Številka sisu® S® vbuurf*?«
as ~ Km-. *■—
. §—
i
*24.-
9 fterlHs:« ^j&arjs-w. —
i mn'ZYüi&n*; Kosroš&a sBra — ?gfe&ja St m
> - M®©đ¥f80n političen list &a slovensko ljudstvo.
74, štefilka.	Maribor, dne 15. septembra 1919.
H'„
Orlom 1
Zbrali so se v Mariboru voditelji orlovskih odsekov k tridnevnemu tečaju, da postavijo krepkejšo podlago k nađaljnemu razvoju naše mladinske organizacije Orel. Med svetovno vojno so bili naši Orli razpršeni po vseh krajih sveta, mnogo jih je padlo , drugi so izgubili sveže sile, njegovo delovanje je bilo ustavljeno. Sedaj se zbirajo nanovo naši mladi Orli, dvigajo krila k poletu, merijo razdaljo pred seboj.
Za nas Orel ni samo navadno športno društvo in sredstvo, ki bi imelo odvajati mladino od škodljivih in nedostojnih zabav k čednemu razvedrilu, tudi ni samo neke vrste protiutež Sokolu in liberalni stranki. Orlovska organizacija ima za nas večji in splošnejši pomen. V nji vidimo enega najvažnejših činitel-jev za preporod našega naroda in zgradbo državne stavbe.
Preroditi naš narod, razviti v njem vse zdrave telesne sile, vzbuditi smisel za lepo božjo naravo in * prirodno življenje, položiti vsemu narodnemu življenju trden temelj nravne in naravne podlage, to je veliki cilj orlovske organizacije. V hrepenenju za temi cilji je z vami vsakdo, kdor želi narodu trdne podlage v novi državi, srečnejše bodočnosti na božji’ zemlji, svobode od vsakega* zatiranja in pred vsem no -tranje svobode krščanskega človeka. Naj širi naš 0-rel krila, se dviga k poletu in pripravlja mladino na velike naloge, katere jo čakajo v naši osvobojeni domovini, a tudi med brati, ki še ječe pod tujčevim jarmom.
Ljudstim m ljudske pravice.
Ljudstvo je po mnogih letih suženjstva vendar prišlo do svojih pravic. Ima pravico" odločevati o svoji usodi, o svojih postavah, davkih, uradnikih in vojaštvu. Nič več mu ne bodo ukazovali despotni cesarji ali krivični njegovi namestniki, grofi, baroni in druga visokorojena gospoda.
Kar ljudstvu in njegovim potrebam koristi^ to mora biti postava, ne pa kar je po godu različnim samogoltnim gospodom! To je sedanje moderno načelo ljudske samovlade in samoodločbe. Vzvišena so^ ta načela, saj so sama načela pravice, ki jo Bog hoče; a težko, jako težko so izpeljiva. Vsled splošne pokvar-
LISTESC.
K s h v e r Meško:
Pismo-
Prijatelj!
Sedim ob gozdu za tinjsko proštijo in se pogovarjam z brkatim Srbom. Proštija, ki je razdejana , da me venomer spominja evangelskega „razdejanja na svetem mestu“, je zdaj vojašnica oddelka drinske divizije; ogromna gospodarska poslopja — neki svojeglav tukajšnji administrator in okrajni glavar veli-kovški, nemški baron, sta jih svoječasno zidala, dolg salon za 35 glav goveje živine sta naredila, a ne e -nih jasli za kako tele — so polna konj in mul; hleve za svinje so vojaki skurili, niti za eno prase ni več staje — „c’est la guerre, vojna je“; ob hlevih kujejo ob jutrih, včasih celo dopoldne in ob večerih Črnopolti vojaki-cigani: konje podkavajo.
Sediva in zreva mimo cerkve in prostije, da ne vidiva zevajočih ogromnih ran v strehi in povsem razbitih oken, zakaj pogled nanje razžalosti in razsrdi, doli na tinjsko polje. Srbin pravi, da vse to polje „ne valja ništa“, da ga on ne bi maral zastonj v dar. Pri njih doma da živi zadnji delavec bolje nego tu pri nas premožen kmet. Da pridela pri njih kmet letno 5—6 vagonov pšenice, 5—6 vagonov koruze. — „Kaj pa delajo s tolikimi pridelki?“ se začudim. — s,Konje in svinje krmijo z njimi.“ — Sliv je tam doli
jenosti ljudi se le prerado zgodi, da plemenita načela ostanejo samo na papirju, samo lepe besede brez dejanj, ker se v resnici nikdar ali le redko izvedejo. Kakor vsem dobrim stvarem, tako se godi tudi našim ljudskim pravicam, tako zaželjenim, tolikokrat v govorih proslavljenim in na papirju zapisanim.
Po vseh državah so se odstranili cesarji in kralji in njihove krivične vlade, ljudstvu pa so se dale pravice. Ali je sedaj srečno? Ali se mu bolje godi kot prej? Ne, še bolj nezadovoljno in nesrečno je kot v prejšnjih časih. Kljub „ljudskim“ vladam toži ljudstvo o slabih časih, o zatiranju in neznosnih breme -nih. Odkod to? Ali so ljudske pravice nesreča za ljudstvo. nesposobne napraviti ljudstvo zadovoljno?
Sedanje vlade niso ljudske vlade, odtod te žalostne razmere. Da bodo res ljudske vlade, je treba, da si ljudstvo izvoli take ljudi za svoje- zastopnike , ki bodo to hoteli, kar ljudstvo hoče.
Ali hoče ljudstvo, da različni vojni dobičkarji ležijo v milijonih, drugi pa stradajo ? Ali hoče ljudstvo, da se nekaterim stanovom za majhno delo mečejo velike plače, ljudstvo pa za beraške dohodke gara in dela ?
Ljudje že itak 'nimajo nobenega spoštovanja ne pred postavo in pravico, ne pred Bogom. Tatvine in ropi, oderuštvo, brezboštvo je med sedanjim svetom nekaj navadnega. Ali je potem volja ljudstva, da se vera, ki je edina opora pravice, še bolj zatira, da se povsod izpodriva iz. javnega življenja? Ali je pametno, da se bolnemu človeštvu odteguje edino rešujoče zdravilo? Tako ima ljudstvo svoje želje, tisti, ki to ljudstvo vladajo, pa zopet svoje. Kako temu odpomo-či, kako si’ hočeš ljudstvo pomagati?
Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Edina rešitev, slovensko ljudstvo, je organizacija, združitev vseh trezno mislečih ljudij, ki jim je v resnici na tem ležeče, da, vladajo pravične razmere. — Slovenska Ljudska Stranka združuje trezno misleče, krščansko ljudstvo v svojem okrilju in sicer kmete v Kmetskih Zvezah, delavce v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, obrtnike v Obrtni Zvezi.’
Vsak, kdor hoče pravici pomagati do zmage, mora vstopiti, če je kmet, v Kmetsko Zvezo, če je delavec, v Strokovno Zvezo, če obrtnik, v Obrtno Zvezo. V krajevnih kmetskih, delavskih in obrtnih organizacijah se morajo medsebojno pogovoriti o svojih težavah in zahtevah. Svoje zahteve morajo poročati o-srednjim organizacijam v Ljubljani, da jih predložijo poslancem, ki jih potem izvršijo in uresničijo. Krajevne organizacije in zveze imajo potem dolžnost, da svoje poslance nadzirajo, da res to storijo, kar se je jim po krajevnih zvezah naročilo. To bo potem urejeno politično življenje, ki bo dalo ljudstvu poroštvo, da doseže svoje pravice.
