in mandatov. Te tri stranke, posebno prvi dve, so napredovale. Ceško-nemška socialistična skupina (razume se, brez narodnih socialistov) je najjačja v novi zbornici. Komunisti, ki so leta do- bili 908,000 glasov in 41 poslancev, so pri volitvah 27. oktobra nazadovali 7T>2,000 glasov in na M poslancev. Klerikalna ljudska stranka je dobile 623,000 glasov in izvolila 2C> poslancev, šest manj kot pri volitvah L litoT». Narodni demo-kratje so dobili 15 poslancev, agrarei pa so dobili 46 poslancev in ao najjačja stranka v parlamentu. Dobili so enega poslanca več kot so jih imeli preje. Volitev sc je udeležilo 19 strank ali 12 manj kot leta 1925. Druge stranke imajo: živnostenaka 12 poslancev; slovaški klerikalci, 18 poslancev; madjarski krščanski so-cialei 9; nemški agrarei 16; Poljaki in židje 4; nemški nacionalisti 7; nemški krščanski noeial-ci lo, in nemški narodni socialisti 8 poslancev. Ostale mandate 50 dobile druge male skupine. Značilnost teh volitev je, da beležita edin znaten napredek češka in nemška socialistična stranka, ki sta stranki izrazitega, določnega programa in akcije. Ako bi bilo komunistom za konstruktivno delo, bi bila bodoča vlada na Oeškem socialistična in bi se opirali v zbornici na večino delav.skih strank. Tako pa bo zopet potrebni! vlada koalicije. Sculin načel iuie novi ^ji ». 11 n delavski vladi v Avstraliji Kakor v Angliji, je pri zadnjih volitvah v avstralski parlament zmagala delav&ka stranka. Vlada konservativne stranke je morala po porazu odstopiti in novo jc sestavil James H. Seulin, ki je premier in ministr industrije. čemu nasprotovanja "PROLETAR^C" I ima nasprotnike, k ar je umevno. Toda med nasprotniki in nasprotniki je razlika. Ce bi bili tisti, ki so najbolj rarboriti nasprotniki tege lista, njegovi prijatelji, bi mu ne bilo v ¿est. V čas! pa mu je, da ga sovražijo, ker je to dokaz, da je "Proletarec" list poštenja. Dokler bo imel najbolj strupene protivnike med koristo>-lovci, bo v pravem in res list ljudskih interesov. To je 'PROLETAREC" bil in ostane. Qlascoii iz II ase y a Q i banja ZsCipisniK ininoisKß-tvfocofi*in*K* Konference J. S. Z. ZAPISNIK VUI. zborovanje klubov in društev izobraževalne akcije J. 8. Z. 4. konferenčnega okrožja 29. septembra 1929 v Wau- keganu, 111. Zborovanje otvori sodr. John Su|>panchick, tajnik konferenčnega okrožja ob 9. dopoldne. Za predsednika »oglasno izvoljen John Olip, za zapisnikarja Peter Bernik. Navzoči zastopniki: Klubi J. S.Z.: Stev. 1 Chicago, 111: John Olip» Charles Pogorelec, Louis Beniger?- štev. 37 Milwaukee, Wis. Joe Krainz; štev. 45 Wauke-gan, III., Martin Judnich, H. Skala; štev. 138 West Allis, Wis., Anton Demšar; štev. 28ö Sheboygan, Wis., Anton Simone. — Društva izobraževalne akcije J. S. Z.: Ate v. 1 SNPVJ., Chicago, 111, Peter Bernik; štev. 14 SNPJ. Waukegan. III., John Mahnich; štev. H> Milwaukee. Wis., Lovrenc Perk o; žrtev. 86 SNPJ. Chicago, III., Louis Mesec; štev. 102 SNPJ. Chicago Mary Kovach; štev, 104 finančna sredstva Izobr. akcije nc dopuščajo pomagati pri ustanavljanju društvenih knjižuie v tolikšnem obsegu, kakor priporoča s. Olip, izvaja pa se to v smislu njegovega priporočila že sedaj, ker daje knjigarna Proletar-ca društvom, ki so člani lzobr. akcije, večji popusf pri naročenih knjigah kot pa drugim kupcem. V splošnem pa knjigarna Prole-tarca prodaja knjige le s tolikim pribitkorn, da se krijejo poslovni stroški knjigarne. — Sodr. Mah-nich priporoča, tla naj se najpr-vo pomaga izboljšati že ustanovljene knjižnice; razvije naj se najživahnejša agitacija v društvih. da naj se člani bolj zanimajo za čitalnice ter si izposojajo knjige iz knjižnic, kjer so že u-stanovljene. Priporočljivo hi bilo, da bi se ustanovita nekaka centrala že ustanovljenih knjižnic v tem okrožju in da naj te biblioteke medsebojno izmenjavajo knjige; gotovo je, da ima katera knjižnica knjige, katere so rojaki v dotiftni naselbini prečita- SNPJ. West Allis, Wis., Joe IRa-'li, d očim jih drugje še niso čita-delj st.; štev. 119 SNPJ. Wanke- ü; «edaj imamo knjižnice v Chi-gan. 111., Frances Velkovrh, He-jcagu, Waukeganu, Milwaukeeju, len Jereb; štev. 192 SNPJ. Mil-¡Sheboyganu, in ne vidi potrebe waukee, Wis., Mary Shuler; štev. j ustanavljati novih knjižnic v tem rs59 SNPJ. Chicago, 111., John Ko- okrožju, ker s tem bi ne pripo-paeh; stev. 568 SNPJ. "Wauke-¡mogli k splošnemu napredku. V gan, 111., John Kovach; štev. 634.razpravo posežejo še ostali za-Shoboygan, Wis., John Kesnick (stopniki nakar je sprejet pred-Jr.. Društva J. S. P. Z. Sloga: log sodr. Olipa, da konferenčni šilo, ako je bilo le mogoče; vsled preobilice dela koncem leta je pa bilo parkrat nemogoče; novembra in decembra je treba razposlati Družinski koledar, bil je zadnje dve leti sam uposlen v upravni-stvu Proletarca in je obenem moral vršiti še delo tajništva J. S. Z. Ker imamo sedaj še eno pomoč v upravništvu Proletarca, se bo to letos gotovo izvršilo. Za nadzorni odbor poroča Martin Judnič: 1. februarja 1929 je bilo v blagajui gotovine $02.55; izdatki od 1. februarja do 29. septembra $17.87; prebitek blagajne 29. septembra $14.68; dve delnici doma J. S. Z. $50.00 skupna imovina $64.68. Knjige tajnika so y redu. — Soglasno sprejet predlog, da se poročilo vzame na znanje. Charles Pogorelec, tajnik J. S. Z. poroča, da je letošfnje leto opažati med slovenskim delavstvom v Ameriki veliko večje zanima- DOPISI DETROIT8KA KRONIKA. ^Jlsvskih problemih previdno molčita. * ¿Slovenska naselbina *'napreduje" tudi v verskem oziru. Od-tdej se bodo namreč mase vrii-le tudi na zapadui strani. Veliko uspeha ne bo. Sicer pa "Bcne dizisti7, vsak po svojem okusu, kakor pravi Dolef. , Te dneve je tvoril v naselbini zelo kočljivo vprašanje mošt. Ce- Detroit, Mich. — V nedeljo 10. novembra ob 3. popoldne bo v Slovenskem delavskem domu na Artillery Ave. velik shod zaeno s predstavo, deklainacijami in petjem. ki ga piriredita kluba '«t; M sta Frank Zaitz, urednik "Prole-, . tarča", ki bo govoril v sloven-1,urne ln i,ru*e »ktivnnati skeia, ia Panald * totriek, pod- mo pa v materialistic«, dobi predsednik SNPJ., ki bo govoril v angleškem jeziku. Na tej priredbi bo vprizorjena 14 in 11« JSZ. Govornika bo- »fJtth povzročal rabuko. K. „ -P»ÄuJVHled mosta se zanemarjajo kul- Živi- TTpton Sinclarjeva satira "The Second Storv Man". Imeli bomo tudi deklamaeije in petje, kot že omenjeno. Po programu »ledi plesna zabava. „ Kdor si hoče novečafi obzorje in se ob enem se zabavati v priisteljski družbi. nai ne pozabi priti v nedelio na , to prireditev. V-topnin» jo 50« ^ vpmorjeni, 1. januarja ,.a ob Priredb bo na zapadni strani mnogo, toda dobrih zelo malo. Dosedaj so izmed slednjih aranžirane samo tri, namreč koncert pevskega in dramskega društva "Bled" IM. novembra, nadalje Tone Seliškarjeva drama "Kam- drag avto, in ko ga ogledaš, ti pojasnijo, da jih imajo več, ta je družinski, sinovi pa imajo vsak svojega. Nekaj pa je tudi tako revnih, ds bi še biciklja ne zmogli. (Med drugimi sem obiskal Louis Jalovca, g katerim sva si dobra znanca še izza čssov^ ko sva bila v stari domovini, fte danes mu je od takrat v dobrem spominu mezdno gibanje med mizarji. Zlasti se rsd spominja splošne zidarske stavke v Ljubljani. 'Šla sva pred 28 leti okrog s kolesi v ljubljanski okolici in nabirala živila za stavkujoče zidarje. Kmetje so se odzvali v toliki meri, da so s svojimi vozovi pripeljali živila v Ljubi iano v prostore stavkarjev pri Sikcu na Križanskera trgu, ki ga je imela tedaj žandarmefija vedno zastraženega. Louis Jalovec v Argu. ki je po poklicu mizar, se je pečal Že z raznimi obrtmi. Imel je delavnico, kier ic vlival cementne bloke, bil nolom", ki jo vprizori klub št. |I6 j«z. d ne 8. lunin i.. ,u!hot"!:r poznT p.a Jp v Arpn jiarodna igra "Deseti brat", ki ra moške in 2">e za ženske. Banovčev koncert v Detroitu je bil v vseh ozirih velik uspeh. Dvorana je bila natrpana občin- stev. 1 Milwaukee, (Wis., Victor Petek; štev. 3 West Allis, Wis., Anton Demšar. Slov. nsr. čitalnica v Waukeganu, 111., Ana Mah-nich; Izobraževalni in dramski odsek Slov. nar. doma v Waukeganu, 111., Frank Pierce, Anton Turoich. Sodr. predsednik poroča, da je avgusta umrl sodr. Jože «Za-vertnik, pijonir socialističnega gibanja med jugoslovanskimi delavci v Ameriki. Ob ustanovitvi Proletarca je bil njegov urednik in pozneje vsa leta njegov sotrud-nik in istotako Ameriškega družinskega koledarja. Bil je več let član izvrševalnega odbora J. S. Z. S tem uvodom pozove navzoče. da v znak sožalja vstanejo. * * V smislu sklepa zadnjega zborovanja »poveri predsednik pregled knjig konferenčnega tajnika sodr. Martin Judnichu, Joe Radiju in Joe Krainzu. Zapisnik 7. zborovanja sprejet kot čitan; predlog Joe Radija, da se izreče zapisnikarici, ker je uredila zapisnik tako popolno, zaupnico, sprejet soglasno. Tajnik prečita pismo sodr. Frank Novaka, organizatorja konferenčnega okrožja, v katerim se oprosča odsotnosti; soglasno sprejet predlog, da se ga oprosti. Soglasno sklenjeno, da je razprava o poročilih zastopnikov pri točki "Razno", in priporoča se, da naj poročajo le oni zastopniki, ki imajo kako važnft stvar. John Olip, zastopnik kluba št. 1, predloži nato Referat o Izobra- tajnik pozove v najkrajšem času zastopnike knjižnic v tem o-krcižjn na skupen sestanek, na katerem naj napravijo enoten načrt za izboljšanje knjižnic in za agitacijo med Slovenei da se bi boli zanimali za čitan je knjig; zastopniki knjižnic odnosno društev ali klubov, ki imaio knjižnice. naj o tem nameravanem se-stankn poročaio na sejah svoiih organizacij. Konferenca knjižničar^ nai bo v Wairke<*ami. Sodr. Mahnich priporoča, da naj tajnik Izobr. akcije razpošlje literaturo na društva in klube zaeno z apelom za pristop k Izobr. akciji, ker na ta način bi dobili marsikako društvo, ki se pozneje ne pridruži: ravno tako naj se razpošlje letna poročila Izobr. akcije zaeno z apelom. — Sodr. Pogorelec pojasni, da se je to vr- nje za socialistični pokret kot prejšuja leta; ustanavljajo še novi klubi, prejšnji, ki so bili že raz-puščeni, se obnavljajo. Delavci so spoznali, da je edina pot k iz-iHtva I*»m>vec poseduje srednje boljšanju razmer delavska poli- močan «r*dno čist tenor. iPev-tiČna stranka. Tudi med delavci Hko **»niko brezhibno obvladu-drugih narodnosti dobiva socijali-ji*- v interpretaciji in čustvenem stično gibanje večji zamah, kar »"ažanju je mojster. Odlikuje je posebno opažati v sedanji kam..** v op*rnih arijah. Ono iz opere Dan i i za oraranizatorični fond so- "'Rigoletto" je moral ponoviti. panji za organizatorični fond so cialistične stranke; v tej kampanji je med tujejezičnilfci federacijami naša prva. Prepričan sem, da bo soe. stranka kot celotna v Avdijenci je posebno ugajala narodna "Pod i okence pridem* \ Aplavz je bil tolikšen, da je moral tndi to ponoviti. V tej pesmi lec. Do večjega učinka* je nedvomno pripomogla tudi okusna doglednem času prišla na ono *mo videli, i* on Zboren igra stopnjo, kot je bila pred vojnp, in *neri is. Iz Detroita je odnesel računati, t- Kot zveza samsrt^t«®^^ vtieeKvO. Bsnoveu ženo tako moramo zabeležiti* tudi 1imo mnogo uspeha, uspeh z zveznim glasilom Prole- t&reem. Število naročnikov se Pogumni sovietski letalci «o bi množi, dohodki Se večajo poseb-1' ob nriliki obisk« v Detroitu tu-no od oglasov: povprečno je sedaj Henrv Forda. Snreie- za $100 vrč oglasov mesečno kot BO hi,i *avdu«eno. Buržoazno prednje leto. Koncem leta bo ''v,Acon?*ie ^ dogodek omenilo list brez dolga. Ž angleško stra- mimogrede, brez komentarja, njo lista smo napravili velik napredek. ker se je pričelo zanimale zanj tndi mei mladino. Do- so P™1 Avtomobilske to-bili smo že prece j nohvalnih ni- j odslavljajo delavce. Tisoče «cm od turojene mladine naših tava sem in tJa brez ci,il4' roiaknv. ki se izražaio zelo po-j1™-»^ ni» Zločini se množe— oba županska kandidata trditi, da bosta mesto očistila — a o de- letnico doma. Sicer pa, ako se vse to dobro naštudira in izvrši, smemo biti zadovoljni. tvoril groeeriio in mesnico. *Se daj obratuje tudi dobro idočo pralnico (lanndrv) na Areher A ve. in vogal 61. nliee. •Dasi je naročnik "Proletaroa" že dolgo, se ie posebno njegova «oprocra upirala obnoviti, toda V teku je zelo važna akcija s0 omehča io in list bo še irlede združitve dveh kulturnih Z8haial k Valoven, društev na zapartni strani, na- | ^"J«^0™ v bližini Jalovčeve airei "Bleda" in Delavskega izo- Pra,nice priporočam, da jo patro-braževalnega kluba. Uspešen re- "^ajo, ker izvršuje delo zelo zultat te akcije bi pomenil zdru- dcbro in P° ZI»ernih cenah, ženje skupine inteligentnih' de-' Pravil SPDl mu tudi ° Produk-laveev, ki bi bila v kaltarnem tivni mizarjev na Olincah delovauin na zapadni strani nromsfoljiva irdniava. Frank Česen ne- Delavske razmere v Detroitu (Nadaljevanje na 3. strani.) Z AGITACIJE V CHICAGU Chicago, m. — Mislil sem nehati s temi poročili, ker se mi zdi prostor v listu predragocen, pa sem izprevidel, da naročniki te vrste dopise odobravajo in da jim tudi ugajajo. Mnogi podajajo vsakovrstne komentarje, ali kritike, ali povedo kakšen dogodek, v namenu, da ga porabim za opis v listu. V takem mestu prideš v dotiko z različnimi ljudmi različnih poklicev, z reveži in sem pa tam tudi s kakšnim bogatinom. Nekateri rojaki so namreč le dosegli prilieno mero prosperitete, in da-si ne spadajo med milijonarje, imajo nekateri vendar precej veli- ko imovino. Dobe se, ki imajo g pri Ljubljani. Ta zadruga ima velika naročila, nima pa zadostnega kapitala za povečanje delavnic in nabavo modernih strojev. Ker Jalovec mnogo mizarjev v Ljubljani pozna, s katerimi je delal, in k*t je ta zadruga varna, sem mu priporočil, da bi ji poskrbel smeriško posojilo proti zadostni garanciji, toda za idejo se ni vnel. Na.s pač deli morje in meje. lOd predsednika zadruge Viktorja Zoreta sem dobil pismo, v katerem vprašuje, če se bi tu moglo dobiti posojilo. Omenja, da ga bodo zavarovali tako, da bo popolnoma varno. Žele ga od tukaj prvič radi mnogo nižjih obresti, in drugič, ker je za promet dobro, če more dobiti kapital iz tuje dežele. Kdor se bi za to zadrugo zanimal, naj piše njenemu predsedniku na naslov Viktor Zore. Ljubljana. Tržaška cesta š*. 0 ZBOROVANJU J. S. Z. NA BLAINE, OHIO « NACE ŽLEMBERGER NI VEČ KANDIDIRAL Na konferenci soc. klubov in mnogo in največ po njegovi za- društev Izobraževalne akcije za slugi je "Proletarec" zopet rat- vzhodni Ohio in .West tVirginijo, sirjen v naselbinah po'vzHodnem katera se je vršila v naselbini Ohiju. Izjavil je, da z agitacijo Hlaine v nedeljff 27. oktobra, je ne madi prenehati. Kadar mu oo bilo okrog 30 zastopnikov in go- dopuščal č|s, se bo podal na poi stov. Zborovanje, ki se je vršilo da pridobi novih naročnikov in v prostorih Jos. Sumerja, je otvo- Či ta tel je v 'Troletarcu". Konfc- ril tajnik Konference Sod rug Na- renea mn je izrekla zaupnico in ce Žlemberger. , Omenil je smrt ga ponovno izvolila za glavnega ževalni akciji JSZ. (Priobčen je Zavertnika, kije bil piv zastopnika v delokrogu te kon- nir v našem gibanju, in pozval ferenčne organizacije, navzoče, da v znak spoštovanja Konferenca je razpravljala tu- do pokojnega boritelja vstanejo ¿i 0 priporočilu, da se da poveča- Za predsednika seje je bil ¡/.