»T^nflc« frttaj« pod t^m uVrs'!«
aim Imennm od 24 nov. 1961 Ga-
l]e na predlog Občinskih odborov
:>7.DL Ptuj In Ormož. — Izdaja
•Tednik, časopisno podjetje »Ptuj-
ski tisk« Ptuj. — Odgovorni ured-
nik: Anton Bauman — Uredništvo
m uprava Ptuj Lackova 8 — Te-
lefon 156 čeko^Til ra^n pri Na-
rodni banki Ptuj št 604-19-1-409
- Tiska časopisno podjetje »Ma-
riborski tisk« — Rokopisov ne
N^račamo. — Celoletna naročnina
^a tuzemstvo 1000 din. za inozem-
stvo 1500 din
Letnik XVI.
Št 11	PTUJ, dne 22. marca 1963 CENA 20 PIN
Proračunska in investicijska potrošnja
v luči predloga družbenega plana
T predEadnJi itevilki naSega 11 sta smo poročali, da je t Javni
obravnavi predlog družbenega pl ana občine Ptnj za leto 1963, Iti
daje poudarek predvsem pospeše- vanjn gospodarstva. V tem se-
sitavkn pa želimo seznaniti naše bralce o tem, kakšna sredstva
bodo na razpolago za razvoj po sameznih dejavnosti.
Predlog družbenega plana in
proračuna občine Ptuj za leto
1963, ki jih je sprejel svet za
družbeni plan in finance na svoji
seji 16. marca 1963, predvidevata,
da se bosta investicijska in pro-
računska fXHrošnja povečali v
primerjavi z letom 1962 za okoli
eno peitino. Na porast te splošne
družbene potrošnje bodo odločil-
no vplivala predvsem investicij-
ska vlaganja v industrijo in kme-
tijstvo, ki so zagotovljena iz
zveznih in rep^ibliških 5fredstev.
Investicije za razvoj gospodar-
stva bodo znašala 7,560 milijard
dinarjev, to je 89 "/» vseh investi-
cijskih vlaganj v občini. Za m-
vesticije družbenega standarda
pa bo na razpolago predvidoma
950 milijonov dinarjev, ki bodo
zagotovljena predvsem iz lokal-
nih virov. Skiupne investicije bo-
do znašale torej okoli 8,5 mili-
jard dinarjev, kar pomeni 57,4®/»
skupnega narodnega dohodka, ali
75 •/« narodnega dohodka družbe-
nega sektorja gospodarstva ptuj-
ske občine. Tak obseg investicij-
skih vlaganj je družbeno opra-
vičljiv in ekonomsko utemeljen, i
obenem pa tudi predpogoj za po-
spešeni razvoj in zboljšanje
strukture gospodarstva.
Po posameznih gospodarskih
panogah je računati z naslednji-
mi investicijami v osnovna sred-
stvat
v milijonih din
iTKhiartrija	4.609
kmeitijsfcvo	2.061
gradbeništvo	23
cestni promet in PTT	318
trgovina	154
gostinstvo in turizem	30
obrt	83
vodno gospodarstvo	282
gospodarstvo skupaj	7.560
Največji delež gospodarskih in-
vesticij odpade na industrijo,
kjer je predvidena zaključitev re-
konstrukcije in razširitve Tovarne
aluminija. Velika investicijska
sredstva so namenjena tudi kme-
tijskim investicijam, predvsem za
izgradnjo račje farme in farme
baconov, ki jih nudijo zvezni in
republiški investicijski skladi in
obliki osnovnih kreditov. Pro-
blem povzročajo le obvezne ude-
ležbe, ki jih je težko zagotoviti
iz omejenih lokalnih virov. Med
ostalimi panogami so pomembne
predvsem investicije za rekon-
strukcijo cest II. reda in gradnja
poštnega poslopja. Sedanji objek-
ti v cestnem in telefonsko-tele-
grafskem prometu postajajo resna
ovira za nadaljnji in skladnejši
razvoj gospodarstv^a, zato jih je
potrebno pričeti odločneje reše-
vati. Predlog družbenega plana
računa pri uresničevanju tega ci-
lja s sodelovanjem vseh gospo-
darsko-političnih činiteljev v ob-
čini in okraju. Zato je v ta na-
men predvideno 318 milijonov di-
narjev investicijskih vlaganj.
Za negospodarske investicije po
posameznih dejavTTOstih družbe-
nega standarda so v predlogu
družbenega plana predvidena sle-
deča družbena investicijska sred-
stva:
v milijonih din
izgradnja stanovanj	440
komunalna dejavnost	184
šolstvo	183
prosveta in kultura	18
zdravstvo	44
socialno varstvo	37
telesna kultura	7
ostalo	37
Skupaj	950
Z razpoložljivimi družbenimi
sredstvi bi bilo mogoče v tem
letu zgraditi okoli 150 novih sta-
novanj. Vendar bo potrebno ne-
kaj sredstev izločiti za velika po-
pravila starih stanovanjskih hiš
predvsem v starem delu Ptuja,
kjer postajajo stanovanjske raz-
mere že ponekod neznosne, in za
individualno gradnjo stanovanj-
skih hiš.
Občinski stanovanjski sklad bo
letos gradil stanovanjske bloke v
Ptuju ter v Markovcih in Dpster-
niku za potrebe učiteljev popolno
organiziranih osnovnih šol. Grad-
njo stanovanj za učitelje na Po-
lenšaku, Cirkulanah in drugod
pa bo treba odložiti na prihodnje
leto zaradi nezadostnih finančnih
sredstev. Poleg tega bo stano-
vanjski sklad v tem letu pristo-
pil k ureditvi stanovanj v za-
družnem domu v Dornavi.
S stanovanjsko izgradnjo mora
biti usklajena mreža komunalnih
objektov. Te naloge je Ptuj v
preteklih letih preveč zanemar-
jal. Zato je v predlogu poudarje-
na zahteva po doslednejšem iz-
vajanju odloka o komunalnem
prispevku, ki so ga dolžni plačati
investitorji za ureditev gradbene-
ga zemljišča in komunalnih na-
prav (cestišča, kanalizacija, vo-
dovod, razsvetljava in zelenice).
Potrebna sredstva v ta namen se
bodo zbirala v občinskem komu-
nalnem skladu, ki bo financiral
izgradnjo teh objektov in naprav.
Na razvoj komunalnih objektov
in financiranja komunalnih služb
Po vaseh bodo imeli že letos,
predvsem pa še v prihodnjih le-
tih odločilen in pozitiven '/pliv
skladi krajevnih skupnosti, ki jih
je ustanovil občinski ljudski od-
bor. Ta oblika financiranja kra-
jevnih, komunalnih potreb je po-
membna kvalitetna novost v raz-
voju komunalnega sistema. Uved-
ba skladov krajevnih skupnosti
bo vzpodbudila vse krajevne či-
nitelje k večji mobilizaciji lokal-
nih sredstev in k smotrni upora-
bi zbranih in razpoložljivih
sredstev. Predlog družbenega pla-
na določa, da bodo krajevne
.skupnosti neposredno deležne na
obč. dokladi od kmetijstva in je
predvideno, da bodo imele z last-
nimi in odstopljenimi dohodki
skupaj 28 milijonov dinarjev raz-
položljivih sredstev, ki jih bodo
razdelile s svojimi finančnimi
načrti v sodelovanju občanov.
Za razširitev šolskega prostora
je predvideno 183 milijonov di-
narjev. Del sredstev je prispe-
vala Tovarna glinice in alumi-
nija, del sredstev pa občinski šol-
ski sklad. Razpoložljiva sredstva
bodo porabljena za dozidavo
osnovne šole v Kidričevem in za
začetek gradnje nove šole v
PSaiju. Svet za šolstvo in zavod
za pedagoško službo proučujeta
tudi prioriteto glede gradnje šol-
sk^a paviljona v Majšperku in
Gorišnici.
Potrebe po investicijskih vlaga-
njih se večajo tudi v zdravstvu.
Vendar jih letos ne bo mogoče
kriti v celotnem obsegu. Med
najnujnejše bo vključiti prevsem
ureditev pomožne zdravstvene
postaje v Leskovcu, razširitev
prostorov v splošni bolnici in
programsko študijo za graditev
novega zdravstvenega doma v
Ptuju, bodisi v povezavi z rekon-
strukcijo splošne bolnice ali pa
na popolnoma novi lokaciji.
Za kulturo in prosveto določe-
na sredstva so namenjena za ob-
novo in ureditev kulturnih spo-
menikov, ptujskega gradu in
prosvetnih dvoran. Z namenom,
da bi dosegli čim boljši investi-
cijski učinek in najboljšo smotr-
no izkoriščanje prostora je pred-
'videno, da bodo namenske dota-
cije za ureditev prosvetnih dvo-
ran in klubskih prostorov dode-
ljene kraje\Tiim skupnostim. S
tem bodo vzpostavljeni povoljnej-
ši premoženjski in materialni od-
nosi med družbenimi organizaci-
jami in društvi na vasi.
Na področju socialnega var-
stva predvideva predlog družbe-
nega plana dograditev mladin-
skega počitniškega doma, usta-
novitev socialnega zavoda, izbolj-
šanje naprav v domu onemoglih
in postavitev montažne zgradbe
za otroški vrtec na Bregu.
Iz gornjega sestavka je razvi-
dno, da vsebuje predlog družbe-
nega plana občine Ptuj skoraj
vse predloge in pobude, ki so jih
dali občani na zborih volivcev.
O prioriteti postavljenih nalog pa
se bodo lahko izrekli na ponov-
nih zborih, ki bodo v času od 23.
do 30. marca.	A. P.
Oblike samouprauljanjo
po statutu občine Ptuj
Zadnjič smo se seznanili z do-
ločbami osnutka statuta ojjčine
Ptuj o krajevnih skupnostih, kot
eni izmed oblik samouprave ob-
čanov.
Danes pa se bomo seznanili
še z ostalimi oblikami samo-
uprave občanov, to je z zbori
občanov, zbori delavcev in re-
ferendumom.
Osnutek statuta podrobneje
ureja pristojnosti in naloge zbo-
rov občanov in zborov delavcev
v delovnih organizacijah. Ob-
čani oziroma delavci v delovnih
organizacijah na zborih nepo-
sredno rešujejo določene druž-
bene in druge zadeve ter nepo-
sredno opravljajo funkcije druž-
benega samoupravljanja.
Zbor občanov lahko poleg ob-
činske skupščine oziroma nje-
nega predsednika skliče še svet
krajevne skupnosti, občinski ali
krajevni odbor SZDL ali dvaj-
setina volivcev z območja, za
katero se sklicuje. S tem je raz-
širjen krog tistih, ki lahko skli-
čcjo zbore občanov. Zanimiva
je tudi določba 233. člena osnut-
ka statuta, ki daje pravico so-
delovanja na zboru vsem obča-
nom, to je tudi mladoletnim,
vendar pa ti nimajo pravice od-
ločati. Na zljoru lahko odločajo
samo tisti občani, ki imajo
splošno volilno pravico (voliv-
ci). Pristojnosi in delovno pod-
ročje zbora občanov sta določe-
na v 235. členu osnutka. Nada-
lje je občinska skupščina dolž-
na, da zahteva mnenje zborov
občanov, preden sprejme statut
občine, občinski družbeni plan
in proračun ter urbanistični na-
črt občine in urbanistične pro-
jekte za gradbene okoliše.
V osnutku statuta je določena
tudi dolžnost člana občinske
skupščine, da mora biti navzoč
na zboru občanov tiste krajev-
ne skupnosti, na območju kate-
re je bil izvoljen. Zboru raora
tudi poročati o s^vojem delu v
občinski skupščini ter o delu
občinske skupščine same in nje-
nih organov.
Občinska skupščina in njeni
organi so dolžni obravnavati
predloge in sklepe zborov ob-
čanov in jih obvestiti o svojem
stališču do teh sklepov oziroma
predlogov na prihodnjem zboru.
Zbori delavcev v delovnih or-
ganizacijah so nova oblika ne-
posredne demokracije in omo-
gočajo delavcem v delovnih in
drugih samoupravnih organiza-
cijah vpogled v delo občinske
skupščine. Ti zbori razpravlja-
jo predvsem o delu zbora de-
lovnih skupnosti. Občinska
skupščina je dolžna predložiti
tem zborom v obravnavo vsa
^-prašanja, ki so splošnega po-
mena za posamezno gospodar-
sko organizacijo, predvsem pa
predlog občinskega družbenega
plana, urbanistični načrt ter
predlog o vpeljavi občinskih
davčšin, ki zadevajo delovne or-
ganizacije.
Prav tako kot član občinske-
ga zbora mora tudi član zbora
delovnih skupnosti ek>ročati o
svojem delu in o delu občinske
skupščine na vseh zborih de-
lavcev v volilni enoti, v kateri
je bil izvoljen.
Zadnja oblika neposredne de-
mokracije, ki jo obravnava
osnutek statuta, je referendum.
Na referendumu občani nepo-
sredno odločajo o skupnih za-
devah, ki so pomembne za po-
samezno naselje ali pa občino
kot celoto. Referendum bo v bo-
doče obvezen za vprašanja, ki
bodo določena z ustavo, zakoni
ali z občinskim statutom. Tako
osnutka zvezne in republiške
ustave predpisujeta obvezen re-
ferendum za potrditev izvolitve
zveznih oziroma republiških po-
slancev, ki jih bodo izvolili čla-
ni občinskih skupščin. Osnutek
statuta naše občine zaenkrat ne
določa obveznega referenduma.
Občinska skupščina pa bo lah-
ko sama določila, za katero za-
devo se naj razpiše referendum.
Občinska skupščina je dolžna
razpisati referendum, če to za-
hteva svet krajevne skupnosti
ali občani na svojih zborih. Eno
leto po izvedbi referenduma ob-
činska skupščina ne more izdati
nobenega akta, ki bi bil v na-
sprotju z izidom referenduma.
I. R.
Priprave
na spomladansko setev
Priprave na spomlademsko se-
tev so na področju občine Ormož
v polnem teku. Kmetijski kom-
binat Ormož je letošnji spomla-
danski setvi posvetil posebno
skrb na lastni in zasebni kmetij-
ski proizvodnji. Za pravočasno
in kvalitetno setev so potrebne
obsežne priprave, posebno pri
uvajanju kolobarja. Zagotovili so,
lastno in zasebno kmetijsko pro-
izvodnjo z zaščitnimi sredstvi, s
semenskim materialom in z
umetnimi gnojili. Prav v letošnji
spomladanski setvi se strokovnja-
ki Kombinata srečujejo s števil-
nimi problemi proizvodnje, pred-
vsem zaradi primanjkovanja ni-
tromonkala, ki ga ob danih pri-
likah nadomesttijejo z apnenim
dušikom. Do pomanjkanja tega
umetnega gnojila je prišlo zaradi
zastoja v proizvodnji tovarne
umetnih gnojil v Pančevu. Letoš-
nji akcijski kooperacij ski pro-
gram KZ »Kombinat-Jeruzalem«
Ormož nalaga odgovorne naloge
v zasebni kmetijski proizvodnji.
Kolektiv se nalog v celoti zaveda.
Kooperacij ski načrt pšenice je re-
aliziran z 92 »/o, medtem ko je
ske kulture 37 Vo predvidenega
načrta. Treba je upoštevati, da
bo glede na hiter porast pogodb
načrt dosežen. Za spomladansko
setev bo Kombinat v lastni in
zasebni proizvodnji porabil 2500
ton raznih umetnih gnojil. Z na-
ročili si je zagotovil 3500 ton
umetnih gnojil.
Družba je kakor tudi vsak pro-
izvajalec zainteresirana povečati
proizvodnjo, vendar povsod ne
uspe. Vzrokov za neuspehe v pro-
izvodnji je sicer več, vendar sta
bistvena na področju občine sa-
mo dva. Večkrat nekateri pri-
vatni proizvajalci še vedno do-
volj ne upoštevajo nasvetov kme-
tijskih strokovnjakov, ki dopol-
njujejo dosedanje kmetove izkuš-
nje. Na drugi strani so zasebni
proizvajalci, ki se ne posvetujejo
s kmetijskimi strokovnjaki in od-
klanjajo napredno kmetijsko pro-
izvodnjo v sodelovanju. Zato pa
se čudijo uspehom v kmetijstvu,
ki se vedno v večji meri pojav-
ljajo v obratih kmetijskega kom-
- binata.
Proizvodnja žitaric v ravnin-
skih predelih področja predstav-
lja poleg koruze, krompirja in
sladkorne pese glede na površine
važno postavko. Donos pšenice in
ostalih ozimnih žit se je v pri-
merjavi s preteklimi leti znatno
dvignil. S sejanjem visokorodnih
sort pšenice, ječmena in rži so
na ormoškem območju dosegli,
zlasti lani, razveseljive uspehe.
Ce primerjamo, da so nekateri
proizvajalci v Središču in okolici
Ormoža v sodelovanju dosegli 40
mtc pšenice in 85 mtc koruze po
ha, lahko trdimo, da smo se po-
slovili od zaostale, kmetijske pro-
izvodnje in prešli na intenzivno,
ki bi naj prehajala v kompleksno
proizvodnjo istih kultur. Naj-
manj 10 in več hektarski kom-
pleksi, zasejani z istimi kmetij-
skimi kulturami, znižajo stroške
proizvodnje in omogočajo lažjo,
hitrejšo in cenejšo obdelavo. Za-
sebni kmetijski proizvajalci naj
bi v sodelovanju stremeli za tem,
da bi strnjene parcele skupno
obdelovali. S tem bi mnogo do-
segli, ker bi bila dela bolj po-
ceni, obdelovanje zemlje in za-
ščita rastlin se opravi strojno in
i.^rtočasno, kar je zelo važno pri
Škodljivcev. Pri taki enotni pro-
izvodnji je pridelek enoličen, e
čimer dosežemo glede na kvalite-
to višjo ceno.
Važno mesto v kmetijski proiz-
vodnji zavzema poleg ostalih
opravil priprava zemlje. Zelo
važno je gnojenje na zalogo, ka-
kor tudi ostala dognojevanja, ki
morajo biti pravočasna in pravil-
no sestavljena. Pridelovalci koru-
ze, krompirja, sladkorne pese,
povrtnin in ostalih kultur, naj bi
si pravočasno zagotovili seme in
sadike, najbolje tako, da sklenejo
z obratom Kombinata pogodbo.
Ob prejemu semena se naj pro-
izvajalec zanima za procent ka-
Ijivosti, ki je lahko zelo različen.
Šele takrat bo lahko vsak izra-
čunal, koliko kuruze bo sej al na
ha. Letošnji kooperacij ski pro-
gram predvideva 500 ha koruze,
300 ha krompirja in prav toliko
krmnih rastlin, 60 ha sladkorna
pese, 750 ha travniških površin,
200 ha sadovnjakov in vinogra-
dov, 600 ha pšenice in druge kul-
ture.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Novi traktorji za setvena dela
Naloge In uspehi
ter problemi
or$iiiiiZ(icij U f plujsiii oličiii
V ptujski občini je v organiza-
cijah RK nad 15.000 ljudi od
skupnega števila 64.155 prebival-
cev. Največ je podmladkarjev in
sicer skoraj 10.000, ostalih 5.000
pa so mladinci in odrasli člani.