Slovensko ljudstvo, ako še do sedaj nimaš svojih pravic, je krivo samo to, ker se še nisi organiziralo v naši ljudski stranki. V krščanskih političnih organizacijah boš rešilo samo sebe; le po njih bodeš moglo svoje zahteve in pritožbe uveljaviti na mero -dajnih mestih. Zato, slovenski kmet, delavec, obrtnik, združite se v stanovskih zvezah, volite pri volitvah le krščanske može za poslance, ki jim ne bo ljubezen do vas samo na jeziku, ampak v srcu.
V boj za ljudske pravice potom kr-! ščanske Slov. Ljudske Stranke!
FfMni igra se nadaljuje.
Igra, ki se nadaljnje v Beogradu že teden za tednom, je v resnici frivolna, več kot frivolna, sra -motna, ogabna. Ako hočemo, da nas bodo morali u -poštovati, moramo pokazati, da smo zmožni urediti državo, podlaga države je pa parlament ali državni zbor. Mi moramo ustvariti strogo parlameniarno vlado, to smo dolžni naši državi in našemu narodu, a dolžni pa tudi tujini, ki je stavila na nas vprašanje in zahteva odgovora, nam je dala tako mnogo na račun naše državnosti in mora zahtevati, da te račune poravnamo. Ako dobi tujina vtis. da še nismo zmožni vladati, bo seveda zavzela napram nam cisto — drugačno stališče. Vlado in parlament torej moramo imeti, a vendar smo v krizi že mesec dni in ne mo -remo ven iz nje! Časopisje zmerja, psuje, vse postaja nervozno, petkov „Narod“ je v svojem uvodniku prekosil vse. kar se je doslej v tem oziru pisalo, a Se človek prečita dotični - članek, ostane na nejasnem, kakor je bil poprej. Z zmerjanjem ne pridemo nika -mor, treba je samo parlamentarne metode. Kriv je, kdor .greši zoper parlamentarizem in sicer kriv težkega političnega zločina, najtežjega, ki je mogoč v parlamentarni državi.
Parlamentarizem ima svoja pravila in postave, deloma pisane, deloma take, ki izvirajo iz narave parlamentarizma samega ali pa slone na starih, preizkušenih navadah parlamentarnih narodov. Ce ho -cemo ven iz krize, moramo postopati po teh pravilih in postavah parlamenta.
Ministrska kriza nastane, če ministri za svoje predloge nimajo več večine v parlamentu, oziroma je večina tako majhna, da ž njo vlada ne more spraviti pod streho onih predlog, katere je v programu obljubila. V tem slučaju mora nastopiti eno izmed dvojega: ali odstopi vlada, ali pa vlada razpusti zbornico in razpiše nove volitve. Ta drugi slučaj se zgodi, ako vlada opravičen dvom, če poslanci še zastopajo mnenje ljudstva. N. pr., ako je parla -ment že zelo star, se lahko sluti, da se je med tem mnenje ljudstva izpremenilo in je sedaj bolj na stra-
kakor pikinja na smrekah tu v našem gozdu. Po 100 litrov slivovke da „speče“ na leto, pa še proda mnogo .sliv Švabom in Židom. „Srbija, mastna, mastna“, ponavlja samozavestno. Zraven se smehlja, komaj se pozna la smehljaj ob kotih usten, otožno in zamišljeno: daleko je domovina, daleko njegova koča, žena, otroci. Dopusta pa ni mogoče dobiti.
Jaz polja ne hvalim, ga ne grajam. Ce bi bilo že naše, bi ga morda hvalil. Zdaj še ni. Tuje je še, malone sovražno nam.
Strmim v daljavo, poslušam, mislim. Tja črez Dravo zrem, ki se skriva v strugi, kakor ogromna in prežeča bela kača. Ponoči nam nadiha in napuhti strupene megle, da vidim zjutraj, kadar pridem na zaspani mlečni dan, komaj lastni nos, dasi ni ravno premajhen. Onstran Drave, glej, na navpični skali kamenska cerkev, pred stoletji grad blažene Hilde -garde. Dalje tam topa glava Malega, ostri vrh Velikega Obirja. Kakor v sanjah mi vstajajo pred dušo spomini: dnevi in meseci, ko sem bil konfiniran v tistih tihih, samotnih Koštah za Obirjem,- Ko sem vstal zjutraj in je pravkar vzhajalo solnce, se mi je zdel vrh Obirja tako blizu, da bi iztegnil roko in bi zlasal molčečega starca — a kaj, ko pa je vse tam čisto belo, povsem gola vsa ostrinasta glava. Lepo je bilo pravzaprav tam, le jesti smo imeli vse poletje samo mleko. Samote pa toliko, da bi človek znorel ali zblaznel, kar je v svojih posledicah menda približno isto. Glej, še plasti snega na Grintovcu se belijo v daljavi. In tam dalje čez Gorenjsko! Pozdravljeno tisočkrat! Zamislil sem se, Srbin čuti to, ali se je nagovoril in se je poslovil.
Dan je lep kakor v nebesih. Vendar razgled ni povsem čist. Lahek, prozoren dim visi nad deželo, in nad gorami. Pokrajina se mi zdi lejio oko, na lahko skaljeno in motno po s silo prikritih solzah'.
In res leži nad vso deželo tajna mora, tiha bridkost. Trpki spomini na minule dni, na nasilnosti in krivice, ki jih je prinesla s seboj vojna, težeče pričakovanje, kaj skriva v stisnjeni rold temna prihodnost, kaj nam bo podarila.
V zadnjih časih so hoteli z umetnim veseljem , s pitjem, z bučnim vpitjem pregnati tisto težko in mučno, ki je v vseh srcih, v vseh dušah. V eno najža-lostnejših dušeslovnih zmot smo zabredli v nemiru sedanjih časov, v hlastanju po nekih uspehih, vsaj enodnevnih, v zmoto, da je mogoče, srca, duše lečiti s j pitjem, petjem, plesom. In da je mogoče, prepričanja, j duše kupovati z.veselicami. Za slabo stvar, za dobro 1 he: Slabe duše. da, dobrih ne. A duše, ki se vdajajo j danes za veselice nam, se bodo vdajali jutri drugim-• Primem se včasih za glavo in se vprašam začuden:: \ ali res spim, sanjam ? Poprej so venomer govorili ’ o I „tužnem Korotanu“, zdaj bi morali o „veselem, pleso-j čem.“ Potaplja se v veselicah. In vendar so te naša ’ največja bol. Po primorskem ljudstvu jokajo naši li-j sti — in res, kdo ne bi trpel, ki le nekoliko pozna j naše Primorce in njih zgledno narodno zavest? —
; ker ga Lahi zastrupljajo in pogubljajo z veselicami.
‘ Kaj če bi kupovali glasove za Italijo z denarjem, z rižem, z makaroni! Ne bilo bi prestrašno. Strašno je I pa, da gredo mnogo globlje: srca in značaje pogub-, ljajo, duše pehajo v blato z veselicami. Ce hoče kdo I uničiti cel narod, opijanja naj ga z veselicami. Na
v,' ' : do. kot poslancev, ali pa, ako je.prišlo na dne- j i: iv i neko vprašanje, ki ob času volitev ni igralo s nobene vloge. V tem slučaju vlada lahko reče:	ako j
bi bilo ljudstvo ob času volitev za to stvar vedelo, bi * izvolilo drugačne poslance, torej dajmo vprašati ljudstvo potom volitev!