- tiiH,ik' (portret) Jožeta Zavert- voljen s. Joseph Snoy iz >Bridg< nik»' *a naš narod porta in za zapisnikarico sodru- vehko *tonl ,n bi bi,° na mP*ta- gin ia Albina Kravanja iz Olencoo. da razmnoži ter Zborovalci so mnogo razprav- vt okv'rJ^ ^ bi dobila mesto ljali o problemih nsšegs delav- v «lovenskih dvoranah in v pri- stva. o vprašanju organizacije » >'ntn,h domovih. Konferenca se separatno na t. strani te številke.) Soglasno sprejet je predlog sodr. Mahniča, da se referat sodr. Olipa vzame na znanje, in prične razprava, katere se udeleže vsi navzoči zastopniki in zastopnice. Sodr. Olip priporoča, da/bi Izobraževalna akcija pomagala tudi finančno ornim društvom tzobr. akcije, ki si želijo u- Ko je prišla na dnevni red toč- razdeljene mnogo podpore v delta "volitve odbora ', je bilo narju in blagu pravično in poste-predlagano, da se Naoeta Žlem- no. Delal je zaeno t* sod. Suoy-bergerja ponovno in soglasno iz- em nesebično, a vzlic temu so ga voli. žlemberger je dejal, da gs komunisti pod vodstvom Fr. Sc-veseli, ker vidi, da mu sodrugi za-1 pica napadali na vse pretege, da-upajo, toda kandidature ne bo si se ni'nihce njih v stavki toliko sprejel. Kot znano, se je Žlem-1 žrtvoval kakor Nace Žlemberger. berger preselil iz Olencoe, kjer Dokler je bil Nace na Ulencoe, je je bil dolgo vrsto let, v »Piney Fork. V Olencoe ni /a^lužka, ka« skrbel, da se klub št. 2, ki je igral pred leti v naši zvezi važno in od- kor že exmenjeno in Nace je bil lično vlogo, ohrani vzlic temu, da prisiljen it^ za delom drugam, se je število rojakov skrčilo, nje-Dejal je, da dela vsak dan, pa ne govo tradicijo pa so sedaj pre- bi mogel opravljati urada konferenčnega tajnika. drnlt*je sugestiji da bi ta društva dobila knjige ce-^g ¡tri * (društva št. 13 v Whilling Creeku nejp kot je navadna prodajna ce l ^ T . * , v HP«njn. da jo bodo merodajni nju velike težkoeV. Je pač muč-1 odpočije, kolikor je to delavcu na. — tainik Sodr. Tzobr. akcije pojasni, da M CkartrSfcilee,!, * \\ porM'"' ° s,v? faktnrji nrüM jem delu za iProl*tarca. Rtonl u ^^ kJ A0 jjh ^^ M stopniki, je rszvidnb, da ao raz-v teh kraiih po stavki vse drugega kakor razveseljive. Poneke>d je brezposelnost še ved- no, kadar doleti človeka taka na- sploh mogoeV, in pa, da ga vUlijo ne samo enega, nego mnogih posameznikov. (In čimvač \jih je, toliko več dela se opravi. Jos. Sumerju, v čigar hiši se je vršilo zborovanje, se je konferenca za prijaznost zahvalila. Zabava, ki je sledila seji, je bila zelo živahna in med sodrugi je vladalo re« sodružno razpoloženji*; Prihodnja konferenca bo v Pinev Forku. Poročevalec. Na Argu sem obiskal tudi nsrdč-nika John Zalerja, kjer sta me k soprogo lepo sprejela in postregla. Naročnino je obnovil in ne o Proletareu jako laskavo izrazil. Grede nazaj v Chicago sem .se ustavil pri Iamiis Nteblaju, ki pa je naročnino nekaj dni preje obnovil, a jaz &e nisem imel nove liste. Pravil mi je mnogo is o marsičem. V I/yonsu sem se oglasil pri na-šemu staremu tovarišu Martini Potokarju, ki je naročnik lista od začetka. Martin je ''old timer", ki se je pred leti veliko udej-stvoval posebno v SNPJ. in bil je aktiven somišljenik našega gibanja; dasi v letih, je še vedno krepak in energičen. V kritiki ne prizanaša in pove, kar misli, da k prav. Naročnino je obnovil. V Berwyn sem se oglasil v par krajih, med drugimi pri družini Jesih. Njega še ni bilo doms, .i Mrs. Jesih je bila prijazna in "Proletarec" bo v bodoče zaha-jal tndi k njim. Ker je bilo še čas, sem se na po-. tu grede oglasil pri sodrugu John Skaviču na Harding Ave. v Chi-cagu. «Bil je zaposljen, tenia sprejel ine je prijazno, me pogostil ii tako je čas mineval v prijetnem razgovoru. Naročnino je seveda obnovil. Poalovil sem se in se nato oglasil pri Mr. P. Bergerju, kjer je bila večja družba, ki se je zabavala ob zvokih harmonike in v pogovorih. Prikaže se Paul v družbi meni neznanega rojaka, ki me je vprašal, ako imam povabilo. Nisem ga imel in vprašal, čemu naj bi mi bilo potrebno. Pojasnil je, da je to privatna zabava za povabljene, jaz pa grem lahko v sprednjo restavracijsko sobo.*,NekoHko pozneje je prišel Mr. Frank Vidmar, ki mi je povedal, da je ta zabava ob enem sestanek za ustanovitev novega lista "Svoboda". V pogovoru sem ga vprašal, čemu je treba v tak namen tajnih sestankov, pa mi je tolmačil, da jaz najbrž ne spodim zraven. Prisotnih je bilo kakih 30 moških in žensk, ki so imeli zvečer zabavo, pozno zvečer so imeli sejo in potem zop?t zabavo. Menda so sumili, ds sem poslan na ogled, kar ne odgovarja resnici. Ce pa bi bil, ne bi bilo nič napačnega. Kadar se ustanavlja novo organizacijo ali list, bi morali ustanovitelji sami povabiti reporterje listov, ne pa jim zapreti vrata. Ob priliki te agitacije sem dobil sedemnajst naročnin za "Proletarca". Z uspehom sem bil zadovoljen, če pa bi bile razmere drugačne, če bi ljudje imeli "ve? časa" za čita nje in če se bi več delavcev zanimalo za delavski tisk, bi bil uspeh seveda še boljši. Anton Viftič. AU VESTE? Najboljši jugoslovanski stični list Se "Proletarec". Prinaša članke, rasprave in pregled delavskega gibanja po svetu ter dopise aktivnosti v naših naselbinah na polju socialističnega in kulturnega dela. Naročite se nanj! (sH na bodočih konferencah med de legati, dokler spet ne vzame ku- j^JIIH ne mores storiti ničesar | • za svojo stranko in list9 t obišči pogrebnika. On je vesel B mrtvih ljudi. C. S. I zgoda in v še tako poznih letih, ko vid Že itak peša.^ Nace je obljubil,- da bo sodeloval kolikor b,> kega odbora, največ mogel tudi v bodoče, a od | Joseph *4noy, novi tajnik konfe-tajniskega dela naj se ga oprosti, (renče, je čitateljem tega lista kar je konferenca upoštevala Za znan kot agitator, dopisnik in or-preporod naflega pokreta v vzhoel- j ganizator. V svojih podvzetjih nem Ohiju imajo največ zaslug je navadno uspešen, iz česar pač no občutna. Klub št. 2 v Olencoe Nsce Žlemberger. Anton Oarden sledi, da ima sposobnosti za take «o zastonsle na tej konferenci, in Josip Snov. 'Snov je bil izvo- posle. Ako mu bodo sodrugi da-*tiri sndniginie. *Ker ni na 01en-(lien namesto Žlembergerjs zs 1i dovolj kooperacije, in jaz mi-nohenrgs rsslnžk*. so s« mo- trinika Konference, ki je dobila slim da jo beido, bo konferenca šk'nodsli zs delom v druge kraie. v njemu vredno moč. j JSZ. v vzhodnem Ohiju rasla za- **drnffin'e sVrbe. ds ohrsniioj fl. Žlemberger je bil med stavko (cno « klubi in večala svoje aktiv« VipK n**«' dokler «« n^zelo aktiven v pomožni skciii zs nnsti.* Dejstvo ie. da eden ne bi boli*» r« rs*«e *(rudarje. Pod vodstvom odbor*, zmogel naloge, kajti socialistične •Olencoe zopet živahnejše gibati, jkateremu je napeljeval, je bilo »aktivnosti so stvsr organizacije,— DETROIT, MICH. JAVEN SHOD klubov št. 114 m 115 J. S. Z. V NEDELJO 10. NOVEMBRA OB 3. POPOLDNE V Slov. del. domu, 437 S. Artillery Ave. IPričetek ob 3. popoldne. — Vstopnina 50c za moške in 25c za ienake. Na sporeda enodejanka, petje, deklamaeije ¡D govori , Govornika: DONALD J. LOTRICH FRANK ZAITZ Pridite m povabite na to naio prireditev tudi d ruffe. >RftlBTAR«C I ŠTIRJE VEČJI PARNIK1 SE POTOPILI V MICHIGANSKEM JEZERU intra potopili štirje večji pomiki, in mid sto IM> Mi* Jo potopil y nevtbti 28. akt*b*m «m tvoji-eoffci* ÇVmé podatkov je v porc&u na prvi strani. ) DOPISI 0 DELAVSKIH KONTEREN CI J. 8. Z. IN DRUGEM. Piney Fork, 0. — O naselbini sami nimam nič zanimivega poročati, ker je majhna *in nima vsa-kojakih aktivnosti kakor so v navadi v velikih krajih. Tukajšnje delavske razmere so slieue dragim v tem okrožju. V •Piney Forku sts dva premogovnika. Eden ne obratuje že od aprila 1^27, ko se je začela zadnja neuspešna stavka premogar-jev. Drugi premogovnik .pa o-hratuje s polno paro vsak dan. ¡Zaslužek v njemu je odvisen od prostora, in pa seveda tudi od kakovosti delavca. (Izkoriščanja kajpada ni tukaj nič manj kakor drugod. Pravzaprav je neznosno. Današnji gnili sistem tepe posebno delavce v nekaterih strokah in obratih in v tem premogarji nismo izjema. To mučno stanje je posledica kapitalistične uredbe. V slovenskem slovarju ni dovolj grde besede, s katero bi se jo moglo pravilno in po zaslnženju označiti. •Kajpada, delavci imajo orožje — moč organizacije, samo ako se bi ga zadostno poslužili i Krivice ae nam gode, ker smo organizi rani nezadostno, da bi jih odpra-vili in si izboljšali položaj. Dela vec, pridruži se socialistični stran-~ ki, bodi aktiven v nji in se potrudi, da dobiš v organizacijo tudi svoje tovariše. Ni moj namen spuščati se pregloboko v to razglabljanje, ker je za tak posel mnogo sposobnejših, m ne škodi, če pride katera resnična in ostra tudi izpod peresa preprostega delavca. Kadar se bo delavsko ljudstvo zavedjo svojih pravic in pa po-moaa politične ter strokovne organizacije, bo tudi doseglo, da bo delo plačano pošteno in v zadostni uieri. Naš cilj je, doseči pravico in boljše življenske razniere. a ni mogel dati vsKÏ revščine ničesar za cerkev in ga radi tega ni bilo med cerkvenimi pmpevatelji. ' A. Schaffer. Zapisnik ilimoishe-wisconsinshe konference JSZ uicli opisuje podrolmo razmere v naselbini. Dobe *e rojaki, ki se iz|H>zabijo tako daleč, da denunei-rsjo druge, ako so aktivni vVdelavskem gibati ju; ta naselbina je bila pred 10 leti za 100'} boljša kot dsaes. Ijuuis .Vlesec, zastopnik društva štev. 8NPJ poroča, da je pri društvu še veliko članov, ki sploh ne vtdo, ali pa nočejo vedeti, kaj je pravzaprav locobr. akcija, in (Nadaljevanje z 2. strani.) bvalno o listu. Vse t« naj nam bo v vzpodbudo za še bolj intensiv: no agitacijo aa Proletsrea, da bo mo do konea tega leta število naročnikov podvojili in prihodnje leto pa početvorili. 'Lahko dosežemo to, če «c vsi podamo na delo. Ameriški družinski koledar je «eoliti«'neiii polju, mora sedsj vršiti vse delo sam, ker jo tskozvani 47>th ward branch" (angleški klub 5. volilnega okraja) ''zaspal". France* Velkovrh, zastopnica društva štev._J19 SNPJ. poroča, da je društvo za Izobraževalno-akcijo in bo tudi še naprej. Napredno misleče članice se redno udeležujejo sej in skrbe, da društvo sodeluje pri koristnih ustanovah. Društvo praznuje letos tudi 20-letnico svojega obstanka in upa, da bo udeležba po voljna in usjieli v vseh ozirih zadovoljiv. Za klub štev. 1 JSZ. poroča sodr. Pogorelee, da je klub še vedno v isti aktivnosti na' vseh poljih. kot je bil vzlic mnogim zaprekam. Nasprotnikov ima klub mnogo. Soglasno sklenjeno, da se vprašanje konferenčne blagajne reši na prihodnjem zborovanju. SodrrT¥fek priporoča, da naj se kmalu aranžira predavanje v Milwaukee in "West Allisu. So-glssno sklenjeno, da naj se klu- bu štev. 117 ill 1*4 siHirazinoets s tajnikom Izobr. akcije glede datumu in predavatelja. Zakljtlčeik zborovanju ob eni uri popoldne.*—: John Olip, pr0 Poročevalec. NASI ZASTOPNIKI Johnstown, Pa. hf okolico bo v kratkem obiskal na svoji agitaciji za "Proletarcs" a. Joseph Snoy is Bridgeporta, 0. Po vzhodnem in zapadnem delu Penne bosta na agitaciji s. Anton Jankovtoh iz Olevelanda in Andrew Spregar iz Elizabeth, N. J. Sodruge in somišljenike prosi-nio, da nudijo našim zastopnikom kar največ mogoče sodelovanja pri agitaci ji za lis4,, kakor tudi za naš pokret v splošnem. koledar je samo sna sseoa, im-«reč sodr. Zeltz. Kot veste, je Proletarec ml aprila to leto zelo povečan kar da uredniku toliko več dela. poleg pa ima «e koledar hi delo v raznih odborih Prepričani pa bedite, ds bo vsi* izvršeno ob pravem šesu. Kakor za Proletsrea tako se Veib» tudi zanimanje tudi v vseh ozirih za koledar, bedisi glede naročnikov kakor sotrudnikov, uied slednjimi posebno v Jugoslaviji, od kjer smo dobili veliko zelo dobrega gradiva in tudi slik; in tako postaja koledar v resnici knjiga, ki je edina te vrste literarne vrednosti in pravi ponos Jugoslovan ske socijalištieno «veze, oziroma zavednega delavstva v Ameriki. In ves ta napredek, katerega beležimo letos nas mora še bolj vzpodbuditi k delu. katerega vršimo. To delo uaj bo odgovor onim, ki so že leta in leta proro-kovali, da je naša zveza mrtva in last uničen; mrtvi so pa le naši nasprotniki, uničeni njih listi, katerih so imeli lepo število, na^a zveza je |>a vedno bolj živa iu list vedno močnejši. SSodr. Joe Radelj izjavlja, da ga zelo veseli slišati tako dobro poročilo sodr»' Pogorelca; raduje se, da Proletarec dobiva veduo večji zamah, kajti to mu jc v veliko zadoščenje za ves trud, katerega je imel v agitaciji za »premem* bo oblike. Kot je deloval dose-daj, bo tudi v naprej. , Sodr. Bernik izjavlja, da je oo-trebao današnjemu zborovanju jM ^ m ^ m#ktu , ^ ^ napraviti nekak načrt za prihod- odgovarja vremenskim rasmeram njo konfereneo. Najboljši načrt teza meseca. Danes Vam jc. da določimo referate, Sodr. '«r&INERJEVO GRENKO VINO Pogorelee predlaga,ida naj bo en d<| doJ>ro ^^ y mcwK.u referat na prihodnjem zborova-^ovembrul Vzemite namizno ilico te. nju "Podporne organizacije in* g* zdravila pol ure pred jedjo in vi-socia listič ni pokret'* predlog so- ,dt 11 boste kako lahko si pridobite, glasno «prejet. Sodr. Bernik'dober apetit, odienete zabasanost, nrrito« da oh i nrevrame ena "lab dih' wbo 8pane* ,n predlaga. ua naj prevaame ena ^^ V seh lskarnah. Vzo- izmed navzočih sodragmj referst ^ „«tonj od Jos. Triner Co., 1333 "Ženske in eocialistični |M>kret' go. Ashland A ve., Chicago, 111. John Metelko, 0. D. Preineemo odi in določimo očala. 6417 8t. Clair Ave., GLEVELAND, 0. m_ u ♦•t trs* SODRUGOM IN SOMIftLMKI KOM V DETROITU. Redne seje klubo št. 114 JSZ. se bodo v bodoče obdrnavale vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne na 116 Ste Mile Ed. Prihodnja seja bo v nedeljo 24. nov. Apeliramo na vse naše somišlje nike in aimpatičarje, da se nam pridružijo ter postanejo aktivni člani našega kluba in socialistične stranke. Pripeljite na naše seje tndi svoje prijatelje. Tajnik. USTI « PSIPORO XXI. IZKAZ ŽALOSTNA SLIKA IZ PREMO Cnddy Pa. — Dne 22 oktobra je tukaj v rovu National Mining kompsnije smrtno ponesrečil ne-ki LHvinee. Dokler je bila unija priznana, je rov. ksdsr se je pri-petils ««Hrtsa nesreča, zs tisti dan «stavil efcrat, eetiaj V* «« ubitega rtularja odnesli ven, dra- Piasg Fork. O.i P» fl, Juha Ko hier, Mary Pire, Prank Zavrinik in Nace Žlemberjrer; po 50c Jos. Strsj-nar, John Karkula in Joseph Šumer l»o 25c A. M. Bradley. Tony Kravanja Louis Androjna, Frank Renko, Fran čiika Pire. Frank Očka. Joseph Snoy, Pom. Bradič, Frank Mihslči«, Louis Gorens, Msrgsret Zsvrinlk, Nick Rmrdel, Alhins Kravanja. ty*imeno van, Frank Primožič In Mary Prtmo žiČ; Frank Moiina 21c; Frank Matko 10c; skupaj |9.«1 (poslal Frank Za vršnik). KaMfka. Wis.: Frank Žarovfc SOc. BarbM-tsa, O.i John Pustovrh 41.00 Ulica, N.Y.t Joseph Simonich $1.00 Prtt«W«rsh. Pa.t Ana Skerl $1.00 Pa.: Mar. K raso vets $ 1.2ft Cicaro, »11.« John Bart el $1.00 Fowtaaa, Calif.: Louis Ramovt 60c Mokrlaad. Utak: Peter Zmerattkar Wanraa, O.t Kvgen Mlku* 50c St.ebaaa, Pa.» John Terfslj Iftc ' Latrop ra.