Torej več kot četrtina občanov,
članov RK si prizadeva, da bi bi-
lo čimveč občanov zdravstveno
prosvetljenih, da bi se jih čimveč
bojevalo proti TBC in proti al-
koholizmu, da bi jih bilo čimveč
usposobljenih za prvo pomoč m
da bi bilo čimveč krvodajalcev,
da bi pridobili v organizacije
čimveč podmladkarjev. Tako bi
laže opravljali vse tekoče opera-
tivne in preventivne naloge or-
ganizacij RK.
Nesebična požrtvoval-
nost rodi uspehe
Najbolj .spodbudna za uspešno
delo 29 organizacij RK v ptujski
občini je nedvomno nesebična
požrtvovalnost 89 aktivov RK in
zavestna pripravljenost 13 članov
izvršnega odbora, 41 članov ple-
numa, 76 članov 10 komisiji, 383
odbornikov organizacij in 90 čla-
nov nadzornega odbora organi-
zacij ter vsega članstva za sode-
lovanje in pomoč v organizaci-
jah. ki imajo v redu admini-
stracijo, pobrano članarino, od-
vedeno Občinskemu odboru RK,
ki imajo stalen stik s članstvom
in se skupno z njim resno in
uspešno lotevajo vseh nalog.
Razvijanje čuta odgovornosti
do zdravja in socialne preskrb-
Ijenosti pri vsakem občanu je
nedvomno ena izmed najvažnej-
ših nalog RK. Zato vsaka orga-
nizacija po tem tudi ocenjuje
svoje uspehe. Te pa je mogoče
doseči le v koraku in sodelova-
nju z zdravstveno službo, ob
smotrnem uporabljanju finančnih
sredstev, v tesni povezavi z
zdravstvenimi zavodi ter v skla-
du z gospodarsko in kadrovsko
zmogljivostjo ter s celotnim pro-
gramom gospodarskega razvoja v
občini.
Predvsem zdravstvena
prosvet!fcnost
Občinski odbor RK smatra, da
je potrebno zdravstveno prosvet-
Ijevati na podeželju živečo mla-
dino, ki je zapustila osnovnošol-
ske klopi z osnovnim znanjem,
ki mu je potrebno dodajati v po-
znejših letih vse potrebno za nji-
hov napredek in osebno srečo v
življenju. Z izobraževanjem mla-
dine v posebnih intematskih te-
čajih ima koript.i skupnost in sa-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Prvi pomladainsiki dan ni pri-
iiesel v svetovna dogajanja no-
^'^ga svežega vetra, pa tudi vre-
^e, ki je povzročilo v letošnji zi-
po vsem svetu dovolj tegob,
Oe kaže prijaznejšega lica. Med
dogodki zadnjega tedna silita v
^^predje sestanek predsednika
Kennedyja s predsedniki šestih
'^rednjeaitneriških držav v kosta-
^-skem mesitecu San Jose in pa
^stranski razgovori v Kairu o
'^oči araibski zvezi.
• Sestanek v San Joseju
Ze dolgo pred samim ses^an-
^^•Tn je bilo slišati naj različne j-
domneve o njegovi naravi in
^njah, ki se bodo na njem po-
javile. Srednjeameriške države
so gospodarsko v glavnem nave-
zane na ZDA, zato se čuti tudi
pri njihovih režimih — od dikta-
torskih tja do meščansko me-
šanih — vpliv waishingtonske
diplomacije.
Predsednik Kennedv je hotel
predvsem dati nekak.«ne nove
injekcije za gospodarski razvoj
v želji, da bi bile te dežele spo-
sobnejše izvažati in si ustvarjati
devizna sredstva, na drugi strani
pa dvigniti notranjo potrošnjo in
splošno življenjsko raven. Tako
naj bi si ameriška vlada prido-
bila zauipanje tudi med srednje-
ameriškimi množicami.
Mnogo so ugibali tudi o tem,
ali bodo določeni diktatorski re-
žimi uspeli prepričati predsedni-
ka Kennedyja, da spričo priti-
ska v kongresu in v desničar-
skem ameriškem tisku zaostri
pritisk na vlado predsednika Ca-
stra na Kubi. Najnovejši inci-
denti s sovjetskimi in ameriški-
mi ladjami naj bi služili pri tem
kot dovolj utemeljen povod.
Kakor kaže je predsednik Ken-
nedz s svojim govorom zavrnil
prevelike bojeviteže. Nastopil je
proti »blokadi iz opeke in malte
ali bodičaste žice« ter se raje za-
vzel za moč prepričevanja in
pridobivanja. S tem pa je .seve-
da pustil odprto možnost kam-
panje proti »komunističnemu«
režimu na Kubi in sploh mož-
nost novih zapleti j a je v v karib-
ski krizi.
• Trojna federacija
Ko je oblast v Siriji prevzel
novi režim s predsednikom Sa-
lahom Sitarjem na čelu, je bilo
očitno, da se bodo kaj kmalu po-
javile želje po razgovorih o
združitvi Sirije, Egipta in — za-
radi uspelega prevrata proti Ka-
semovi vladi — Iraka. V ta na-
men so se te dni sestali v Kairu
predsedniki vseh treh vlad.
Uradno so sporočili, da se vsi
strinjajo s federacijo, le njene
oblike je treba še dodobra pro-
učiti.
Kot kaže, se predsednik Naser
zavzema najprej za družitev Si-
rije in Egij^ in šele zatem z
Irakom. Na sirski strani sodijo,
da bi bila trojna, enakopravna
zveza najprimernejša oblika.
Skupnost bi se odražala pred-
vsem v skupni sikupščini. Na
drugi strani je zelo močno unio-
nistično gibanje v Siriji, ki pa
želi 0'bnoviti neda'vno slrijsko-
egiptovsko unijo v okviru Z AR.
Stran 2
TEDNIK
WUJ, DWE 22. MARCA IMS
IV. plenarno zasedanje Zveznega odbora SZDLJ
Visoka proizvodnja
le prek sodobne obdelave zemlje
Na četrtem plenarnem zaseda-
nju zveznega odbora SZDL Ju-
goslavije, ki je bilo v Beogradu,
so obravnavali aktualne proble-
me vasi in naloge Socialistične
zveze pri uvajanju sodobne kme-
tijske proizvodnje.
V zadnjih letih se je začela in-
tenzivneje razvijati materialna
bsnova za hitrejši razvoj kme-
tijstva. Dflužba je vložila v zad-
njih petih letih 501 milijardo dm
za razvoj kmetijstva, tako da
imajo družbena gospodarstva in
kmetijske zadruge 36.000 traktor-
jev, poraba umetnih gnojil pa se
je zvečala lani na 1,400 000 ton.
Cšprav razpolaga družbeni sek-
tor le s približno 12 "/o skupnih
ornih površin, je 1. 1901 pridelal
23,8 "/o pšenice, 14,5 V« koruze,
47,1 O/o sladkorne pese. Družbena
gospodarstva in kooperacija z za-
sebnimi kmetovalci pa dajejo več
kot 85 "/o tržnih presežkov pšeni-
ce, nekako 65o koruze. Tudi
udeležba družbenega sektorja v
živinorejski proizvodnji postaja
čedalje pomembnejša.
Kljlub takšnim in drugačnim
pomembnim rezultatom kmetij-
ske proizvodnje pa z razvojnim
tempom v kmetijstvu še ne mo-
remo biti zadovoljni. Kmetijska
proizvodnja zaostaja za potreba-
mi prebivalstva po ptehrani in za
potrebami izvoza. Nezadostna
kmetijska proizvodnja je vzrok
za vrsto posledic, vpliva na živ-
Ijetijskl standard delovnih ljudi
in splošni gospodarski razvoj. Iz
tega tudi izvira naloga, da mo-
rajo vse družbene sile pomagati
pri krepitvi družbenih kmetijskih
organizacij kot osnovnih ekoiiom-
sko-proizvajalnih nosilcev v pre-
obrazbi kmetijstva. Ze praksa
nam kaže, da sedanji ugodni po-
goji za poslovanje kmetijskih or-
ganizacij sami ob sebi ne morejo
pripeljati do bistveno novega sta-
nja, če jih ne bodo spremljala
zavestna prizadevanja odpraviti
vse tiste slabosti, ki so bile vzrok
za zaostajanje kmetijske proiz-
vodnje. Zato pa mora biti vsa
pozornost delavnih kolektivov,
organov samoupravljanja, druž-
beno-političnih organizacij in
drugih činiteljev usmerjena na
izkoriščanje vseh obstoječih mož-
nosti, da bi povečali produktiv-
nost in proizvodnjo, razvili veli-
ko moderno kmetijsko industrij-
sko proizvodnjo, da bi ekonomično
in rentabilno poslovali, zmanjšali
proizvodne stroške, da bi sodobno
organizirali delo in gospodarje-
nje, vzpostavili takšne odnose
znotraj kolektiva, ki bodo zago-
tavljali popolno uporabo načel
nagrajevanja po delu, razvijali in
stimulirali proizvodno pobudo de-
lovnih ljudi in docela izkoristili,
Movpškp in mafprialnp	i
Vse to terja odločnejše odprav-
ljanje slabosti, ki se kažejo v sla.
bem izkoriščanju zasebnih obde-
lovalnih površin, v slabem izko-
riščanju mehanizacije, premalo
premišljenih investicijskih vlaga-
njih, v neizkoriščenih zmogljivo-
stih v živinoreji, predelovalni in-
dustriji, povrtninarski proizvod-
nji na posameznih področjih, v
pojavih monopolizma itd. Pravica
lastništva do zemlje, ki je zago-
tovljena z ustavo, še ne pomeni
hkrati tudi pravice, da bo zemlja
ostajala neobdelana ali slabo ob-
delana, da ne bi uporabili mini-
muma agrotehnike. Racionalna
obdelava in izkoriščanje zemlje
nista le v interesu skupnosti, tem-
več tudi v interesu zasebnih
kmetovalcev. Zategadelj si je tre-
ba aktivno prizadevati, da bi z
rezultati prepričali delovne kme-
te o koristi, ki jo bo imela druž-
ba in oni sami kot pridelovalci,
če bodo intenzivirali proizvodnjo
na svoji zemlji. Delovni kmet je
namreč tudi doslej podpiral so-
cialistična gibanja in politiko so-
cialističnega razvoja. Ker je po-
lovica našega prebivalstva kme-
tijska, ker živi 39,2 celotnega pre-
bivalstva v čisto kmetijskih go-
spodinjstvih in je v zasebnem
lastništvu več kot 85 •/« vse orne
površine, je treba posvetiti izre-
dno pozornost izboljšanju proiz-
vodnje v zasebnem sektorju, raz-
vijanju takšnih oblik sodelovanja
in povezovanja družbenega sek-
torja z individualnimi proizva-
jalci, ki bodo pospeševale proiz-
vodnjo, podružbile proizvodni
proces in razvijale socialistične
družbene odnose na vasi.
Večletne izkušnje kažejo, da
tiči možnost za oreceišnie pove-
čanje kmetijske proizvodnje, s
tem pa tudi za izboljšanje živ-
ljenjske ravni delovnih ljudi na
vasi, predvsem v veliki družbeni
specializirani proizvodnji, ki je
sposobna uporabljati modeme
tehnološke procese in vse sodob-
ne tehnične dosežke.
V zadnjem desetletju je prišlo
na vasi in v kmetijstvu do zelo
pomembnih ekonomskih in soci-
alnih sprememb. Lani je bilo od-
kupljenih za obdelavo 50.5''6 ha
zemlje, lani in v začetku letoš-
njega leta pa so bili odobreni
skupni krediti za nakup in obde-
lavo 304.608 ha zemlje. Večino teh
kreditov je treba realizirati do
konca leta. V teh zadnjih letih
tako prihaja do pomembnejših
sprememb v strukturi prebival-
stva. Število kmetijskega prebi-
valstva se je relativno in abso-
lutno zmanjšajo. Zaradi selitve
prebivalstva iz vasi v mesta in
industrijska središča se je zmanj-
šalo število prebivalstva na za-
sebnih gospodarstvih, spremenila
se je starostna struktura gospo-
dinjstev, ki &e ne bo več obnav-
ljala kot kmetijska, ker so se na-
sledniki s šolanjem ali zaposlitvi-
jo v druženem sektorju usmerili
na delo izven kmetijstva. Odtok
delovne sile iz kmetijstva v ne-
kmetijske dejavnosti pa poteka
hitreje kot fizično preseljevanje
iz vasi v mesta. Mesta namreč
izredno počasi rešujejo stano-
vanjsko problematiko, zato pa
živi veliko delavcev na vasi, kjer
so obdržali svojo zasebno posest,
Z odtekanjem delovne sile iz va-
si, z vse višjo starostno struk-
turo kmetovalcev, pa ostaja zem-
lja slabo obdelana, s čimer na-
staja znatna škoda. Zato skup-
nost A« moire bili ravnoduln« do
tega, kako se obdeluj« semlja,
ki }• dobrina splolno^družbenega
intareva. Potreb« po prehrani ve-
nomer naraščajo, aato ni mogoče
do^^olttl degradacije proizvodnje,
to Je, da bi zemljiških zmogljivo-
sti ne izkoriščali do maksimiima
ter v skladu s naSimi sedanjimi
materialnimi moiinostmi.
Na plenumu Je bilo tiudi veliko
govora o dejavnosti kmetijskih
zadrug. V zadnjih dveh letih so
se namreč pojavile težnje za li-
kvidacijo kmetijskih zadrug, ki
pa velikokrat niso bile upraviče-
ne, ker so mnoge kmetijske za-
druge dosegale veliko boljše
uspehe kot pred nekaj leti. Na-
daljnja prizadevanja morajo biti
zato usmerjena na to, da se uspo-
sobijo kmetijske zadruge, seveda
t odstranjevanjem številnih no-
tranjih slabosti.
Spodbujati je treba tiate oblike
sodelovanja, ki omogočajo večjo
proizvodnjo, dolgoročnejše in
raznovrstnejše sodelovanje, večje
izkoriščanje družbenih sredstev
za proizvodnjo. Pri tem Je treba
zagotoviti ekonomski interes pro-
izvajalcev ih krepitev družbenih
skladov v zadrugah in družbenem
sektorju nasploh. Zadruge bi se
morale bolj povezovati z indu-
strijo, kombinati in preskrboval-
nimi organizacijami. Z uveljav-
ljanjem ustreznih ukrepov z ga-
rantiranjem cen prek raznih do-
govorov med prebivalci in pro-
metnimi organizacijami je treba
zagotoviti kmetijskim organizaci-
jam in zasebnim pridelovalcem
sigurnost v proizvodnji in pro-
daji. To je posebno važno za pri-
delovanje sočivja, sadja in neka-
terih drugih pridelkov.
Problematika vasi naj bi bila
zmeraj prisotna v dejavnosti or-^
ganizacij Socialistične zveze in jI
je to pomembna naloga. Delo
družbeno političnih organizacij
bo imelo ugoden vpliv na hitrej-
šo modernizacijo in na razširitev
družbeno organizirane proizvod-
nih.	G V
V tovarni ol|'a
v Slovenski Bistrici
Dolga kolona težkih tovornih
avtomobilov • prikolicami, nato-
vofjenih do vrha, me Je privabi-
la bliže. Vse okrog tovarniškega
skladišča in na mestnem trgu so
parkirali avtomobili, delavci to-
varne pa so pridno razkladali ve-
like in težke vreče. Tokrat je
prispela Velika Čezoceanska to-
vorna ladja s surovinami za to
tovarno. V ta namen so angažira,
li vsa razpoložljiva prevozna
sredstva in zato so morali v to-
varni pohiteti. Zanimalo me Je,
od kod toliko surovin. Toda to
sem lahko natančneje zvedel od
direktorja. Res, bil Je zelo zapo-
slen in bi me niti ne sprejel, to-
da, ko sem mu omenil, da želim
nekaj informacij za Tednik, Je
direktor tov. Franc Kovačič na
razna vprašanja povedal sledeče:
Tovarna olja v Slovenski Bistrici
sodi med največje v Jugoslaviji.
V njej izdelujejo jedilna in teh-
nična olja. Kot surovina ji služijo
bučnice, sončnice, repica, za je-
dilna, za tehnična olja pa lan,
palmine koščice in drugi plodovi.
Surovine za jedilna olja dobivajo
predvsem iz Hrvatske, Bosne in
Hercegovine, nekaj tudi iz Srbije,
delno tudi iz naših krajev, ven-
dar mnogo premalo, da bi zado-
ščalo brez uvoza. Sploh pa je pri-
delek oljaric, zlasti bučnic v Slo-
veniji majhen. Zato tako visoka
cena bučnemu olju. Za tehnična
olja dobivajo surovine v glav-
nem iz uvoza, predvsem ir Gane
in Gvineje. Lan prihaja iz Eti-
opije m dnitfih afridkih driMw
Surovin imajo v tovarni sa vm
vrste olja dovolj, prav tako p«
tudi odjemalcev. Domala vso Slo-
venijo zalagajo z Jedilnim oljem,
največja odjemalca pa sla tovar-
ni ribjih In drugih konserv v Izo-
li in Rovinju. Tehnično olje pa
kupuje industrija raznih barv, la-
kov in drugih kemičnih Izdelkov,
predvsem pa se izvaža.
Čudno je, vendar je res, da
gredo vse tropine v Izvoz, zlasti v
Zah. Nemčijo. Prodali pa bi jih
še najmanj desetkrat toliko v
inozemstvo. Za domače potrebe,
kot je na primer tovarna močnih
krmil v Ptuju, jih ni, nekaj tudi
zaradi tega, ker tovarna iz tega
področja ne dobiva dovolj suro-
vin, kljub temu da jih tudi tu
pridelujemo. Pridelovalci oljaric
čGsto sami izdelujejo olje, ker
jim je to baje ugodneje. Zgodi se
tudi, da kmetovalci buče z buč-
nicami vred pokrmijo živini.
Glede na to namerava tovarna
odpreti lastno prodajalno olja.
Kmetovalci bodo lahko tam tudi
zamenjali oljarice za katerokoli
olje in pri tem dobili vrnjene še
prge. S tem hoče tovarna ustreči
potrošnikom in spodbuditi kmeto-
valce k čim večjemu pridelova-
nju oljaric.
Olje se na splošno precej uve-
ljavlja v gospodinjstvu. To ni nič
posebnega, ker je precej cenejše
od kakršnekoli masti, hkrati pa
je tudi lažje prebavljivo.
Jože Bezjak
Z občinske sindikalne
konference v Ormožu
v petek, 15. marca 1963, je
bila konferenca ObSS Ormož,
na kateri so analizirali enolet-
no delo, uspehe in probleme
sindikata v občini. Z zadovolj-
stvom je bilo na konferenci
ugotovljeno, da je bilo delo sin-
dikata v občini bogato in pe-
stro.
Razprava kakor skrbno pri-
pravljena poročila, predvsem
predsednika Občinskega sindi-
kalnega sveta Alojza Kranjca,
so podčrtala nenehno krepitev
in razširitev vloge sindikata.
IzobraŽevanje
nn prvem mestu
Letos se je v občini bolj si-
stematično jiristopilo k idejno-
političnemu izobraževanju čla-
nov sindikata. Večerna sindi-
kalna šola je dala slušateljem
široko politično in gospodarsko
razgledanost, s katero bodo lah-
ko mnogo doprinesli v delu sin-
dikata. Ta šola je dala profil
delavca-proizvajalca in uprav-
Ijalca. ki je družbeno politično
in moralno sposoben poseči v
delavsko in družbeno samo-
upravo. Kot je znano, sindikat
nima lastnega programa dela,
temveč je program sindikata so-
časno program ZK in SZDL.