To bi moralo nastopiti v našem slučaju. Pri nas vlada opravičen dvom, če sedanji poslanci zastopajo mnenje ljudstva, torej bi se po parlamentarnih : pravilih moral razpustiti državni zbor in razpisati volitve. Toda ta parlamentarni način rešitve krize ni ! mogoč, ker še nimamo volilnega zakona. Edino mo - I goč je torej prvi način, da odstopi vlada in se sesta- j vi nova. Tudi za to so čisto utrjena pravila, katerih j se je treba strogo držati. Ko se vlada prepriča, da j nima zadostne večine, mora njen predsednik prositi ) vladarja za avdijenco, kjer ga prosi za odpust mini- j strstva. Ce ima večino ali ne, se prepriča vlada iz 1 glasovanja in sicer iz glasovanja o kakšnem važnem jj predmetu. Ako propade vlada v postranskem pred - 1 metu ali malo važni stvari, ji radi tega ni treba od - j stopiti, vendar lahko umakne predlogo ali se ukloni j mnenju parlamenta. Glasovanje mora biti o predme - j tu, katerega ni mogoče umakniti, odložiti ali spreme- \ niti. Najbolj navadni tak predmet je državni prora- i čun, ker je vladi neizogibno potreben in neodložljiv. 1 Kdor glasuje zoper proračun, ne glasuje zoper drža- f vo, ampak samo pove, da nima zaupanja do vlade, v 1 čegar roke gre proračun. Vlada lahko odstopi in pri- f de nova. Naravnost budalost je torej očitati poslan - I cem, če glasujejo zoper proračun, da so proti drža- j vi! Parlament je neke vrste boj med vladajočo stran- I ko in opozicijo in ta boj poriva naprej državni voz. f Boj se pa bojuje tam, kjer je mogoče vlado prijeti in \ vreči, ne pa v neznatnih rečeh, katere lahko vlada \ .umakne in se izogne porazu. Proračunska debata je v vsakem parlamentu glavno bojišče, če tukaj vlada ne dobi zadostne večine, mora odstopiti.
Po parlamentarnih načelih je bil torej Ljuba DavidoviČ, ko se je izkazalo, da ima preslabo večino, dolžan iti k princu regentu in ga prositi za odpust. Konstitucijni vladar mora tako prošnjo redoma uslišati. Samo izjemoma lahko odkloni demisijo ministr - l stva, namreč ako misli, da je dotično glasovanje bilo j nepravilno ali nepremišljeno in se lahko popravi, o- f ziroma reasumira, Ko je vladar demisijo sprejel, na- 1 roči staremu ministrstvu, da vodi posle toliko časa , t dokler se ne sestavi novo. Tako ministrstvo se ime - r nuje „in statu demissionis“ — v stanju odpusta — ’ in SIM Opravljati samo najnujnejše uradne posle. Ob ; ‘enem prosi vladar odstopivšega ministrskega pred- j sednika, naj mu imenuje moža, ki bi bil po njegovem mnenju sposoben sestaviti novo vlado. Predsednik I mora. imenovati svojega glavnega nasprotnika, nava- \ dno načelnika najmočnejše opozicijske stranke, v na- jj Šem slučaju je to Stojan Protič. Tako se razvija po j parlamentarnih načelih „celotna“ ministrska kriza . j Mogoča je pa tudi „delna“ kriza, ki nastane, ako se nezaupanje opozicije ne obrača proti celokupnemu ministrstvu, ampak samo proti nekaterim ministrom.
V tem slučaju prosi ministrski predsednik seveda samo za odpustitev dotičnih ministrov.
* »K našem slučaju bi se torej šloza| takozvano delno ministrsko krizo.’ i Ljuba DavidoviČ je bil dolžan prositi regenta za av- | ■luijencO ih ponuditi odstop dotičnih ministrov ter na- j značiti Protiča kot moža, ki ima razvOžljanje v rokah. » Na Davidovičev predlog bi imel regent pozvati_ k se- jj bi Protiča in ga vprašati, če zamore on sestaviti mi-nistrstvo — a ker očividno tudi Protič ne more dobiti zadostne večine — pod kakšnimi pogoji bi bil on pripravljen sodelovati z dosedanjo vladno stranko? Nato naroči regent Davidoviču, da se pogaja s Protičem . Ako so njegovi pogoji nesprejemljivi ali ako se želi še močnejša večina, se obrne potem še na načelnike drugih strank. Ako bi se pokazalo, da DavidoviČ ne more rekonstruirati kabineta, prosi drugič za avdi -jenco, kjer zahteva končni odpust, a vladar poveri nalogo sestave novega, oziroma rekonstrukcijo starega kabineta možu, ki ima za njim največ zaupanja , da se mu to posreči. Ker ima vsak mož že pred krizo narejen svoj načrt in program, zamore razvozlja-nje krize redoma trajati samo nekaj dni, včasih sa -mo nekaj ur.
Skandal je, današakrizatrajaže tedne in tedne in da niti ne vemo, zakaj gre < Pravijo: za načelna in osebna nasprotstva. Toda te obravnave naj se vodijo javno, priobči se naj, kaj je DavidoviČ vprašal Protiča in kakšne pogoje je stavil
plesišča naj goni 141etna in še mlajša dekleta! Komu v prid se godi to v Korotanu? Plebiscitu? Kdo more verjeti, da nas bodo rešile veselice, o kakoršni sem sam slišal sodbo:	„Eine deutsche Banda spielt,
deutsch wird gesprochen und ist eine slovenische veselica! Mit dem wollen sie die Deutschen ködern? .Werden uns aber nicht“ — „Nemška godba igra, , nemško govorijo, pa je slovenska veselica. S tem hočejo Nemce pridobiti. Pa nas ne bodo.“ — Težko mi je pri srcu. Čudni, prečudni so ljudje: s cvetjem obsipavajo mrliče, prikriti in skriti hočejo smrt z rožami. Pa smrti zato ni?
Mislil sem nekaj časa, da sem v zmoti glede teh veselic — mislim le veselice s plesi, ne zboro -vanj, kjer govorniki ljudstvo poučujejo. Ta so v sedanjih razmerah edino umestna in potrebna. A sli -šim vsepovsod isto sodbo od resnih ljudi, ki so vse svoje življenje delali in se borili v ti nesrečni deželi. In v listih smo brali v zadnjih čvsih iste sodbe in obsodbe tega brezmiselnega veseljačenja. Vsi želimo in vsi upamo, da bo pas A naš.
(Konec prihodnjič.)
on. Ali je treba za ta dialog, ki se lahko razvije v 1 uri, dobe štirih tednov? Pravijo, da se je slednjič med Davidovičem in Protičem dosegel, sporazum, toda konečno je Protič še zahteval, da mora v vlado vstopiti tudi Jugoslovanski klub in na tej točki so se pogajanja razbila. Toda na tej točki se bi pogajanja ne bi smela razbiti, ampak sedaj je bil DavidoviČ dolžan povabiti k sebi še Korošca in vprašati, pod ka -kimi pogoji bi on stopil v vlado ? Ce je komu ljubo ali ne, je vseeno, parlamentarna postava to zahteva in ta nam mora biti sveta. Slednjič bi se moral po do - j govoru med dosedanjo vlado, Protičem in Korošcem, 'f sestavin program, ako ni mogoče obširnega, naj se f sestavi najožji, ki bi obsegal samo proračun, volilni zakon in še kaj čisto neodložljivih zadev, na tem programu se sestavi nova koalicijska vlada, ki reši parlamentarno te zadeve, razpiše volitve, jih izpelje, potem pa izroči oblast novemu parlamentarnemu mini -strstvu.