< Wary FmSal S fee \*md\m*, Fa.: Po SOc! Joaaph tabular in Anton Mlinsi. skupaj $1.00 VaHay Horn«. Calif.» M. Strojan, $1.00. v tem izkazu $20.06, prej» •::::: i —:: Pristal« j k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročile »i dnevnik "PROBVETA" Stane sa celo lato $6.00, pol lata $1.00. Ustanavljajte nova drufitva. Deset članov (it) je treba za novo dro&tvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 S. LAVVNDALE /LVE., CHICAGO. ILL. m i u .'J n .4 i«>» A i" -a A Dr. Andrew Furian ZOBOZDRAVNIK vofal Crawford and Ogden Ave. (Ogdea Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do It. dop., od l. do popoldne in od i. 4o U. zvečer. Ob sredah od 0. do 12. dop., in od 6. do 9 zvečer. Tal. Crawford 28S3. Tal. na doma Rockwell gai«. ALI RABITE KIJI IA BLAZINE? PISU po vcorc* ka«*r* vukomur po-Aljrnto , ZASTONJ. Im. ■fotevljen« . MeaéM. Za P«Hno tmdo-y«edlagi sprejete resolucije ua zadnjem zboru J. 8. Z.; predlog soglasno «prejet; sodr. John 'Suppancbiefc predlaga, da *naj bo tretji referat "Mladina in »oeialiationi pokret"; predlog so-^ frlasno sprejet. — Referate prevzamejo: Sodr. ^Pogorelee refe-, rat 4'Podporne organizacije in so-eialistieni pokret": ^mlr. I^onis Reuiger "Mladina in nocialistie-ni pokret*'; ia Mary Kovaeh "Žeiaaka in ^4KMsliKtieiii pokret '.. Volitve konferenčnega odbora:( — Tajnik in blagajnik Martin Jtkduiv: organisator John Suppan-ebit'k. — Ppegledovalee knjig iimrnuje predsednik prihodnjega zborovanja. — Pribotlnja konferenca se vrši, v zaeetku majs prihodnjega leta v Milwaukee ju, Wis.' Poročila zastopnikov; — Sodr. Joe Radelj poroča za društvo 8 tie v. 104 SNPJ.. da je društvo sklenilo astanoviti društveno knjižnico za tamoanjo naselbino. Upati je, da se bodo elani in sploh rojaki v tej naselbini izpo-Nojevsli knjige; mladina je tudi ustanovila društvo HNPJ. z angleškim poslovnim jezikom. Sodr. Demšar poroča za društvo itev. 3 J. P. Z. Sloga, da se liani zanimajo oa Izobraž. akcijo, vendar ne v toliki meri kot bi bilo potrebno. — khib itev. JSZ., katerega tudi sastopa, pa |H>volj-no napreduje iu ima sedaj ze članov : da se kMova blagajna nekoliko opomore l>o klub napravil veselico k kratkim govorom in tndi drngMii programom; razpravljali *> o prireditvi večje-ga shoda, toda razmere ga začasno še ne dopuseejo, U»HtM»MMMMtMIMM» | MLADENIČI - MOŽJE ! : Obleka po vasi meri I Tk iT I vem izdelamo obleko aH I IVI. suknjo, ds vem bo prisojala kakor rokavica na roki. i $25.00 ► ; Naročite ai obleko ali suknio pri nas. Delo jamčeno John Močnik : 6517 St. Oair Avcnuc CLEVELAND, OHIO ♦mmm»immmmmm _e»oose»M $$$$•• o* SLOVENCEM PRIPOROČAMO ] kavarna MERKUR 3501 W. 26th St., CHICAOO, ILL. (V bližini urad« SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTRKŽBA. KARL OLikSR, lastnik. < ; DR. JOHN J, ZAVERTNIK j ZDRAVNIK IN KIRURG. ' » Urad, 3724 Wast 26th St. ^ ' Stan 2225 So. Ridaaway ArtM . Chicago, 111. 4 Tel. na domu Crawford 8440, J v uradu Crawford 2212-2213. < Uraduje od 2. do 4. pop., in 6. | > do 8. zvečer izvzemši srede in ' nedelje. »e»eeeeea»»»oe»»$esaaaaaaa CTixrzsnzx ■M i ,il 1T3 VINKO ARBANAS 1320 W. lSth St., Cliicafo, 111. Telefon Canal 4840 SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. 8v ein c ve t He e «a plese, »vadbe, pogrebe itd. ..................... o * '' 4 ; Ce lioeete dobre, trpežne ; ► harmonike, se obrnite name Izdelujem jih lično s vsako- | vrstnimi okraski is osluloida. * Piiite po cenik. John Mlkuš 6607 Edna Ave., GLEVBLAND. 0. MtMMM$MMI»MttttM$ DR. OTIS M. WALTER ZDRAVNIK I KIRURG - 4002 W. 26th St., CHICAGO, ILL. V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zveeer. TEIj.: LAWNDALE 4«72. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotak. Tsixcmj xuiiii miTxixT., »>M»M»MM$MMMMM»» Victor Naviashek 331 Oreeve Street, CONEMAUOH, PA. Trgovina društvenih potreb- i h čin kot regalij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriikc. Zaloga godbenih initrunien- 1 tov ter finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $2ft0 in alo venski h ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: i Zmerna cene in točna postrežbe. Pišite po moj veliki cenik. Naročila poiiljam v vas kraje ^ > Zdruienih držav. Za obilna na l ročila se toplo priporočam. ee»»»»oeeoe»e»»eeeeea»e»# Ne misli da mnogo ves, pač pa, da hočei vedeti vsi. .................................................*.......................... POSILJITS DSN AS POTOM BBiOiAVAl « MILLARD STATE BANK 3648 3646 W. Mth St., at Millard Arenne, Chicago, 01. ska dreÄtva aririiüila v enega, je tn Hfl» r.a klub od nadle. Vsled razmer, kakorane vladajo v t-s- 4.*» tirsvi, da o kaki Večji aktiv- !•! nosti klnbs ne more pupf»osti;U T»rej je bil delrren sa dramam ! ! imo potroilll mnogo čas. in denarja/da *mo uvedli U Izredni način poMljanja denarja 1ii tuj tHdjn. odkar m» se pa vsa tri dram- i > t rmU k#rUt Posluilte se ga. in nikoli več ne boute na drutf način požiljsli svojega denaria v stari krai a-t a . J___* • I sil . . A. « sa I a «a »a S__Jl-i *4a»«aasa KanlfS . . . _ 31 h ! pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno btez posebnih stroikov «. br.ojar, bodisi v dolarskih ali v dinarskih j noat, klnbs se more ponooati: < j vBoUJbo Upll|člu1a na ^ urartu v 8. do 5. dneh, in to brez odbitka. aaSa «a» u *--mm* I S ** # * _ _ - A • SÉa t ___* SS S . _ S 1 _ _ • S Naše brzojavne eene so hMčajno nitje od poitnih cen bodisi katerekoli druge banke. Za pošiljanje večjih vsot vprašajte «a naše posebne cene. Uft*»NE URE. ^ . - - - t^j torek, rredo ta petek od t. «julraj do 6. popèldwa; kafinji »sseH»mi> ps namigi cr J | V po«4aiM to š-riak U .J-iraj ^ z'ÎLlu» i. L- . .. . % r sobata od ». sjatraj do a. popoiaae. msiliti ns ksko ve«'jo aktivnost | [ ______________ PROLETAREC List sa interese delavskega ljudstva. Izhaja vsak četrtek. Isdej« Ju|oilovamka DtUviki Tiskovna Družba, Chicago, III. Glaailo Jugoslovanska Socialistična Zveme. NAROČNINA za Zedinjene države in Kanado, za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. _________________________Established 11)06 _ Editor................... Frank Zaitz __^ Business Manager .... Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One _ _ Year $3.50; Six Months $2.00. Addrtu: PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, III. Telephone Rockwell 2864. Fall zatrjuje nedolžnost Bi vi. notranji tajnik v Hardingovem kabinetu Albert B. Fall je bil po dolgem odlašanju in za vlačevanju spoznan krivim prejemanja velikih podkupnin in obsojen na leto zapora in $100.000 globe. Oddajal je zvezna oljna polja skoro zastonj multimilijonarjema Dohenyju in Sinclairju. ki sta mu v povračilo "posodila" slednji kak pol drug sto. tisoč dolarjev. Sinclair pa nekaj dolarjev in tisočakov več. Pet let se že vleče in zavlačuje ta zadeva, in po petih letih so uredili vso sodno ceremonijo zelo dramatično ter pripeljali Falla v sodno dvorano v vozičku, repor-terji pa so apelirali, glejte, kako mučijo starega, bolnega moža I Eni porotniki so jokali, prosekutor bi bil rad, da bi Fall radi bolezni obravnavo odložil, ampak zagovorniki so si mislili, sedaj je čas, ko bodo simpatije porotnikov in javnega mnenja na Fal-lovi strani. Krivda pa je preočitna, graft preveč očividen, da se bi moglo reči: Ni kriv. Porota ga je morala spoznati krivim in ob enem je priporočila sodniku, naj bo milosten . . . Fall seveda ni edini krivec, toda pri oddajanju oljnih rezervacij je bil on glavni pečat. Ko ga je porota spoznala krivim, je zastrmel, njegov prijatelj Doheny pa je klel sodnika. Fall je bil kaznovan, dasi je obsodba le na papirju. V praksi težko da bo kdaj izvršena. Pravica v takih slučajih je jako počasna. Ako zmakne kak bančni klerk stotak ali dva. je naglo pred sodnikom in obsojen. Ce se delavec v čem pregreši, ne čakajo pet let, nego gre takoj v zapor in ima velike težkoče, predno mu dovolijo položiti varščino, da čaka obravnave zunaj ječe, toda čakati mu ni treba dolgo. Umazana afera, v katero je zapleten bivfii notranji tajnik, je lahko še tako koruptna, toda dokler bo imel prijatelje med multimilijonarji, se mu ni treba bati, da bi postopali z njim kakor s kakim stavkarjem ali pa s tatičem. ki je izmaknil v mesnici kračo. Terorističen odvetnik Iz Puebla nam poročajo o človeku, ki si poskuša napraviti eksistenco kakor pač more, toda ne' z delom v jeklarni. Vse, kar je v življenju podvzel, je propadlo. Lahkoverne rojake je, pripravil ob vse. kar so mu zaupali, V organizacije, katere je skoval, je prišlo ali mrtvilo, ali pa so se ga morale otresti. Ustanavljal je slovenske domove, liste, zveze — vse le na zakotnih sestankih in na papirju. Isto skuša v Pueblu. Tu in tam kdo podvomi v njegove sposobnosti in odkritost njegovih motivov. "Kredit" in respekt ai ustvarja z grožnjami, da bo vsakega tožil, ki ga bo "obrekoval". On je kajpada "odvetnik" in delavci nimajo Tadi opravka z njimi, posebno ne v kraju kakor je Pueblo. Zvonko Novak ne bo tožil nikogar. Groženj ne bo izvajal, ker jih nima čemu. Ljudje pa naj bodo oprezni. Prišel je tja, ker je odigral že v New Yorku, Clevelandu, Ch cagu, Milwau-keeju, Jolietu, Calumetu, Pittsburghu in povsod kjer je bil*. Tudi v Pueblu bo odigral na enak način. Ako se rojaki hočejo učiti iz izkušenj drugih, ne bodo nasedli njegovim pustolovskim .. manevrom. Napačni "delavski" listi V Ameriki imenujejo izdajatelji svoje liats kaj radi delavske, pa mislijo, da je s tem opravičena vsaka neumnost, ki tiči v nji. "Za delavca mora biti list "domač", priprost, ne ,>a "učen* in visok — to je njihova filozofija. In menda se niti ne spomnijo, kako žalijo s tem ravno delavstvo. Kajti to. kar imenujejo domače in priprosto, je v resnici le pisava brez jedra, brez misli in brez navajanja na mišljenje. Delavci imajo lahko pomankanje znanja; zato pa vendar niso tako neumni, da bi jih bilo treba krmiti s samimi neumnostmi. Če je njihovo znanje pomanjkljivo, česar večinoma niso sami krivi, ima ravno časopisje nalogo, da jim pomaga do boljšega znanja. Utrjevati nevednost s praznimi čenčami je zločin nad narodom. 0 ZNANOSTI. Po Bogdanovu M. K. (Konec.) Zato demokratizacija znanosti ne zadostuje delavskemu razredu. Veča sicer kulturo njegovih posameznih članov, ali ne množica, nudi znanost kot bojno sredstvo posameznih, ali ne kot bojno sredstvo razreda. Kaj je torej potrebno? Oglejmo si način in pomen razširjenja gospodarstva in zgodovinske teorije marksizma, t. j. znanosti, ki je že izpremenjena s proletarskega stališča in je razširjena med množicami. Prole-tarec io sprejema z navdušenjem in globokim čuvstvom. Ali pa je zanj sredstvo za osebni napredek) Ali vidi v marksizmu sredstvo, da se dvigne nad delavski razred > Ne, zmisel prole-terske znanosti je popolnoma drug. * Njena metoda je razredno metoda. Obstoji v tem, da motri človeštvo s pozicije prolctarijata z njegovimi lastnimi očmi t. j. na podlagi izkušenj njegovega kolektivnega dela. Znanost, ki raste s stališča ielavikega razrede, je zbrana delovna izkušnja človeštva, sredstvo za organiziranje dela, rredstvo za organiziranje socialnega boja in za sestsvo oblasti — ne osebe, ampak rkupnostL Samo socializacija znanosti more znanost uko-reniniti v delavski množici, samo socializacija bo dala proletarijatu možnost, da si prilasti znanost. Ali osvojiti si jo mpra v popolnem obregu, v vseh njenih panogah. Zakaj vse znanosti ureja-o organizacijo svetovne produkcije in naloga delavskega razreda je, da znanstveno organizira celokupno svetovno produkcijo. ' e H koncu še nekaj o delavskih univerzah. (V vseh državah, kjer je delavsko socialistično gibanje močno, imajo delavske univerze. Tako imajo ecialisti na Dunaju t. zv. "delavsko visoko šolo' (Arbeiter-Hochschule), ki jo vodi sodrug Jožef Luitpold Stern, znani publicist in pesnik, imajo jo v Nemčiji, v Franciji, Angliji in v Rusiji.) Svojo nalogo — osvojiti znanost, t. j. izpre-meniti jo zase in razširiti met Velikansko vime, ln po megli štorkljajo ljudje, hitijo v tovarno, hitijo v frisarno, na ulico, na stavbe zidat, d» lat na železnico, avtobusi se prerivajo skozi meglo iz okolice v mesto ter nosijo kupce in prodajalce na ljubljanski trg, kjer uteirla liki rosa seda po zelenjavi in po meglenih ulicah tava polno ljudi, ki ne vodo. da so zajeti po megli, .le jih pa nekaj, ki jih reže megla pr»v v dušo, ki se zavedajo prav d«> bro, da je megleno mesto in da so megleni časi, da je meglen položaj in da je megleno še niarsika.t. ^Pismo pisem iz megle. V tej megli .se mnogo dogodi. Prav radi megle se dogaja toliko stvari, ki hočejo ostati prikrite ali pa vsaj v drugo luč u postavljene". Pa jim ne uspe. Že pride kdaj pozno solnce in prezre temo, vsaj za hip, da se »pogledamo. Tedaj nas je nekatere sram. da tako in v tak rh easi h in dneh živimo s takim življenjem. Vse prev» e megle je pri nas e , IV» meglah se sprehajajo rok grabijo ljudi in jih vlečejo t, sa-bo. Malo je videti vse to, megla zastira pogled jasnim očem. i», oktobra so bile izvršene v Ljubljani aretacije s»stih oseb. Iz Beograda je dospelo eetvero detektivov Obče policije, političnega oddeljenja ter izvršilo rano zjutraj šest aretacij. Aretirali so s. Cirila Štuklja. knjižničarja Delavske zbornice in predsednika Svobode", s. Sedeja Alojza, šefa socialnega oddelka ljubljanskega magistrata, s. M ¡leta Klopčiča, dalje Maknea, Plankarja in Ko- 4 komunistično propagando" kakor vedno v takih primerih. A .znano je, da sta Sedej in »Štukeij prekinila vse vezi s komunisti že pred petimi leti, Mile Klopčic pi se nikoli ni pečal s politično-strankarskim delom, ker je prezaposlen t literarnim delom. Kaj konkretnega proti 'are tirane i m pa sploh niso imeli. e Pravijo, da je v Beogradu m" hujša megla kot v Ljubljani . . . • ln Ljubljana je v teh meglenih dneh dobila svoj nov spomenik. To je spomenik Iliriji in "velikemu osvohojevalcu slovenskega naroda", Napoleonu. Letos v oktobru je poteklo 120 let od n-stsnovitve kraljestva (Ilirije, pa ! Ustanavljali so tudi šole, to je njihov sklep. Če pa se jim do-rea. Taktika je pae taktika. 1 j j voli, da korakajo pred križem, 10 S0 Francozi /nali. Niso llitooj -Qjim na čelu sokolski prapor, tc-" velik narod" kot pravijo, ln'daj je stvar v redu. kako Je »1 o venski kmet mislil o francoskih vojskah, ki so plenile po deželi, to nam priča zgodovina iu nam pričajo narodne%dra-iiie kst so Finžgarjeva "Nasa kri'' itd. Francoski vojaki niso bili nič kaj priljubljeni. Saj so bili vendar ¿isvojevaleL teh pokrajin. In osvojevalec je ponavadi krvav in osovražen pri osvi-jenih. To jevendar naturno. lu kakor nimamo nikjer "groba neznanega kmečkega puntarja, ki je padel v slovenskih kmečkih Ljubljansko "Jutro" piše: Češko Sokolstvo in cerkveni pogrebi. "Češki listi poročajo, da je podal organizacijski odbor vrhovne instance 'češkoslovaškega SokoN stva, Češke Obce Sokolske, pred-log, naj se Sokolstvo v javnosti, kjer nastopa skupno v kroju, nikdar ne vred i za kake verske simbole v sprevodih. Gre predvsem za pogrebe, kjer bi naj Sokolstvo ne. korakalo za križem, ampak za vala naše pokrajine Proslava sama pa je zadobila pač t ihti značaj, kakršen je bil določen. Navdušeno govorili, pripenjali so odlikovanja, sod 3-ko ob tej priliki postavili spo- j ,ovaia j0 vojska, zastopniki fran- puntih", tako imamo v tem spo- svojim praporom pred križom. . meniku "grob neznanega junaka J Zadeva je zanimiva tudi za nas, francoske armade*', ki je OsVoje- ker je še leto* okrožno sodišče v »___r__i___••____'jil • „L.