Sindikat mora biti steber in šo-
la dcIsAskega razreda, zato mo-
rajo biti njegovi člani na idej-
no-političnem polju dobro pod-
kovani. Izšolani sindikalni ka-
der je treba skrbno povezati z
organi samoupravljanja in z do-
gajanjem v proizvodnji.
Kakor je važna politična
vzgoja, prav tako je važno stro-
kovno vzgajati delavca na de-
lovnem mestu. V nekaterih pod-
jetjih so je to sindikalno delo
že utrdilo, uspehi strokovnega
izobraževanja delavcev pa se
odražajo v večji storilnosti po-
sameznika in celotnega pinljet-
ja. K strokovnemu izobraževa-
nju se predvsem pristopa in
vedno v večji meri se zahteva
v industriji in kmetijstvu, kjer
se zaradi povečane mehaniza-
cije iz dneva v dan zahteva bolj
strokovno izurjenega delavca.
Sindikat kmetijske gospodarske
organizacije je tudi poskrbel za
izobraževanje šoferjev in trak-
toristov.
Številke
ne povedo dovolj
Kot poročilo predsednika
čin^kcjra sindikalnega sveta je
tudi poznejša razprava na kon-
ferenci prinesla številne številč-
ne primerjave med povprečni-
mi prejemki zaposlenih po po-
sameznih dejavnostih.
Po tej primerjavi imajo naj-
višje prejemke zdravstveni in
nato prosvetni delavci, ker je v
teh panogah zaposlenih največ
ljudi z višjo in visokošolsko izo-
brazbo. V zdravstvu še vedno
primanjkuje zdravnikov, zato
odpade na zdravstveno osebje
več honorarnega dela in s tem
so višji povprečni mesečni pre-
jemki.
Vedno več iniciative pri
delu In pri delitvi
dohodka
Iz poročila predsednika OSS
je bilo razvidno, da se tudi v
ormoški občini hitro razvija de-
lavfiko in družbeno samouprav-
ljanje, izpopolnjuje se s krepit-
vijo materialne osnove, ki jo
imajo v upravljanju neposred-
ni j)roizvajalci in organi samo-
upravljanja. Spreminja se druž-
beni položaj delovnega človeka,
dviga .se socialistična zavest
delovnih ljudi v podjetjih,
ustanovah itd, S sistemom so-
cialistične demokracije in pra-
vilne vloge subjektivnih sil do-
bivajo organi delavskega samo-
upravljanja pravo vsebino dela.
Rezultati dosedanje prizadevno-
sti povedo, da je tudi na ob-
močju ormoške občine delavsko
in družbeno samoupravljanje
omogočilo, da se razvija še več-
ja iniciativa delovnih ljudi pri
reševanju raznih problemov
proizvodnje, delitve dohodka v
podjetju, urejevanju notranjih
odnosov med zaposlenimi, pri
dviganju produktivnosti dela
ter T vlogi kolektiva v uprav-
ljanju.
Na Ptujski cesti v Ormožu le vedno £«eg
Za večje pridelke
Inž. Egon Zoreč
Delavci v tovarnah so v naj-
ostrejšem boju za znižanje pro-
izvodnih stroškov, za povečanje
storilnosti in dvig Industrijske
proizvodnje. Prav tako se mora-
mo boriti za večje donose v vseh
panogah agrarne proizvodnje. S
tem se bo okrepilo naše gospo-
darstvo in izboljšali se bodo živ-
ljenjski pogoji vseh delovnih
ljudi. Z razvojem kmetijstva smo
v zadnjih letih že dosegli po-
membne uspehe. Kljub temu, da
je ponekod na kmetih relativno
že pomanjkanje delovne sile, da
manjkajo tudi tam potrebna sred-
stva za proizvodnjo, so vendarle
v našem zasebnem kmetijstvu
ogromne možnosti za dvig proiz-
vodnje. Gre za velike in doslej
še ne izkoriščene možnosti dviga-
nja proizvodnje v kmetijstvu s
tem, da se najrazličnejša dela v
kmetijstvu, t. j. v poljedelstvu, v
živinoreji, v sadjarstvu, v vino-
gradništvu in drugih kmetijskih
panogah v pravem času in res
strokovno pravilno opravijo. Gre
za uspešnejše in racionalnejše
kmetovanje v okvirih kmetijskih
zadrug, ki omogočajo uvajanje
novih, modernih načinov dela in
uporabe sodobne kmetijske tehni-
ke. Z uvajanjem tako imenovanih
agrotehničnih ukrepov na čim
večjih kmetijskih površinah se bo
bruto proizvod zelo povečal. Iz-
boljšanje tehnične opremljenosti
kmetijskih zadrug, preskrba z
mineralnimi gnojili, izbranimi se-
meni in drugim reprodukcijskim
materialom, dajejo pogoje za hi-
trejše povečanje proizvodnje tudi
pri zasebnih kmetovalcih.
Bistvo odloka občinskega ljud-
skega odbora o minimalnih agro-
tehničnih ukrepih je izboljšanje
in povečanje kmetijske proizvod-
nje na področju občine. Agrarna
proizvodnja pri zasebnikih mora
teči v smeri čimvečjih blagovnih
viškov. V tej smeri bo nujno le-
tos povečati kooperacijsko proiz-
vodnjo. Kot je znano, je obsegala
t ta proizvodnja v letu 1961 1960 ha.
V letu 1963 bi se naj povečal ob-
seg površin trikrat. Naloga kme-
! tijskih zadrug je, da vsebino ko-
I operacije izboljšajo in vežejo
■	svoje sodelovanje na tržne viške
i proizvodnje, bodisi v določene
; kulture ali v obliki vzreje živine.
Obseg kmetijske proizvodnje bi
■	se naj povečal za 23,6 »/o vključ-
I no družbeni sektor kmetijstva.
} Ta naloga seveda ni lahka, za njo
■	se bo treba boriti. Bližnja spo-
. mladanska dela bo treba izvesti
I pravočasno, strokovno in tehnič-
1 no popolno. V povečanju hektar-
skih donosov pri vseh naših kul-
I turah in v povečanju števila ter
1 produktivnosti domačih živali je
istočasno težišče boja za uresni-
čenje kmetijskega načrta.
t
S konjem nad srno
; Zadnjič smo poročali o vzor-
; nem lovcu, ki je v tej hudi zimi
priskočil na pomoč divjadi s tem,
, da je polagal v lovišča hrano
, za divjad ter tako rešil mnogo
srn, zajcev, fazanov ih jerebic
lakote in pogina,
i Zgledu omenjenega lovca je
1 sledilo še mnogo znanih in ne-
■	znanih lovcev, lovskih čuvajev
in drugih vaščanov, ki so poma-
; gali gozdnim prebivalcev v sti-
■	ski.
Tako pa nista mislila Ivan
Majhen in Janko Mohorko iz Ju-
rovc pri Vidmu, ki sta v viso-
kem snegu s konjem in psom
preganjala ob Dravinji in uple-
nila sestradano srno z dvema
' mladičema v trebuhu. Zaradi
budnosti organov LM v Vidmu,
1 njima ni uspelo plena odnesti,
i ampak sta ga morala oddati
lovski družini v Ptuju, ki bo za-
I htevala od njiju odškodnino.
Zadnjo besedo bo seveda izreklo
I sodišče.	...
Sodtdrstlo ¥ nolozoh
Sadovnjaki so v pretežnem
delir Haloz, posebno zasebni, za-
nemarjeni in zastareli. Močno se
je razpasla bela omela, ki je si-
cer polparazit, vendar drevo, če
re škodljivec preveč razbohoti,
počasi usahne oziroma ni več
sposobno roditi zdravih in ka-
kovostnih plodov.
Mnogi ..._ebni vrtnarji v ptuj-
ski občini ne upoštevajo pred-
pisov, (nf iteri jih tudi ne {>0-
znajo) glede nege in vzdrževa-
nja sadovnjakov. KZ in občinski
organi bi morali zaradi koristi
družbe skrbeti, da bi sleherni
sadjar skrbel -a svoj sadovnjak,
kot je to določeno v predpisih.
Nove sodobi. nasade, ki so
večji del last kmetijskega kom-
binata, že tudi napadajo zaje-
davri, ki se razvijajo predvsem
na zanemarjenih drevesih. Ne-
katera sadna drevesa so bolj po-
lomljena in trhla kot je po ne-
kod 'gozdovih go^^dno drevje.
Nekateri niti ne Vedo, da imajo
od takšnega drevja prej škodo
kot korist. Enako je tudi glede
zatiranja sadnih škodljivcev, ker
pri površnem in hitrem škrop-
ljenju, posebej če drevje pred
tem ni temeljito očiščeno, škro-
pivo ne prodre v skrivališča
škodljivcev, ki so skriti Plobo-
ko v azpokah ^-..'-ja.
Ce bi sadjarji namesto shira-
nega načrtno sadili mlado sadno
drevje, bi že čez nekaj let imeli
mnogo kakovostnega sadja. S
tem bi tudi uničili legla zaje-
dalcev.
Ce bi postopoma izkrčili iz sa-
dovnjakov vse staro drevje, bi
v glavnem zatrli tudi belo omelo.
To je zimzeleni grm, katerega
seme dozori pred zimo v obliki
lepljivih jagod, ki se rade pri-
lepijo na drevo ter se prično
razvijat' 1 grmiče... Raz"-'ajo
ga ptice, ki se z njim tudi hra-
nijo. Bela omela napada najraje
sadno drevje, njeni grmiči na
njci.i pa priČRio " skrajni malo-
marnosti sadjarja. Zatiranje ui
težko, ker je treba le odžagati
napadene veje. Lomljenje ome-
linih grmičev ne zadostuje, ker
poženejo iz njenih korenin novi
(Nadaljevanje na 3. strani)
Zaposlovanje žena in
usmerjanje mladine
zapostavljeno
Poročilo tajnice ObSS Ormož
je nakazalo več nerešenih pro-
blemov, predvsem pa problem
odvisne ženske delovne sile, ki
je brez ustrezne šolske izobraz-
be, zato se težje zaposli. Da se
na ženski svet v občini še ved-
no gleda bolj skeptično, doka-
zujejo podatki o številu žensk
v delavskih svetih, upravnih
odborih in v občinskem ljud-
skem odbor« samem, kjer so že-
ne le simbolično zastopane. V
novo izvoljenih sindikalnih od-
borih je sicer stanje nekoliko
boljše, vendar še ne zadovolji-
vo. Mladina v občini niti v me-
secu poklicnega usmerjanja ni-
ma jmsvetovalnice, zato ni se-
znanjena s poklici, kar je za
marsikaterega mladinca v živ-
ljenju usodno. Res je, da mla-
dini v tej zvezi lahko mnogo
nudijo šola in starši, vendar ne
toliko, kot bi ji nudila posveto-
valnica za poklicno usmerjanje
mladine.
V	občini manjka tudi pravna
posvetovalnica.
Skrb za proizvajalce
v razpravo je posegel tudi
predsednik sindikalne podružni-
ce KZ >Kombinat-Jeruzalem<
Franjo Lovrenčič, ki je menil,
da bo kombinat omogočil vsem
zaposlenim tople obroke hrane.
V	razpravi je sodeloval tudi
podpredsednik Okrajnega sin-
dikalnega sveta, ki je bil mne-
nja, da je treba pospešiti reše-
vanje problemov in da bi naj
bila povezava sindikalnih po-
družnic z OSS popolnejša. Na-
dalje je govoril o upokojitvah,
o .socialnem zavarovanju in o
višji produktivnosti dela.
Giza Blagovič je v imenu pro-
svetnih delavcev razsvetlila ne-
katere nejasnosti, obrazložila je
delo in težave prosvetnih de-
lavcev, predvsem v ocenjevanju
učinka dela, ki ga je v tej stro-
ki težko določiti.
Izvoljen je bil tudi 17-članski
plenum občinskega sindikalnega
sveta in tričlanski nadzorni od-
bor.
Drago Rizman
Priprave
nd spomladansko setev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prašičereja
In perutninarstvo
Da bi kombinat pri zasebnih
proizvajalcih-kooperantih osvežil
prašičerejo, je letos v februarju
posredoval zasebnikom 7 merjas-
cev nemške žlahtne pasme, 20 pa
jih bo v aprilu, dočim bo v drugi
polovici leta kupil še 15 plemen-
skih merjascev in plemenskega
žrebca. Letos bo za potrebe ko-
operantov-kmetov zadruga pove-
čala število valilnih jajc od pred-
videnih 200 na 700 tisoč. Nudila
bo posameznikom tudi več tisoč
piščancev.
Nova obliku
kooperacijskih pogodb
Kmetijski kombinat je letos bi-
stveno dopolnil kooperacijske po-
godbe, tako da je poleg ostalih
dosedanjih podatkov vnesena mi-
nimalna cena, ki jo zagotavlja
Kombinat za pridelane pridelke
kooperanta. Taka pogodba oba
zainteresirana bolj čvrsto veže,
ker bodo v primeru odstopanja
od pogodbe, zaračunane penale
tistemu, ki se i>ogodbe ne bo dr-
žal. Pogodba sodelavcu zagotav-
lja strojne usluge, umetna gno-
jila, zaščitna sredstva, strokovno
službo ipd. Kmet pa se obvezuje,
prodati zadrugi v pogodbi nave-
dene pridelke po ceni, ki jo do-
loča pogodba.
Škropljenje
s<idnega drevja
Da bi čimprej zatrli poleg ka-
parja tudi druge škodljivce in
bolezni sadnega drevja je Kom-
binat posvetil negi sadnega drev-
ja posebno skrb. Angažiral je
škropljenje s 23 ekipami in skup-
no s 43 škropilnicami. Pred krat-
kim je kombinat povečal svojo
mehanizacijo za 6 traktorjev in
za nekoliko traktorskih priključ-
kov, tako sedaj ix>seduje 51 trak-
torjev in čez 700 raznih traktor-
skih in avtomobilskih priključkov*
pTt^T. DNF 22 MARCA
TEDNIK
Stran 3
Za dejmuho pomoč ženotn
Bcmko GorjuP, predsednik občinskegra odbora SZDL Ptuj, ie
na posvetu družbeno aktivnih žena v Ptuju govoril o najaktual-
nejših problemih in nalogah, ki zanimajo tudi žene, ob razpravah
o novi ustavi in o novem statutu občine.
Glede na tehtnost misli, ki jih j« v zvezi z dejanskim položajem
iena iznesel, priobčujemo tisti del njegovega govora, ki obravnava
konkretne probleme žena pos-ebno v ptujski občini.
Branko Gorjup je med drugim dejal:
Z odpnavo paitriaa^halne dru-
žaaaske zakonodaje, z uvedbo dru-
žMaske zaščite in pomoči družini
z ustvarjanjem materialnih in
dru^h pogojev za ekonomsiko
osamosvojevanje žena, z razvi-
jeflKjem raznih ustanov za pomoč
cbmžini, negovanje in vzgojo
oitirok, z ustvarjanjem družibene
tetomčne bacze 3asijxxiinjistva, ki
naij osvobaja družino, zlasti ženo
izipod pritiska zaostalega gospo-
dinjstva, z vsem tem je dana v
socialistični družbi nova podlaga
aa zakonsike in družinske odno-
gpe, za novo moralo v osebnih
odnosih, za vračanje človeka
njegovi pravi človeški naravi,
brez izkoriščanja in poniževanja
sočloveka. Hkrati, ko se družina
osvobaja hlaipčevanja zaostale-
nau gospodinjstvu, poglablja, bo-
garti in krepi svoje notranje člo-
vežfke odnose je izvor osebne
OTeče svojih članov. Hitri tem-
po razvoja družbenega sektorja
industrije, oibrti in kmetijistva
ter ostalih panog, priiseljevanje
tariečkega prebivalstva v mesito,
rfKstka izven kmetijistva, poseb-
no še mladine, pomanjkanje in
paenaseljenost v stanovanjih,
stebo razvite komunalne službe,
sprememba družinskih odnosov -
so Jusitvariili in ustvarjajo še na-
dB3je protbleme privajanja na
ncsve pogoje in novi način življe-
B^ negativne socialne pojave
m.
Eden poglavitnih problemov
y tem kompleksu je razvijanje
dBBižbene skrbi za otroke. Ne da
bi izmanjiševali vlogo družine pri
VEgoji otrok, ki je nezamenljiva,
bo tnetoa še iboil^j v poihodnje raz-
vijjati naeišdinše oblike družbene-
ga skrbstva za otroike in mladi-
no sploh, ki bodo nudile tudi ti-
sto, česar pri vzgoji otrok druži-
na, sestoječa se iz sitaaišev in
otroflc, posebno, če je mati zapo-
eiena, otroku ne more dati. Zato
je v interesa družine in družbe,
da širimo manežo objektov za za-
bavo in razvedrilo otroik, zlasti
športnih in drugih igrišč ter ob-
jekte, v katerih bodo otroci pre-
živeli del dneva in, ki jim bodo
mudili kodektivno življenje in
družibeno vzgojo. Neposredno
angažiranje staršev pri razvija-
nju družbenega skrbstva za
otroke njihovo sodelovanje v or-
gaindh upravljanja vseh ustanov
za otroke omogoča, da kar naj-
bolje spoznavamo možnosti in
potrebe družine in ustvarimo
hkrati enotnost družbene in dru-
anske vzgoje. Skrbi za vzgojo
naših otrok posvečata ustava in
občinski osnutek staituta dovolj
efcrbi, potrebna so še samo širša
zavestna razumevanja in na tej
osnovi tudi materialna in ostala
sredstva. V vsakem kraju se bi
pa dalo narediti tudi več šport-
nih in otroških iffrišč na osnovi
lastnega dela, pa tudi iz sredstev
raraiih organizacij. Družinam bi
morali začeti nuditi več, kakor
se da storiti samo s trenutnimi
sredstvi, s katerimi razpolaga-
mo. Socialistična družina ne mo-
re temelji)ti na iBnovinakih ali
drugih sebičnih interesrih, tem več
le na ljubezni in medsebojnem
razumevanju ekonom Siko samo-
stojnih zakonskih tovariišev. Za-
to je nujno, da bolj izgrajujemo
družbeno materialno bazo v
socialistični družini.
Tudi v našd občini že imamo
številne usitanove, posebno za
ot.roke, kot so: šolske kuhinje,
otroški vrtci, iprrišfea, knjižnice,
letovišča v Biogradu, razne dru-
ge domove in pionirske ter mla-
dintske krožke, društva ter orga-
n-izacije. Vendar je vsega tega še
vse premalo.
Krajevne skupnosti in hišni
sveti bi morali biti bolj zaintere-
sirani in akcijski, zlasti glede
graditve igrišč, ustanavljanj
pionirskih hišnih svetov, raznih
krožkov itd., kajti s tem se ne-
posredno povezujejo interesi
družine in interesi družbene
skupnosti, s tem delovno ženo
razbremenjiHjmo in oaamosvoju-
jemo. Skrb za otroka in družino
ne more biti le ozka stvar druži-
ne, temveč širšega kroga obča-
nov v krajevni skupnosti, pod-
jetju, organizacijami in celotni
komuni. S tem bomo razbreme-
nili ženo in bomo le tako resnič-
no dokazali, da ženske enako-
pravnosti ne vidin»o le v dekla-
racijah, niti samo v politični
enakopravnosti, ampak v aktiv-
nem sodelovanju žena na vseh
področjih naše dejavnosti.