To je edina parlamentarna pot in
nobeno zmerjanje in zabavljanje ne pomaga prav ničesar. Sedaj smo na oni točki, kjer bi bili lahko prvi, oziroma drugi dan krize, če bi hodili po parlamentarni poti. Po zaslišanju Protiča bi moral DavidoviČ takoj pozvati k sebi Korošca in ga vprašati za pogoje in potem sestaviti koalicijsko vlado. Kdor postopa drugače, igra v resnici, kakor pravi „Slovenski Narod“, frivolno igro, ker razbija temelje parla -mentarizma.
Sarrasttrgsoi đ&im I ms sapet tie m»j
Pod tem pozivom piše francoski list „Figaro“ , kaj je potrebno v dosego gospodarskega ojačenja obupnega francoskega stanja. Med drugim pravi: Vse modrovanje, ugibanje, govorjenje, pisarjenje ne po -more iz neznosnega gospodarskega položaja. Ako bomo le ugibali in se prerekali, ne pridemo na površ - ! je, nasprotno, vedno globlje se bomo pogrezali in stali nekega dne kot popolnoma bankrotni narod brez vsa- j ke gospodarske moči. Ne iščimo dlake v tem ali dru- j gern početju sedaj vladajočih strank, ne zavidajmo : našemu političnemu nasprotniku, ako se mu je posre- i čilo, kaj koristnega za narod uveljaviti in ugotoviti. Bodimo vsakomur hvaležni, ako nam pripomore s smotrenim, realnim delom do tega, da lažje preboli -mo neznosne finančne in gospodarske krize, Nikdo ! naj ne stoji užaljen ob strani, ako mu ni bila dana možnost se pririniti na vrhunec vladujoeih ali merodajnih činiteljev.
Vzamimo si svoje sovražnike Nemca x zgled . Ne ugibajo, ne govore, ne pisarijo, se ne prerekajo, le delajo in delajo in to neumorno. Vsi, od najpripro-stejšega do najvišjega, so svoje sile udinjali narodu, da ga rešijo pogina. Tako so se delavci vseh panog odločili, da delajo v tovarnah, obratih in vsepovsod dnevno eno uro zastonj — v prid državi in narodu . Ako vzamemo kot računsko enoto eno marko, zaslu- ! žijo s tem državi dnevno 26 milijonov mark in če ra- j čunamo 800 letnih delovnih dni, dobi d-žava od sv o- | jega požrtvovalnega in realnega delavstva, ki ne pozna samopašnosti, sedem milijard osemsto milijonov mark za odplačevanje vojne odškodnine in za lastno obnovitev. Takemu narodu se ni treba bati ne pogina, ne podjarmljenja.
Res je, da smo uiiičili nemški militarizem. Pa še hujšega sovražnika, nemško voljo, nemško organizacijo, nemško gospodarsko premoč, te ne premaga * mo nikdar, ker ta volja je vkoreninjena v srcu posameznika in se razširja od roda do roda.
Da razumete upravičenost naše trditve, vas vprašamo, kako to, da stane pri nas pneumatično kolo 546 frankov, v Nemčiji pa samo 180 mark ali 72 frankov? Delavoljnost je edino sredstvo, da se narod zopet povzpne in zabriše posledice poraza. In kako je pri nas? Pri nas, ki hočemo posnemati velike narode? Mi smo veseli in zadovoljni že, če ga smemo „še en liter“ in če se po shodih in krčmah trkamo na prsi, češ: Mi smo mi! Jugoslovani smo in osta-I nemo, četudi ostanemo berači!
Poiitseni pregled«
Dosti dolgo smo prerokovali in naznanjali, da bo življenje in životarjenje. naše demokratično-sooia -• listične vlade le kratko in tako mimogrede. Vlada je j skušala na vse načine si zagotoviti, rešiti ali vsaj po-f daljšati rok ministrskega življenja. Vsled opozicije I strank in klubov, vsled jetike in sušice v vladi sa -\ mi, se je DavidoviČ slednjič le odločil, hočeš, nočeš,
I moreš, stopil je pred regenta in mu podal demisijo 1 cele vlade, katera je bila od Aleksandra takoj spre« jeta. Kot vzrok ostavke navaja DavidoviČ zunanjepolitični položaj, pa to bi naj bilo le'nekaj za slepe oči | zunanjosti. Demisija vlade je bila nujna zahteva za 1 nadaljno delovanje in napredek našega državnega ži- | vljenja. Saj ste nam kriza in umrla vlada itak dovolj 1 škodile na ugledu pri znanjem svetu, pa tudi zavle - j kli najvažnejši vprašanji naše kraljevine: valuto in 1 a agrarno reformo. Komaj odstopla vlada nam je za- g jj pustila le polne koše medsebojnih pogajanj in polne | torbe surovih psovk’ in hujskarij po listih in časni -kih.
Po Beogradu se govori, da bo po demisiji vlade zbornični predsednik Pavlovič osnoval končen -tracijski kabinet iz vseh strank in klubov in ta kabinet bi naj rešil glavno nalogo: volilni zakon, in ustali novil emisijsko banko, ki bi potegnila iz potopa naše 1 valutno vprašanje.	8
§ 51. Naša delegacija v Parizu na podpiše rni-ravne pogodbe, naša vlada v Beogradu je odstopila* pravi, da radi § 51 mirovne pogodbe. Stojimo v resnici pred osodepolnimi dogodki. Kaj pa pravi ta strašni § 51? Pravi, da spadajo vse zadeve narodnostnih manjšin pred zvezo narodov in tudi vse carinske zadeve in železniške tarife. Oorej, ako bodo na primer; kranjski Kočevarji nezadovoljni s kakšnim občinskim napisom, ako se bodo hoteli Nemci v Mariboru pritožiti radi odstavitve šolskega vratarja itd. pojde taka pritožba pred zvezo narodov! Pred zvezo narodov pa ne bodo spadale samo narodnostne zadeve v naših, krajih, ampak tudi o onih, ki so bili pod Srbijo že pred svetovno vojsko, ne spadajo pa slovenski kraji,, katere so zasedli Italijani. In kakšna je - la sodnija „Zveze narodov?“ Angleži se ne bodo brigali nič, A-merikanci brže, Nemci, Francozi se ne marnjo zamerili, Italijanom, Italijani so naši sovražniki in oni bo* do odločevali. Po tem paragrafu imajo torej Italijani vedno možnost, da provocirajo v naši državi narod.’' nostne prepire, potem pa odločijo proti nami — S pen močjo določbe o carini in železniških1 tarifih dobe pa v roke popolnoma našo trgovino in naša\ pristanišča, S sprejetjem tega paragrafa bi prišla torej naša dr-žava v popolno gospodarsko in politično odvisnost od Italije.,
Vodja radikalne stranke Stojan Protič je bil! poklican k prestolonasledniku.
D’Anminzijo je že dolgo časa po večjih laškiH mestih zbiral prostovoljce za pohod na Reko. Te četa je nabral v Ronkih ob izlivu Soče, odkoder so jih odpravljali ponoči na Reko. S pomočjo reške legije je D’Annunzio vdrl v gubernijalno palačo in zapovedal generalu Petalugu naj preda oblast v njegove roke. Generala^ so internirali, g, Gabriele pa je proglasil aneksijo Reke v imenu Italije. Italijansko vojaštvo in prostovolici podpirajo D’Annunzia. Ta prevrat tega italijanskega rogovileža je vzbudil celo v Italiji razburjenje in nevoljo. Ministrski predsednik Nitti je u-darjal v jezi in togi s pestjo po mizi, ker bi znal tat predrzni korak g. Gabriela izzvati resen spor med Italijo in entente. Proti tej nečuvani aneksiji jo pod* vzela italijanska vlada resne korake.