____1M _ _____L_____J „I menik na Valvazorjeveni trgu. Načrt za spomenik je napravil arhitekt Plečnik, ter je prizma, visoka 14 metrov iz hvarskega belega marmorja, ki ga krasita dve inaski (Sloveu.ske in Napoleona l iii napisi. V spomenik so vzidali tudi prah neznanega francoskega vojaka, ki je v borbi z avstrijsk') vojsko padel nekje pri Črnučah. Napis vojaku, ki se je boril "za slavo svojega cesarja in padel zi našo svobodo", je sestavil (Oton r/ zato, da je postavil obrambni zid govi res sod rt»? ni gesti je zahva- ob morju proti Avstriji, ki ji je liti. da so imenovani tri je bili v zaprl dohod »di» morja. Na kako pondeljek 14. okt. izpuščeni iz za- i nsVobojenje Slovencev ni tnisli. porov ter so se vrnili v "Ljnblia saj je pozabil popolnoma na sta-no. 'S. ¡Kristan ie s tem svojim ; jerske Slovence, ki niso bili de-nastooom dokazal več človečnosti j leini Ilirije. Da so Francozi po-in sodrninosti kot vsi oni, ki na [leg francoščine ' trpeli v uradih Široko odpirajo n*ta, polna raznih fraz besed, ne poznajo pa deian». Pravi tvorci pa ho možje deiani. ne besed. ■a Aretaeij£ je% t»iliy osnovana s tudi slovenščino, je vendar povsem razumljivo. Saj nemš&in» »sarali niso, francoščine naš narod ni znal. preostala je le še si >. veasčina. Zato so jo pač 4rpe1l. Težko pogrebno vprašanje ,V starem kraju je ac veduo v veljavi prelepa navada, da gre r pred pogrebom križ, oziroma ga nosi eden pogrebcev. Nekdo v Celju pa «i je enkrat dovolil pravico nest i rdečo zastavo pred pogrebom. "Naa sodrug je, čemu bi morala ravno cerkev imeti prvenstvo," se je vprašal pogrebe-» z zastavo, in ostali so mu rekli, da misli pravilno. Duhovnik je protestiral: "Proč z rdečo zastavo!" Sodrug ni hotel iti in križ je bil potmnjen v sredo pogreba, spredaj pa»je ponosno plapolala rdeča zastava. Božji namestnik se je pritožil posvetni o-blasti. Preiskovala je in dognala, da mora iti po starih ljudskih, •božjih in ppsvetnih postavah zmerom križ spredaj. O tem kočiiivem vprašanju se je začelo ukvarjati . tudi češko Sokolstvo. ki je svobodomiselno ob nedeljah in petkih ter tudi o-^tale dneve v tednu, ^e hi se nrimerilo. da bi šel v kakem sprevodu spred s i križ, tedaj naj Sokoli v krojih izostanejo. *e glasi Celju obsodilo zasebnega uradnike Cirila Boluna radi pregresks po § 30ft k. z. na 3 dni strogega zapora, ker je dne 6. jan. 1029 v Celju kot aranžer cerkvenega pogreba pok. Valentina Komaviija, dal na pokopališču postaviti so-cijalistično zaistavo na čelu pogrebnega sprevoda in na ta način izpodriniti križ s čela sprevoda v sredino vkljub nasprotne-mu pozivu službo opravljajočegs svečenika, s čemur da je zasmehoval in skušal omalovaževati šege in naprave v državi zakonito priznane rimsko-katoliške cerkve, /oper to razsodbo je vložil obsojeni ničnostno pritožbo na Ktol scdmorice v Zagrebu, ki zadeve se ni rešil in torej še v tem oziru nimamo končne principijelne razsodbe našega vrhovnega sodis- v ca. Zanimivo ho v tem primeru primerjati našo in češkoslovaško judikaturo ter prakso, ker velja tudi v Češkoslovaški v tem oziru še isti § II0S avstrijskega kazenskega zakonika." PRIHODNJI BO NAJVEČJI ZBOR J. S Z. (Nadaljevanje s 1. .strani.) od tega Odvisi, na katero naselbino pade naloga pričeti s pripravami. Za sedež prihodnjega *ho-ra so bile na prošlein zboru no-minirsne naselbine Detroit, Wau-kegan in Chieago. Za enega teh mest se mora članstvo izreči n« splošnem glasoeanju štiri mesece pred zborom. Glasovanje se torej prične meseca januarja. Važnost zborov J. 8 Z. Zbori JHZ. so toliko važni, kolikor jim damo važnosti mi. Bk-sekutiva bo storila svoje, da bo prihodnji zbor ne samo eden največjih in najkonstruktivnejših V zgodovini JSZ., nego dA bo to tudi zbor. ki ho značil prerojen i' in reorganizacijo našega gibanja na čimširsi podlagi. In prav r* tovo je. da bodo za ta cilj delovs-li, vsi klubi, vsa naša kultum» društva in vsi aktivni posamezni ki, ki se ndsjstvujejo med nsii« ljudstvom v naprednem smislu u o Li K T A H K C OPERA "GROF URH CELJSKI" Na Zahvalni dan v četrtek 28. novembra priredi pevski ibor • Zarja' v i'levelaudu Parmovo opero "Urh Grof Celjski". Da vprizoritev tega dela ni nikaka malenkost, da je treba pevcem, kot režiserju in dirigentu železne volje iu vztrajuosti, to ve le tásti, ki je navzoé pri vajah. Pri nas ni le ena sayia teškoea. Jih je mnogo. Prvič, ker smo majhen narod, nasa operna dela oiso natisnjena, da,-bi se jih lahko kupilo. Naj preje je bilo treba poizvedovati, katera je za naše moči izvedljiva opera. »Ko sta bila med nami gospa Lovšetova iu Anton Šubelj, amo dobili od njiju nasvet, da bi se lotili Parmove o- Se enkrat 'MetuljčkaV* Na pr<> BANOVEC V C0LL1NW00DU SEZNAM BANOVCE-VIH KONCERTOV Prišel je med nas iu zmagal. V švigala eikanja, šel je okrog "slab oreh hvaležne publike smo vide- glas'' o "gnani" plošči iu tako li solze. Oinila jih je prelepa na- t*o si izbrali žrtev. f'e hočejo biti ša pesem, ki jo je pel pevec ••i-' pravični, naj sedaj povedo, "ob- * novembra. Barbertor, O. vetnbra. metuik, prvi t« nor ljubljantske o- stsšili *mo ga ne da bi se uverili pere. .Razigran smeh si videl na'o krivdi, delali sna» mu krivico. ustnicah pri (»opevkah iz domačega življenja. Arije iz oper je pej v slovenskem jeziku. Slišali smo krasno izgovorjene besede i v prevzviseni melodiji. Banovee si je z lepoto glasu in ijio Mersko mimiko mahoma o-svojil srca navzočih. Po vsaki ki jo bomo popravili." Banovee, pozdravljen med nami! Ponosni smo na tvoj talent. .Morda ne vsi, a vendar, oni, ki .ho nepokvarjeni' in imajo smisel -.a umetnost, so s teboj. Ako ti je v Življenju pot dela posipana s trnjem, je pa«" tako, da je to tr.i- Canonsburg, Pa. V nedeljo 10. V soboto no V ne Chicago (South Side), deljo 1 deeembra. Cleveland, 0. Slov. nar. dotn.) V sredo 4. deeembra. Calumet, Mich. 'V nedeljo 8. decern bra. Milwaukee, Wis. V nedeljo 13. decern bra. pesmi je grmel v dvorani aplavzL^ij* življenja. Po smrti dobi*j iu iz dvorane smo čuli klice "aa- morda spomenik, in rož veliko. mo se enkrat**. Med odmorom so prišle na oder tu rojene Slovenke in ga prosile: "Zapoj nam pere "Grof 1'rii Celjski", katera bi se dala dobiti od Parmovega sina g. Hugo Parmet lu H poare-dovanjem Ge. Lovšetove smo takoj stopili v korespondenco z •Parmo, ki nam je poslal orkestralne in pevske parte skupno s partituro pod ugodnimi pogoji. Položiti je 'bilo treba seveda kavcijo, da se po vprizoritvi note nepoškodovano vrne nazaj, kajti partitura je v originalnem izvodu pokojnega skladatelja Parme. S tem. da aino dobili materijal, na katerem nam je pričeti delati, je bila torej rešena prva teskoča. Ko pa smo pričeli opero študirati, pa aino takoj spoznali, da je delo jako krasno, a obenem tudi precej težko. Treba se je torej bilo spoprija/.uiti z mislijo, da bomo prebili precej večerov ob napornih vajah. In pevske vaje pozno v noč, po dvakrat na teden, niso za delavca nikaka šala. Toda tudi to treba premagati! Le s težkim delom zaslužen sad je sladak! Tako smo si mislili, zavihali rokave in Sli na delo. Danes imamo le se par tednov do vprizoritve in lahko rečemo, da gre "Urh Grof Celjski" že precej povoljno. imamo pa seveda se veliko dela na vseh koncih iu krajih. Treba bo zopet povsem novih kostumov, kajti medtem, ko se je zadnja naša opera "Turjaška Kozamiinda" vršila na Turjaškem dvoru, in so nastopali le plemenitaši, pa se bo vršila opera "llrh Grof Celjski*' med celjskimi podložniki. S kostumi bo torej zopet obilo dela in seveda tudi stroškov. Sodelovanje in pomoč vsakega posameznika, jprijatelja "Zarje'*, bo torej prav dobrodošla. Zlasti pa bomo pevci in pevke cenili vaše sodelovanje v tem, da si čim-preje nabavite vstopnice in nam tako že v naprej zasigurate uspeh, ki mora biti in bo brez vsakega dvoma tako velik ali celo večji, kot ob naši lanski operni prireditvi. Vstopnice dobite pri vseh pevcih in pevkah ter tudi pri Mrs Mary Kushlan. 6415 St. Clair Ave. kamor lahko naslovite pi-Kmene rezervacije. Cene sedežem ho: *3, in #1. Za $1 dobile sedaj lahko dobre sedeže, ker je polovico dvorane nastavljene po tej ceni. Po in W ho le prve vrste v parterju in na balkonu. vae ostale pa po fcl. < Kot se nam javlja iz Det roi ta. se tsm pripravlja večja skupina rojakov, da prisostvujejo operi, želeti je. . da se tudi po drugih ameriških naselbinah organizirajo enake grupe in tako prispevajo k oovzdigu naše kulture. — X. gramu je imel petnajst pesmi, toda to ni zadostovalo. Peti jih je moral |>etiiidvaj*et. Kaj pa udeležba? Bilo je prisotnih okrog 250 os<*b — in to jako hvaležne avdtjenee "Naših ljudi" iz follinwooda ni bilo oziroma malo, in one. ki so bili, moramo res prištevati med "naše". spornem i več kakor jih dobivaš danes. 'Pika je navada. Pel si, in vsi, ki so te slišali Slov del. domu, te čislajo in *e divijo lepoti tvojega glaMi. Žele ti uspeh, mnogo koncertov in tisoče posetnikov pa ti žele - tudi pevci in pevke "Miroslava Vil-harja" v Collinwoodu. BANOVEC BO PEL BANE V STRA Strabane, Pa. — Svetozar Ba novec bo imel tukaj koncert v u» deljo 10. novembra v dvorani društva "Postojnska Jama" št i;t8 SNPJ. Koncert aranžira klub •"■Soča". Kjerkoli nastopi Banovee, gre o njem glas, da je pevec, kakrsne-Bil si na Kalvariji, bil si v do- ga se ne naveličaš poslušati. Go-lini smrti slovenskih fantov, vi-.|toVo bo imel tudi tukaj velik po del in okušal si grozo sveta, •» se! Program bo zelo bogat in Prišli so in bili veseli užitka, ka-¡ ostal si pevec in poješ. Bila sva j vključuje narodne in klasične pe-kršnega niso pričakovali. |kamerada in ostaneva prijatelja, «mi.ter arije, —mJ. T. Konrert je uspel moralno naj- kakor sva bila v težkih dneh sija jnetše. da pa ne toliko gmot-¡4en: j^a £olncem Jj ¡Ü no.-so krivi "oni Prišlo ie to i opisal Leonid Andrejev,. in ono med publiko, v listih so V C. Neprilike s porazdeljevanjem imigrantov v Argentini List "Slovenski Tednik' v Bučno* Airesii piše z ozirom na poraz delovanje naseljencev v razne kraje Argentine sledeče: Bu< nos Aires je. razven mesta La Plata, ki pa radi svoje male oddaljenosti od glavnega mesta republike ne pride v poštev, lahko rečemo, edina Inka Argentine, kjer se izkrcujejo imtaigran-ti. Kako se pa to ljudstvo naseljuje po državi? Po statistiki, ki jo je nedavno objavila "Kevista de Bconomia y Finairzas", je prispelo v iiiimi-lem letu 1028 v Argentino v*ega skupaj «7.020 ljudi. , za provinco Cordoba 7.12 in za provin-eo Mendoza 11.4 pro mil. V druge province in teritorije se. pa napeljuje tako malo ljudi, da ni niti provinca Kntre Kois, ki jih je dobila še največ, dobila več kot 600 immigrantov. Buenos Aires, ki ne rabi niti enega samega novega naseljen- ea. dobi skoro tretino celotnega števila vseh naseljencev. Pro-vince Buenos Airts, Santa Fe in Cordoba. ki so že tako in tako najbolj obljudene, dobe .">2%. Le 1jih ostane za porazdelitev med ostalimi provincijami in desetimi teritorji. Pri tem številu pa ni u|w>Ste-vano število tistih, ki prihajajo v deželo naskrivaj in iz bližnje republike I ruguav čez delto La Plata. Kadi tega prenaaeljevanja mesta Buenos Aires, se je začelo resno gibanje za to, da naj bi prekmurske paroplovne družbe, ki so končno odvisne od tretjerazrednih potnikov, podaljšale svoje linije do Kosaria in pristanišča Bahia Blanea, s čemer bi bila porazdelitev immigrantov" bolj ra-cionelna. Državami bila v takem slučaju pripravljena zgraditi v o-menjenih pristaniščih moderne prostore za sprejem immigran-tov.'* Jože Menton v Detroitu zastopnik Zadružne banke ¡Zadružna banka v Ljubljani sporoča, da je za Ameriko njen upravni svetnik .lože Menton v Detroitu, Mich., 15H24 Normandy Ave. Kdor želi hitrih informacij o Zadružni banki v Ljubljani. naj se obrne na * Jožeta Mentona. I*ri njemu se dobe rudi delnice Zadružne banke in posreduje v Vseh bančnih poslih z Zadružno banko v Ljubljani. Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij. November. FOREST CITY, PA.—Slavno»! dvajsetletnice klub« it. 10, JSZ. v soboto 9. novembra v dvorani pev. dru». Zvon.M DETROIT. MICH.—Javen »hod, del>lamacija in potjo i sodelovanjem klubov it. 114 in 115 JSZ. ter pevskega sbora "Svobode" dne 10. nov. v Slov. del. domu. CAPONSBURG, PA.—V nedeljo 24. novembra konferenca JSZ. sa sapadno Pennsylvanijo. CLEVELAND, O.—"Zarja" upri-sori na Zahvalni dan v četrtek 28. novembra v S. N. Domu oporo ' Urh grof Celjski". December. CHICAGO, ILL.—V nedeljo 1. do. cembra koncert pevskega sbora "Sa. va" v dvorani SNPJ. BARBERTON, O.—Koncert in veselica kluba it. 232 JSZ. v soboto 14. decembra. CLEVELAND. O. — V soboto 21. decembra predkonferenčna priredba JSZ. v Slov. nar. domu. CLEVELAND, O. — V nedeljo 22. decembra konferenca JSZ. v prostorih kluba it. 27 v Slov. nar. domu. BRIDGEPORT. O.—Veselica in predstava kluba it. 11 skupno s društvom v soboto 2S. dec. v Sloven, ski dvorani na Boydsvillu. CHICAGO, ILL.—Silvestrova I »a-bava kluba it. 1 v torek 31. doc. 1930. CHICAGO, ILL.—V nedeljo 26. januarja angleška predstava kluba Št. 1 v dvorani ČSPS. BARBERTON. O. — Maikaradna veselica kluba št. 232 JSZ. na Pustni večer 3. marca. CHICAGO. ILL.—Predstava dramskega odseka št- I v nedeljo 30. marca v dvorani ČSPS. CHICAGO. ILL.—Koncert "Save" v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS. CHICAGO, ILL.—Dne 1. maja majska slavnost kluba št. 1 v dvorani SNPJ. (Tajnike klubov prosimo, da nam sporoČe datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta sesnam.) le. 1 ion—flfC (Nadaljevanje.) Angelski grad Angelski grad ali lladrijauov mavzohj je velika trdnjavi podobna stavba; lezi blizu Tiberi, ne daleč od Vatikana. Prvoluo liadrijanova grobnica, kjer so bili pokopaiii poleg njega še Antoni us Pius, Commodus,' Severu* in (aracalla. Nekdaj je bila vsa obložena z marmorjem. Papež < namre* tudi sveti očetje imeli precej posvetnih skrbi iu sitnosti. Ne si mo, da «o napovedovali vojne am pak tudi bežati je bila treba Časih. In pa konkurenca — dva, tri j*" papeži naenkrat — zato jim j" tska trdnjava kot je Hadrijanov mavzolej dobro služila. Stanovanj različnih papežev ne bo.u podrobno opisaval. čeprav so lo interesantna. posebno Borgij?-vo in Pavla III. Ječ je zelo veliko. Male zatohle luknje zdolbene v zid. Tj je imel papež.Nikolaj V. zaprtega Štefana Parkari-a. katerega j? dal pozneje obesiti. Benevenuto Celini je bil tu jetnik. Sloveli humanist »Platina je prebil precej dni v tej ječi. Beatriee Cen-ci je bila tu zaprta, isto tako sloveči svobodomislec Giordano Brliva zadnjem stoletju papeževe ki jo dobiva, prihaja skozi kom- ro pokopališče, ki je zaprto in v easto odprtino »»redi kupole. Tu novo, ki je sedaj v rabi. V sta je pokopanih precej znamenitih ljudi kot slikarji Pinturicchio. Caracci in Uafacl. (M leta 1870 so pa tu pokopani italijanski kralji. Narodni muzej.' ki se nahaja blizu glavnega kolodvora n;ed razvalinami Dioklecijanovih kopališč je zelo bogat na antični skul-pturi: poseduje bogato zbirko iz-kopnip iz rimske okolice ter o-«tankov Tiberijeve galeje iz jezera Nemi. Zraven muzeja je cer* kev Kanta Mairia degli Angeli, katero je zgradil Mihelangelo iz Dioklecijanovega tepidarija. Druge zanimivosti Rima. rem pokopališču je grob Johua Kcats-a, ki je umrl v Kimu let i 1821 komaj let star. Malo jia je v zgodovini med tistimi ljudmi, ki jih imenujemo nesmrtne, iu bi znali rabiti božansko liro, k it jo je zual rabiti John Keats. I)>i-leč proč od doma — od domovi: ne, ki ga ni nikoli razumela je umrl s strtim srcem poet, s katerim se dane« bahajo Angleži in se mu divi ve« svet. Na njegovem grobu je vsekan v kamen napis: "This grave contains all that was mortal of a young English po t, who on his dead-bed in the bitter-nc*» of his heart at the malici > power of his enemies, desired To so glavne atvari, ki sva jib thrtse W()r(jH to be engraven on ltis v Klela v tem kratkem času v III- tomb: Here lies one whose name mu. Seve so druge, ki stm jih WMS wrj| jn water." no vlasti so tu zapirali večir\oma politične jetnike. Pantheon, najboljše ohranjen od vseh paganskih templjev v Kimu, je bil wezidan od Agrippe te.