Spričo celokupne skrbi, ki bi
pa morala biti večja, da vsake-
mu človeku, torej tudi ženi
ustvarimo materialne pogoje oz.
možnosti za delo in življenje, če-
dalje bolj izginja izrecna eko-
nomska rezina. Ta pa bo izgi-
njala še bolj z nadaljnjim raz-
vojem naše dražbe. Ni slučajno,
da so nas v glavnem ženske ▼
haloških predelih pri tolmačenjn
ustave spraševale, kakšna je nji-
hova perspektiva in kakšnih do-
brin bodo deležne z novo ustavo.
Res je da se v kratkem obdob-
ju ne da mnogo spremeniti, jas-
no pa je tudi to, da se širijo pro-
izvajalna sredstva družbe in, da
je v mnogočem rešitev v novem
zaposlovanju in prekvalificira-
nju nekvalificiranih žena. Malo
teže je z ženami, ki so že osta-
rele a4i z onimi, ki imajo večje
število otrok, kar pa ni redek
primer prav v Halozah. Organi-
saoije v teh krajih bi morale
skupno z občinskimi forumi več
storiti pri prosvetljevanju naših
občanov, zlasti žena.
So pa druge skrajnosti, ki naše
žene tudi uničujejo in onemogo-
čujejo v vključitev za čim po-
polneJ.^o ekonomsko osvobodi-
tev. Podatki iz občine nam kaže-
jo, da je bilo v letu 1958 420 le-
galnih odprav plodu, od tega 376
zaradi socialnih indikacij, v letu
19ei pa že 543, od tega kar pri
457 primerih pri poročenih že-
nah. Vzroki, ki se navajajo so
najčešči: socialno stanje, stano-
van^ke razmere, alkoholizem in
veliko število otrok.
Pritisk tuje ideologije je ust-
varil vtis, da je gibanje za pla-
niranje družine nekaj novega,
dejansko — pravi Tomšičeva —
je novo to gibanje samo po no-
vih znanstvenih metodah, s kate-
rimi želimo zamenjati surove
metode detomorilstva z metodo
prevencije. Pri tem je še ena re-
volucionarna karakteristika te-
ga gibanja, da imamo danes na
razpolago veliko več sredstev, ki
so v rokah ženske. Ženska te ta-
ko osvobaja, ne samo ekonom-
sko in politično, temveč postaja,
če hoče, dejansko tudi gospodar
svojega telesa. Boj za vsestran-
sko afirmacijo in razvoj osebno-
sti, boj za najširše aktivno sode-
lovanje delovnih ljudi pri uprav-
ljanju družbenega življenja ter-
jata na^ljnje razvijanje idej-
no-političnega splošno vzgojnega
dela, da odpravimo ostanke ne-
enakopravnih odnosov med ljud-
mi nasploh, posebno pa med mo-
škim in žensko in da slednjo
ekonomijo osamosvojimo po na-
čelih, katera nam nalaga tudi
naša nova ustavnost, kot od^z
splošno družbene skrbi za naše-
ga človeka — obča«ia.
KRATKE VESTI
t BAGDAD: DELEGACIJO BO
VODIL EL BAKAR
Iraška vlada je na sinočnji se-
ji proučila dosedanje rezultate
9 ustanovitvi unije med ZAR,
Sirijo in Irakom.
Pričakujejo, da bo iraško vlad-
no delegacijo na bližnjih tri-
stranskih razgovorih v Kairu, na
katerih naj bi zaključili sedanje
razprave o uniji, vodil premier
E1 Bakr. Iraška delegacija bo
>dpotovala v Kairo v nec^eljo.
• BEOGRAD: DELEGACIJA
ZDRUŽENJA JUGOSLOVAN-
SKIH PRAVNIKOV V MOSKVI
Delegacija Zveze združenj ju-
goslovanskih pravnikov je odpo-
tovala sinoči v Moskvo, kjer bo
?ost pravne sekcije Zveze dru-
Itev SZ za prijateljsko sodelova-
aje s tujino. V delegaciji so
predsednik vrhovnega gospo-
iarskega sodišča Mihajlo Djor-
ijevič, javni tožilec LR Hrvatske
Ir. Milivoje Rukavina in glavni
;ajnik Zveze združenj jugoslo-
vanskih pravnikov Borko Stošič.
Jugoslovanski pravniki se bo-
do mudili v SZ deset dni in si
med tem časom ogledali pravo-
sodne ustanove v večjem številu
mest.
i LJUBLJANA: SPREJEM ZA
JUGOSLOVANSKE TEKMO-
VAVCE
Predsednik glavnega odbora
SZDL Slovenije in predsednik
kastnega odbora »Planica 63« Al-
bert Jakopič — »ajtimir je pri-
redil sinoči v klubu ljudskih po-
slancev v Ljubljani sprejem za
jugoslovanske skakalce, ki bodo
v dneh od 22. do 24. marca tek-
movali na Planici.
Sprejema so se udeležili član
Izvršnega sveta Slovenije Mit^T
Ribičič, predsednik jugoslovan-
ske zveze organizacij za fizično
kulturo Mika Tripalo in drugi
gostje.
Po sprejemu so jugoslovanski
'eprezentantje odpotovali na
Bled, kjer bodo ostali do konca
tekmovanja.
• SAN JOSE: »SZ MOLA
ZAPUSTITI KUBO«.
Ameriški predsednik Kennedy
je v govoru pred univerzitetnimi
študenti v San .loseju izjavil, da
»mora SZ zapustiti Kubo«. Ken-
nedy je govoril študentom ob
zaključku tridnevnega bivanja v
glavnem mestu Kostarike, kjer
je razpravljal s šestorico pred-
stavnikov srednje ameriške dr-
žave.
Kennedy se ie sinoči vrnil v
ZDA.
• BEOGRAD: COCKTAIL ZA
TUJE DIPLOMATE
Državni sekretar za zunanje
zadeve Koča Popovič je sinoči
priredil cocktail za tuje diolo-
mate, ki so akreditirani v Beo-
gradu. Na cocktailu so bili tudi
podpredsednik ZTS Rodoljub Co-
iakovič, podpredsednik zvezne
ljudske sknnščine Vladimir Si-
mič. člani ZIS Avdo Humo, Vla-
dimir Popovič, Mari.ian Brecelj,
Krste Crvenkovski in Kiro Gli-
gorov ter številni drugi ugledni
nolitični. javni in kulturni de-
lavci.
•	BENGAZIr NOVA LIBIJSKA
VLADA
Sinoči so tuka.i objavili novo
libiisko vlado pod predsedstvom
Muhidina Fikinija. Novi libijsk/
premier je bil pravosodni mini-
ster in minister za zunanje za-
deve v prejšnjih lihij«!kih vla-
dah. nekaj rasa pa tudi libijski
veleposlanik v ZDA in šef libij-
ske delegacije v OZN.
•	WA«mNr;TOVr TTASAN II.
BO OBISKAL ZDA
Maroški krali Hasan II. bo 26.
marca prispel v ZDA na deset-
dnevni uradni obisk, .^meriško-
maroški razgovori, ki bodo zaje-
li vprašanja ekonomf^ke pomoči
in vojaških oporišč ZDA v Ma-
roku. hodo verietno v Washing-
tonu. kier se bo maroški suve-
ren 7^držal tri dni.
Kralia bodo «nremlip1i ministri
7.R zunnnip	finorfo
obrambo in kmetiistvo
TEDilkOU
trib una
Kie je garderoba
folklorne skup ne?
V Cirkovcah je dolga leta delo-
vala znana folklorna skupina pod
vodstvom Vinka Koržeta. Zela je
lepe uspehe s svojimi nastopi, saj
je bila vabljena celo v Maribor
m v Ljubljano. Poieg svojega de-
la na kulturnem polju je skupma
obvarovala mnogo ljudskega bla-
ga. Korže je vse to skrbno hranil, >
Takoj po vojni je nadaljeval za- I
četo delo. Mnogo diplom in po-j*
hval iz tega časa je dokaz, da je
skupina res uspešno delala. Po
zatišju v letih IB.^S do 1963 je na-
stopala na ptujskem karnevalu, j
Toda nenadna Koržetov smrt je j
vse načrte — v Cirkovcah ponov- i
no postaviti na noge močno fol- ;
klorno skupino — pustila neizve-
dene. Nastala je velika vrzel, ki
eš nekaj let ne bo zamašena, saj
trenutno v Cirkovcah ni človeka,
ki bi lahko nadaljeval Koržetovo
delo. Pri letošnjih pripravah na
karneval so nastale težave z oble-
ko, ki je nenadoma zmanjkala.
Obleke folklorne skupine, ki so
bile shranjene' na Koržetovem
dorr»u. so izginile. Dedič Korže-
tovega imetja, ki je odgovoren za
te obleke, je predal samo približ- j
no četrtino tistega, kar je folklor-
na skupma imela. Kje je ostalo?
Po pripovedovanju nekaterih je
bila obleka prodana v Maribor v
muzej. Kdorkoli je to opremo
prodal, podaril ali na kakršenkoli
način zapravil, je moralno in ma-
terialno odgovoren, da se to ljud-
sko blago vrne lastnici, to je fol-
klorni skupini. Gre za izšite te-
lovnike z belimi gumbi, široka
ženska krila, kočemajke, bele na-
glavne rute, rdeče ovratne rute
in drugo, kar so Cirkovčani po-
darili folklorni skupini in se s
tem odpovedali spominu na svoje
prednike. Razumljivo je razbur-
jenje tukajšnjih ljudi, ker so se
s temi spomini okoristili posa- j
mezniki To se bo moralo raz-;
čistiti, najti to blago in ga vrniti,
kamor spada. Obenem pa bi mo-
rali v Cirkovcah poskrbeti, da se
bo nadaljevalo začeto delo fol-
klorne skupine. Prav gotovo le-
tos še ni prepozno in bi skupina
lahko priredila program, ker je
zapustil Korže mnogo zapisanega.
Medved Maks.
Mihovce 19, Cirkovce j
Naloge in uspehi ter problemi
organizacij RK v ptujski občini
(Nadaljevanje s 1. strani) /
mi tečajniki. V tej zimi je bilo
več intematskih tečajev za de-
kleta in fante. V Ptuju je bil te-
faj za dekleta in fante iz Haloz.
Ta je bil od 28. I. do 1. II. 1963
in se ga je udeležilo 48 deklet in
nekaj fantov. Po svoji vsebini in
obliki so se takšni tečaji pokazali
kot vsestransko uspešni in ko-
ristni. Tečaju v Ptuju so sledili
še tečaji v Destemiku, Lovrencu,
Zavrču, v Juršincih in v Trnov-
ski vasi. Na njih so slišali ko-
ristna zdravstvena in druga pre-
davanja, naučili pa so se tudi se-
stavljati in pripravljati jedila,
pri čemer jim je pomagal Zavod
za napredek gospodinjstva. Poleg
teh tečajev je bil še tečaj za hiš-
no nego bolnika v Muretincih v |
domu-upokojencev in v Ptuju za i
stanovanjsko skupnost. V občini
je bilo še 22 predavanj z 2.643
poslušalci o vlogi RK, o prehra-
ni, o TBC, o krvodajalstvu in
drugem.
Težek boj proti
tuberkulozi
Boj proti tuberkulozi predstav-
lja v občini Ptuj eno izmed
najvažnejših nalog, ki zahtevajo
istočasno reševanje zdravstvene-
ga, stanovanjskega in socialnega
vprašanja prizadetih. Tragično
pri nekaterih od 588 bolnikov je
to, da ne zaupajo v svojo ozdra-
vitev, zato ne upoštevajo navodil
zdravnikov, niti zdravil in je vse
ostalo prizadevanje za izboljša- j
nje njihovega stanja brez uspeha, i
Nekaj bolnikov je dobilo v mi- !
nulem letu nekaj obleke, volne- I
nih odej, rjuh in živeža. V pro-
tituberkuloznem tednu je ljud-
stvo pokazalo vse razumevanje
za ta boj in za pomoč TBC bol-
nikom. Podprlo je nabiralno ak-
cijo in se udeleževalo predavanj
o zaščiti pred TBC in o zdrav-
ljenju te bolezni.
Alkoholizem
mora zadeti na ovire
Boj proti alkoholizmu zahteva
mnogo prizadevanj in~ vztrajno-
sti. V občini je že 250 do 300"
težkih alkoholikov z vsemi po-
sledicami, srednjih pa je nad 1000
primerov. Alkohol uživa v občini
redno vsaj do 5.000 oseb. Ob teh
številkah in hudih posledicah al-
koholizma so prizadevanja RK
premalo. Proti temu pojavu bi se
morala boriti celotna skupnost
ljudstva, ki tudi trpi vse posle-
dice tega pojava. Vsaj 22 družin
v občini je že težko ogroženih i
zaradi staršev-alkoholikov. 26
oseb je pod skrbstvom zaradi al- ,
koholizma. Samo predavanja pro- '
ti alkoholizmu in sedanja proiz-
vodnja in uživanje brezalkohol-
nih pijač v primerjavi z alkohol-
nimi pijačami so preslab jez pro-
ti nevarnim pojavom alkoholiz-
ma. Predvsem več čuta odgovor-
nosti prizadetih in vseh ostalih
, do /idravja in sreče družine lah-
ko prepreči, da bi se število al-
koholikov večalo. Potrebni so tu-
di večji napori celotne družbe in
njenih humanih organizacij za
zajezitev teh pojavov.
Omarice prve pomoči
in postaje prve pomoči
z omaricami prve pomoči in s
pasta jama prve pomoči v Trnov-
ski vasi in na Borlu bo ljudem
na razpolago pomoč v manjših
nesrečah in nezgodah. Omaric je
v občini 83. Občinski odbor Ptuj
organizira večkratna srečanja ak-
tivistov RK, s katerimi ponovijo
snov prve pomoči, izmenjajo iz-
V težave in delo na terenu Z
kušnje ter dobijo boljši vpogled
ustanovitvijo postaj prve pomoči
so sicer težave, vendar bo sčaso-
ma mogoče tudi te premostiti in
doseči namen.
Krvodajalstvo - močan
činitelj v občini
Krvodajalstvo je močan čini-
telj v ptujski občini za zdravlje-
nje bolnikov, ki jim je i>otrebna
kri krvodajalcev. Za potrebe
ptujske bolnišnice je dalo kri
2.378 krvodajalcev iz občine Ptuj,
krvodajalci iz območja Majšper-
ka pa so dali kri za republiške
zdravstvene zavode. Ptujski
zdravstveni postaji dajejo kri tu-
di krvodajalci iz krajev Središče,
Ormož in Kog. 1962. leta je pre-
jelo 10 krvodajalcev diplomo, 81
krvodajalcev zlato značko in" 187
srebrne značke.
Večina šoloobveznih
otrok med podmiadkarji
Od 10.302 šoloobveznih otrok je
uspelo doslej pridobiti med pod-
mladkarje RK nad 9000 otrok ali
84,4"/o vseh učencev. Nekatere šole
imajo vse šolarje v podmladku
RK. Na predavanjih m na teča-
jih jih seznanjajo z vsebino m
nalogami RK Lani jp bilo 21 te-
čajev m 315 predavanj, ki jih j-
poslušalo nad 20.000 mladih ljudi.
Na osnovnih šolah je 212 samo-
stojnih aktivov podmladka RK.
Podmladki so imeli 24 samostoj-
nih prireditev, poleg tega pa so
zbrali precej živeža za šolske ku-
hinje. V 6 nadaljevalnih šolah v
občini je 672 dijakov in članov
RK s 25 aktivi, ki so pripravili
lani 17 tečajev z obiskom 296 po-
slušalcev. Skupno je imela mla-
dina 247 predavanj z udeležbo
3790 dijakov, članov RK.
Mnogo dela tudi z
razdeljevanfem pomoči
Šolske mlečne kuhinje, razde-
ljevanje inozemske pomoči in
skrb za male asanacije so važno
področje dela organizacij RK.
Lani je prihajala pomoč za 7.653
učencev, ki se hranijo v šolskih
kuhinjah in sicer nad 61.000 kg
mleka v prahu, nad 114.000 kg
moke in nad 5.000 kg maščob v
skupni vrednosti nad 28 milijo-
nov dinarjev. K temu je občinski
ljudski odbor Ptuj prispeval še
3 milijone dinarjev za razne stro-
ške. Iz inozemske pomoči je bilo
lani razdeljenih nad 2.500 delov
oblačil v kraje prizadete po toči,
tuberkuloznim bolnikom in soci-
alno ogroženim.
Male sanacije na območju Ha-
loz in Slovenskih goric ostanejo
še nadalje viseča skrb RK vse do
časa, ko bodo tudi za te potrebe
ustvarjena in najdena potrebna
sredstva. Pitna voda je ena izmed
človekovih osnovnih potreb, zla-
sti v Slovenskih goricah in Halo-
zah. Ta problem bo moral najti
v bodoče vidnejše mesto v občin-
skem družbenem planu.
Delo
propagandne komisije
Za letošnje proslavljanje 100
letnice obstoja organizacij RK in
20-letnice ustanovitve Jugoslo-
vanskega Rdečega križa ter 10-
letnice krvodajalstva se zbira
precej dela za propagandno ko-
misijo poleg drugih tekočih in
novih nalog, ki jih bo morala
izvršiti. Za dosedanje delo za to
komisijo je skupščina pohvalila
Mirka Majcena in Valterja Kola-
riča, ki sta si mnogo prizadevala,
da bi svoje naloge tudi vestno
izvršila.
Težave organizacij
v gospodarsko močnejših
I	krajih
Poleg prednjih zglednih in raz-
veseljivih uspehov pa je še tudi
nekaj težav, ki zadržujejo neka-
tere organizacije v občini, da se
ne morejo spraviti v red in tudi
ne številčno okrepiti. Zanimivo
je, da so te težave predvsem v
ekonomsko močnejših krajih,
kjer je premalo razumevanja za
številčno močne in aktivne orga-
nizacije RK, za redno zbiranje
članarine in za izvajanje akcij,
tečajev, predavanj itd. Občinski
odbor RK si prizadeva, da bi te
težave skupno z aktivi odpravil,
da bi tudi te organizacije dohi-
tele druge v občini in da bi vse
organizacije v občini Ptuj uspeš-
no izpolnjevale naloge, ki so jih
prevzele in da bi dosegle uspehe,
ki bodo dostojni organizacij RK
ob letošnjem jubilejnem letu.
K. I.
Sadjarstvo v Halozah
(Nadaljevanje z 2. strani)
grmiči. Omela pa ne prizanaša
tudi gozdnemu drevju, posebno
hrastu, lipi. brezi ter jelki in
boru, le redko jo najdemo na
smreki.
Zadruge izvajajo sedaj pomla-
iansko .škropiienje ter hitijo z
I delom, da bi glede na slabe vre-
' menske prilike nadomestile za-
mujeno ter upajo, da bo delo v
sadovnjakih zasebnega kot druž-
benega sektorja pravočasno
■-•^-^-■ino.
i	FH
S tečaja za prvo pomoč
Tečaj za pošolsko mladino v Ptuju od 28. 1. do 1. 2. 1963
Transfuzija krvi — posebna zdravstvena pomoč v izrednih primerih
Stmn 4
TEDNIK
DNT 22. MARCA 1?>63
KAM SEDA]?