Tešlujsko vprašanje rešeno. Pariz, 11. sept, Najvišji svet je v sporazumu s Cehi in s Poljaki m Tešinj odredil ljudsko glasovanje. — Praga, 11. sep* tembra. Kramar in Beneš sta brzojavila iz Parižan „Končna odločba o usodi vshodnje Slezije pade da* nes. Treba biti pripravljenim, da pade zoper češki narod.“ — Takoj nato so se sestali načelniki konfe * renenih klubov k seji, kateri je predsedoval Tušar. H Ta seja zboruje v permanenci in kdor se odstrani ,, mora določiti namestnika. Nato se je sestal ministr. * ski svel, kateremu je prisostoval tudi francoski ge * neral Pelle. Iz Tešinja poročajo, da hočejo premo* garji na lastno pest staviti odpor.
Oddaja premoženja in davek na vojne dobičke na Češkem. Češki finančni minister Horaček je na * povedal, da upelje češka republika davek na vojn© dobičke in delno oddajo premoženja v svrho uravnave valute, ker tudi češka krona v zadnjih časih sil*
W Prekmurju.
Grof Begouen v Prekmurju. Naš od-
lični prijatelj, grof Begouen, ki je v najkritičnejši dobi pisal za ugodno rešitev Prekmurja, je poselil Prekmurje dne 10. t. m. v spremstvu ; g. komisarja dr., Lajnšiča. je obiskal z avtomobilom skoro orno dolenjsko Prekmurje ter gorenjsko do madžarske meje. Vi Beltincih ga je pozdravil pred zbrano množico ljudi g. Godina, za kar se je g. grof prisrčno zahvalil. O-biskal je tudi levi breg Mure, pri Melincih, kjer si je ogledal, kako bi se dal nareditij most za. železnico-Sobota—Ljutomer. Pri Muri je videl, kako so ljudje popravljali mostove, ter se prepričal, kako živahno skrbi ljudstvo samo za promet med Prekmurjem im Štajersko.
Novice iz Prekmurja. Te dni so pri* šli prvi uradniki za civilnim komisarjem dr. Lajnši-čem, med drugimi g. dr. Kočar,, prekmurski rojak* sodnik dr. Irgolič, sodnijski oficijal Pen itd. Škofij* sivo v Sombotelju je postavilo za Prekmurje oba dekana tega ozemlja! g. Slepca v Soboti ter g. Štravsa v D. Lendavi za generalna vikarja jugoslovanskega Prekmurja.
Sbodf H. K. z.
K a m n ie a p r i Maribo-ru. V uedeljo dne-
14.	t. m. se je tukaj vršil ustanovni shod tako potrebne podružnice Slovenske Kmečke1 Zveze za našo župnijo. Na shodu sta govorila versko in narodne zaved’ ni kmet Hlebič od Sv. Križa ter urednik Stupan. Za predsednika novo ustanovljene podružnice je bil izvoljen naš (priljubljeni nadučitelj in gerent Franc Cepe. Ze takoj prvi dan je pristopilo k naši organizaciji lepo število Kamničanov kot dokaz, kako potrebna je bila ta organizacija za našo župnijo. Kmetje, viničarji, hlapci, dekle in delavci pristopite vsi k naši Slovenski Kmečki Zvezi!	1
Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. je bil po rani sv. maši, shod KZ zelo dobro obiskan. Udeležili, so se ga župani in najodličnejši možje cele župnije., Predsedoval je gerent Vogrin. Govoril je urednik Že-DOt o programu in organizaciji Kmečke Zveze in e.
političnem položaju. Sestavil se je krajo /ni oclbor Kmečke Zveze.
Pri Sv. Barbari niže Maribora je zborovala ob dobrem obisku KZ. po večernicah. Predsedoval je župan Živko. O političnem položaju in organizaciji je govoril urednik Zebot. Na čelu krajevne organizacije KZ. so najodličnejši možje in žene.
Pri sv. U r b a n u niže Ptuja je bil nad vse dobro obiskan shod SKZ. v šolskih prostorih. Predsedoval je naš vrl zaupnik in odlični krnet Hamer-šček. Govoril je o KZ. urednik Goleč.
Pri sv. B o 1 f e n k u v Slov. gor. jo bil po poznem sv. opravilu, shod KZ. na prostem pod predsedstvom kmeta Ljubeča. Govorila sta: Goleč o KZ. in nasprotnih strankah in g. župnik) Pšundor o zahtevah Bolienčanov.
V Poljč an ah se je dne 14. septembra po rani službi božji vršil ustanovni shod Kmečke Zveze. Predsedoval je kmet Hauptman. Govorili so: poslanec Pišek o političnem položaju, Marko Krajnc o demokratski. Samostojni in socijal stični stranki dr. Leskovar o delovanju in programu Kmečke Zveze.
,V Makolah se je po večernicah zbralo blizu 4ÖÖ ljudi k zborovanju Kmečke Zveze. Shodu je predsedoval kmet Črnoga. Marko Krajnc je orisal program socijalistov, dr. Leskovar je govoril, o sta- j lišeu Kmečke Zveze napram sedaj najbolj perečim javnim, političnim in gospodarskim vprašanjem.
Tedenslle novi * -
Shodi Slov. Kmečke' Zveze'. Dne 21. septembra po rani službi božji v S e 1 n i e i ob Dravi o Kroiso-vi hiši (Goleč, Zebot), na P t u j s k i gori pred cerkvijo (Krajnc, Hlebič), pri Sv. Mark u niže Ptuja (Brenčič), po pozni sv. maši pri Sv. Marjeti (M. Brenčič), po večernicah v M a j š p e r g u pri g. Sagadinu (Krajne, Hlebič), v D o r n o v i (Brenčič). — Dne 28. septembra: po rani božji službi v Zavrču v šoli (Goleč, Zebot), na Hajdinu v Društvenem domu (Brenčič), v Zibiki (Pušenjak), po večerni -cah' pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju (M. Brenčič), v Podčetrtku (Pušenjak), po rani .sv. maši pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. v šoli (govornik iz Maribora). — Dne 5. oktobrak po rani sv. maši gospodarsko politično zborovanje pri Sv. Anton u v Slov. gor., po pozni božji službi pri S v Trojici (govorniki se še določijo). Prosimo, zaupnike, da agitirajo povsod za številno udeležbo.
Maribor. Kmetijska podružnica za Maribor in okolico anznanja, da sprejema nove ude in ednino od starih elanov blagajnik g. K. TTulier, v Schillerjevi ulici 8, II. nadstropje. Kmetje pristopajte pridno'.