* posvečen vsem bogovom leta 28. pred Kr. Za svojo ohranjenost se mora zahvaliti dejstvu, da je bil »ako zgodaj spremenjen v katoliško cerkev. Ali kljub temu so ga precej oplenili. Bronasto streho je že leta fiG». odnesel Kon-.stanc v Konstatinopel, ostali bron so pa pobrali leta 1<>22. in pretopili za baldahin v cerkvi Sv. Petra. To je ogromno veličastno poslopje: edin« svetloba. videl mimogrede, kot obrežje Ti-bere z otoki; ghetto, stare pagau-ske templje, vodomete itd. Najzanimivejši d< 1 Kima leži v dolini mid Kapitolom iu Palatinom in se razteza do podnožja Aventina. Tu je še dobro ohranjen tempelj Fortune Virilis, katerega je postavil Servius Tullim» 1. pre l Kr. < Malo vstran je takozvaui tempelj Veste, kar je pa menda bil tempelj Mater Matuta, boginje jutra. Oba templja sta se o-hranila ker sta bila že zgodaj posvečena v cerkve. Na levi straui je sloveči Isola Tiberina (Tiber-ski otok), za katrrega pravi legenda, da je nastal, ko io prebivalci Kima pometali žito, orodje, sploh vwe premoženje Tarquinov (rimska kraljeva rodbina) v Ti-bero. Tukaj je najstarejši most v Rimu. Visi ostali Tiber*ki mostovi so iz poznejše dobe. Ponie Fabrizio ('Pons Fabricius) ga je dal postaviti na mesto lesenegu, ko se je tam prvotuo nahajal nadzornik cest Fabricius leta 192. pred Kr. Je čez 200 čevljev dolg in veže otok z obrežji. Intere-resantno je, kako je del mosta, določenega za pešce, izglajen in izdolben skoro pol čevlja v rezan kamen od same hoje. Na otoku je cerkev Sv. Jerneja in še par židovskih zavodov. Židje, ki so naseljeni tu izza 1. 70. po Kr., iniajo iste židovske obraze kot njih ostali bratje v Evropi in A-meriki. Njihov ghetto, ki se razteza na obeh straneh vode, je u-mazan ter najbolj nečeden del Kima. Kljub temu se mi je d-> padlo, ko sem korakal po stari!i srednjeveških vijugastih ulicah polnih navlake in umazanih pol nagih otrok. In z vsakega vogala štrle razvaline poilrtih templjev ter ostankov nekdanjega Kima. Skozi razbita okna vidiš kopice nagih otrok, ki se igrajo na golih tleh, katera še tlakiraua niso. Tu ima Mussolinijev nauk u več otrok" dovolj privržencev. Počasi sva zlezla iz teh vijugastih ulic nazaj k obrežju Tibere, ogledala sva Se iztek Cloace Maxima v Tibero in nadaljevala pr> ti Aventinskem hribu do protes-tantovskega pokopališča, kj"r sta pokopan« angleška poeta K eats in Shelle.v. Angleško pro-testantovsko pokopališče je v po 1-nož iu Aventina stisnjeno k A i-relijanovemu zidu. Deli se v sta- Orotova Keatsa in Bhelleyja. Na novem pokopališču prav v podnožju Aurelijevega zidu j" grob Percy Bysshe Shelley-ja, ki je umrl leto pozneje kot Kea.s (1822). Kdo, ki je kedaj čital angleško litiraturo, ne pozna tega velikega liričnega poeta T In čudno, oba te dva velikana ležita daleč proč od domovine v podnožju A-ventina, ki ga skoro zamaka Ti!)«», ra. Gledal sem njegov nagrobni kamen in čital verze: "Nothing of him that doth fade. But doth suffer a sea change Into something rich and strange.' Na Piazza cli Spagna številk i 2b je hiša. kjer je umrl John Keats. Danes je tam Keats-She!-lej'-eva ^spomiuska hiša, kupljena in vzdrževana od njunih oboževalcev v Ameriki in na Angleškem. Tivoli. Predzadnji dan odhoda sem se odločil v Tivoli. Him ima lep » okolico. Ne . toliko Gampagm?, ampak Sabinska in Albanska gorovja z lepimi vinogradi, oljkini-mi nasadi in jezeri so v resnici intereaantna. ^ Jaz bi si bil rad ogledal Albansko in Nemi jezera, ali ni bilo časa. Odločil seiu se za krajšo ravno tako zanimive pot v Tivoli in Hadrijanovo vilo. Ob suluiih zjutraj sva že čakaia na starem kolodvoru pri Porta S. ivorenzo, na star polomljen pa>-ni tramway, ki na* popelje v Hadrijanovo vilo. Tramway ima samo prvi in drugi razred, zakaj, — tega nisem razumel. Oba sta bila popolnoma enaka, star<», zakajena in polomljena. Edin* razlika, ki «em jo opazil med njima, je ta, da ima prvi razred neke vrste zavese na oknih drugi pa nič. Vožnja je lepa, posebno še v zgodnjemu jutru. Peljati smo se mimo Via Appia, mimo Claudijevega akvedukta v rimsko Campagno, — pusta prizna ravnina, samo tu in tam kakšno drevo ali pa razvaline podrtih grobov. Počasi smo okrenili na desno in v daljavi zapaziš obrne Albanskih in Sabinskih gora in jia vzhodu pa Tiburtinske grič". (Dalje prihodnjič.) Ali se kedaj potrudite, da bi vaše društvo oglašalo svoje priredbe tudi v Proletarcu? f f LEADING Cicero s ! ia"Ät i Wm. B. PUTZ S Florist Cvetlice In venci za vse slučaje 5134 W. 25th St, Ci®'ro» Ul Tel.: Cicero 69. N« domu Cicero 2143 Lične tiskovine, hitro in po zmernih cenah, vam izdela TISKARNA "SPRAVEDLNOSTI" Last Češke federacije S. P, 2534-36 So. Kedzie Ave., Chicago, Tel.: Crawford 3333 "Proletarec" se tiska pri nas. III. veliko število potnikov ki so leto» potovali v Evropo in kupili vožnje listke pri naa je priča o naši točni postreibi. Za bošicni izlet v staro domovino še sedaj prejemamo predujeme. Ml PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE PAROBRODNE DRUŽBE. Izvršujemo listine za iajave, prošnje sa deklaracije o zakot jem povrat-Wu nazaj, prošnje sa potne liste in dovoljenje sa povratek v Ameriko m vse druge legalne dokumente. PREPRIČAJTE SE kako koristno sa vas je, ¿a pošljete denar s našim posredovanim. DENAR POŠILJAMO RAZEN V VA$0 DOMOVINO TUDI V VSE OSTALE DELE SVETA—POTOM POSTE IN BRZOJAVA— V INOZEMSKI VALUTI ALI PA V DOLARJIH. HITRA POSTREŽBA, NIZKE CENE. kaspar american state bank 1900 BLUE ISLAND AVE. ...........CHICAGO, ILL. r.f "v anlL í)? ■ .......... ^.....'' ft OlíETAREC T .... ;HAN8 KLRCHSTEIOER: ; Pod spovednim pečatom i (Human, poslovenil K. K.) (Nadaljevanje.) "Ali k »e spominjate, kako je bilo, ko »em imai na zemljevidu poiskati Bordo, pa ga nisetn našel. In ko ste mi pokazali mesto na karti, sem vskliknil: Saj to ni Bordo, saj to je Bordeaux." "Seveda, seveda se spominjam. Torej si ras Harcog. Pojdi takoj z menoj v refektorij. Seveda nimam časa, a za te si ga moram vzeti. Važno pot imam. V trgu imajo čevljarja, ki je edini protestant v fari. Imel sem ga že tako daleč, da bi bil postat prihodnjo nedeljo katoličan. Ali včeraj pride naenkrat k meni. pa mi pravi, da ne bo nič iz tega in da odpade tudi njegova katoliška žena k protestantizmu. Kaj takega! Taka nesreča I Kriv je tega le časopis. Pravi namreč, da je čital v gostilni nekaj, kar ga je zopet pahnilo od naše vere. Ravnokar sem hotel iti k njemu po tisti prokleti list. Da, da. to ničvredno časopisje napravi mnogo nesreče v božji cerkvi. Ali pojdi sedaj z menoj/' Oba sta šla po dolgem hodniku, na čegar stenah so visele velike slike, predstavljajoče mnogoštevilne čudeže, ki jih je bil storil šele pred kratkim za svetnika razglašeni utemeljitelj tega krasnega samostana. Pogled na vse te svete podobe je napolnil Hercogovo srce z upanjem in z vero. Pobožni menihi, pred .vsemi gospod prelat, so žrtvovali mnogo tisoč kron. da so dosegli v Rimu razglašanje svojega utemeljitelja za svetnika. Tisti duh ljubezni, ki je povzročil, da je storil ustanovitelj samostana take čudeže usmiljenja nad reveži, jih navdahne, da sprejmo tudi njega v bratovski ljubezni. Kako lahko in prosto se je dihalo v tem hodniku! 2-c sedaj se je čutil tukaj tako domačega, kakor da je našel že davno tu domovino miru in ljubezni. Pravi mož miru in ljubezni je tudi stari pater Oto. Kakor mlajšega sobrata ga je peljal skozi vrt v refektorij. Tukaj se je zdel Hercog sam sebi čisto majhen. Svetla mramorna dvorana, za dva nadstropja višave, okrašena s skulpturami in slikami, je sprejemala skozi dolgo vrsto okenj. ki so bila višja od cerkvenih, polno luči. Raz sijajni mramor je tekla svetloba v široki strugi na gladka mozaikova tla. Samo krožniki na belih prtih so razodevali, da je to navadna samostanska jedilnica, tiče* bi se jo moralo smatrati za paradno dvorano cesarja, ki vlada v njej nad delom sveta. Povsem neprisiljeno, v prijazni zabavi, so posedali menihi po končani večernici. Rdečelični služabniki so prinesli mrzle kuretnine in divjačine na mizo in v velikih širokih vrčih so nosili pivo iz glasovite samostanske pivovarne. Samo nekaterim starim gospodom je bilo ljubše samostansko vino, katero so si točili iz fino brušenih steklenic v kozarce. Pater Oto je peljal svojega ljubega gosta k stranski mizi in marljiv služabnik je postavil kmalu poln vre penastega piva ter ploščo s kruhom in z mrzlo pečenko pred nju. Hercog je odgovoril na vprašanje prijaznega patra, ali ima rajši vino ali pivo, da sta mu jed in pijača postranska stvar. Kmalu sta bila oba duhovnika, eden v črni obleki svetega Benedikta, drugi v obnošeni hlap-čevi suknji, tako poglobljena v pogovor, da, sta oba pozabila na jed in pijačo. Končno je našel Hercog pravega duhovnika, kateremu je smel odpreti svoje izmučeno srce. Česar ni mogla izsiliti najokrutnejša škofova strogost, bi se bilo malone zgodilo pred sočutnim prijateljem. Toda pravočasno je prekinil Hercog, sicer bi bil povedal več, nego dovoli ,spo-vedni pečat. Mnogo sta si morala pripovedovati, kajti svetli solnčni žarki so romali medtem od ene svetniške podobe do druge ter so padali kakor namenoma na zlate črke napisa na orehovi podlagi. , Na zlati rek. ki ga je kazal Bog iz nebes s sve-. tlimi prsti, je pokazal sedaj tudi stari menih. "Le ostani pri nas, dokler hočeš; glej to je eno najsvetejših pravil ustanovitelja našega, reda, svetega Benedikta. Ravno s to zapovedjo smo dosegli nebeško pravico povsod, kamor smo le prišli/ In z bleščečimi očmi, v katerih je odseval sveti redovniški duh. je gledal Hercoga. ki je polglasno čital rek: "Hospitem sicut Christum accipiatis." "Ti si nam pravi, od Boga poslani hospes ter najdeš v nas prave sinove svetega Benedikta/* s Krepak stisk roke. da so župnika zaboleli od, škofa onečaščeni prsti, je potrdil te besede. Sedaj sta prišla še dva druga ^neniha radovedno, k mali bratovski družbi. Pater Oto jima je na kratko povedal zgodovino trpljenja svojega nekdanjega gojenca. Tudi ona sta mu Iju-beznjivo podala roki ter sta bila vesela, da ponudi bogati samostan revežu zavetišče. Samo eden je vzdibnil: "Ako bi le ne bilo tega prokletega državnega zbora.'-' "Državni zbor)" je misli Hercog V čudu; "kaj pa ima državni zbor opraviti z ubogim župnikom." Odkar sedi gospod prejat v državnem zboru in je tam ustanovil celo lastno politično stranko, centrum petih mož. ni več tak, kakršen je bil. Gospod ministrski predsednik mu je veČ nego sveti Benedikt/ "Kaj ne bi bila za naš samostan posebna čast. ako bi postal naš prelat mincer za bogo£fStje>" "čast že. seveda dvomljiva, ampak korist gotovo na." Koeist ne? Tedaj bi bili vendar re-ti zaklad, ki naj ga vzame ~ I "Tem globokejši bi bil potem padec, ako pride v Avstriji druga vlada. «Tedaj ne ped« sama ministrski predsednik, temveč tudi red. čegar član ja minister/' "Prav zato moramo pač gledati, da dobimo vladno moč v roke in da oatanemo gospodarji v deželi," "in pri tem izgubimo ljubezen ljudstva in ako ljudstvo ne voli več po naši zapovedi, tedaj—" "Ne govori, ne govori o ljudstvu. Dokler ostanemo mi. verni otroci cerkve, zvesti svoji dolžaoeti kot voditelji ljudstva, je ljudstvo z nami/ "Gotovo, dokler smo mu zvesti voditelji y nebesa. Ako pa opazi, da je državni zbor naše zemeljsko nebo. da zamenjavamo politiko in vero. bo zlomljena naša moč nad ubogim, zapeljanim ljudstvom." "To se ne zgodi nikoli, ako sledimo gospodu preiatu. Politike se ne more ločiti od vere. Kdor sledi našo politiko, služi tudi veri; sovražnik naše politike je tudi sovražnik cerkve." "Ali naš svati Benedikt nam ni predpisal v svojih pravilih ničesar o politiki; in on je vendar velik svetnik." "Ne govori mi o takih rečej», Ako bi bil danes na svetu, tudi ne bi mogel postati svetnik, ako ne bi volil gospoda prelata v državni zbor." "Torej je vajenec več nego mojster/ Hercog se ni vmešaval v meniški prepir. Glad in žeja sta se oglasila a svojimi pravicami. Rav nokar se je napil piva iz vrča ter je krepko vgriznil v beli samostanski kruh, ko se je približal s plešočimi koraki in s smehljajočim licem vitek mož. Zlat križ na svetli verižici je povedal grizočemu župniku, da je to gospod prelat in državnozborski poslanec. Z veselim smehom je gledal menihe in ubogega £0#ta, z laUktmi ko raki hiteč proti svojemu sedežu. Dva komorni ka, eden s pečeno mrzlo raco, drugi s steklenico črnega vina. sta prišla iz kuhinje ter sta hitela pred njim. Hercog je takoj vstal s sedeža ter se je poklonil svojemu nekdanjemu učencu. Ali nerodno je bilo, da ni mogel govoriti. Usta so mu bila polna samostanskega kruha, ki je pregloboko zagrizel vanj. Tlačil je in požiral, a ni mogel pogoltniti grižljega, kakor da mu ni bil privoŠčen. Ko je prelat opazil, da se mu bliža tuji ubogi gost. se je smehljaje uatavil in malo da se ni ne pristojno glasno nasmejal, ko je opazil njegovo zadrego. Zaradi njegovega večnega veselega smehljaja so mu rekli povsod med duhovništ-vom: "Smej oči prelat" in to ime je popolnoma zaslužil. Takemu preiatu se je lahko smejati napram ubogemu župniku z dežele! V tem je pater Oto predstavil preiatu svojega starega prijatelja z besedami: "Obema nama dober znanec." Dvomljivo se smehljaje je gledal mladi pre lat na svojega starega sobrata. človek v tako slabi suknji vendar ne more bi{i njegov znanec. Medtem je Hercog pogoltnil suhi kruh ter je podal gospodu preiatu roko, katero je ta prijazno stresel. Tako čuden neznan znanec je za šalo lin šale so bile preiatu vedno všeč. "Župnik Hercog ,iz . Gospo jne/' je nadel j«*-val dobri pater Oto. "Saj ste ga poznali, ko ste bili še čisto majhen dijačjek/ A sedaj je izginil prijazni smehljaj s prelato-vega obraza. "Zlosrčni župnik Hercog si Ti — ste vi. ki je vrgel škof svečano iz cerkve, kar je bilo že pred tremi dnevi citati v Ljudskem Glasniku?" Prelatove oči so se povečale, dobile so strog izraz in bile so končno skoraj tako velike, ¿a-kor okroglo steklo njegovih naočnikov v debelem zlatem obrobu. Ali Hercog je vrnil ta hudi. ust rasen I pogled mirno s svojimi vlažnimi od-krkoerčnimi očmi. Hotel je govoriti, a prelat mu ni dal prijti do besede. "In ti r— vi se drznete vdreti v mojo sveto hišo) Lahko si mislimi Ker sem sprejel od tvojo rodbine nekoč nekoliko dobrot, naj te — naj vas sedaj vzdržujem. Ali zaraduntl si se- Samostanski kruh je sveta cerkvena last in ne sme se ga metati pred ljudi, ki jih je preklela cerkev. Sicer pa vam nisem ničesar več dolžan. Kar ste mi nekdaj storili dobrega sem s svojo eveto molitvijo že davno stotero poplačal." Ze je botel Hercog pasti na kolena pred strogim možem in prositi milosti. Ali opustil je nepotrebno ponižanje. Če je bil siromak, je bil vendar mož. Samo malo besed je izpregovoril. tresoč. "Prečastiti, gre se za mojo dušo I* "Be be — kaj mi je mar tvoja duša. Odgovoren sem za duše svojih sobratov; tem pa b(ka-žem dobroto ako jih obvarujem nevarnosti, da jih ne kazi tako slab duhovnik, kakršen si ti." česar ni storil Hercog, je storil sedaj stari pater. Poklekni! je pred mladim prelatom ,in v imenu svetega Benedikta je iprosil usmiljenja za svojega starega prijatelja. Tudi drugi menih. ki je prej obžaloval, da je izgubil prelat v državnem zboru deha svetega Benedikta, je združil svojo prošnjo s sebretovo. Ali očetovsko blago jima je ukazal prelat, naj molčita. "Naš starodavni samostan uživa preveč lasti, da bi ga smela omadeževati oseba, pred katero je pljunil sam škof. Za takega človeka ne smemo zavreči niti koščka kruha. Vi pa, sra-, motnež cerkve," je zarežal nad župnikom, "ne onečaščajte več mojega Bogu posvečenega doma s svojo navzočnostio. da vas ne zapodim, ka« kor vas je zapodil škof/ čudno, kakšna moč fe še živela v starem lup-nikovem teletu. Ponosno se je zt;a\nel in resno je dejal: "Prosil sfm te zaKreši$ev mote uboge duše. Odrfkel si mi io. Bog, bo nekoč naiin sodnik Proti tvoti volji sem zaužil v tvoji haši kottek kruha. Tukai ti ga plačam. Ker mi odrekaš duševno miloščino miru, ne potrebujem niti tvoje teleene miloščine." (Dalje prihodnjič.) Upravna razdelitev Jugoslavije Delavska Politika" z due#J oktobra je priobčila o novi upra.