(V mesecu poklicnega usmerjanja)
Na koncu vsakega šolskega
leta zapušča v ptujski občini več
sto učencev in učenk osnovno
šolo. Za njih same in za njihove
starše, pa tudi za učitelje posta-
ne tedaj pereče vprašanje, kam
sedaj? Ali nadaljevati šolanje v
gimnaziji ali kateri srednji stro-
kovni šoli, ali pa se vključiti v
uk in šolanje v eno izmed gospo-
darskih panog? Naša država je
v močnem gospodarskem in teh-
ničnem razvoju in potrebuje ve-
liko število kvalificiranih ka-
drov, ki bodo strokovno uspo-
sobljeni opravljati različne teh-
nične, gospodarske, vzgojne, tr-
govsJke, upravne in druge nalo-
ge. 2Aaj smo v mesecu, ko se
odločamo za poklic.
Važnosti poklicne izbire so se
ljudje zavedali že zgodaj. Nekoč
je bilo poklicno izbiranje slu-
čajno in površno. Odločalo je
ustno izročilp in naključje; ne-
kdo je postal mizar, ker ni bilo
peka v vasi, da bi se pri njem
učil, in tesar, ker sta bila te-
sarja že njegov oče in ded. Kljub
temu je še kar šlo, saj je bilo
tedaj vse poglavitne poklice mo-
goče našteti kar na prste: mizar,
tesar, čevljar, pek, kovač, kmet,
učitelj, zdravnik, trgovec... S
hitrim razvojem tehnike in in-
dustrije v zadnjih desetletjih
minulega stoletja pa je vpraša-
nje poklicne izbire postalo bolj
m bolj pereče. Pogoste nesreče
in razaie poklicne bolezni so jiri-
tegnile pozornost zdravnikov.
Primanjkovalo je sposobnega
naraščaja; preveč so menjavali
pofelice, ker si niso pravega iz-
brali; mojstri so odpuščali va-
jence, ki niso bili dovolj spo-
sobni; poklicna izbira je pričela
zanimati gospodarstvenika. Do-
zorela je potreba po poklicnem
svetovanju. Danes brez tega
skoraj ne izberemo poklica. Naj-
prej so se zelo hitro razširile
poklicne svetovalnice v Ameriki,
potem pa v Evropi. Danes ima-
mo poklicne svetovalnice tudi
pri nas in so ustanove, ki imajo
nalogo pomagati mladini pri iz-
biri ijoklica.
Ko smo pred izbiro poklica.
Bi želimo dvoje: 1. da bi v po-
klicu dobro uspevali in 2. da bi
bBi v njem zadovoljni.
Z uspešnim delom si ne zago-
tavljamo le materialnih sredstev
za življenje, temveč nam je delo
tudi vir zadoščenja. Zadovolj-
stvo pri delu je s svoje strani
osnova življenjskega zadovolj-
stva in nas vspodbuja k novim
delovnim naporom in k večje-
ma učinku.
Prav tako kot posameznik želi
tudi skupnost, da bi bili njeni
čiani dobri in zadovoljni delav-
ci. Od produktivnosti posamezni-
icov je namreč odvisen gospodar-
^ napredek skupnosti, od za-
dovoljstva posameznikov pa za-
dovoljstvo našega delovnega
ljudstva nasploh.
I?3bira poklica je torej z druž-
benega stališča ne le socialno,
temveč tudi gospodarsko vpra-
šanje, s stališča posameznika pa
vprašanje njegovega življenjske-
ga napredka. Nfepravilna izbira
poklica pomeni veliko škodo za
skapoost, često p>a nep>c^ravlji-
vo škodo za posameznika. Zato
ni vseeno, kakšen poklic si je
kdo izbral, kakšen prostor si je
našel y družbi. Mnogo, mnogo je
treba razmisliti in presoditi, ko
se odločamo ali pomagamo od-
ločati pri izbiri poklica.
Pri izbiri poklica človekovih
osebnostnih lastnosti in okolno-
sti ne presojamo na splošno,
temveč v primerjavi drugega z
drugim. Najprej razmislimo o
osebnih sposobnostih in jih oce-
nimo. Nato pa se moramo se-
i
Zbor esperantistov
v nedeljo, dne 17. marca, je
imela esperantska sekcija svoj
redni letni občni zbor. Zal, da
se ga tokrat več aktivniii članov
ni moglo udeležiti. Ob otvoritvi
je nastopila skupina učencev IV.
razreda, ki so v šoli uče espe-
ranto. Zapeli so >|EN SUR FE-
NESTROi in učenka Vlasta
Zunko sama >SALU r al VJ«.
Iz poročila sledi, da je sckci-
ja vendar uspešno opravljala
svoje poslans't\o. 'l'o dokaztije-
jo tečaji, pouk esperanta v šo-
li, vedno lwlj razvijajoča sc ik>-
vezava z esperantisti tujih de-
žel. Tndi pri Organizaciji zdru-
ženih narodov v New Yorku
i)o/najo esperantsko sekcijo v
'tuju.
Po krajši debati in sprejetju
raznih skle[wv ter izvolitvi no-
vega odbora je zastopnik nprav-
nega odbora Svohocio« izjavil,
da bo podprla S\<>boda< trud
in delo sicer male, toda res ak-
tivne sekcije pri razširjanju ple-
menite esperantske ideje.
znaniti s poklicnim delom in s
pogoji dela, to je z opravili v
poklicu, z materialom, katerega
obdelujemo, s pripravami, z
orodjem in stroji, s katerimi de-
lamo, z delovnim okoljem posa-
meznih delovnih mest v poklicu
itd. Izhodišče za poznavanje po-
klica je poznavanje poklicnih
opravil in pogojev dela, vendar
to ni edini in odločujoči činitelj
v zvezi s poklicem in tudi ne sme
biti, kajti na ta način se prav
težko seznanimo z zahtevami po-
klica, ki so pravzaprav bistvene
važno-'! pri izbiri. Za uspešno
opravljanje zahteva vsak poklic
določene zmožnosti, neke izkuš-
nje, specifične osebne lastnosti
in določene objektivne zmožnosti
človeka, pa tudi znanje, ki ga
je nekdo pridobil v osnovni šoli.
Nekatere zahteve so neogibni
pogoj, da bi poklic sploh mogli
izvrševati. Zahteve so tista stran
poklicr, ob katerih presojamo
našo primernost za polčlic in na-
še možnosti, da bi v poklicu
uspeli in bili zadovoljni.
Natančno sliko o zahtevah po-
klica nam dajo ugotovitve, ki
temelje na analizi poklica. Ker
se je pri ptujski občinski i>osve-
tovalnici za izbiro poklica prija-
vilo precejšnje število mladin-
cev za trgovski poklic, si oglej-
mo, kakšne so potrebe in zahte-
ve za ta poklic.
Pri novem sistemu izobraževa-
nja kadrov za potrebe blagov-
nega prometa, ki je stopil v ve-
ljavo dne 1. septembra 1960 leta,
se upoštevajo naslednja načela:
1.	Najvažnejši način izobraže-
vanja kadrov v blagovnem
prometu je konkretno delo
na delovnem mestu.
2.	Za pridobitev drugega po-
trebnega znanja, katerega
delovno ali učno mesto ne
more dati, se mladina izo-
bražuje v šolskih centrih
za blagovni promet.
3.	Mladina v blagovnem pro-
metu se izobražuje za na-
slednja delovna mesta:
a)	za delovno mesto pro-
dajalca (doslej trgovske-
ga pomočnika);
b)	za delovno mesto proda-
jalca specialista (n. pr.
za specialista za kroglič-
ne ležaje, za analinske
barve, za volno, mlevske
izdelke ipd.);
c)	za delovno mesto skla-
diščnika (po posebnem
učnem načrtu);
č) za delovno mesto odku-
povalca (po p>osebnem
učnem načrtu);
d)	za delovno mesto aran-
žerja — praktika (po po-
sebnem učnem načrtu);
e)	za delovno mesto gospo-
darskega administrator-
ja (po posebnem učnem
načrtu);
f)	za delovno mesto poslo-
vodje, odH-^kovodje in
glavnega skladiščnika;
g)	za delovno mesto sred-
njega komercialista (po
posebnem učnem načr-
tu).
Za vsako delovno mesto v tr-
govini je potrebna predhodna
izobrazba popolne osemletke.
Osebe, ki bi te izobrazbe ne
imele, si jo morajo pridobiti
naknadno, toda pred vpisom v
šolski center. V oddelke za mla-
dino se lahko vpišejo le osebe,
ki so sklenile z ustreznim pod-
jetjem pogodbo o učnem raz-
merju.
Za vpis morajo interesenti iz-
polnjevati še naslednje pogoje:
a)	za delovno mesto aranžer-
ja: uspešno opravljena učna
doba in za'.:ljučni izpit v
oddelku za mir-" o;
b)	za delovno mesto skladišč-
nika: priporoči % ki jih vse-
buje posebni učni načrt za
skladiščnika;
c)	za delovno mesto odkupo-
valca: najmanj enoletna
predhodna zaposlitev pri
poslih blagovnega pro-
meta v KZ;
č) za delovno mesto gospo-
darskega administratorja:
predhodno zaposli^ - v ad-
ministrativni službi v go-
spodarstvu.
Za delovna mesta poslovodij
in srednjih komercialistov se
mora zlasti dosledno upoštevati
zahteva po čim daljši zaposle-
nosti v gospodarstvu ter v vsa-
kem primeru mnenje in pripo-
ročilo delavskega sveta.
Za kulturno delo v trgovini
potrebuje prodajalec poleg vse-
ga ostalega znanja posebno še
tudi uglajen nastop, izbran be-
sedni zaklad in sposobnost pra-
vilnega in lepega ustnega in pi-
smenega izražanja.
S tem novim sistemom izobra-
ževanja kadrov v blagovnem
prom&tu, ki je bil uveden s
1. septembra 1960. leta, se je
prešlo s triletnega na dvoletno
šolanje mladine.
Ugotovljeno je, da sedanje
izobraževanje kadrov za blagov-
ni promet ne daje sodobnim po-
trebam blagovne izmenjave
ustrezne izobrazbe, ker je čas
teoretičnega in praktičnega izo-
braževanja za poklice prodaja-
lec, poslovodja, oddelkovodja,
glavni skladiščnik ter srednji
komercialist prekratek. Teh ugo-
tovitev ne postavljajo samo šol-
ski centri, ampak tudi trgovska
mreža, kakor tudi kadri sami,
ki se izobražujejo v trgovskih
centrih.
Mladina je prejemala v trgo-
vinskih organizacijah premalo
praktičnega znanja in je to izo-
braževanje bilo nesistematično.
Zato naj prevzamejo šolski cen-
tri za blagovni promet v bodoče
tudi še strokovno vodstvo nad
praktičnim izobraževanjem na
učnih mestih. Ta ukrep naj bi
v čimvečji meri doprinesel h ko-
ordinaciji teoretičnega in prak-
tičnega izobraževanja. Dosledno
tej potrebi, ker sta teoretično in
praktično izobraževanje nedelji-
vi celoti, prevzemajo tako šolski
centri v bodoče ob zaključnih iz-
pitih tudi še preizkušnjo prak-
tičnega znanja.
Zelo važno je, da pred odlo-
čitvijo mladinec preudari, ali bi
rajši delal sam ali v družbi to-
varišev, v kolektivu. Pri delu n.
pr. v laboratoriju bo večkrat de-
lal sam, v trgovini pa bo imel
stalno opravka z ljudmi. Obče-
vanje z ljudmi terja določene
zmožnosti. Vprašanje je, ali jih
ima in ali ga delo z ljudmi ve-
seli. Premisli naj dobro, kakš-
na odgovornost je zvezana s po-
klicem. Vsekakor naj bi v pokli-
cu dobro delal in bil v njem
zadovoljen.
Drago Zupančič
Mladinska organizacija
pri Vidmu
je všteta med zelo dejavne or-
ganizacije v ptujski občini. Za
letošnje leto si je pripravila ob-
širen program proslav in prire-
ditev: za dan mladosti, ko bo
pripravila kresovanje na okoli-
ških hribih, za športna tekmo-
vanja in srečanja; za prvi maj,
ko nameravajo uprizoriti eno-
dejanko. Organizacija ima klub
OZN, ki ima nalogo seznanjati
mladino z aktualnimi političnimi
dogodki v svetu. Več mladink
se je udeležilo tečaja RK, ki je
bil pred nedavnim v Ptuju.
Na zadnji konferenci je bila
posvečena posebna pozornost
kmečki mladini in sploh razvoju
kmetijstva v občini. Kot je zna-
no, kmečka mladina vse bolj od-
haja s podeželja v mesta in v
industrijske kraje, kjer se zapo-
sluje, doma pa zapušča starše,
ki po navadi že niso več pri
najboljših močeh in ne morejo
slediti sodobnemu načinu obde-
lovanja zemlje, ki ostaja tako
neobdelanad ali pa daje le mi-
nimalne donose.
Kot za druge, je tudi za to or-
ganizacijo pereče vpra.^anje pri-
meren prstor za potrebe orgar
nizacije. Sedaj se sestajajo, v šo-
li, sicer pa v gostilni, kjer imajo
edino razvedrilo pri biljardni
mizi. Primeren prostor jim je
zato resnično zelo potreben.
Opremili bi ga s šahom, televi-
zorjem, časopisi, knjigami in re-
vijami — vse to je vroča -želja
mladine, pa tudi starejši bi ga
bili zelo veseli.
Mladina upa, da ji bo vodstvo
zadruge le prepustilo v svoji
zgradbi na Vidmu prostor, ki ga
bodo lahko uporabljala vsa dru-
štva.	FH
Naloge strelskih
družin
Prejšnjo nedeljo je bil lepo
obiskan občni zbor Občinskega
strelskega odbora v Ormožu.
Strelstvo v občini je postalo pri-
ljubljen šport za odrasle, pred-
vsem pa za mladino. Pred dve-
ma letoma je strelstvo pognalo
Gostovanje
RKUD
„Sloboda"
izVaraždina
v nedeljo, 24. marca 1963, go-
stuje v Mestnem gledališču v
Ptuju delavsko kulturno umet-
niško društvo »Sloboda« iz Va-
raždina. Nastopili bodo: orke-
ster, pevci in folklorna skupina
s pesmimi in plesi narodov Ju-
goslavije. Predstave bodo ob 15.
in 18. uri v Mestnem gledališču.
Predprodaja vstopnic bo v pe-
tek in soboto od 9. do 12. ure
in od 15. do 17. ure, v nedeljo
dne 24. marca pa od 9. do 11. ure
in eno uro pred predstavo pri
blagajni gledališča Ptuj.
RKUD »Sloboda« Varaždin je
s svojim delom dosegla lepe
uspehe.
Vabimo občane, da s svojim
polnpštevilnim obiskom predstav
bratskega RKUD »Sloboda« Va-
raždin v Ptuju manifestirajo
bratstvo in enotnost jugoslovan-
skih narodov!
Obveščamo obiskovalce Slo-
venskega narodnega gledališča v
Mariboru, da bo v soboto,
23. marca t. 1., ob 19.30 predsta-
va Verdijeve opere Trubadur.
Brezplačen prevoz z avtobu-
som, odhod ob 18. uri z avtobus-
ne postaje Ptuj, povratek po
končani predstavi. Predprodaja
vstopnic bo v petek, 22. marca
1.1., od 15. do 17. ure in v soboto,
23. t. m., od 9. do 11. ure in od 15.
do 17. ure. Rezerviranje vstopnic
na telefon 219, Ptuj.
Vabljeni!
precej globoke korenine na pod-
ročju celotne občine. Bile so
ustanovljene nove strelske dru-
žine in na tekmovanjih so bili
doseženi zadovoljivi uspehi. Iz
izčrpnih poročil predsednika in
tajnika "občinskega strelskega
odbora je bilo razvidno veliko
prizadevanje nekaterih članov
in posameznih strelskih družin.
Občinski strelski odbor povezu-
je 9 strelskih družin skupno z
865 člani, od katerih je 190 čla-
nov pionirjev in pionirk.
V poročilih je poudarjeno, da
je občinski strelski odbor poleg
devetih družin v občini brez
ustreznega strelišča lx>disi za
krajevna ali pa za medobčin-
ska tekmovanja. Nikjer v obči-
ni ni urejenih strelišč za zračno
puško, še manj pa za ostro-
strelno orožje, zaradi tega si
družine pomagajo z raznimi
prostori. Na občnem zboru so
delegati ugotovili, da je 6 dru-
žin aktivnejših, ostale tri pa
imajo poleg subjektivnih in ob-
jektivnih težav mnogo slabše
pogoje za delo. Najslabši druži-
ni sta Kog in Miklavž, ki tudi
nista pravočasno izvedli občnih
zborov. V razpravi so delegati
menili, da je treba neagilne
družine aktivirati; če pa to ni
mogoče, jih je treba razpustiti.
Vendar je treba pred takimi
ukrepi v dotičnem kraju ugo-
toviti, ali mladina res nima za-
nimanja do tega šp)orta in za-
kaj.
Lansko prvo občinsko tekmo-
vanje za zlato puščico je bilo
zelo zanimivo. Tekmovanja se
je udeležilo 37 strelcev iz sed-
mih družin, zastopani pa nista
bili Tomaž in Kog. Samo 17
strelcev je doseglo predvideno
normo za občinsko tekmovanje,
od tega števila pa je 5 strelcev
doseglo normo za okrajno tek-
movanje. Najboljše rezultate so
dosegli člani strelske družine
Središče, ki so osvojili že dru-
gič občinsko zlato puščico.
Drugo ligaško tekmovanje so
izvedle vse SD v občini in so
se različno uveljavile. Podgorci
in Središče sta zasedli prvo in
drugo mesto.
KURT KUSENBERG
Kdo
smo
pravzaprav?
Ko je gospod Boras ob pol
enajstih dopoldne stopil navzdol
v pritličje svoje hiše, se je po-
čutil lahkega ko pero in najraje
bi se na vsa usta smejal. Prejš-
nji večer je bil s prijateljem
krepko pogledal v kozarec, naj-
prej sta pila vino, potem žganje,
potem pivo, potem vse vprek.
Vsekakor nekoliko preveč, kajti
poti domov se sploh ni več spo-
minjal. In čemu navsezadnje?
Domov je na.^el, to je bilo gotovo,
in to je zadostovalo, pozno je
vstal in sedaj ga je čakal v ku-
hinji zajtrk. Zajtrk! Malica! Je
čakala malica ali je on čakal
malico? Nemara sta oba prežala
drug na drugega. Misel, da bo
zdaj zdaj naskočil zvito malico
in jo posipravil, je gospoda Bora-
?a razveselila in zaprhal je ko
razprševalec za kolonjsko vodo.
To je bil njegov zadnji smeh
tega dne.
V pritličju je sklenil gospod
Boras, da malo pogleda na vrt.
V kuhinji je slišal brkljati svojo
ženo, vendar ga ni vleklo k njej.
Ljudje, ki so zgodaj vstali. Imajo
o sebi visoko mnenje in ravnajo
z zaspanci strogo, žaljivo ali celo
podlo. Vrt pa je čista dobrota;
ne gleda te, ampak se prepuvStl
tebi, da ga ogleduješ. Tu je, sa-
mo tu in zelo je zelen. Zelenja
pa človek potrebuje, ker ga po-
življa — zelenje gledati je sko-
raj enako zdravo kakor zelenje
jesti.