Zveza s Prekmurjem. Dne 9. septembra je bilo v Ljutomeru važno zborovanje. Načelnik okrajnega odbora za ljutomerski okraj, g. Joško Rajh, je Sklical različne interesente za železnico, ki naj zveže Prekmurje z Jugoslavijo. Po daljšem razgovoru, ki so se ga udeleževali zlasti g. nadučitelj Spragar, g, kapetan Mulaček, g. dr. Slavič, g. Lovro Petovar, g. Viktor Kukovec, g. Jakob Rajh, g. glavar dr. Vaupotič, g. Kiihar iz Prekmurja itd., se je sklenilo, naprositi dravsko divizijo, naj dovoli takojšnjo zgradbo poljske železnice iz Sobote, skoz Beltince v Ljutomer, kar se lahko takoj izvrši, ker je ves materijvl razven za most čez Muro na Moti že pripravljen. Nadalje je pa takoj delati na to, da se enaka železnica napravi iz Ljutomera v Ormož. Most za vozove čez Muro in napraviti zraven železniškega mosta na Moti, potem mosf v Veržeju ter most v Radencih. Za izvršitev teh' sklepov se je določila posebna deputacija, ki je šla dne 13. t. m. v Ljubljano in če potrebno v Beograd., Želeti pa bi bilo, da se dovoljenje za železnico Sobota—Ljutomer dobi že poprej. Za vsako malenkost pa vendar ne bomo letali v Ljubljano in v Beograd z o -gromnimi stroški. Zakaj pa imamo telefon, telegraf, pošto in plačane uradnike, ki so dolžni to hitro storiti, k*ar nujno zahteva blagor ljudstva. Taka nujnost je proga Sobota—Ljutomer, ker je po izgubi Radgone Prekmurje popolnoma ločeno od slovenske Štajerske. .0 direktni zvezi Murskega polja z Mariborom se na tem zborovanju ni govorilo, ker niso bili povabljeni zastopniki gornjeradgonskega okraja. Znano pa je , da je želja tega okraja, da se sezida železnica Gor -n ja Radgona—Maribor skoz Ivanjce in Sv. Lenart. Ta proga je tudi zelo potrebna, da se navežejo na njo kraji gornjih Slovenskih goric, ki so dozdaj te -žili na izgubljeno železnico Radgona—Spilje. Za direktno telefonsko zvezo med Prekmurjem in Jugoslavijo še manjka le proga Beltinci—Mota, kar se tudi lahko izvrši ker je materija! na razpolago v Prek -murju.
lOmesečni gospodinjski tečaj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se začne- dne 4. nov. 1919. Gojenke bodo začasno stanovale ter imele vso oskrbo in del pouka v samostanu čč. šolskih sester v Mariboru. Pouk je brezplačen in obsega: verouk, slovenščino in spisje, vzgojeslovje, nauk o živilih, gospo-dinjstvo in gospodinjsko knjigovodstvo, živinorejo in mlekarstvo, vrtnarstvo, vporabo sadja, zdravstvo in ravnanje z bolniki. Teoretičen in praktičen pouk v živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu in uporabi sadja vrši se na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Gojenke morajo dovršiti najmanj 16. leto ter plačajo za stanovanje in oskrbo za celi tečaj v denarju 1200 K, in v živilih 200 kg krompirja, 80 kg zrnja, 20 kg fižola, 5 kg svinjske masti, 2 litra bučnega olja in 50 jajc. Vsaka gojenka mora prinesti s seboj: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para črev-ljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, 3 bar-
vana spodnja krila,*dve beli spodnji krili, 4 srajce, 6 parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, 4 kuhinjske, 2 navadna predpasnika, 2 para rjuh, 2 prevleki za blazino, vzglavnik in 2 prevleki za vzglavnik, 4 brisače, 3 servijete in 1 lavoir. Prošnje za sprejem se morajo vložiti vsaj do dne 10. oktobra t. 1. pri padpi-sanem vodstvu. Prošnji se naj priloži zadnje šolsko spričevalo (odpustnico), zdravniško spričevalo, domovnico, krstni list in izjavo starišev, oziroma varuha, da plačajo stroške šolanja. — Vodstvo vinarske in I sadjarske šole v Mariboru.
Deželna vlada razpisuje večje število štipendij ; za izobrazbo na raznih tehničnih, trgovskih in obrt-nih šolah. Pri razdelitvi ustanov se bo upoštevalo o-i brtnike, ki se hočejo na taki inozemski šoli izpopol -I niti. Želeti bi bilo, da se priglase ukaželjni, že izučeni mladeniči tesarske, sedlarske, pleskarske, ko -larske, galanterijske, strojarske in lončarske obrti, katerim bi bilo tako omogočeno obiskovati špecijelne i obrtne šole, katerih pri nas nimamo. Prošnje je vlagati do dne 19. septembra na deželno vlado. Natanč-i nejša pojasnila daje urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, j Lovski zakup. .VsIau	dosedanjega lovs-
kega zakgpnika se odda v soboto, dne 20. septembra 1 1919, ob 10. uri dopoldne, pri okrajnem glavarstvu v ; Mariboru v sobi št. 17 na javni dražbi v zakup lov : občine Loka za ostalo dobo, t. j. do 30. junija 1922.
; To se daje splošno na znanje s pristavkom, da se ' zakupni in dražbeni pogoji lahko vpogledajo vsak dan j ob navadnih uradnih urah pri okrajnem glavarstvu : v Mariboru.
Prodaja konj, V četrtek, dne 18. septembra ,
I med 9. in 10. uro, bodo v topniški vojašnici v Mari-I boru oddajali vojaške konje. Kupci naj vzamejo seboj 1 izkaznice od občine.
Pevska vaja SKSZ bo odslej naprej vsak pon-deljek ob 6. uri zvečer.
„Glasbena Matica“ Maribor v Mariboru ustanovi na podlagi sklepa odborove seje mešan zbor. Vpisovanje pevk v zbor „Glasbena matica'1 se vrši v pondeljek, dne 15. t. m. od pol 5. ure popoldne do
7.	ure zvečer na meščanski šoli, Kaiserstrasso št. 1, 1 nadstropje. Vsaka na novo priglasivša se pevka mora navesti natančne rojstne podatke, stan, oziroma poklic in stanovanje. Vpisovanje je določeno samo za en dan, ker se prihodnje dni že prične s poukom. Odborova želja je, da se ustanovi poleg' lepoštevilne-ga in izza zadnjega . koncerta poznanega izbornega moškega zbora enakovisoko stoječ ženski, oziroma mešan zbor; radi tega vljudno vabimo vse za lepo slovensko in slovansko pesem vnete gospe in gospodične, da se temu pozivu polnoštevilno odzovejo. Zadržane, naj zglase svoj pristop z gorenjimi podatki po dopisnici na naslov koncertnega vodje, gosp. sodnega svetnika Oskarja Dev,a, Marikor, Okrožno sodišče. i — Odbor.
Riashena, Matica Maribor nujno prosi rodoljube, da ji posodi za glasbeno šolo gosli, katerih sedaj ni mogoče kupiti. Vodstvo jamči, da se gosli vrnejo nepoškodovane. — Odbor.
Glasbena šola Glasbene Matice Maribor se o-tvori s 1. oktobrom. Podučevali bodo prvovrstni učitelji. konservatoristi v slovenskem in za učence, ki slovenščine niso zmožni, v nemškem jeziku. Poduče-valo se bo po najnovejših metodah. Vabimo na vpis. Vse podrobnejše razglasimo pravočasno po lepakih. — Odbor.	«
Dopisi.
Guštanj. Malgajeva čitalnica priredi 21. I. m. igro „Divji lovec1. Predstava se vrši točno ob pol 16* 13.30 popoldne) uri v telovadnici Guštanjskega Sokola. (Preje baraka za ujetnike). Po igri zabavni, večen vi gostilni gospoda Lečnika z izbranim sporedom. Pri igri in zabavnem večeru sodelujejo Prevaljski tamburaši tamošnjega telovadnega društva Orel in domači parski zbor. Ker do sedaj Guštanj še ni unol prilike videti nastopati domače moči na odru, se nadamo, da bode občinstvo se nađemo polnoštevilne uddežbe. Nasvidenje 21. t,- m. v Guštanju.
Vestnik S. K S. Z.