-ni uredbi Jugoslavije, ki se jo centralizira v devet banoviu, sledeče porodilo: V četrtek, dne 3, oktobra je podpisaLkralj zakon o upravni razdelitvi države in nje naslovu.-Države se bo v bodoče ofieijeipo pokrajin ali banoviu. Belgrad z Kemunom in PanČevo bo tvoril še razentega posebno enoto s prefek- iom. (Banovine so naslednje : 1. dravska, Ljubljana, 1,040.* 000 prebivalcev, 15.9CW kv. km ; 2. savska, Zagreb, 2.320.000 prebivalcev, 36.897 kv. km : 3. vrbaška, Banjaiuka, 350.000 prebivalcev, 20.590 jiv. km ; 4. primorska. Split, 400.000 prebivalcev, 19.417 kv. km ; 5. drinska, Sarajevo, 1.400.00^ prebivalcev, 89.279 kv. km ; 6. zetska. (Vtrnje. 740.000 prebivalcev, 32.322 kv. km ; 7. dunavaka. Novi Sad, 2,100.-000 prebivalcev, 28.160 kv. km; ; moravska. Niš, 1,000.000 prebivalcev, 29.791 kv. km in 9. vardarska, 8koplje, 1,40».. 000 prebivalcev, kv. km. f Dravska banovina obsega prejšnjo ljubljansko in mariborsko oblast z nekaterimi omejitvami. Srez Črnomelj ('Bela Krajina) je pripadel banovini v 'Zagrebu, nasprotno pa je »rez Čfcbar (jugovzhodno Kočevja) pripadel banovini v Ljubljani. Medžimurje je priklopljeno savski banovini v Zagrebu. Tozadevni zakou, Ifri se tuora izvesti v dveh mesecih, ima 01 členov in določa v bistvu naslednje: člen l.-r3. določa ime držav?, deli državo na banovine ter opisuje njih obseg oziroma meje. Člen 4.—8. pojasnuje funkcijo banov, njih delokrog. Belgrad bo Konvencija illinoiikÜi stavbiftskUi društev Poroča Joeeph ftteblay. Konvencija lllinoieke lige stavbi uskih in posojilnih društev se je vrftila 9.—10. oktobra v hotelu Lelaml v Öpringfieldu. I'deleži-lo ee jo je 419 delegatov ju 10') gostov. Po narodnosti je bilo 193 Amerikaucev, 137 Poljakov, 65 Čehov itd. Slovenska delega- imenovala Kraljevina Jugoslavija« . ... . , ,, . . . . . . i- j * ta gta bila podpisani, ki je zasto- ki bo upravno razdeljena na devet , T , , l»al Jugoslovansko stav. in |>'>v društvo, ter Mr. Frank Grill, ki je zastopal stav. in pos. društvo "Blovenski dom". Na konvenciji so bila podana poročila o težkem pionirskem d^ lu, ko so se začela V tej držaji pred pol stoletjem razvijati stav binska in posojilna društva, ter o velikih doseženih uspehih. 'Kakor pri vsaki akciji, je tudi ti imela od začetka vse polno nasprotnikov ter sovražne propagande, ki je prihajala največ od bankirskih interesov. Postanek flUnoiske lig«. Prvi pionirji, ki eo se odločili preaiagati vse težave v prizadevanjih zgraditi močne delavska kooperative, katerih namen je hranjenje vlog svojih članov in jih jim visoko obrestovati ter po-so je vati članom na lahke obrok?, da jim omogoči lastna domovanja, so se ¿brali, enajst po števila, 20. aprila 1880 v Sheriuan lioos* v Chicagu ter ustanovili Uliuoi-sko ligo stavbinakih iu posojilnih društev. Prva leta je bil napredek neznaten, t ez enajst let obstanka ji je pripadalo 68 društev, v blagajni pa je imela #79.20. Danes ji pripada 700 društev, v blagajni pa ima $31^8.21. Vs*h društev (atavbinsktti in posojilnih) v tej državi je 934. Njihova aktiva znaša *419,927,786.18, čla nov pa.j,778,613.03. Dobička se povprečno razdeli 713%. i I litini- domove iu s tem delajo za p>-vzdigo ljudskega blagostanja." Novi odbor. # ^ V odbor lllinoiske lige so bili izvoljeni: Niel Lykke. predsednik; Frank J. Petru, prvi podpredsednik, oba iz Oh ¡ca ga. Dtu gi podpredsednik je F. O. Schneider, tretji A. J. Wladarski, in četrti Kileii McConache. Za tajnika je bil izvoljen W. B. Whit-loek i« Za blagajnika O. W. Wal-kup. Prihodnja konvencija bo v Freeportu, III. V Washingtonu je okrog SOOO lobbyistov •Pastor dr. Jason Noble Pierce je izračunal, da je v VVashingtonu okrog '5000 oseb, ki se pečajo z lobbyizmom. Seveda se ne dre-njajo vsi med poslanci. Vodilni lobhyisti imajo velike urade »n potrebno pisarniško osobje za razpošiljanje propagandističnih cirkularjev, #* P* »*ašajo okrog kov ter vrši polidiéno in splošno- *cst »»¡l»jard dolarjev, upravno oblast v banovini; nad- Priporočano je bilo, da se bi žira in pospefiuje gospodarstvo in¡,ei *ploini ligi pridružila društva gospodarske zadeve aploh. Torej »* posamezno. 1'lanarina je vse posle, ki niso pridržaui mmi-!l,a let0- Funkcionarji na kon-strstvu. Njemu je podrejena zaš-, vencU* «o apelirali na delegate čita dela, inspekeija dela. nadzor-fin *0iite» d* ko pridejo domov, stvo nad delaVskkui zbornicami, "«j na sejah direktorjev iz|>oslu-vsemi socijalnimi-ustanovami, akro |¿ei° pridruženje k U. 8. ligi. Izza invalide, vsem soeijalnim dc-',n«d »tav. in ,pos. društev v lom samoupravnih ustanov teri^ünoisu jih pripada direktno t zdravstvo. (Končno je banu pod-.U- S. ligi samo še 134. reje na skrb za šole (razen oseb) Zakonodaje in juia društva, in nad vatami društvi. početku so bila stavbinska Člen 9.—15. določa banove pra- »n posojilna društva zelo uvirauu vice in dolžnosti. Ban je pod vr-,v razvoju v.sled zakonov, ki so hovnim nadzorstvom pristojnih (b»1 i v prilog bankirjem. Na kon-ministrstev. Ban ima pravico j venciji je bilo poročauo, da *e nižje uradništvo premeščati, na-1 kgSMativni odbor Lige trudi ,pri-meščati, uvrščevati ter odpuščati/ dobiti poslance v Uliuoisu za to Dolžan je samol^tno ukrepati v ¡»li mono predlogo, >i je bija v po-Zgoraj navedenih nalogah ter po- J uioč nadaljnim ^spehom teh u-dajati poročila vladi. [stanov. Sprejet je bil npr. za- Člena K>iff. določa, da se are- ki določa mero zavarovalni-zi preurede, kjer banoviniika me- cam, ki so računale z« poroštva ja to zahteva, ftvoje naloge ban jstavbinskim društvom -10 premi-lahko odstopa po odobrenju mi« J je za vsakih $1000 poroštva, v nistrstva sreskemu načelniku. , fbodoče pa bodo smele računati le Člen 18. določa bfinovo plačo,'jfc. :ki bo znašala na leto 96.000'Din ir Naglašano je bilo, da naj u razen tega še zakonite dt-aginj-'pravni sveti stavbinakih in poao ske doklade. Pokojnino kot ba;i(jilnih društev izvršujejo delostro dobi« če je vršil pgsle aktivno ^go v smislu zakonov in pravil, najmanj tri leta. .(kajti direktorji «o za poslovanje Člen 1*9. določa, da se dodei» sami odgovorni. Priporočano je banu pomočnik, ki mora imeti l2jtilo, da,naj bodo direktorji zau¿-let državne službe in pravno fa- sljivi, vestni delavci, ki se bodo kultfitno izobrazbo. ' resno trudili za prospeh svoje or- Členi 20.—22 določajo, da sme ;ganizacije. Na strankarstva naj notranji minister ustanoviti za se ne ozirajo. Sodelujejo naj, skupine srezov v banovini okrož- kjer je sodelovanje rpriporofcilji- ne inšpektorje. Tudi za ta mest t je potrebna pravna fajcultetiia izobrazba in 12 let državne službe (od te najmanj 6 let politično-upravne). Okrožni inšpektorji so pomožni organi bana. Člen 22). določa, da mora notr.t« nji minister urediti v dveh mesecih vse, kar je potrebno za uvedbo tega tzadcnna. (Istočasno pnf prenehajo vse dosedanje župantj-skp oblasti; potrebno uradništvo se dodeli iz uradništva, ki bo za r^ditega na razpoloženju. {'len 24. razveljavlja zakon oblastni in sreski samoupravi dne 26. aprila lfcß. ÔM08L0VAÔKÀ UVEDLA ZLATO VALUTO I Češkoslovaška je t dnem 16. oktobra stabilizirala svoj denar z uvedbo zlate valute. Vrednost češke krone bazira po tej uredbi 58 vo, z drugimi ustanovami v svoji soseščini. Direktorji naj skr-be, ds bodo imeli ,dobre stike z lokalnimi listi, kajti pogosto jiri občanje vesti o stavbinskih in posojilnih društvih je velike agi« tacijhke ,v rednost i. Mr. Walter F. MoDowell, pre 1-eeflnik Lige stavhinskih in po«, društev v Zed, državah, je rekel na profili konvanogi, vršeči v Salt Lake City, med drugim: "Kakor je potrebno^ da v d i tekmuje proti ignprqnei in ji premaga, tako je potrebno, ciaiistično stranko, potrebujemo klube v vseh naselbinah, kjer žive jugoslovanski delavci.—Cas za agitacijo je ugoden. Socializem je danes dnevno in svetovno vprašanje. O njem se povsod razpravlja. Razširite "Proletarca", ki je najboljše agifa-toneno sredstvo za pridobivanje novih bojevnikov socializma. -DRAMSKI KLUB "SOČA* STRABANE, PA. — vprizori — V SOBOTO U. NOVEMBRA v dvorani društva "Postojnaka jame" 136 S. N. P. J. šaloigra v treh dejanjih navaden Spisal Branislav Gj. Nusič. Pričetek ob 7. zvečer Vstopnina 50c za osebo, otroci od 6. do 14. leta lOc. Po igri ples in prosta tabava. OSEBE V IGRI , Arsajfilicev.č. trgovec . . -Marij., njegova lena .7..... Dušan) Zorka) «^»o'«*« Vičentije Petrovič, višji uradnik v p. Sofija Damjanovič, vdova ....... 2erho, nien sin.............. * Jovance Mičič, trgovec iz Jagodine \\ ' Persa, njegovp žena . , .7. . Ni kola, sluga Miličcvičev , ... Režiser John Kokliah. Vljudno vabimo rojake v fej in bližnjih naselbinah, Ja nas poaetafo v obilnem Številu na te večer Igra je izvrstna jHirka, pa tudi druge zabave bo obilo. Za dobro postrežbo . . . . Anton Mavrič . . . Matilda Progar .... Frank Saro** Josephine Pleskovič , ... , Jacob Kocjan . Mary Mlakar .... John K oklic h . . Joseph Zupančič . . . Monika Troha Frank Pleskovič P W O L Et A H g C [ AGITATORJI RA PELI Naroinin ns Prolstarca so poslali: Anton Vi*it, Chicago, HI...... " peter Zmerzlikar, Mohrland, UUh Martin Krasovstz, Ssanor, Ps. . Jessph PilUch. Mulberry. Kans. Joseph Robich, Yukon, Pa...... John Terielj, Strabane, Pa..... Mary Fradel, Latrobe, Pa...... Jscob Hupnik, Sheboygan, Wis. . K. Erznofnik. Red Lodge, Mont , Frank t*rovec. Kenosha, Wia. IÎ 4 3 2 2 2 2 2 2 1 *Vank Ra talc, Forest City, Pa. ... 1 Frank Zgitz, Chicago, 111................1 Jacob Rosic. Milwaukee, Wis. ... 1 Joseph Sedmsk, Conneaut, Ohio . 1 Rose Jereb, Rock Spring. Wyo. . . 1 Joseph Cebular, Vandling, Pa. .. I Anton âular, Arma, Kana.......1 John Vites, Detroit, Mich..............I Max F. Rolih, So. San Francisco, California ............................1 Skupaj ...7.. Prejinji iikas ......46 ......6« Naročaji« knjig« i. knjigam« »t Račun raspečanih znamk J.S.Z Driavs ia mesto s* mesec «vgu*t, 1121 Rfdii* Dualna I*j. -sna m k«- Str Irin, Meaatni —— pri»p*vki Kova. fand J. S. t. Skupaj ILLINOIS: Virden....... 4 — — mmm $ 1.20 $ .40 $ 1.60 U Salle...... 8 4 — — 3.80 1.20 6.00 Chicago. 20 .. . 11 12 — — 7.50 2.50 10.00 Springfield ... 3 2 5 —. 1.60 .60 2.10 Waakegan . 32 10 — _ 13.10 4.20 17.30 KANSAS: .. • Anna ..*...<• « 2 — 2.60 .80 3.30 MICHIGAN; Detroit, it. 114 . 30 — — 9.00 3.00 12.00 Detroit, it. 116 . 40 2 — —. 12.70 4.20 16.90 OHIO: Glencoe...... 4 4 — —T 2.60 , .80 3.40 Cleveland . 20 10 —_ 10 9.50 3.00 12.60 Barberton . •— 20 —. 7.00 2.00 9.00 Bridgeport . . . 8 2 — — 3.10 1.00 4.10 Piney Fork .. 6 — —- — 1.50 .60 2.00 Collinwood ... . 10 — — 3.00 1.00 4.00 PENN A: i Herminie 14 1 — —. 4.65 1.60 6.06 Forest City .. 6 6 — — 3.90 1.20 6.10 Latrobe...... 1 5 — —. 2.06 .60 2.66 Conemaugh ... . . 20 — — 10 6.00 2.00 .8.00 M. at L...... 4 — —. 1.20 .40 1.60 WISCONSIN: West Allis ... . 10 20 — 10.00 3.00 13.00 WYOMING: Suhlet ....... 3 1 — 6 1.25 .50 1.76 Skupaj .... .. 239 101 5 25 Rednih $107.06 Dual. $34.30 Isjem. $141.35 Letnih Zaamk na roki 1. avg. .. • • .... . 695 171 954 64 Raspečanih tekom meseca ---- .... . 239 101 6 25 Na roki 31. avg. 1929 .. . .... . . 456 70 $4$ 29 s« ume Sept. ItN. . 12 . 2 4 . 14 9 .100 Sr. E M ILLINOIS.: La Salle...... Springfield .... Virden ;....... Chicago No. 20. . Chicago No. 224 Chicago No. 1 M. at L........— INDIANA: Cliaton ........ 4 MICHIGAN: Detroit No. T14 . . 30 Detroit No. 115.. 20 OHIO: Cleveland ...... 40 Girard......... 36 Bridgeport ..... 6 Piney Fork..... 5 Collinwood ..... 10 PENNSYLVANIA: Herminie....... 13 Borgettstown ... 4 Sygsn ...... Forest City . Conemsugh Latrobe .... Luzerne ____ M. at L..... Moon Run .. Pittsburgh . . WISCONSIN: Milwaukee ... West Allis .. WYOMING: Sublet...... _1 5 — • — $ 6.35 $ 1.70 $ 7.05 2 5 —. 1.30 .40 1.70 — — —- 1.20 .40 1.60 10 —- -- 7.70 2.30 10.00 6 — — 4.80 1.50 6.30 —. — — 30.00 10.00 40.00 6 —• - 2.10 .6!) 2.70 3 — "o r2.25 .70 2.95 m 9.00 " 3.00 1100 — - — 6.00 2.00 8.00 T _— 12.00 4.00 16.00 8 - • 13.60 4.40 18.00 '-1 1.80 .60 2.40 3 — _ 2.55 .90 3.45 6 — 4.75 1.50 6.25 1 m 4.25 1.40 5.65 4 mmm —• 2.60 .80 3.40 , . 2.70 .90 3.60 5 - 3.55 1.10 4.65 10 9.60 3.00 12.50 g - mmm 2.05 .60 2.65 10 - __ 3.50 1.00 4.50 - 1 3.60 1.20 4.80 -mm 3.60 1.20 4.80 2 — — 1.60 .50 2.10 12.00 1.00 • 13.00 10 — — 3.60 1.00 4.50 1 1.66 9 6 29 1 12 12 3 40 — — .. — 8kupsj ......415 96 1 ^158.10 >48.10 1206.20 Znamk na roki 1. sept. ... Prejeli od strank«...... Skupaj .... 1......... Rsspečsnih tekom meseca Na roki 30. sept. 1929. . Rednih Dual. Isjem. Letnih 456 70 949 29 ?noo 1000 2456 1070 949 5 29 1041 974 944 28 Tajmiitv« J. S. Z. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. ,, . u„Sl«vaik«m, č«ik«m, Peljshem, Mi tiskam« v Slo*e»«k®«, Hrvaiksss. kaker tadU v Aagleik— i« N«ssik«m Jeaik«. Mala p«e«bn«.t - tisk.via« sa érmitrm «• —.............t.......................1 Pesmi poezije, igr«. AngWk« W socialna in snanstri vsebine. Knjigarna 'PROLET ARC A' 3639 West 26th Street. Chicago, III. r Poučna in znanstvene knjige. Romani, povesti, črticc in opisi. «»................................................. ZADRUŽNA BANKA Ljubljana, Jugoslavia, v lastni hi».. KOLODVORA. SE MUrOHOČA WMKOM V AMESIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE. ZLASTI. . „ .. „ »h n hlWi r.i.. pr.tl 1.) ..r.j.m. W ~ ''•»• *" ^^ ..jb.1»«.. .W-«.T«J«________, Aw.rik. » «.) ».je.«.i*. .U.I.*. J««™» " > W. ki « n.m.r.r. po...« v & vJ*!'«.