Gospod Boras se je sprehodil
po vrtu. Ko je prispel do mali-
novih grmičev, je zapazil svojega
psa, ki je vneto kopal luknjo v
tla. Požvižgal mu je. Žival je ob^
Mladina
sredi aktualnih problemov
7. kongres ZMJ je dal mladini
vrsto pobud in nalog na celotnem
področju našega družbenega raz-
voja. Nakazal in kritično je oce-
nil nekatere pomanjkljivosti dela
mladine ter jo usmeril na popol-
nejšo pot. Da pa bi mladina lah-
ko naloge reševala, je dolžna, da
se z njimi temeljito seznani.
Vsekakor je mladina sposobna
in polna revolucionarnega duha
ter spremlja naš družbeni razvoj
in vidi v njem svojo bodočnost.
Široko delrfVrsko samoupravljanje
in družbeno upravljanje daje
mladini velik polet. Mladina vidi
v današnjem razvoju jasno per-
spektivo za ustvarjanje življenj-
skih pogojev In uresničenje svo-
jih teženj.
Zanimanje mladine za sodobna
družbena vprašanja, za idejno in
strokovno izobraževanje, za kul-
turno razvedrilo, kino, gledali-
šče in šport ni samo skrb mladi-
ne, ampak je postala dTnižbena
.skrb, predvsem v usmerjanju
mladine. S tem v zvezi je treba
priznati, da organizacija in vse-
bina dela mladine v ormoški ob-
čini malce zaostaja za interesi
mladih.
Velikega pomena /a zgraditev
socialistične zavesti je široko
vključevanje mladih ljudi v de-
lavsko samoupravljanje in druž-
beno upravljanje. Z neposrednim
aktivnim sodelovanjem mladine s
podjetjem ali z ustanovo pri re-
ševanju življenjskih problemov
podjetja, zavoda ali komune, prek
razvejanega samoupravljanja, naj
bi se mladi vživljali v družbene
probleme in osvajali popolnejši
odnos do družbene imovine in do
višje produktivnosti dela ter si
tako pridobili izkušnje za reše-
vanje mladinskih problemov. To
delo naj bi bila pomembna prak-
tična šola socialističnega izobra-
ževanja mladine.
Ugotovljeno je, da je na or-
moškem območju še vedno pre-
malo mladine vključene v druž-
bene in samoupravne organe. Del
krivde za tako stanje je po mne-
nju predsednice ObK ZMS Or-
mož Dušanke Visket na SZDL in
ZK.
V sedanjih pogojih mladinska
organizacija nudi mladini vse-
stransko po.moč pri reševanju
problemov in pri usposabljanju
mladine.
Delo mladine pri strokovnem iz-
obraževanju in izE>opolnjevanju
mora biti intenzivnejše, saj hiter
razvoj znanosti in tehnike zahte-
va predvsem od mladih vedno
več. Poleg proizvodnih nalog je
mladina tudi pomočnik pri socia-
listični preobrazbi vasi. Na to
preobrazbo naj bi tudi vplivala
ženska mladina, katere večji del
ostaja na vasi. Moška mladina še
vedno nima pravega stališča do
kmetijstva, zato odhaja v mesta.
V občini predstavlja zaposlitev
odvisne delovne sile zaradi ne-
razvite industrije poseben pro-
blem.
Na različnih konferencah, obč-
nih zborih in na sejah ter sestan-
kih organizacij se mnogo raz-
pravlja o tem, da se z mladino
Dušanka Visket
predsednica Ob. K ZMS Ormož
premalo dela na področju poli-
tične in idejne vzgoje in da je to
delo pomanjkljivo v mladinski
organizaciji kakor tudi v nekate-
rih drugih organizacijah in dru- I
štvih. S tem v zvezi je pred vod- I
stvom mladine, kakor pred vod-
stvi društev in organizacij velika
in odgovorna naloga. V ta namen
bo občinski komite ZMS Ormož
priredil 23. in 24. marca dvodnev-
ni seminar za mladinske funkci-
onarje. Namen seminarja je mla-
dinske funkcionarje seznaniti z
vlogo in metodami dela političnih
organizacij, z razvojem in per-
spektivami kmetijstva v občini in
z važnostjo družbenega plana in
proračuna občine.
Nedeljske pokongresne konfe-
rence mladine se je udeležil tudi
sekretar občinskega komiteja ZK
Drago Pintarič. V razpravi je ob-
ravnaval predvsem probleme va-
ške mladine, ki lahko po njego-
vem mnenju nmogo doprinese k
širjenju družbenih površin. Mla-
dina mora svojo zaupanje opra-
vičiti z delom in pokazati uspehe
ter se mora za iste zavzemati. Po
njegovem mnenju so subjektivne
sile v občini še premalo razvite,
pri razvijanju teh pa ima velik
delež mladina. Nadalje je tudi
velik poudarek mladine na ka-
drovanju, da bo sama predlagala
potrebe mladine po šolanju in
istočasno odločala o smeri šolanja
v kmetijstvu, industriji, zdrav-
stvu itd. Politika štipendira-
nja ni uravnana z dejanskimi po-
trebami, zato se še vedno štipen-
dirajo učitelji, kljub temu da jih
je v občini dovolj, primanjkuje
pa profesorjev, predmetnih učite-
ljev, kmetijskih tehnikov, stroj-
nih inženirjev, ekonomistov itd.
Žalostno je, da nekatere gospo-
darske organizacije odklanjajo
študente višjih letnikov, kljub
temu, da strokovnjakov še vedno
primanjkuje. Sekretar je obrazlo-
žil način financiranja društev
glede na njih potrebe. To nalaga
ustanovitev posebnega sklada.
Sekretarka Okrajnega komite-
ja ZMS Maribor je mladino opo-
zorila na številne spremembe, ki
jih je prinesel VlI. kongres ZMJ.
Kongres je opozoril mladino, naj
ugotovi dejansko stanje v svojem
kraju. Nadalje je tudi govorila o
vlogi in delu mladine, o skupnih
interesih vseh množično politič-
nih organizacij.
Moderna matematika
Nameravam v Pariz za 10 dni.
Kaj misliš prijatelj, koliko de-
narja bom potreboval?
— Dva tisoč, če boš potoval
sam. Ce pa vzameš s seboj ženo,
bo zadostovalo en tisoč.
PTUJ, DNT: 22. MARCA 1983
TFONIK
Stron 5
Naše zdravje
Zdravo življenje ~ prvi pogoj za zdravje
Med gospodinjine naloge sodi
tudi ta, da sicrbi za zdravje otrok
in odraslili v svojem gosF>odinj-
stvu. Pod tem pa razumemo več
kakor samo to, da pripravi pre-
hlajenemu otroku topel čaj ali
skrokanemu soprogu mrzel ob-
kladek na čelo. Skrb za zdravje
sega od zračenja in kurjenja
stanovanjskih prostorov preko
pravilno sestavljene in priprav-
ljene hrane do smotrno planira-
nega dopusta in skrbi za dobro
razpoloženje ob koncu tedna.
Bolezni nastajajo pvogosto sa-
me od sebe, ne da bi človek kaj
pogrešil, vendar so tovrstne v
manjšini. Precej več je tistih, ki
se jim lahko izognemo, če svoje
življenje pametno uredimo in se
izogibamo različnim bolezenskim
virom. Med boleznimi današnje-
ga časa so na prvem mestu ti-
ste, ki pričajo o »obrabi« orga-
nizma — obolenja srca in krv-
nega obtoka in drugič revma-
tična obolenja.
Pojavi obrabljenosti v krvnem
obtoku so posledica dveh smrt-
nih grehov današnjega človeka:
pomanjkljivega počitka po pre-
tirani duševni obremenjenosti in
nespametne prehrane. Preobilna
hrana zelo poslabša tudi dolo-
čene oblike revmatizma — po-
nekod ima celo glavno vlogo!
Natančne znanstvene preiska-
ve so dokazale, da duševna obre-
menjenost močneje in zato škod-
Ijiveje vpliva na srce in krvna
obtočila kakor telesno delo, pa
naj bo še tako trdo. Pri nepri-
jetnih mislih, strahu in notra-
njem nemiru začne srce — to
vsakdo ve — močneje tolči in
utripati. Pri tem se zožijo — kar
je tudi posledica duševne obre-
menjenosti — krvna obtočila;
srce mora poganjati skoz skrče-
ne in zato teže prehodne žilice
več krvi kakor običajno in jasno
je, da taki obremenitvi ni za dalj
časa kos.
Zanesljivo in dobro sredstvo
proti obolenju krvnih obtočil sta
savna in parna kopel. Obe po-
vzročita, da se obtočila moČno
in za dolgo razširijo, vmes pa
močno skrčijo (pod mrzlo prho).
Tako ohranjamo obtočila prožna,
pa tudi obtočilni živci in mišice
bolje delujejo.
Mimo hlastne naglice, nemira
in predvsem bojazni modernega
časa je glavni človekov sovraž-
nik debelost. Ljudje, ki samo za
petino več tehtajo, kakor bi po
njihovi višini in postavi smeli,
izkazujejo precej večjo umrlji-
vost od svojih mršavih kolegov.
Nikoli ni moč gospodinji za-
dosti dopovedati, da ni njena na-
loga, hraniti družinske člane ta-
ko dobro, da bi se stalno redili!
Normalno težo, ki jo navaja
spodnja tabela, smemo preko-
račiti le za 10 odstotkov navzdol
ali navzgor, pri čemer pa je zme-
raj mnogo bolje, da tehtamo pre-
malo kakor preveč.
Normalno telesno težo lahko
brez kakih posebnih omejitev
dosežemo in vzdržujemo, če se
gospodinja le drži naslednjih te-
meljnih pravil o prehrani:
čimveč sočivja in zelenjave,
predvsem presne ali malo ku-
hane;
meso raje pripravimo na žaru,
če ga pečemo, čimmanj masti;
slaščic, sladkorja, bonbonov
itd. ne jejmo preveč in ne vsak
dan; skupno količino tekočin
(kava, čaj, juha, voda) na osebo
omejimo glede na letni čas na
en do poldrugi liter dnevno;
poleti gasimo žejo in del lakote
s sadjem;
potrebi po vitaminih zadosti-
mo glede na letni čas s presnim
sočivjem, sadjem, kislim zeljem
in vitaminskimi marmeladami;
uporabimo malo soli in malo
začimb;
da se izognemo arteriosklerozi,
ne jejmo preveč jajc in masla.
Povprečno dnevno eno jajce na
osebo.
Tudi otroci naj ne tehtajo čez
svojo normalno težo, zanje velja
isto kakor za odrasle. Rejen člo-
vek je infekcijam bolj podvr-
žen kakor suh — meje pri otro-
cih pa so nekoliko širše kakor
pri odraslih. V različnih obdob-
jih rasti se namreč sicer zdravi
otroci zelo različno razvijajo.
Moškemu spolu odločno odsve-
tujemo, da bi med jedjo brali
časnike; nerazveseljive ali sen-
zacionalne novice namreč obre-
menjujejo duševnost in podza-
vest.
Sodobna medicina že zelo na-
tančno pozna vzroke revmatič-
nih obolenj in ve zato svetovati
tudi mnoge ukrepe, s katerimi
bolezen preprečimo. Vedeti pa
moramo, da razlikujemo dve ve-
liki skupini: revmatične pojave,
iki jih sprožijo »žarišča« v telesu,
in one, ki so posledica preobre-
menjenosti. Pravi protin, motnja
izmenjave sečnice in skrnina, ti
bolezni, ki sta mučili naše dede,
sta v naših dneh že zelo redki.
Sta pa to edini obliki revma-
tizma, pri katerih je potrebna
dieta v strožjem pomenu bese-
de. Pri drugih revmatičnih poja-
vih zadostuje normalna, zmerna
hrana, ki vsebuje zadosti vitami-
nov. Na slednje moramo paziti
zlasti pozimi.
ki sta glavna krivca številnih
obolenj srca in krvnih obtočil,
sta
1.	prehuda duševna obreme-
njenost, po kateri se preslabo
odpočijemo:
nepretrgano naporno delo; ne-
potrebna naglica zjutraj in zve-
čer; napeto branje, filmi itd.;
premalo spanja.
2.	Nespametna — preobilna —
hrana: preveč mesa in maščob,
preveč slaščic in tekočin, pre-
močno začinjeno, navada, da je-
mo še potem, ko smo že siti, pre-
obilne večerje.
Teža (v kg) glede	na starost
Telesna višina	15—19 20—24 i25—29 30—34 35—44 45—49 nad 5(
(v cm)	let let [let let let	let let
152	58 60 61 59 60	58 57
157	59 60 62 60 60	59 58
162	62 64 65 63 64	63 61
167	65 67 68 67 67	66 65
172	70 71 72 71 71	70 69
177	74 76 77 75 76	74 74
183	79 81 82 80 81	80 79
188	85 87 88 87 87	86 85
193	92 95 95 94 95	93 92
OVEN (od 21. III. do 20. IV.)
Lotite se stvari, za katere imate posrečeno roko. Preveč
ne razglabljajte o minulih zadevah, sicer vas bodo nove izne-
nadlle. Veselje delite z njimi, ki voljno prenašajo tudi vaše
težave. V službi z marljivostjo največ dosežete.
BIK (od 21. IV. do 20. V.)
Izpolni se vam vaša želja za bodočnost. Najprej dobro
premislite in p>otem bodite vztrajni in odločni. Imate prija-
telje, ki vas zelo cenijo. Nepričakovano priznanje za dosežen
uspeh.
DVOJČKA (od 21. V. do 22. VI.)
V	svoji okolici odkrijete novice in spremembe. Za stvari,
ki vas mikajo, se odločite šele, ko boste prepričani, da vam
ne bodo škodovale. Več vztrajnosti pri svojih načrtih. Prijetno
snidenje z osebo, ki vam je naklonjena.
RAK (od 23. VI. do 22. VII.)
Več ponosa; prevelika ponižnost odbija. V družini vas
spremlja sreča. Težavam v službi se lahko izognete. Prejmete
pošto z zanimivim sporočilom.
LEV (od 23. VII. do 22. VIII.)
Bližnje razvajate s svojo požrtvovalnostjo. Svoje težave
zaupate osebi, ki vam bo iz njili rada pomagala. Pametno var-
čujte s časom in denarjem.
DEVICA (od 23. VIII. do 22. IX.)
Vaše življenjske izkušnje so dragocenost, ki so vas stale
nekaj solz, največ pa pridnosti. V družbi raje poslušate kot
govorite. Ceni vas oseba, ki ste ji večkrat pomagali. S seda-
njega delovnega mesta pridete na odgovornejše.
TEHTNICA (od 23. IX. do 23. X.)
Tudi pri težjih preizkušnjah staro prijateljstvo ne pre-
neha. Pred sporom premislite, ali se zavzemate za princip ali
za trenutno lastno korist. V ljubezni ste preveč ravnodušni.
Zdravje je največje bogastvo, zato ga ne podcenjujte.
ŠKORPIJON (od 24. X. do 22. XI.)
Mnogo zamisli imate, pobud in možnosti za izboljšanje
življenjskih razmer; k vsemu je potrebna le še trdna volja
In zaupanje vase. Razveseli vas odgovor na davno poslano
pismo. Možnost za lep izlet.
STRELEC (od 23. XL do 20. XII.)
V	nevolji se potolažite, da se tudi za njo zaprejo vrata.
Prosti čas koristno izrabite; tako vam bo najprej minil. S
prijatelji si boste vedno dobri, če jih boste raje spominjali
na njihove nove načrte, ne pa na stare napake.
KOZOROG (od 21. Xn. do 20. I.)
Toliko se morate poznati, da boste vedeli, za kaj se lahko
odločite in za kaj ne. Vaša obljuba pri bližnjih mnogo velja.
Toliko kot drugim zaupajte tudi sebi. Ko hvalite, mislite
tudi na tiste, ki grajajo.
VODNAR (od 21. I. do 19. 11.)
Važne probleme rešite te dni Več optimizma pri vsak-
danjih skrbeh. Težko se odločite za nove stvari, čeprav si jih
močno želite. Z dobro besedo odpravljen prejšnji nespo-
razum.
RIBI (od 20. II. do 20. marca)
Ne ostanite pri načrtih na pol poti; vztrajajte pri njih.
Svoje napake prekrltlčno ocenjujete. Sodelavci v službi so
Vam zelo naklonjeni. Srečen dogodek v družini.
Pred ptuj&kim hotelom je vedno dovolj domačih in tujih vozil
Gospodinjski kotiček
Velka žehia
Pranje za gospodinjo ni nikak
užitek, zlasti če je družina velika.
Delo si pa lahko še znatno
olajša, če umazano perilo že koj
spočetka razdeli na tri skupine:
—	belo in grobo perilo (postelj-
no, namizno in osebno perilo), ki
prenese kuhanje;
—	fino perilo (fino volneno mo-
ško in žensko perilo), svila in
umetna svila itd., skratka perilo,
ki ga ne namakamo in ga peremo
samo z mlačno ali celo mrzlo vo-
do;
—	pisano perilo (moške srajce,
pižame in nočne srajce, pisani
prti, predpasniki).
Razen tega naj skrbi,
da vsak kos perila med prebi-
ranjem iztrese, tako da ne zaide
ves prah, ki se drži umazanega
perila, v vodo za namakanje.
Za namakanje uporabljamo lesen
čeber ali kopalno kad, voda naj
bo mrzla ali mlačna. Nikoli ne na-
maka jmo v vroči vodi! Madeže
na perilu odstranimo zmeraj pred
pranjem! V namakalno vodo vli-
jemo raztopino pralnega praška
in sicer toliko, kolikor zahteva
navodilo na zavoju. Kose perila
dajemo razprostrte v vodo. Pe-
rilo v namakalni vodi nekajkrat
premešamo.
Belo in grobo perilo namočimo
najbolje čez noč, najmanj pa naj
se namaka 6 ur. Skrobljeho pe-
rilo namakajmo posebej.
Zapomnimo si tole: dobro na-
močeno perilo je že na pol opra-
no!
Nadalje zelo važno poglavje je
mehčanje vode. Le malokatera
gospodinja ima na voljo za pranje
čudovito deževnico. Voda, ki jo
dobivamo iz vodovoda, je zvečine
trda, vsebuje mnogo apnenca, za-
to jo moramo zmeraj zmehčati.
Ce storimo to šele na dan pranja,
raztopimo sodo ali belilno sodo
vsaj pol ure pred dodatkom pral-
nega praška v vodo.
Na pralni dan namočimo pisano
perilo. Namakamo tako, kakor
smo povedali za belo in grobo pe-
rilo. Zadostuje, da se pisano pe-
rilo namaka 2 do 3 ure. Kar ne
drži barve, namočimo posebej.
Pri tistih kosih, o katerih nismo
prepričani, ali so stalne barve,
napravimo preizkus.
Medtem ko se nam pisano peri-
lo narnaka, raztopimo v vedru po-
trebno količino pralnega praška
(po navodilu na zavoju), in sicer
v zmehčani vodi. Potem zlijemo
raztopino v pralni kotel, do dve
tretjini napolnjen z zmehčano vo-
do, in naložimo vanj še dobro ože-
to belo perilo. Perilo počasi se-
grevamo: vre naj 15 do 20 minut.
Potem ga poberemo iz kotla, malo
pretegnemo in posebno umazana
mesta, ki smo jih že pred kuha-
njem obdelali z milom ali praš-
kom, na novo speremo. Izplaknemo
najprej v vroči vodi (to pred tem
zmehčamo), nato v mlačni vodi in
slednjič nekajkrat v mrzli — do-
kler zadnja ne ostane povsem či-
sta.