V M a r i b o r u je pričela SKSZ z rednimi tedenskimi predavanji. Vrše se vsak petek ob pol 7. uri zvečer v Flosarski ulici št. 4. Pripravljena imamo tudi predavanja z lepimi skioptičnimi slikami. Ta predavanja bomo posebej naznanili. — Prihodnji petek je na vrsti predavanje dr. Lenarta o zanimivem predmetu iz staroslovenske zgodovine. Vstop vsem prost.
Vsi, ki se zanimate za naše prosvetno gibanje, zasledujte pridno naznanila v Vestniku SKSZ. Pod tem naslovom bomo vedno prinašali poročila o tem in bomo na ta način ostali v neprestanem stiku z okrožjem., Prosimo tudi od zunaj poročil in nasvetov na naslov:	Tajništvo SKSZ, Cirilova
tiskarna, I.	^
Kjer si ž-e 1 i t e izobraževalnega društva, si ga najlažje kar sami ustanovite. Ne-kaj ljudi za jedro in za delo je najti povsod. Lažje izpeljete sami nego mi iz Maribora. Po ustanovitvi nam pošljite poročilo, da vas včlanimo in zahtevajte nadaljnih navodil. Mnogim, mnogim krajem moramo zaklicati: Več agilnosti! Več podjetnosti! Le v. smotrenem in požrtvovalnejp delu je naša zmaga!
Od Sv. Antona na Pohorju nam pišejo:’ Orla v dravsko dolino! Naj se prirejajo tukaj shodi v dolini Vuzenica—Vuhred! Hribovci bomo že prišli zraven! — Toda dravska dolina se je slabo odzvala I na naša vprašanja. Dolinci, pomislite, kako'bi se dal j izpeljati nasvet vaših sosedov „hribovcev11 in nam pišite! Na noge!
OSLOVSKE ZVEffi
Občni zbor Mariborskega Orlovskega Okrožja se vrši ob sklepu vaditeljsvega tečaja jutri v torek* popoldne ob treh v dvorani JSZ (Flosarjeva ulica) « Vabljeni vsi, ki se zanimate za naše delo. — Odbor* Brežice. V nedeljo,, dne 21. t. m. takoj po ranem sv. opravilu (okrog 7. ure)’ se vrši v veliki dvorani Narodnega doma zanimivo predavanje o organizaciji Orla. Predaval bo odposlanec Zvezo Orlov iz Ljubljane. Mladeniči in mladenke ste vabljeni, da se; udeležite tega koristnega predavanja v kohkormogoče obilnem številu. Pridite pa tudi vi stariši, da boste slišali o potrebi in važnosti naše katoliške organizacije. Obenem se bo ustanovil telovadni odsek Orla. V nedeljo na svidenje v Narodnem domu!
t1 nedeilo, 4m 21 septembra:
Fantje in dekleta iz S t. R u p e r t a in T r « nove prirede veliko narodno igro s petjem v petiH dejanjih ter vrtno veselico v St. Rupertu pri Gomil-skem. — Slovensko katoliško izobraževalno društva RajKenburg priredi dve igri: „Tri sestre“ in „Dva gluha“, burko v enem dejanju. Kdor se hoče ta popoldne pošteno razveseliti, naj pride to popoldne ^ našo kaplanijsko dvorano! — Prostovoljno gasilno: društvo na Polzeli priredi veliko vrtno veselico z jako bogvtim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor«
—	Katoliško bralno društvo pri Sv J u r i j u ob j« ž. vprizori v dvorani Katoliškega doma igri „Cvetina Borograjska“ in „Oh, ta Spelca.“ Po igri prosta zabava s srečolovom. Začetek ob treh popoldne. Nastopi tudi tamburaški zbor. — Bralno društvo pri Kapeli ponovi igre „Tri sestre“, „Planšarica“ in „Za letovišče“ v prostorih g. Voglerja (Rosenberger).. Vabijo se vsi prijatelji poštene zabave in še posebno naši prekmurski Slovenci. Istega dne predpoldne po rani službi božji se vabijo vsi možje in fantje, ki se zanimajo za Orla, da,pridejo na sestanek v šolo. — Izobraževalno društvo v R e č i c i ob Savinji priredi ob treh popoldne v gospodarskih poslopjih g. Franca Štiglica (Prislana) igro „Moč uniforme“ in srečolov«
—	Po rani maši gospodarski shod v Oplotnici* Govori nadrevizor Vladimir Pušenjak o ustanovitvi nakupovalne in prodajalne zadruge. Posestniki in posestnice iz župnije Oplotnica in sosednih župnij se vabijo. — Čitalnica v Guštanju priredi veliko ljudsko veselico. Vspored: Ob pol štirih Finžgarjev« igra „Divji Jovec.“ Po igri prosta zabava v prostoriH gostilne Lečnik, šaljiva pošta, srečolov itd. Ker je ta prireditev velikega pomena za naš Korotan, se prosi mnogobrojne udeležbe! Dobrodošli!
U nedeljo, dne 28. septembra:
Prostovoljna požarna bramba v Gomilški priredi ob treh popoldne gledališko predstavo in vrtno veselico z zanimivim vsporedom. Sosedna drgštva se prosijo, da se naj na to ozirajo.
HMELJ
kupi vsako množino Rudolf Pevec v Mozirja. Cena po dogovoru z vzorci.
ČEVLJE
fine, moderno izdelane in sandale ima
v zalogi in jih razpošilja po pošt. povz.
mireDska „Čevljarska zadruga“ v Vrbovcu
--- i pri Mozirju. zr :
čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, deške in otročje čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimprejl Pri večjem odjemu prime-9 i kren popust 1
Prodajalna tudi v Celju? „Narodni dom”
Zmerne cene!j Zahtevajte^cenike! || 1268
■*
ER:.,v$
Mala i naznanila.
Proda »es
-mmammmmmammmmibiii ii iiiiimih ii ili m
Proda se
dvonadstropna hiša
17 let stara, Lessingoma ulica 29, kakor tudi 11 stavbišč, ležečih okrog te hiše med Tržaško, Lessing-ovo in Državno cesto. Vpraša se pri upravništvn lista.	1611
Proda ge hrastove stebre, stopnje (stafle,) letve ali late, zvezane in navadna strešna opeka, tndi opeka za zidavo Nekrep Jožef v Mozartovi ulici št. 59, Maribor.
1477
Hiše na prodaj:
Dvonadstropna hiša, solnčna stran, hišnega in občinskega davka prosta se proda za 120.000 K še ena taka se proda za 100.000 K. Vila na vogalu dvonadstropna, primerna za gostilno se proda za K 140.000 K. Dvonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem primerna za pekarijo, imeniten prostor s prodajalnico se proda za 150.000 K. Josip Nekrep, Mozartova ulica 59, Maribor. 1570
m
s
■	Pohištvo
■	najboljše kakovosti izdeluje H
■	in prodaja po nizkih cenah ®
■
“ Obrtna zadruga mizarskih h „ mojstrov v MARIBORU, m Grajski trg št. 3.
■ Kupuje tudi vsakovrstni O
S	mizarski les. 63 ®
■
Ovc zlati
in ena srebrna ura, sodi za bencin in raznovrstno pohištvo se proda v Heugasse 4, Maribor.
1517—304—164
Krasna slika našega priljubljenega generala Maistra je ravnokar izšla. Ljudstvo naj mu izkaže hvaležnost s tem, da si okrasi vsak svojo sobo z njegovo sliko. Ista stane 20 kron, po poštnem povzetju 24 kron pri založniku Vilko Weixl, knjigarna v Mariboru.