« račun Zadružne banke na Amelgn»e*« Zadruino banko o U.U« l^sr. New Y.rk, N. Tn i.to^Mno r-j^ Z^rutno ^^ obvesti in narodi izplačilo. NaA Obračajte k Joseph Menton, 15824 Normandy Ave., Dstroiz, H nanj. " Obračajte se v vseh bančnih poslih «a stari kraj na I.M.. ^Hl Lj«U j«ni. .45 .50 1.60 .60 1.25 1.25 .50 1.50 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 .75 .76 .86 .... 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 ROMANI, POVESTI, ČRTICE IN OPISI. Albreckt Ivan. Srce, novele, ves. .60 Album slovenskih knjUeesIhs« (uredil dr. JsrOco Šlebinger), vsebuje opise in slike rfov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vesba....................$6.00 Andreje* L««nid: Plat svona, no ves. ............................ Povest o sedmih obeienih, posvečena L. N. Tolstemu, ves. .».m........................... Arcikaiav H.i Sanin vea........... Aaav Vladimir i« T«ffii Humo reake, groteske in satire, broširana ................................... Barbase« H. t Ogenj, dnevnik de-satnije, povest is svetovne vojne, ves............................... Beg ia teme: (ruski piitfelji) broi. $1, vexsna ".......... Bohinjec P. t Svetobor, poveat is konca enajstega stoletja, broi. —...........................-...... Bulw«r L. E.< Poeledn;! dnevi Pon^ejev, I. in II. deá. broé. Burrougks Edgar R.i Tsrzan, sin opice, ves. ........................ Tarzan in snret, vesana.......... Tarxanove živali, vesana........ Tarzanov sin, vessns.............. Tsrsanova mladost v dtungli, vezana ............................... (vseh pet knjig $4.60) Calce L.. Orkvene mili, pove* iz sedanjosti, broi................. Cankar Ivan: Podobe iz sanj. vezana .......................... MoJa življenj«. vez. ---------- Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana II. zvesek: Črtice in povetoi ter K ritió i in polemični - spisi, vezana .................. $2 00 lil. svezek: Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, Za narodov blagor, črtice ter Kritični in polemični spisi, vezana -------------------- IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, ves. 2.00 V. zvezek: Kralj na Beta j nori, Na klancu in Črtice, vezana............................. VI. zvezek: Ob zori, Življenje . in «nrt Petra Novljana in Hiša Marice pomočnice, vezana .—------------------------- VII. zvezek: Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vesana.....-......... Vseli 7 knjig skupaj -----------13.00 Cnnkar Izidor: Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, vez......... 126 S poti potopisne črtice, broi. .76 Cankarjev zbornik, vez. -Čekov Anton P.i Sosedje .n druge novele, broi. ------------------ Cheeterton G. K.i četrtek, fantastičen roman; broi. .....------ Ck«ckH>loui«k P.t Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broi. 76c. vez................................. CigUr Jen««J Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov fiancookih vojakov, broi.....—* Colome Louis: Boy, roman, vez. Cel«wa-Poijan«ci Kraljica mu-čenica, zgodovinski roman, broiirana ..........-............... Caaeaart Ed. D«.: Dekle Elisa, roman, broi.......................... Dickens CkarUst Božična pesem v prosi, broi......................... Dolenec Hinko dr.. Zbrani spisi, broiirana .............................. Dostojevski F. M. t Besi. roman v dveh delih, 768 atrani, vezans .................... Idijot, I., a, III. in IV. del vsak 90c., vsi skupaj.......... 8.60 Zapiski iz mrtvega doma, I. in II. deL vez..................... 2.26 Zloiin in kazen, roman v dveh delih, ves .................. Bele noči—Mali Junsk, pove- ati, broi............................. I ralee, is spominov mladeniča, roman, broi. ...............> Pumas Aleksander: Vitez Iz rdeče hiie roman iz 'asov francoske revolucije, 504 * strani, broi. 76., vez............. Elizabeta, hči sibirskegs jetnika Erjavec Frani Povesti, vez......... Feigel Damsr: Bacili in bacilke, humoreske, broiirana ................... ?omače živali, vez................. o strani klobuk, humoreske. broi............................. Pol litra vipavca, ves............. . Tik za fronto, broi................. Federer Henriki Patria, povest iz ii*l.a Junaike dóbe, broi..... F«d«rer-Poljan«c: Sisto e Šesto, povest is Abrucev, broi......... Finigar F. S.: is modernega sveta, roman, vez. .................... Finigar F. S.i Zbrani spisi, vse-bira IV. sv.: Dekla Ančka in 8rečala sta se, vss................. V. zvezek: Boj», Kronike goap. Urbana in Golobovs njiva, ve.........................—• VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan, Bohe žar, Nai vsakdan}'. kruh In Tri črna žene, ves. $1.60, vae tri knjige ricupaj ..................—------ Flaakart a. Tri povsrfl, broi..... Franc« AaalaUt Kuhinja prt kraljici gosji ooikl, broi 7le., vesana .76 .40 .26 .76 .65 _________ 1.00 .60 .60 1.00 .45 .40 .76 .»0 .40 .60 2.50 2.00 .60 .76 1.00 .26 .60 .45 .45 .76 .60 .60 .86 .85 1.60 1.00 1.26 8.50 .66 1 00 i.M Gegolj N.i Taras Buljba, povest. broi. 60c.. ves............... Galar Cvetko: Prelepa Vssiljica in druge ruske pravljice, broi. Gorki j Maksim i Deveti januar, črtica is ruske revolucije 1906. broi. ---------------1.......... Povesti, 210 strani, broi......... Gr«en A. K. t Za milijoni, roman, broi. ............................. Hamsun Knutt Glad, roman, broiiratta .............................. Heiek Pustolovičine dobrega vojaM Svejka v svetovni vojni, vwana .............................. JekSI Frnnc: Ljudske povesti, bl^Brsna .................................60 J«l«vi«k Erneatina: Spomini na Preiema, broi .......................66 Jirasek Aiojs: Filosofats zgodba, vezana ...............................60 Jnbiiejni sbornik. Ob petdesetletnici Otona Župančiča, fina vezba .................................... 160 Jurčič Josip: ZbraM spisi (nova isdsjs, fina vezba j: L zvezek: Pesmi, Nsrodne pravljice ia pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboitvo in bogastvo. Jesenska noč med slov. polharji, Juri K orjak in Domen, .................................... 1.60 II. zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vi» ban Smuko*a ženitev in Grad Rojinje ...................... 1.60 III. zvezek: Kloitrski žolnir in Deseti brat ........................ 1.&* IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, Kemiki val-pet. Dva Brata, Božidar Tirtelj, K oslovska sodba v Viinji gori, Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ........................ 2.0C V. sv.zek: Lipe, Pipa tobaka, • Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu, v rojni krajini, Telečja pečenja, Ivan Erazem Tatten-bach. Bela ruta, Bel denar. Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, $2.60. Vseh 5 knjig skupsj ---------- Kellermann B.i Predor, socialen roman, broi. —..................... Kersnik Janko. Zbrani spisi, broiirsni. I. zvezek: Agitator ................ II. zvezek: Ltttriki ljudje, Tewt arnewt' ........i...... lil. zvezek: Roilin Vrjanko, Jara gospoda in Očetov greh .................................... IV. zvezek: Gospod Jsnez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudrtvo ............ V. zvezek: Pesmi, Berite novice, Kritike, Komentar.... VI. zvezek: tNjegavo delo in ^ doba. I. seiitek: Leta mladosti in učenjs, II. in III. seiitek: Novelist in Politik, $2.60, vseh iest knjig sku-P»J ...................-................ Kmet Mnrija:'Bilke, povesti in črtice, broi....................... K«d«r Ant. i Marjetica, idUa, broiirana ............................... Keller Don Corea, roman, broiirana ..............................- K. S.. Požigalec, povest, broi..... Kuhar Lovro: Povesti, broi. ... K veder Z^fka: ls naiih krajev, povesti, vez............................. Vlsdka in Mitka, vez............. Lak Ivani Uporniki, povest Is kmečkih puntov, vez............ LermontoT M. J.t Junak naiega časa, povest, broi................. Levstik Vladimiri Obsojenci, povesti, broi.........................— Viinjeva repatica, satiričen roman v dveh delkh, broi. London Jacki Roman treh src, vez. ........... Železna peta, aocialen nman v dveh delih, broi............. Machar J. S.: Konfesije literata, zbirka spisov, ves................. Me jar K.i Sročolovec, povest, broiirana ................................ Cveti.e, iofpek pravljic zr stare in mlade, broi............. M al «grajski Fr.t Za srečo, povest, broi................*............. M as«! j Fran-Podlimberski: Zbrani spisi,, fina vesba. I. zvezek. Slike in črtice, Goifeki potoki in Tovarii Damjan .............................. II. zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvode Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ___________ Oba akupaj ________________________ Melville Wkyt« G. J.t Gladija-torji, zgodovinski romsn is prvega stoletja, I. in II. del, broi. oba skupaj .............. M elk o Ksever: Dve sliki, broi. Meyring G.i Golem, romsn, broe. 60c., vez........................ Milčinski Fran.i Drobiž, ves..... Gospod Fridolin žolna in njegova družina, ves............. Igračke, črtic«, vez._________ Muhoborci. črtice, vez......... Miller-Steriaj: Zvonarjeva hči, ♦ povest, broi........................... Murnik Rado: Jari junaki, hu- moresse. vez. ............«... Na Bledu, povest, vez........... Znanci, povesti in orisi, vez. Ženini naie Koprnele, satiričen roman, broi............... Nsoaiaa Astssi Naia vas, brsi 10 povesti, broi. 8.00 .76 .76 .86 1.25 1.26 1.60 7.00 .45 66 .26 .26 .50 .80 .60 .75 .76 .76 2.00 1.80 1.00 .66 .86 .20 .40 2.00 2.00 8.76 Nuiič Branislavi Občinsko dote, romar, dojenčka, broi........... Ob 50-letnic» dr. JanSsa Ev. Kreka, broi............................ Oppenheim C. P.i Milijonar brss denarja, vez.....................:..... Orel L. Pasti in zanke, kriminalen roman iz polpretekle vtobe, broi............................. Pahor Jože: Medvladje, socialen roman, broi........................... Pugelj Milan: Čmi Panter, po- veatPbi črtice, broi............. Puškin A. S.i Pikova dama, povest, broi............................... Rasne povesti, broiirana .......... ftandUr-Gjalski Ks.t Jurkica Agičeva, poveet, 367 strtni, broi. 60c, vezana ............ .... Si«nki«wics H.: Z ognjenw in mečem, poveiA iz davnih let, vez., 681 strani .................«... Potop, roman, vez., L del $3.25; II. del $3.00, oba dela skupsj, 1093 strani.... i«»«e Avgusti Zlatarjevo zlato* zgodovinska povest iz 16. stoletja, broi............................. Strindberg August: Bedakova iapoved, broi. $1, ves. ....... Suchy Jos.t Staro indijske pripovedke, s slikami, broi........... agor« Rebindranetk: Povestice Tavčar Ivani Zbrani spisi. IV. zvezek: Cvetje v jeseni in Visoika kronika ................ V. zvezek. Izza kongresa........ VI. zvezek: Grajski pisar, 4000, V Zali, Izgubljen* Bog in Pomlad, $2.60. Vse tri knjige akupaj .............. Tolstoj L. N.i Kazaki, kavkaika povest broi., 308 strani ........ Spoved .................................... Tri povesti (Jetnik v Kavkazu, Starca, Koliko* zemlje potrebuje človek) broi..... Ljudske pripovedke, broi....... Tom IC 1. E.I Udovica, povest, 330 str., broi. 60c., vez......... Turgenjev - Stepnjak: Steprvi kralj Lear in hiia ob Volgi, povesti, broi........................... Trdin« Janesi Zbrani spi/vi, fina vezba, vsebina: I. zv.: Bahavi huzarji in Iliri ter Verske bsjke stare in nove .................................. II. zv.: Bsjke in povesti o Gorjancih —....................... III. zv.: Bajke in povesti........ IV. zv.: Bajke in povesti........ V. zv.' Izprehod v Belo Kra Jino .....i,... .....—. (Vseh pet knjig ima 2332 strsni. Cens za celo zbirko $9.00) Twain Mark: Mali klatež Tom Sawyer, povest, vez............ Vajenski S. H.i LeteAe sence, roman, broi........................... Valentin Vodnik: Zbrani spisi, broiirana ............................... Valoiska Margareta: H ep tame- ron, povesti ........................... Wells H. G.i Zgodbs o nevidnem človeku, broi................<........ Zabavna knjižnica: Vsebina: Zločir. i, Madež, Mojster Roba in Mladih zanikaraeiev lastni životopisi, vez. --------- Zakraji«k Frence: Oglenica, povest, broi............................. Žaljski; Na krivih potih, povert, broiirana ................................ Zola Emile: Polom, roman iz francoe>o - nemške vojne 1870-71, vez......................... Zor«c L. Zeleni kader, povest, broiirana ................................ .76 .50 .76 .66 .35 .75 .71 .50 .80 .76 .86 .ti 1#0 .76 .60 .26 .50 .40 .75 .65 .40 .60 .76 3.20 6.00 .76 1.60 .35 .40 2.60 2.30 7.00 .76 .40 .40 .76 .75 .60 2.00 2.00 2.00 2.00 2.00 .50 .40 .35 .40 .85 .40 .40 2.00 .45 igre Anfisa, (Leonid Andrejev), broiirana ................................ Beneški trgovec (Wm. Shakespeare), vezana ...................... Čarlijeva ¿enitev—Trije ženini (F. S. Tauchar), dve ialo- igri, enodejanke, broi........... Golgot« (M. Krlež), drama v treh dejanjih ........................ Gospa s morja (Henrik lbsen), igru v petih dejanjih, broi..... Hrbtenica (Ivan Molek), drama v treh dejanjih s prologom in epilogom ................................ Julij C«sar (Wm. Shakespeare), vezana .................................... Mecbeth (Wm. Shakespeare), vezana .................................... CHh.ll o (Wm. Shakespeare), vezana .................................... Očiščenje (Angelo Cerkvenik), tragedija v čestih scenah....... Romantične duše (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ................................... Seir Kresne noči (Wm. Shakespeare), vezana ...................... Umetnikove trilogija (Alois Kiaigh r), tri enodejar.ke, ki so celota zase. Broi. 76c/., vezana .................................... .60 .75 .26 .50 .60 .26 .70 .73 .75 .50 .85 .75 1.00 letnik 1920. vezan ................ .66 letnik 1921. bron. ......6t letnik 1922, vezan .................76 letnik 1922. broi...................60 letnik 1923, vezan ................ .76 letnik 1924, vezan .................76 letnik 1925, vezan .................76 letnik 1926, vezan . .76 letnik 1927. vezan ................ 1.00 letnik 192K, vezan .............. 1.00 Mnik Itft, vezan ............. 1.00 Cankarjev« slika na dopisnicah, J za . ....................06 (Imamo jih dvojne vrste.) Domokracija, soc. revija, Cankarjeva itevilka z njegovo sliko .........................................10 Kros. vezan letnik 1921-22........ 1.60 Informacije o dobavi državljanstva Zedinjenih držav .............40 O zdravstvenih nalogah soc. zavarovanja (Dr..I)emet. Blei- wvi8-Trstenižki) .....................10 Prol«tar«c, vezani letniki, 1919-28, vsak .......................s........ 3.60 pesmi in poezije Albrcdit Fran: Pesmi življenja, vezana ..................................... Albreckt Ivam Slutnje, broi..... A iker c Antoni Akropolis in Piramide, poetični sprehodi po Orientu, fins vesba ..'........................ Atila v Emoni in Romsnca, broiirana ............................ Balade in romance in "Starš pravda", broi..................... Jadranski biseri, ftna vezba Junaki, epske pesnitve, fina vesba .................................. Mučeniki, slike iz nsie proti- ' reformacije, fins vezba...... Primož Trubar, zgodovinska epska pesnitev, vez........... Bezruč Peter: Šleske pesmi, vez. D«b«lj«k An te i Solnce in sence, broiirana ................................ D.beljak Ante: Moderna francoska lirika, vez..................... Glaser Jenko: Pohorske poti, broiirsna ................................ Golar Cvetko: Sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, broi. 90c., vez................. Fountaine Jean d« lat Basni (is • franc. prevei I. Hribar), vez. Gregorčič Simon: Poesije I. zv. vez................. Poezije II. zv. vez................. J oh in psalem 118, ves......... Poesije, ilustrirsns izdsja, veliki format vez................. Kette Dragotin. Poezije vez .... Kmvel Srečko: Pesmi, broi..... Levstik Frani poezije, vez......... Mackar J. S.t Strup iz Judeje, vessns ................................... Seliiker Ton«: Trbovlje, prole-taiake pesmi, broi. 6©c., ves. Vodnik Valentini Svojemu narodu, broi........................— Zupančič Oton: Mlada pota. broi. ....... V zarje Vfcdova, pesnitve, fcroiuana ...........—----- .50 .46 1.26 .60 .60 1.25 1.25 1.25 .66 .50 .50 .75 .36 1.25 1.00 .60 1.25 .76 1.60 1.10 .76 .80 1.10 .75 . .26 .76 .40 \2fc .85 .75 .50 1.50 .40 3.50 .30 .25 .40 ...„......."..i 1.26 .75 .35 znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige ter brošure. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata .................. Čuda in tajn« življenja (Dr. Anton Brecelj), splošno življe- njeslovje ................................ Elementi moderne izobrazbe (I. Molek), broi. 50c., vez......... Idejni predhodniki današnjega soci^izma in komunizma ( Abuitus), broi..................... Ilustrirana l«pa maska, navodila za äminkanje, vez............. Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku, (Dr. Matija Ambrožič) s 30 slikami Jugoslavija (Ant. Melik) I. in II. del. broi. $2.50, vez......... Marl Marx, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer)........ Kratka srbaka gramatika (Dr. Joeip Mencej) ........................ Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov (Matija Pire) ...................................... Misterij duš« (Dr. Fr. Gostij, . poljudni pregled psitiatrije, vezana .............. Nai sadašnji ustavni položaj (Dr. Stefan Sagadin)............ Narodnogospodarski eseji ........ O delavskem in aocializtičnem gibanju na Slovenskem do U- stanovitve jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke (1848-1896) (A. Kristan), broi. $1.00, vezana ............. O konsumnih društvih ..........— Osnutek slov. nar. gospodarstva Politika i » zgodovina (Dr. Drag. Lonöar), broi....................... Praktični socializem, broi......... Prič« evolucije in Adami pred Adamom (Ivan Molek), broi. 50c., vezana .......................... Proleta. ska etika in morala (Ivan Molek), broi............... Psihične motnje na alkoholski podlagi, broi. $1, vez............. Rastlinstvo naših Alp (F. Seidl) Razvoj Socializma od utopij« do znanoeti (Friderik Engels, prevei M. Žagar) ................ Roparska trojica (Claessens- Molek) .................................... Slovenska kuharica (S. Félicita Kaliniek), vez., 666 strani, ilustrirana ............................... Smernic« novega Življenja (Dr. K. Ozvaid), broi................... Spol ljub«z«n — materinstvo (Prof. dr. Zahor), trda vezba Spretna kuharica, vezana.......... Strokovna organizacije v Sloveniji, broi................................. Svetovna vojna in odgovornoet socializma (E. K»), broi......... Uvod v Buddhizem (Jos. Suchy) Varčna kuharica (Marija Remec), vezana ........................ V novo deielo (E. K.), broi..... Zadružna prodajalna ali konsum Zadružni koledar 1929, izdala Zadruina založba v Ljubljani Za staro pravdo (Fran Erjavec) Zbirka rudarskih in fužinskih izrazov (J. Bezlaj ) ................ Zdravje in bol«s«n v domači hiii (Dr. Just Bačar). 1. del: Sestava, delovanje in nega člo veikega telesa; II. del: Smernice zdravega življenja. Ilustrirsns, vezana .................... Zgodovina slovenskega naroda (Dr. Josip Gruden), 1088 strani, ilustrirana .................. Zgodovina socializma v Srbiji (Fran Erjavec) .................... Zgodovina Srbov, Hrvatov in v. Slovencev (Ant. Melik), dva zvezka, broiirana, I. zv. 85.; II. zv. 75c.; oba zvezka sku-^ paj .......................................... Živčevja človeke (Dr. Alfred derko), ilustrirsns, vej. ...— 1.26 .10 .50 .50 .10 .76 .10 1.50 .75 .36 .35 5.00 .60 .40 1.40 .26 .50 .25 1.40 .26 .10 .50 .50 .30 1.25 4.00 .25 1.60 3 50 ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franci Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ...................... RAZNO Ameriški Družinski Kole ar, letnik '916, vezan ............ letnik 1917, vez-n ............ 1919, .50 .40 .50 ANGLEŠKE KNJIGE American Communism (James Oneai), vezana ...................... 1.60 Anarchism and Socialiem (Geo. Pltrhano Does it ever take five years to bring a poor and obscure man to trial > There must have been a very strong case against Fall or he could not have been convicted under the circumstances; for his illness and his pitiful appearance in court were so clearly calculated to work upon the sympathy of the jury that the prosecution was unwilling fo go on wi'.'n the trial. We shall not be surprised if he never spends a day in prison, but he has been punished by public opinion.—Milwaukee Leader. *By J am* j On ta I From a convict prison ship to the rulership of an empire within less than a century! That is the history of the British labor movement. In the year 1833 farm laborers in the village of Tolpuddle organized a union in the hope of llftiag their families out of the famine standard imposed by their exploiters with the aid of the government* Tltjr asked for an increase of a shilling a week. Tks constables seised the "Six Men of Doraet" and held them for trial on charge of "conspiracy". In April. the six martyrs were marched aboard the British convict ship, Success, which sailed fer Botany Bay.' Confined to this hideous and unspeakable inferno, with fetters riveted to their legs, subjsct to constant floggings, these men with other unferto, nates five months later landed in Tasmania. Tb*n they were placed in the chain gang to work in government quarries. A few years ago the old convict ship was on exhibition in New York harbor. Visitors were shown the berths, each about five feet six inches square, the dimensions being insufficient for the men to lis st full lenght. There was the whipping post to which men were tied and brutally whipped, salt brine being rubbed into the bleeding wounds. Irons, chains, mas-acles and instruments of torture abounded for UlS torture pf the 240 unfortunates, half of whom died in this.floating hell before it reached Tasmania. A few years, ago a monument was erected to tkt "St* Men of Dorset" In their native village. Tip British labdr movement paid its homage to the convict laborers and then turned to the teak of controlling the government that had sent them into exile. ---- Branch No. 1 of Chicago is grow, ijg. Twelve new members has been taken in during the past few month*. A fine lecture — a travelogue was rendered to the members at the regular meeting in September by comrade Josef Owen who recently returned from an extensive trip in Europe. At the October meeting, com. rade Gregory H. Prushek, noted Jugoslav artwt delivered a lecture on art and artist in Jugoslavia. He also spent a couple of months in the old home lend and other European countries during the summer. Both meetings were well attended by members and many sympathisers. The dramatic season of branch No. 1 Commenced last .Sunday Oct. U7th. A three act play "The Darkness" an after war drama Was presented by the local talent. The play wes well presented, depicting the after effect of the great «madness ^ World War in family life in the old country. — The singing choir gave us one selec. tion and Mr. Jacob Muha its Con. dnctor also sang. A large audience was present at the opening of the season. There are several more plays on the program for the season, one of which will be in English and will These past few weeks have been historic. In London, Arthur Ifenderson, former iron founder's apprentict, summoned four powers to meet in London next January. In the United States. J. Ramsay MacDonsty* son of a Scottish laborer, now premier of Great Britain, was conferring with the head of the most powerful government in the world. i|| Out of the convict ship, shaking its chains aed having broken its shackles, the British Labor party emerger. It marches into the very citadel of power. The iron founder's apprentice and ¿he Scottish laborer who in 1834 were considered unfit to have the fraB-chise are charged with the task of averting the calami-ty of war. Their names are on every newspaper and in this country all were eager to do honor of the former Scottish laborer during his visit. e e e Here is romance as well as history. For thousaads of years it has been the privilege of landed noblas, aristocratic warriors, bankers and conservative statss-men to guide the destinies of nations. Time after time in the sad ages workmen have been summoeed to the battlefield to fight in the quarrels of the ruling cliques. They left their bones on the battlefield while sorrow and privation were inherited by the woetea and children. Now the spirit of the "Six Men of Dorset" comes to life in England and the party of the British working class summons four great powers to send their representatives to London. It is a long road froai that convict prison ship to this London conference but it is one thst is being traveled bv the workers of all countries. Our British brothers have marched a little faster than other section of the army but the others will arrive in the years to come. e e e It is a great area in which we live. It forecasts th« day when the humble folk of all nations will be 1« the neats of power. What is now happening was an. thinkable 20 years ago. The unthinkable is now a reality. It is now the task of the labor men who read this to do as our British brothers have done—break the political fetters that bind us to our masters snd go forth to conquer power through our own party. Had we done this long ago an American MacDonald w^ld be sending former apprenticed laborers to represent our Will and needs when the great of the world assemble in I,ondon next Jenuery. A. F. of L and American Fascisti Progressive union men in Chicagc and elsewhere are delighted with the slap that President Green took at the American Fascisti after its commander had plead for the Faderation's support for militarism. They see it as an indication that Jhe Legion has pver-played its hand on the program decided upon a few years ago of lining up the union forces in an anti-working class position. For the pest four years the Federation he« been attecking Italian Fascism es productive of the new indu. strial slavery which has made the wages of the Italian worker the lowest in Europe, while A. F. of L. conventions listened to commanders of the organisation pledged to do in this country whet the Italian Fascisti did. Commander Owsley in 1923 said. "Do not forget that the Fas-> cfeti are to Italy what the American Legion is to the United States", and Ids boast has never been repudiated. MasseHnf was invited to address the San Francisco convention of the Legion at a time when local mobs of Legion members were tarring and feathering organizers of the Farmer. l±bor Party in the west, committing dozens of acts of violence to suppress free speech, causing peace speakers to be barred from colleges and women's clubs, and securing the discharge of teacher who expressed liberal or labor opinions. When Commander -Bodenheimer stated that the Legion was for "keeping America clean and pure" dele^ gates who were residents, of the Legion's convention cities recalled the "purity" which marked those gatherings. One, from Kansas City, recalled how the three days spent there had been one continual drunken prgy, with girls stripped and raped on the streets snd tHoussndii of dollars worth of property destroyed. These convention actions and the mobbing were called to mind when Bodenheimer orated "this land of ours cannot be subjected to law violations;" It has been proved that the officials of the Legion have been used as cafcipaww fbr the chemical trust in defeating the ratification of the protocol prohibiting the use of disease germ* snd poison gfis in war; and the charges have not been disproved that the Legion is practically run by military officers in active service and by agents of the wsr profiteers. The wish constantly expressed among the union men interviewed was that this overt act of the Legion spokfii/nan would indicate cleerly, enough the danger of the unions being linked In any way with the pey.trioteers and lead to the break.j tag of the socaHed "fraternal rela* tionship". When stock gamblers make the basis of business tremble, the president is celled upon to reassure the people that the foundation business is secure. Why not «top the gamblers from monkeying with the foundation > ' Pass e law making it a crime to sell securities unless actual delivery of th« some is made. As for the little gamblers who got stung when the bears pulled the structure down, they are entitled to but little sympathy- If they had any sense at aH, they knew it was bound to happen sooner or later. They were out to get some-thing for nothing, and they got nothing fo# something. ITS THEIR TtJRN NEXT! The Labor landslide in Australie exceeded tht fondest hopes of the party leaden» and mad« James Henry Sculiin, once an obscure editor of a smell lebor weekly, premier of the common-wealth. Labor's victory is all the move surprising because of the overwhelming defeat sustained by the Lebor government of Queensland last May after I 5 years in office. Banking upon this d*-feet as an index of national feeling,. Prime Minister Stanley Bruce and his Netionaltet-Country party coalition launched en atteck upon the federal compulsory arbitration system which has been in force in Austrelia for more than 25 years. The election shows that whatever may be the shortcoming* of the system the voters of Australia do not went it abolished or transformed' into an ineffective set of state judiciel bodies as it would have been under the Brace program Mr. Bruce himself appears to have been defeated in his contest for perliement, and Labor has won a clear majority over all opposition perties. Dispatches indicate that the treeeurer of the new Lebor government will be Ernest G. Theodore. former premier of Queensland and vigorous exponent of applied Socialism. Our sympathy goes out to the conservetive editorial writer» in this country who fbr the lest six yeers heve been using Australia as a text for disquisition* upon the failure of Socialism.—-¿The Nation. STEP CI GUT UP «NTIEMENÎ A LIE NAILED THE HIGH COST OF KEEPING UP TO DATE According to the pre** reports Aimee Semple McPherson, in her Detroit campaign in behalf of the Lord and feram»: the devil, spent 5 cents for newftpapn * ,nd $40.50 on beauty parlors Wfcy that lavish expenditure for newspapers > THE BACHEL0TS WORRY "The only trooble with us bache lore Is that oor names die out." *"Wha* is year, nares?" "Smith" — Berlin Ulk.