Medtem ko se belo in grobo pe-
rilo kuha, lahko začnemo prati že
pisano perilo, in sicer potem, ko
je že 25 minut ležalo v raztopini
pralnega praška, pripravljeni ena-
ko kakor zgoraj. Potem ga izpla-
kujemo enako kakor belo perilo
in ga takoj obesimo. Pisano peri-
lo naj ne leži mokro na kupu!
Nazadnje se lotimo finega peri-
la, ki ga nismo namakali. Pere-
mo ga s praškom za fino perilo
v mlačni raztopini. Tudi izplaku-
jemo zmeraj z mlačno vodo. Ce
barve finih kosov niso obstojne,
dodamo izplakovalni vodi nekaj
kisa. Volnene kose takoj po izpla-
kovanju naravnamo v pravilno
obliko in velikost ter jih položimo
na čiste krpe. Svilo in umetno svi-
lo likamo še v na pol vlažnem sta-
nju z zmerno vročim likalnikom
(primerno toploto nastavimo na
regulatorju).
Zapomnimo si še tole:
Med veliko žehto večkrat po-
močimo roke v kisovo vodo. Tako
jih ohranimo lepo gladke.
Perilo, ki ga škrobimo, namaka-
mo samo v mlačni vodi; tako se
škrob bolje odloči in perilo ne
postane rumenkasto. Skrobljeno
perilo ne sme viseti na prostem,
kadar zmrzuje, ker mraz pretvar-
ja škrob v sladkor. Perilo tako
zgubi togost, dobi pa grde leplji-
ve madeže.
Da nam perilo pozimi ne za-
mrzne ob vrv za obešanje, dodaj-
mo zadnji izplakovalni vodi pest
soli. Dalje lahko preprečimo pri-
mrzovanje tako, da vrv za obeša-
nje perila zdrgnemo s krpo, na-
močeno v toplo raztopino sode ali
soli.
Nove kljukice za pripenjanje pe-
rila pred uporabo nekaj ur kuha-
mo v vodi.
stala, pogledala in stekla k nje-
mu. Namesto da bi pa prijazno
skočila k svojemu gospodarju, ga
je začela zlobno renčeč in laja-
joč obkrožati.
Nekaj sem se mu zameril, je
pomislil gospod Boras. Morda vo-
ha alkohol, ki mi hlapi iz por.
»Sem!« je velel in pomirjujoče
potolkel z dlanjo po hlačah, toda
pes je razumel kretnjo kot izzi-
vanje — šavsnil je po hlačah; in
ko je gospod Boras zamahnil po
njem, ga je popadel za roko. Je-
za je zagrabila moža, in takoj
nato strah. Da ni navsezadnje
žival stekla! Odpravil se je proti
hiši, da bi se pogovoril z ženo.
Le počasi je napredoval, kajti
očeh; kakor vrtavka se je sukal
Vseskozi je moral imeti psa na
počasi proti hiši.
»Kaj počenjate na našem vrtu?«
je zavreščalo, in ko se je gospod
Boras obrnil, se je zazrl v obraz
svoje žene. Ni mogel dolgo gle-
dati vanj, ker se je moral ote-
pati psa, ki ga je še srditeje na-
padal.
»Marta!« je vzkliknil. »Saj ste
vsi znoreli!«
»Se enkrat naj slišim svoje
ime, pa pokličem policijo!« Res-
nično, tako je govorila z njim!
Saj ni bilo mogoče: zavoljo majh-
J^e pijanosti je zatajila vsa dolga
leta zakona.
»Kdo je ta stric?« se je poza-
»limal otroški glasek. Gospoda
Sorasa je to še posebno boleče
prizadelo, kajti ljubil je svojega
sina. In sedaj so tudi fanta na- ;
ščuvali nanj!
»Ven!« je zakričala žena
»Ven!« je kriknil fant, koraj-
žen v naročju srdite matere, in
tudi pes je lajal isto. Vsi trije so
se bližali gospodu Borasu. Tedaj
je mož popustil in kot tat je od-
šel s svojega doma.
Ne da bi si vedel pomoči, je
stopil Po cesti, zavil okoli prvega
ogla, hodil dalje,- spet zavil in
tako dalje, dolgo časa. Misli se
mu niso hotele urediti. Nenado-
ma se je domislil, da se je ne-
mara prejšnji večer, ob pijani
vrnitvi pod domačo streho, grdo
vedel in s tem zbudil gnus vse
svoje družine. Verjetno to sicer
nI bilo, toda še zmeraj možno; v
pijanosti je marsikaj mogoče,
pravzaprav vse.
Morfla, je tuhtal gospod Boras,
me je Kilch včeraj pripeljal do-
mov, morda on ve kaj več. Po-
prašam ga.
Prijatelj je stanoval blizu; pet
minut pozneje je gospod Boras
pozvonil ob njegovih vratih. Kilch
je odprl In premeril Borasa z
mrzlim pogledom. »Želite?« je
vprašal.
»Kilch!« je vzkliknil gospod
Boras. »Kakšna neumnost je to?«
Možakar je porogljivo razpo-
tegnil obraz. »Tudi mene 2anima,
kakšna!« je dejal In zaloputnil
vrata.
Celo prijatelj ga je bil zapu-
stil! Kaj se je le moglo zgoditi,
da so se zapirala vsa vrata pred
gospodom Borasom?	]
Tega ne dojamem, si je priznal
ubožec. K svojim se ne morem
vrniti, vsaj danes ne, preveč so
razdraženi. Kje naj prenočim?
Pri Carlu seveda. On je boljši
prijatelj, to bi bil lahko vedel,
poznava se iz šolskih let, to veže.
Obiskati Carla je pomenilo na-
praviti majhno potovanje, in tako
njuno prijateljstvo počasi
ugasnilo. Toda tega dne je gospod
Boras premagal svojo lenobnost,
dobre pol ure se je vozil, da je
prispel do Carlovega stanovanja.
Na stopnicah se je spotaknil.
Slabo! je pomislil. 2e ves dan se
spotikam.
Poznovil je. Koraki so se pri-
bližali, vrata so se odprla, poka-
zal se je šolski tovariš. »Nič ne
bom kupil!« je neprijazno dejal.
»Nič ne naročim, nič ne podpi-
šem, nič denarja nimam. Po-
zdravljeni!« Vrata so počila v
ključavnico. Ko je gospod Boras
odhajal po stopnicah, ga je zno-
va obšel občutek, da je lahek ko
pero in da kar plava. Tudi smeh
ga je obšel, toda drugačen kakor
dopoldne.
Na ulici je — končno, končno!
— gospod Boras doumel, kaj se
je pripetilo; zgubil je, kratko
povedano, svojo istovetnost. Za-
pravil je bil svojo preteklost ka-
kor zgubiš denarnico. In nI se
več mogel z njo izkazati. Nena-
vadno! je pomislil Sicer živim,
toda zdi se, ko da sploh nisem
živel, ker nI ostalo za prejšnjim
bivanjem nikakih sledov. In tako
sem bil prepričan o svojem biva-
nju! Ne, to ni mogla biti utva-
ra. Toda kako sem mogel vse to
zgubiti? Morda po kaki nepre-
vidni kretnji? Drži, tako bo:
zdrknil sem iz svetovnega siste-
ma In sedaj nikamor več ne so-
dim. Vsak komet je načrtnejši od
mene.
Medtem je odbilo eno popoldne.
Čeprav gospod Boras, kakor je
menil, ni več pripadal svetovne-
mu sestavu, je začutil lakoto,
kajti ob tem času je imel navado
kositi — kolikor je sedaj sploh
še mogel govoriti o navadah. Po-
gledal je okoli po gostilnah, toda
s tem so bili le slabo oskrbljeni;
oddaljeno predmestje je bilo po-
stavljeno le bolj v stanovanjske
namene.
Turobno je gospod Boras taval
mimo mnogih vrtov, mimo mno-
gih hiš; mnoge so bile tako po-
dobne hiši, ki jo je bil dotlej
Imel za svojo. Zato ga tudi nI
preveč presenetilo, ko se je sko-
zi neko okno nagnila ženska in
mu zaklicala: »No, si vendarle
prišel! Juha je že na mizi.«
Ne da bi dolgo premišljal, je
pokljukal gospod Boras na vrtnih
vratih In vstopil; lačen je bil. Ob
hišnih vratih mu je pritekel na-
sproti fantič. »Očka, jajčno torto
bomo jedli!«
»Izvrstno, sinko!« je odvrnil
gospod Boras. Obrisal si je prah
s čevljev, obesil klobuk na obe-
šalnik, bežno poljubil žensko, se-
del za mizo in začel srebati juho.
Med jedjo je opazoval žensko In
dečka, previdno, da ne bi zbudil
pozornosti, kajti očitno sta ga
imela za družinskega očeta. 2ena
niti ni bila slaba In tudi deček
mu je bil všeč; kosilo mu je
teknilo.
Kaj hočeš, je pomislil, družina
je družina, glavno je. da jo Imaš.
Lahko sem srečen, da sem spet
pod streho, prej je kaj slabo ka-
zalo. Res, teh dveh si nisem sam
izbral, toda, kaj si človek sploh
sam Izbere? Vedno le tisto, kar
mora. Ne ne, zamenjava je Čisto
dobra, obeta celo — kako bi de-
jal — nekoliko spremembe.
»Cemu naju tako gledaš?* je
vprašala žena. »Imaš kaj na
srcu?«
Gospod Boras si je obrisal usta
s prtlčkom. »Nasprotno, vse je v
najlepšem redu.« Segel je v koša-
rico s sadjem, vzel Jabolko In ga
začel lupiti. Kmalu se bo popol-
noma udomačil. Morda je celo
zmeraj tukaj živel in si je bil ono
drugo življenje le utvarjal. Kaj
vemo, ali sanjamo ali živimo?
Zazvonilo je. »Kar sedi!« je de-
jala žena, vstala In odšla v vežo.
Ker vrat ni zaprla, je bilo mogo-
če natanko slišati, kaj se je zu-
naj zgodilo.
»Kam pa! Kaj naj to pomeni!«
je strogo zazveael ženin glas.
»Takoj se poberite — ali pokli-
čem moža!«
»Saj nisi pri pravi!« je odgo-
voril moški glas. »Dovolj šale,
lačen sem.«
»Tu ni nikaka ljudska kiihinja.
Ven! Vam že pokažem, mene ti-
kati!« Prepir se je nadaljeval, pa
ne dolgo. Možakar je pobral šUa
in kopita In vrata so se zaloput-
nila za njim.
Vsa rdeča v obraz se je žena
vrnila. »Kakšna pr^^drr.nost! In ti i
me seveda pustiš jamo.«	J
»Fant se mi smili,« je odgovo-
ril gospod Boras, »kako vam' je
je zamenjal svojo hišo z našo.«
»Zamenjal!« je zakričala žena.
»Ta gotovo nima ne hiše In ne
družine.«
Gospod Boras je naglo vstal.
»Prav zato mu bom pomagal do
kosila. Takoj se vrnem.« Stekel
je Iz kuhinje In dohitel tujca ob
vrtnih vratih. Možak je bil bled
od razburjenja, zmedeno se je
zastrmel vanj.
»Lahko si mislim,« je spregovo-
ril gospod Boras, »koko vam je
pri duši, zato vam pomorem.«
Potegnil je iz žepa beležnico, na-
kracal vrstico in list odtrgal. »Tu,
prijatelj, vam dajem dober na-
slov. Stopite tja, pa hitro — si-
cer se kosilo ohladi.«
Neznanec je vzel listek, ven-
dar nI iztisnil iz sebe glasu. Ni
mu bilo tudi treba kaj reči. kaj-
ti gospod Boras je že stekel na-
zaj v hišo.
»Predober si,« je pripomnila
žena, ko je vstopil v kuhinjo.
Gospod Boras je sedel m se spet
Igtil jabolka. »Nikakor ne, le pre-
viden. Kar se je danes pripetilo
njemu, se morda primeri jutri
meni.«
Prihodnji dan se je odpeljal
gospod Boras v mesto in poiskal
ulico, v kateri je živel prej. Ko
je šel mimo svoje hiše, je videl
ženo, kako je sedela z onim dru-
gim na vrtu. Zena je pletla. mo-
žak je bral časnik; oba sta bila
videti zadovoljna. Tedaj jt bil
zadovoljen tudi gospod Bora?
Prevedel S. P.
Stran 6
TEDNIK
PTUJ DKE 22 MARCA
PRODAM
MOTORNO KOLO NSU-Pretis,
175 ccm, s 5500 prevoženimi kilo-
metri. prodam. Naslov v upravi.
PRODAM 300!) kg SLADKE KRME.
Andrej Krajnc, Grajena 120.
PRODAM HIŠO z gospodarskim
poslopjem in 2 ha zemlje. Zla-
toličje 43.
PRODAM MALO MLATILNICO
na enofazni motorni pogon. Ce-
na ugodna. Veršič Franc, Biš 4,
p. Trnovska vas.
PRODAM NOVO PLOSCICE za
kompletno krušno peč po ugod-
ni ceni. Naslov v upravi.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK z dve-
ma ploščama in enim pekačem,
skoraj nov, zaradi selitve ugod-
no prodam. Naslov v upravi.
PRODAM RAZTEGLJIVO MIZO,
kopalno kad in žimnate vložke.
Naslov v upravi.
PRODAM MOTORNO KOLO
znamke »horex«. Naslov v
upravi.
MODERNO NOVO SPALNICO in
kavč po znižani ceni zaradi
selitve prodam. Lenart Alojz,
Prešernova 25, I nadstropje,
Ptuj.
PRODAM 1,17 ha GOZDA po
ugodni ceni. Vprašajte pri Rajh
Matiju, Vuzmetinci, p. Miklavž
pri Ormožu.
RABLJEN MOPED ZNAMK^
»COLIBRI« prodam za 100.000
din. Vzamem tudi ček. Šegula
Marija, Dornava 90.
UGODNO PRODAM OHRANJEN
MOTOR NSU PRIMA 175 ccm.
Budina 33.
PRODAM PIANINO. Naslov v
upravi.
PRODAM DOBRO OHRANJEN
MOTOR »ROLER«. Sp. Hajdina
82.
SREDNJE TEZKI VOZ v dobrem
stanju prodam. Cunkovci 5, p.
Moškanjci.
PRODAM LES za brajde. Mestni
vrh 89.
HISO Z VINOGRADOM v Senež-
cih 47 pri Veliki Nedelji, pro-
dam. Bombek Franc, Vel. Ne-
delja 10.
PRODAM TAKOJ VSELJIVO
HISO v Kicarju 119 z gospo-
darskim poslopjem, 0,50 ha sa-
dovnjaka, dve njivi in vrt v
skupni izmeri 1,20 ha. Vprašaj-
te pri Horva-t Neži, Nova vas
60, Ptuj.
PRODAM OKROG 2000 KG
SLADKEGA SENA- Ozvatič
Janez, Ločki vrh 1, p. Dester-
nilc.
PRODAM DOBER KROJAŠKI in
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ i
»Singer« in staro okroglo težko
opeko (bobrovec). Gačar Jakob,
Jadranska ul. 3, Ptuj.
LUNINE SPREMEMBE
IN VREMENSKA NAPOVED
za čas od 24. do 31. marca 1963.
Mlaj bo v ponedeljek, 25. mar-
ca ob 13.10.
Napoved: Prve dni v tednu bo
še nestalno vreme s plohami,
nato se bo vreme izboljšalo. Proti
koncu marca bo postopoma zajel
tudi naše kraje hladnejši zrak, ki
bo prve dni v aprilu povzročil
sneg in dež.	AC
Cene
V poslovalnici »Povrtni-
ne« Ptuj
Jabolka 30 — 100, krompir 39,
čebula 120, česen 460, ohrovt 200,
jajca 25, sruhe slive 170 — 240,
smokve 50 — 240, oranže 320, li-
mone 300, semenska koruza 120
— 165, semenski krompir 80, lu-
cema 1380, semenski oves 90,
razne trave 360 — 960, koleraba
800 din.
Trgovina je 23. t. m. odprta
tudi Donoldne od 14. do 17. ure.
KUPIM
KTIPLM RABLJENO NAKOVA-
liO (ampos). Tement Franc, Ro-
goznica 37.
SLUŽBE
GOSPODINJSKO POMOCNICO,
tudi začetnico sprejmem takoj.
Dipl. oec. Skrabar Aleksander,
Ljubljana, Linhartova S-5.
Mestni kino Ptuj
predvaja 22. marca t. 1. franco-
ski (cinemascope) film »NAIV-
NA DEKLETA«, 23. in 24. mar-
ca t. 1. italijanski barvni (cine-
mascope) film »MAŠČEVANJE
VIKINGOV«, 26. in 27. marca
t. 1. italijansko-francosko-nem-
ški film »MOCNEJSE OD ME-
NE«, 28. marca t. 1. jugoslovan-
ski film »IGRE NA IGRISCU«.
Kino »Ruda Sever«,
Gorišnica
predvaja 24. marca t. 1. ameri-
ški film »ANASTAZIJA«.
Kino Ormož
predvaja 23. in 24. marca t. 1.
italijanski film »SLI BOMO V
SAN REMO«.
Kino Zavre
predvaja 24. marca t. 1. franco-
ski barvni (cinemascope) film
»ZVONAR CERKVE NOTRE
DAME«.
ZAHVALA
Tem potom se javno zahvalju-
jem vsem svojim stanovskim to-
varišem, nekdanjim učencem in
prijateljem, ki so me za 30-letni
jubilej počastili s prisrčnimi vo-
ščili in darili.
Ivanka Pernat-Toplak
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA
PTUJ
bo imela v nedeljo, 24. marca, ob
8. uri v veliki dvorani občinskega
ljudskega odbora Ptuj v Mikloši-
čevi ulici 14 redni letni občni zbor
z navadnim dnevnim redom.
- • -
AEROKLUB PTUJ
vabi vse člane in ljubitelje letal-
skega športa na redno letno skup-
ščino, ki bo v soboto, 23. marca
1963, ob 16. uri v dvorani občin-
skega komiteja.
Vljudno vabljeni! ODBOR
ŠPORT
ROKOMET
Drava-Branik 10:21 (3:10)
Prijateljska rokometna tekma
na asfaltnem stadionu Drave na
Ormoški cesti. Gledalcev 300.
Sodnik Brumen iz Maribora.
Ljubitelji rokometa v Ptuju so
lahko v nedeljo videli prvo le-
tošnjo tekmo med domačo ekipo
Drave in ekipo Branika iz Mari-
bora, člana slovenske rokometne
lige. Gostje so bili za razred
boljši od domačinov in tudi za-
služeno zmagali z visokim rezml-
tatom. K temu je tudi pripomo-
gel domači vratar Kuhar, ki v
nedeljo ni imel svojega dne. Do-
mačini so povedli samo enkrat,
in sicer v 2. min. prek Ročaka,
nato so igro prevzeli gostje in
odločili prvi polčas v svojo ko-
rist 10:3.
Sele proti koncu drugega pol-
časa so se domačini razigrali in
tako zmanjšali razliko. Ekipi Dra-
ve se je poznalo, da so igrali šele
prvo tekmo in da še niso popol-
noma vigrani.
Do začetka prvenstva, ki se bo
začelo že 31. t. m. bodo odigrali
še nekaj prijateljskih tekem.
Pred tekmi:
Drava — Branik (mladinci) 13:13
(7:6)
Drava — Branik (ženske) 5:15 (1:6)
Drobne zanimivosti
Novi antibiotik
Mikrobiolog dr. John Siebruth,
ki je kot udeleženec neke ame-
riške odprave prebival nekaj ča-
sa na Antarktiki, je pri prouče-
vanju antarktičnih ptic odkril
zanimiv pojav: Ugotovil je, da
mnoge od njih nimajo v želod-
cu nekaterih bakterij, ki jih je
sicer mogoče najti v želodcih
vseh drugih ptic pa tudi pri pri-
padnicah iste vrste, ki ne živijo
na Antarktiki.
Pri tem odkritju je dr. Sie-
bruth začel sistematično prouče-
vati hrano teh antarktičnih ptic.
Ugotovil je, da so njihova glav-
na hrana neki morski rakci, le-ti
pa se hranijo z neko antarktič-
no vrsto alg. Ko je nadaljeval
z znanstvenimi raziskavami, je
dr. Siebruth navsezadnje razvo-
zlal uganko: te morske alge pro-
izvajajo neki nov antibiotik, ki
uničuje vse tiste bakterije v •
ptičjih želodcih, ki prispejo tja
s telesi použitih rakcev. Rezul-
tati prvih preiskav so pokazali,
da je novi antibiotik — ki še ni-
ma niti imena — eden najučin-
kovitejših, kar jih poznamo.
nehaš razvijati, stariš. Ko so ne-
davno zaprli osemdesetletnega
pakistanskega generala Suhra-
vardeja, se je v ječi začel učiti
stenografije in daktilografije; ob
gramofonu je plesal in delal rit-
mične vaje.
Mlad ostaneš, če se ne odpo-
veš svojim sanjam. Neki filozof
je dejal: Človek, ki je zakopal
svoje zadnje sanje, je zrel za
pokoj.
Mlad ostaneš, če gledaš živ-
ljenje z vedre strani. Veselo sr-
ce je izvrstno zdravilo. Potrte-
mu človeku se pa kosti suše.
Mlad ostaneš, če ne hodiš po
izhojenih poteh. Izvožena pota
so dobra le za povožene ljudi.
Mlad ostaneš, se ravnaš po
večno mladih vzorih, ki so vse
življenje ustvarjali: Goethe je z
82 leti končal Fausta, Tizian pa
slikal svoje mojstrovine z 92 leti.
Tudi Edison je delal v svojem
laboratoriju še pri 93 letih, da
ne naštevamo drugih imen.
Mlad ostaneš, če si ohraniš
mlado srce, čeprav je to mno-
gokrat težko. Vendar je lepše,
če z leti obložen človek umre
mladega srca!
M. K.
ODLOK
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
PTUJ
Po 2. točki 50. člena zakona o
občinskih ljudskih odborih (Ur.
list LRS, št. 19-88/52) je občinski
ljudski odbor Ptuj na seji občin-
skega zbora in na seji zbora pro-
izvajalcev, dne 25. februarja 1963
sprejel
ODLOK
o nkinitvi občinskega prometnega
davka za lokalne telefonske in
brzojavne naprave v občini Ptnj.
1.	člen
Občinski prometni davek za lo-
kalne telefonske in brzojavne na-
prave, uveden z odlokom o uved-
bi občinskega prometnega davka
za lokalne telefonske in brzojav-
ne naprave v občini Ptuj (Urad-
ni vestnik okraja Maribor, štev.
9-123/62), se ukine.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave
v »Uradnem vestniku okraja Ma-
ribor«, uporablja pa se od 1. ja-
nuarja 1963.
Številka: 431-3/63-9
Ptuj, dne 25. februarja 1963.
Predsednica
občinskega ljudskega odbora
Lojzka Stropnik
Bi radi ostali mladi?
Mlad ostaneš lahko kljub gu-
bam in sivim lasem, če si ohra-
niš mladega duha in mlado sr-
ce. Sele takrat začenjamo šteti
pri nekom njegova leta, ko zanj
nobena stvar več ne šteje.
Mlad ostaneš, dokler se ne-
prestano razvijaš. To pa delaš
lahko tudi v starosti. Sele ko se
OSEBNA KRONIKA
Rojstva, poroke in smrti itc območju matičnega
urada Ptuj
Rodile so: Kristina Ojsteršek,
Lovrenc 113 — Majdo; Marija
Kramar, Biš 26 — Jožico; Angela
Slavinec, Kamenščak 48, Ljuto-
mer — Marjana; Cecilija Heric,
Borovci 23 — Marinko; Matilda
Muraja, Svetinci 22 — Marjana;
Marija Pere, Vodranci. 26 —
Alenko; Marija Landero, Gra-
jenščak 20 — Majdo; Terezija
Kotolenko, Dubrava 38 — Joži-
co; Ana Milošič, Soviče 23 —
Branka; Julij ana Ribič, Obrež
86 — dečka; Slava Fridrih, Sav-
ci 79 — Jožico; Katarina Haj-
šek, Kočice 5 — Mihaela; Tere-
zija Fišer, Mihovci 38 — Stanka;
Angela Selinšek, Kidričevo 6 —
Branka; Marija Novak, Noršin-
ci 31, Ljutomer — Sonjo; Marija
Rogina, Pobrežje 2 — Jožico;
Barbara Zuran, Zasadi 6 — Kri-
stino; Barbara Ivančič, Turški
vrh 97 — Jožefa; Albina Jur-
kovič, Ilovci 16, Ljutomer — Li-
Ijano; Neža Letonja, Paradiž 20
—	deklico in dečka.
Poroke: Vladimir Turščak,
Slovenski trg 13 — Anžel Tere-
zija, Na obrežju 4; Anton Cer-
nr 3l, Jadranska 16 — Jožefa
Fekonja, Ljutomerska 17; Milan
Korošak, Zagrebška 54-c — Šte-
fanija Kristovič, Hrvatski trg 5;
Mirko Kotnik, Ljutomerska 18
—	Erika Zunec, Budina 13.
Umrli so: Ferdinand Potočnik,
Vareja 43, roj. 1892, umrl 12. III.
1963; Frančiška Eržen, Rajčeva
4, roj. 1893, umrla 14. IH. 1963;
Jožef Emeršič, Zagrebška 59-a,
roj. 1929, umrl 15. III. 1963.
Razpored
obveznih cepljenj
proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju na področju
Zdravstvenega doma Ptuj (I. termin)
Grajena v šoli.........25. marca ob 9. uri
Dornava v šoli.........25. marca ob 11. uri
Pacinje v gostilni.......25. marca ob 13. uri
Podvinci v gostilni.......25. marca ob 14. uri
Rogoznica v zadružnem domu ... 25. marca ob 15.30
Cirkulane ZP.........25. marca ob 7. uri
Zavrč ZP...........25. marca ob 12. uri
Leskovec v šoli........26. marca ob 9. uri
Videm v šoli.........26. marca ob 12. uri
Sela v šoli..........26. marca ob 15. uri
Juršinci v šoli.........26. marca ob 15. uri
Gorišnica v šoli........26. marca ob 13. uri
Podlehnik v šoli........27. marca ob 9 uri
Gruškovje v šoli........27. marca ob 12. uri
Rodni vrh v šoli........27. marca ob 14. uri
Vitomarci v šoli........27. marca ob 15. uri
Trnovska vas v šoli.......28. marca ob 9. uri
Desternik v šoli........28. marca ob 11. uri
Janežovci ZP.........28. marca ob 14.30
Polenšak v šoli........28. marca ob 15. uri
Zetale v šoli.........29. marca ob 9. uri
Markovci v šoli........29. marca ob 13. uri
Cepljenje je obvezno za vse otroke letnikov 1962 in
1961 ter zamudnike. Zdravstvene knjižice prinesite s seboj.
Istočasno je cepljenje proti otroški paralizi v žlički. Pri-
spevek znaša 400 dinarjev, plačljiv lahko tudi v dveh obro-
kih pri pivem in pri drugem cepljenju.
Letnike 1956 do 1960 bomo docepljevali proti otroški
paralizi ob istem času z eno žličko mešanega cepiva, pri-
spevek znaša 250 dinarjev.
Po pooblastilu oddelka
za družbene službe ObLO Ptuj
Sef higienske postaje
dr. Nada Pavličev
Gradnja vint^e kleti t Ormožu se nadaljnje
MLADINCI IN MLADINKE
postanite
člani Aerokluba
VpdBirte se v šolo jadralnih pdlotov in padalcev pri letalski
šoli Aerokluba Ptuj.
POGOJI ZA SPREJEM SO:
1.	Kandidat mora izpolniti za jadralnega pilota 15 let, 2»
padalca 16 let.
2.	Zdravstvena sposobnost.
3.	Dovršena osemletka.
Sola bo pričela z rednim poukom 23, marca 1963 v prosto-
rih Aerokluiba Ptuj, Trg mladinskih brigad 2/1, kjer spre-
jemajo prijave vsakodnevno od 8. do 12. ure, ter v sredo
in E>etek od 17. do 19. ure.
Šolanje bo na amaterski bazi z vmesnim taborjenjem na
ptujskem letališču v Moškajncih. Po usi>ešno opravljenih
izpitih bo omogočeno kandidatom nadaljnje šolanje, kaikor
tudi doseganje športnih rezultatov v vseh aeroklubih le-
talske zveze Jugoslavije. Kandidati, ki še niso odslužili
vojaškega roka, imajo možnost biti siprejeti v razne letal-
ske šole za aktivne in rezervne častoike in podčastnike
jugoslovanskega vojnega letalstva.
UPRAVA AKIOKLUBA PTUJ
Iz programa RTV Ljubljana —
NEDELJA, 24. marca
6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob
6 05—6.10 Poro6ila in dnevni koledar.
6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—
7.15 Napoved tasa. poročila, vremenska
iiapoved. pregled tiska, radijski koledar,
prireditve dneva in objava dnevnega spo-
reda. 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00
M'iadinska radijska igra. 11.30 Nedeljskd
reportaža. 11.50 Lepe melodije. 12.00
Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved ča-
sa. poročila, vremenska napoved in ob-
java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila
in zabavna giasba. 13.30 Za našo vas.
14.00 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
II. 15.00 Napoved časa, porodila in vre-
menska napoved. 15.15 George Shearing
z godali. 17.00 Poročila. 17,05 Igra pi-
anist George Feyer. 17.15 Radijska igra
— F M. Dostojevski: Krokodil. 18.14
Marjan Kozina: Proti morju. 18.30
Športna nedelja. 19.00 Obvestila. 19.05
Glasbene razglednice. 19.30 Radijski
dnevnik. 20.00 Izberite svojo melodijo.
21.00 Pravljica o carju Ssitanu. 22.0'!
Napoved časa, poročila, vremenska napo-
ved in pregled sporeda za naslednu dan
22.15 Skupni program IRT — studio
Beograd. 23.00 Poročila. 23.05 Zapleši-
mo v novi teden, 24.nn Zsdnia roročila
in zaklit;f°k oddaie
cONEftELlfcK .s -Jt
5.00—8,00 Dobro jutro: ipisaii iiaa-
beni spored) — vmes ob 5.0S—5.10 Po-
ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na-
poved časa, poročila, pregled tiska, vre-
menska napoved in obvestila. 7.00—7.15
Napoved časa. poročila, vremenska napo-
ved in radijski koledar. 8.00 Poročila.
11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po-
ročila. 12.05 RKU — Ing. Srečko Pe-
čar: Proizvodnja mleka na kombinatu
Beograd. 12.15 Pojo in igrajo Dobri
znanci. 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe.
13.00 Kapoved časa, poročila, vremenska
napoved, prireditve dneva in objava
dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za-
bavna glasba. 13.30 Tri arije in zaključ-
ni prizor opere »Don Tuan«. 14.00 Poro-
čila. 17.00 Poročila, 17.05 Obdobja slo-
venskega samospeva. 17.45 Pojo »The
Crew Cuts« in kvintet Predraga Ivanovi-
ča. 18.00 Poročila — aktualnosti doma
in v svetu. 18.15 Iz repertoarja orkestra
Friedel Perlipp ini Peter Palmer. 18.30
Poje KZRTVL. 18.45 Radijska univerza
—	Porut 7ener: Akvaristika 19.00 Ob-
vestita, 19.05 Olasbene razglednice.
19.30 Ra<Iii3ki !lnevnik. 20.00—21.45
Skupni program IRT — studio Ljubljana
—	vmes ob 20.52—21,05 Kulturni glo-
bi'? 21 45 Komorni intermezzn. 22.00
Vaivoved č^sa. poročila, vremenska na-
rcved m pres^pd snorefla ra nasledni'
TOREK, 26. marca
5.00—8,00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored! — vmes oh 5,0.5—5,10 Po-
rodila in dnevni koledar 5.00—6.10 Na-
poved časa. poročila, pregled tiska, vre-
menska napoved in obve&trla. 7.00—7.15
Napoved časa, poročila, Tremenska na^-
ved in radijski koledar. 8.00 Poročila.
11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po-
ročila. 12.05 RKU — Ing. Olga Stefula:
Ekonomika proizvodnje breskev. 12.15
Melodije izpod Sar planine. 12.30 Ob
zvokih zabavne glasbe. 13.00 Napoved
časa, poročila, vremenska napoved, pri-
reditve dneva in objava dnevnega spo-
reda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba.
13.30 Domača pesem.. 14.00 Poročila.
17.00 Poročila. 17.05 Konce-rt po željah
poslušalcev. 18.00 Poročila — aktualno-
sti doma in v svetu. 18,10 Narodi v
svojih pesmih, 1. oddaja: Pesmi rodne
grude.n 18.45 S knjižnega trga. 19.00
Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice.
19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Petnajst
minut Mozarta. 20.15 Radijska igra —
Zoran Bogoev: Limuzina mistra. 21.15
Primož Ramovš: Sedem skladb za godal-
ni orkester. 21.35 Pojo vaši ljubljenci.
22.00 Naf>ove<l časa, poročila, vremen-
ska napoved in pregled sporeda za na-
SREDA, 27. marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisati glas-
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-
ročila in dnevTii koledar. 6.00—6.10 Na-
slednji dan.
poved časa. poročila, pregled tiska, vre-
menska napoved in obvestila, 7,00—7.15
Maro'pd časa, poročila. iTPmenska napo-
ved m radijski koledar. 8.00 Poročila,
11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po-
ročila. 12.05 KN — ing. Tone Wa«ner:
Spomladanska dela v hmeljišču. 12.15
Petnajst minut s Kmečko godbo. 12.30
Fragmenti iz domačih oper. 13.00 Napo-
ved časa, poročila, vremenska napoved,
prireditve dneva in objava dnevnega spo-
reda. 13.15 Obvestila 'n zabavna glas-
ba. 13.30 V paviljonu zabavne glasbe.
14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05
Govorica glasbenih instrumentov — 12.
oddaja. Orgle, harmonij, harmonika.
18.00 Poročila — aktualnosti doma in v
svetu. 18.10 Melodije iz Južne Amerike.
1«.25 Naš plesni karnet. 18.45 Ljudski
parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glas-
bene razglednice. 19.30 Radijski dnev-
nik. 20.00 Nova imena v zabavni glasbi.
20.35—23.00 lacques Offenbach: HoFf-
mannove pripovedke — vmes ob 22.00
—22.15 Napoved časa. poročila, vremen-
ska napoved in pregled sporeda za
naslednji dan.
Četrtek. 28. marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-
ročila m dnevni koledar 6.00—6.10 Na-
poved ča^sa. poročila, pregled tiska, vre-
menska napoved in obvestila. 7.00—7.15
Napoved časa. poročila, vremenska napo-
ved in radijska koledar. 8,00 Poročila.
11,00 Pozor, nimaš prednosti' 12.00 Po-
ročila. 12,05 KN — Ing. Tone Zore: Po-
večaimn J^tpvilo "joveH v '"♦ii	12.15
Poteja Danica Filipič m Franc Koren,
12.30 Ob zvokih zabavne glasbe. 13.00
Napoved časa, poročila, vremenska na-
poved, prireditve dneva in objava dnev-
nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabav-
na glasba. 13.30 Haydn v Londonu.
14.00 Poročila. 17.00 Poročila, 17.05
Glasbena križanka — št. 12. 18.00 Po-
ročila — aktualnosti doma in v svetu.
18.10 \abimo vas na prvi večerni ples.
18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila.
19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Ra-
dijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer do-
mačih pesmi in napevov. 20.45 Razpolo-
ženjska glasba z orkestrom lackie Gle-
ason. 21.00 Izročilo XX. stoletja. 21.40
Luciijan Marija Skerjanc: Koncert za
horfo 3 komornim orkestrom. 22.00 Na-
poved časa. poročila, vremenska napo-
ved in pregled sporeda za naslednji dan.
PETEK. 29. marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-
ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na-
poved časa. poročila, pregled tiska, vre-
menska napoved in obvestila. 7.00—7.15
Napoved časa, poročila, vremenska napo-
ved in radijski koledar. 8.00 Poročila.
11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po-
ročila. 12.05 RKU — Ing. lože Furlan:
Ali naj gradimo aluminijaste stekleni-
ke? 12.15 Trio Avgusta Stanka. 12.30
Pesmi s severa. 12.45 Ob zvokih za-
bavne glasbe. 13.00 Kapoved časa. po-
ročila, vremenska napoved, prireditve
dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15
Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Zve-
neče kaskade. 14.00 Poročila, 17.00 Po-
ročila. 17.05 Mfed skladatelji slovenske
modeme. 18,0o Po-ročila — aktualnosti
doma in v svetu. 18,10 Ansambla Vvette
Homer in Rob«"-tn valentino, is Slo-
venske narodne v priredbi za glas m
orkester. 18.45 Iz naših kolektivov.
19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled-
nice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Iz
repertoarja zabavnega orkestra RTV
Beograd. 20.15 Tedenski zunanjepolitični
pregled. 20.30 Neznan obraz iz skandi-
navske glasbene romantike. 21.00 Melo-
dije na šestih strunah. 21.15 Oddaja o
morju m i»morščakih. 22.00 Napoved
časa. poročila, vremenska napoved in
pregled sporeda za naslednji dan.
SOBOTA, 50, marca
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-
ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na-
poved časa. poročila, pregled tiska, vre-
menska napoved in obvestila, 6.30—6.35
Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved
časa, poročila, vremenska napoved in
radijski koledar 8.00 Poročila. 11.00
Pozor, nimaš prednostil 12.00 Poročila.
12.05 RKU — Veterina. 12.15 Stari in
novi posnetki ansambla in solistov Mi-
lana Stanteta. 12.30 Chopin in poljski
pianisti. 13.00 Napoved časa. poročila,
vremenska napoved, prireditve dneva in
objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvesti-
la in zabavna glasba. 13.30 Vedri ritmi.
14.00 Poročila. 17,00 Poročila. 17.05
Gremo v kino. 17.50 Z lokom po stru-
nah. 18.00 Poročila — aktualnosti doma
in v svetu. 18.10 Z junaki Verdijevega
»Don Carlosa«. 18.45 Okno v svet. 19.00
Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice.
19.30 Radijski dnevnik, 20.00 Vesele
in domače. 20,15 Satirični kabaret.
21.15 Za konec tedna — nles. 22.00
Nat>oved ča<;a. poročila, vremenska napo-
ved in nre?1ed sporeda za naslednji dan.
22.1'5 Oddaig za naše izsplience. 23.00
Poročila 23 0,=; Zi olps in raz'<'edrilo.
"O Zadnja poročila in zaključek od-
daje.