1606
Proda se glasovir (Stützflügel) skoraj nov. Kriebnberjeva ulica 26, Maribor.	1637
Motorno kolo s pnevmatiko, dobro idoče, se po ceni proda pri g. Jureš, avtokolona, Maribor. 1632
VOZ skoro nov, srednje težek, za domačo porabo je na prodaj pri g. Kokot, kovaški mojster v Račjem pri Mariboru.	1631
Ha prodaj salonska garnitura, francosko pohištvo, črno, z bron-zo vloženo, ä la Boul-rdeč baržun elegantna smoking obleka, frak s telovnikom, skoraj nov za gospoda srednje postave. Maribor, Gosposka ulica 56, II. nadstr. vrata štev. 7.	1635
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič, (špula) 366 m črn št. 24, 30,	36
bel št. 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6-—
1 ducat.... K 69 —
Kom. skladišče
ALOJZIJ G MIŠEK,
Maribor, Glavni trg št. 6.
Fini
Trapistni sir
(Mariastsrn)
po najnižjih cenah se dobi pri
MoHmelak
trgovina s sirom
Maribor, Stolni trg št 6
(prej mlekarna).
Poštno in železniško razpošiljanje povsod. — Gostilničarji in pre-kupci dobijo posebne cene. 1639
Kupi
Dobro moško kolo, tudi za gorsko vožnjo želi kupiti Rudolf Novak, Grajska ulica 2, Maribor. Fonudbe dopoldan.	1628
Službe i
s Krznarskega učenca sprejme ta-j koj Blaž Rogina, Gosposka ulica št, 26, Maribor.	150S
Kramarski majer
se sprejme vlastelinstvo Brandhof pri vojaški realki, Maribor.
1616
Iščem
3 viničarje z večimi delavskimi močmi in 3 oženjene hlapce. Kje, pove uprava.	1618
Viničar
z močnimi delavnimi močmi se sprejme pri oskrbništvu grofa Pachte pri Zg. Sv. Kungoti. 1629
Kamnoseki in brusači za granit se sprejmejo. Plača po dogovoru. Kamnoseška družba v Celju.1634
Mladenič, 20 let star, išče službe v mestu ali na deželi kot kores-podent ali občinski tajnik in organist. Dovršil je 6 gimnazijskih razredov. Govori in piše slovenski nemški, srbo-hrvaško in italijansko. Vešč strojepisja. Naslov: Štuhec Maribor, Koroška c. 35. 1638
Raznas
Pekarno na lepem prometnem kraju z opravo ali brez oprave vzamem v najem do 1. novembra ali decembra. Klavora, Maribor 1.
Dijakinja so sprejme na hrano in stanovanje. Naslov: Maribor, Schillerjeva ulica 26, I. nadstr. 1630
Dijake ali dijakinje 2—4 se
sprejmejo na stanovanje event, na hrano, ako se dostavi nekaj živil. Na raz poli go v uporabo nov pianino, tudi pouk ako se zahteva. F. S. H. Celje-Gaberje 75. 1635
Dijakinja se sprejme na stanovanje in hrano. Gosposka ulica 25, II. ndstr. Maribor.	1640
GRIZA
v celi Sloveniji, se opozarja, da
se pojavlja se — Občinstvo
ne uživa surovega sadja, ne zelenjave, razen iz zanesljivo zdravih krajev. Največja nevarnost za oboljenje na griži pa je slaba pitna voda, zato naj slavno občinstvo pije samo zdravilni „Tempelvre-leo“ iz naše Rogaške Slatine.
1633
1624
Podružnico v Mariboru
Gosposka ulica št. 58,
je ustanovila tSVSfflU za
barvanje In kemično čiščenje vrstnega blaga svetlolikanie
ovratnikov, srajc, zapestnic itd).
Ljubljana.
Novo mesto.
Maribor.
ŠOTA
za kurjavo, izolacijo, stelivo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in na drobno
IFb &JPIB UIlBP« HmJllbJ*n».
Telegr. Uhersped.
Inter. Telet. 117.
RAZPIS
Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se odda potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922, 1923, to je za štiri leta
restavracija
v zdraviliškem domu proti najemnemu znesku 8000 kron in pa 15% za obrabo inventarja, kateri se bo cenil še le koncem sezije.
Navedeni najemninski znesek je smatrati za najmanjši ponudek, vendar pri oddaji ni vezano na najvišji ponudek.
P. n. interesenti za gori razpisano restavracijo se vabijo, da si isto sedaj na licu mesta ogledajo dokler še traja sezija.
Ponudbam, katere je vložiti do 20. septembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu državnega zdravilišča v Rogaški Slatini je poleg ponudb zneska priložiti sledeče dokaze:
1.	O strokovni usposobljenosti.
2.	O narodnosti.
3.	O zadostni višini obratne glavnice.
V Rogaški Slatini, dne 31. avgusta 1919.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča ,Rogaška Slatina“.
360
FERDO BABIC
edini slov. kjučavnjčar v Mariboru, flosarjeva ul. 3
se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tudi vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila,
1486—151
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbeni podjetnik,
Maribor, Mozartova ul. 59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
Na
Legato vem zaseb. učilišču
1582
v Mariboru
se prično
1. oktobra 1919 novi tečaii
za stenografijo, strojepis, pravopis in pd-slovni sestavki, računstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nemški jezik.
Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne Zasebno učilišče Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17,1. nadstr. Prospekti brezplačno.
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel in otvoril
gostilno pri „Kmetski posojilnci“ v Kamnici,
(poprej gostilna Assinger zur schönen Aussicht). Telefon 35/Vin.
Točil bom stara in nova vina prvovrstne kakovosti, izborna topla jedila. Ob nedeljah in praznikih popoldne koncert na krasnem vrtu. Cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice se priporoča za mnogobrojen obisk
M. Vidovič, gostilničar.
i fzJHateU in založnik: Konsorcij „Straža.'
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.-
Tretjo notarsko pisarno
odpre s 15. septembrom 1919
not. namest, Ivan Uši©-
v Mariboru, Marijina ulica štev 10
(poleg sodnije.) *iei3—386—137
Glavna zaloga in zastopstvo ::	poljedeljskih strojev
Ivan Hajny n Maribor,
Tegetthoffovo cest a it. 45
(nasproti glavnemu kolodvoru)
priporoča vitelne, žitne odbiralnike ali trijerje, mlatilnice, žitne čistilne mline, ter tudi sadne in grozdne mline, koruzne robkarje, repo-reznice, stiskalnice ali preše, slamoreznice, pluge, brane, posebno izvrstro pocinkane brzoparilnike, drobilne mline kakor tudi inštaliranje električne« luči in pogona. Postrežba točna iz zaloge brea carine in tovornine.	lses-sis«
Živčni in zobozdravnik
M. U. dr. Ivan Jurečko
174 v MARIBORU v Grajski ulici št. 12 1543—S29S
Živčne bolezni: od 8.—9. in 13.—15. ure. Zobotehnični oddelek: od 9.—12. in 14.—17. ure»
Najnovejše!
Sv. Evangelji in Dejanje apostolov
je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega cele evangelje in dejanje apestolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikupljiva. Cena s poštnino vred K 6*90. :: Naroči se v
tiskarni sv. Cirila
v Mariboru.
Slovenci! Sežite po znameniti knjigi!
SPODUEŠTAJERSKA LJUDSKA POSOJILUCA
p» s. s n. z.
V MARIBORU, STOLNA ULICA 6
Obrestuje hranilne vloge po 3 odštet.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-::	roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne
Uradne ure sredo «n četrtek od 9. do 12. upe, v s#beto od 8. d« 12. nre
isgg—B—a—M—emaH—oa—HBMag—i gag -itfamMvrm.nma
Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru,