Kamniški QbČAN
Št. 2
Prvi večji izziv za novega župana in občinski svet
Občinski proračun 2011 padel v vodo - kam pluje kamniška ladja?
Svetnice in svetniki so na prvi letošnji seji v sredo, 26. januarja, razpravljali o novem centralnem vpisu otrok po novem pravilniku o sprejemu otrok v vrtec, o okvirnem in obsežnem programu dela občinskega sveta Občine Kamnik za leto 2011 ter določili višino sredstev za zagotavljanje pogojev dela članov občinskega sveta Občine Kamnik za letošnje leto. Najbolj dolgotrajna in odmevna razprava se je razvnela ob usklajevanju predloga Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2011, ki je tako na prihodkovni kot odhodkovni strani za desetino manjši od lanskega. Rezultat nasprotujočih si argumentov ZA ali PROTI sprejemu predloga občinskega proračuna v prvem branju je, da občinski svet ni sprejel predlaganega proračuna kljub dejstvu, da so na seji vsi predsedniki občinskih odborov po-
Velika planina kot naravni alpski vrt
Občina Kamnik se je prijavila na mednarodni projekt ^Nature experience - Brezmejna doživetja narave«, ki
je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija. V projektu sodeluje 17 partnerjev iz Slovenije in Avstrije, dodeljena sredstva celotnega projekta pa znašajo 2,3 milijona evrov. Vrednost projekta občine Kamnik z naslovom
50. leto
Kamnik, 28. januar 2011
ročali, da so njihovi odbori podprli predlog proračuna. To veliko pove o vsebinski sprejemljivosti predloga.
Vsekakor je zavrnitev proračuna za novega župana, občinsko upravo in občinski svet velik izziv in hkrati preizkus njihove iznajdljivosti, znanja, strpnosti, sodelovanja in izkušenj, da bodo znali poiskati finančno in vsebinsko sprejemljive skupne rešitve za nov predlog občinskega proračuna, ki ga morajo pripraviti povsem od začetka.
Iz dokumentov, ki jih je potrdil prejšnji občinski svet, je razvidna shema zagotavljanja sredstev iz državnih virov v višini cca. 5,4 milijona evrov. Ker tega denarja država več kot očitno ne bo zagotovila, to pomeni, da bo morala občina sama dodatno zagotoviti ta primankljaj.
Več na 2. strani.
Velika planina kot naravni alpski vrt je 70.832 evrov, sofinanciran pa je v višini 91 odstotkov, od tega je delež ESRR 57.196 evrov, nepovratna državna sredstva znašajo 7.083 ev-rov. Občina Kamnik bo za projekt, v katerem bodo uredili 15 rastiščnih točk s počivališči ter jih predstavili v publikaciji, prispevala 6.552 evrov.
Več o projektu in rastlinskem bogastvu Velike planine na 7. strani
Minice se na poti k letošnji visoki uvrstitvi
Najmlajše kamniške odbojkarice, ki so lani osvojile drugo mesto v državi, tudi letos ciljajo visoko. V drugem krogu Državnega prvenstva so brez težav slavile na turnirju v Brestanici in se tako uvrstile
v 3. krog.
Več o kamniški odbojki na 11. strani.
Ekipa deklic v mini odbojki OK Calcit Kamnik je bila med prejemniki priznanj za športne dosežke za leto 2010, ki sta jih v torek, 25. januarja, v Domu kulture
veselijo priznanja za športne dosežke 2010
Kamnik podelila podžupanja Julijana Bizjak Mlakar in podžupan Robert Kokotec uspešnim kamniškim športnikom - 23 posameznikov in 8 ekipam.
Bronasto priznanje Občine Kamnik za več kot petnajstletno delo v športu je prejel Miro Kregar, zlato plaketo za življenjsko delo na področju športa pa Dušan Papež.
Prejemnike priznanj za športne dosežke in delo v športu predstavljamo na straneh 12 in 13.
Gregor Ftičar Trio navdušil z odličnim jazz koncertom
Kamničan Gregor Ftičar, priznani jazzovski pianist, aranžer in avtor lastnih kompozicij, se je ob zaključku magistrskega študija na KUG v Gradcu domači javnosti predstavil z zasedbo tria, v katerem se mu pridružujeta študijska kolega, Tirolca Josef Abentung (bas) in Benny Hrdina (bobni). Do zadnjega kotička polna galerija Veronika je bila v petek, 21. januarja, prizorišče vrhunskega jazz koncerta. Več na 5. strani.
IZ VSEBINE
stran 2
Območje Velike planine predstavlja enega največjih sklenjenih travnatih območij, kjer v naravi raste bogata alpska flora travnatih pobočij in kraških kotanj. Ko se belina snega prične poslavljati, se planina zavije v vijoličasti plašč spomladanskega žafrana in se mestoma seli, kakor se sneg po planini mestoma umika. Za Plečami in med bajtami Velikega Stanu najdemo tudi sicer zelo redko nunko oziroma beli žafran.
Kamniško znanje prodira v svet
Danes si ne predstavljamo več življenja brez računalnika, zato smo obiskali računalniškega programerja in strokovnjaka za jezikovne tehnologije Petra Holozana, soustanovitelja in solastnika podjetja Amebis iz Kamnika. S svojimi sodelavci je dosegel opazne razvojne spremembe v uporabi jezikovnih tehnologij. Njihova »Besana« nam lahko olajša delo in poišče slovnične napake v tekstu, v Založbi DZS uporabljajo njihove elektronske jezikovne slovarje, njihov prevajalni program »Presis« pomaga pri prevajanju angleških besedil v slovenski jezik in obratno ... In vse se je začelo samo zato, ker mu v srednji šoli jeziki niso bili najljubši predmet ... Kot pravi si je zamislil strojni prevajalnik predvsem zato, da se mu ne bi bilo treba učiti jezikov. A se jih je naučil precej bolje kot računalnik. Vsaj za zdaj.	Več na 4. strani.
AKTUALNO
Vrtec Kamenček odpira vrata 78 otrokom Raste tudi novi vrtec na Fužinah
Turistična ponudba Kannnika na sejnnu Turizenn in prosti čas Priljubljeno drsališče »zapustilo« središče nnesta Ternne Snovik innajo novo vodstvo
KULTURA in KOLEDAR PRIREDITEV stran 5 IZOBRAŽEVANJE	stran 7 in 8
Informativni dnevi: Pred izbiro srednje šole ali fakultete
NAŠA PRIJETNA SREČANJA	stran 9
Calcit Volleyball »podal žogo« dobrodelnosti! Medgeneracijsko sožitje in osebnostna rast
DOMA IN PO SVETU	stran 10
Vtisi iz Nepala
ŠPORT IN USPEŠNI ŠPORTNIKI strani 11-13
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 10. februarja. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 4. februarja, zahvale in oglase pa lahko oddate še v sredo, 9. februarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net.
Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si ali tam pobrskate po arhivu.
★★★★ hotel OD 1830
Malograjski dvor
kamnik
Maistrova cesta 13, Kamnik
Tel.: 01 / 830 31 00 e-mail: info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si

Pojejte kolikor želite za 15 € na osebo, otroci od 4. leta dalje 6 €, pijača se plača posebej.
na kamniški tržnici, Tomšičeva 23, tel.: 01/831 75 98
VELIKA PONUDBA SVEŽIH JADRANSKIH RIB
Odprto: torek-Ëetrtek 8h - 1530, petek 8h - 17h, sobota 7h - 12h.
28. januar 2011
AKTUALNO
Kamniški ObČAN
Prvi večji izziv za novega župana in občinski svet
Občinski proračun 2011 padel v vodo - kam pluje kamniška ladja?
Svetnice in svetniki so na prvi letošnji seji v sredo, 26. januarja, razpravljali o novem centralnem vpisu otrok po novem pravilniku o sprejemu otrok v vrtec, o okvirnem in obsežnem programu dela občinskega sveta Občine Kamnik za leto 2011 ter določili višino sredstev za zagotavljanje pogojev dela članov občinskega sveta Občine Kamnik za letošnje leto. Najbolj dolgotrajna in odmevna razprava se je razvnela ob usklajevanju predloga Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2011, ki je tako na prihodkovni kot odhodkovni strani za desetino manjši od lanskega. Rezultat nasprotujočih si argumentov ZA ali PROTI sprejemu predloga občinskega proračuna v prvem branju je, da občinski svet ni sprejel predlaganega proračuna kljub dejstvu, da so na seji vsi predsedniki občinskih odborov poročali, da so njihovi odbori podprli predlog proračuna. To veliko pove o vsebinski sprejemljivosti predloga.
Vsekakor je zavrnitev proračuna za novega župana, občinsko upravo in občinski svet velik izziv in hkrati preizkus njihove iznajdljivosti, znanja, strpnosti, sodelovanja in izkušenj, da bodo znali poiskati finančno in vsebinsko sprejemljive skupne rešitve za nov predlog občinskega proračuna, ki ga morajo pripraviti povsem od začetka.
Iz dokumentov, ki jih je potrdil prejšnji občinski svet, je razvidna shema zagotavljanja sredstev iz državnih virov v višini cca. 5,4 milijona evrov. Ker tega denarja država več kot očitno ne bo zagotovila, to pomeni, da bo morala občina sama dodatno zagotoviti ta primankljaj. Ob zaključku šesturne seje občinskega sveta se nam poraja vprašanje, kako bi reagirali svetniki, če bi župan po tej seji v naslednjem predlogu za proračun 2011 dosledno upošteval njihove prioritete ter se natančno držal NRP-ja in dal vseh 5 milijonov evrov v šolski sklad in vrtce? To pomeni, da bi moral ukiniti sredstva za vsa ostala področja, ki jim je denar namenjen v proračunu, kar bi imelo na kvaliteto življenja v Kamniku velike posledice. Ne smemo pozabiti, da je bistvo proračuna v tem, da je uravnotežen. Ker pa se nas je vseh dotaknila recesija, razpolagamo z manj denarja kot v prejšnjih letih. S takšno realnostjo se srečujemo danes in se jo bomo morali naučiti sprejeti.
Zaradi novih dodatnih informacij, ki jih ni bilo mogoče tako hitro umestiti na sejo, so seznanitev z demografsko študijo umaknili z dnevnega reda. Zaradi te točke in zaradi gradnje šol bo župan sklical izredno sejo.
V prihodnosti bolj transparenten centralni vpis otrok v vrtec
Zadnje spremembe Zakona o vrtcih omogočajo, da se v občinah, kjer je več vrtcev in poteka enoten vpis, za namen ugotavljanja dejanskega števila vpisanih otrok v vrtce in s tem povezanih potreb po zagotovitvi zadostnega števila prostih mest v vrtcih, vzapostavi centralna evidenca, ker sta letošnji sprejem otrok v javni vrtec in obdelava podatkov o sprejetih in odklonjenih otrocih pokazala, da občina ne razpolaga z natančnim številom odklonjenih oz. čakajočih otrok, za katere je dolžna načrtovati dodatne kapacitete. Veliko vlog je bilo podvojenih, izmenjava in preverjanje podatkov med posameznimi vrtci pa nista mogoča zaradi varovanja osebnih podatkov, kar še dodatno otežuje ugotavljanje dejanskih potreb po prostih mestih v vrtcih.
Oblikovanje centralnega čakalnega seznama, s katerega se z ozirom na razpoložljiva prosta mesta po vrtcih, upoštevaje želje staršev po vrtcu in doseženo število točk vključujejo otroci, je predmet novega predloga pravilnika o sprejemu otrok v vrtec. Seveda ima sprejem pravilnika finančne posledice za proračun, ker so otroci, ki jih sprejme vrtec na podlagi pravilnika in ki imajo skupaj z vsaj enim od staršev stalno bivališče v občini Kamnik, deležni doplačila občine iz proračuna za leto 2011. Zaradi pomembnosti pravilnika za sprejem v vrtec je občinski svet sprejel predlog za dve fazi obravnave tega pravilnika.
i
t*
Podžupanja Občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar in podžupan Robert Kokotec po zaključeni sesturni 3. seji občinskega sveta:
Robert Kokotec, podžupan Občine Kamnik: »Zaradi zavrnitve predloga proračuna v prvem branju se bodo investicije začasno ustavile - predvsem je najbolj opazen problem vrtca, ki pri tem nastane. Večjih dramatičnih posledic to sicer ne bo imelo, vendar se morajo zdaj vse investicije prestaviti na kasnejši čas. Današnji rezultat občinske seje jasno kaže, da gre pri vsej stvari za »prestižno« zadevo in ravnanja iz užaljenosti, ker ena stranka in ena lista nista zadovoljni z izbiro podžupanov. Mojo izjavo dokazuje dejstvo, da so tisti, ki so si v preteklem mandatu stali nasproti s »kanoni« v rokah, zdaj največji zavezniki...«
Mag. Julijana Bizjak Mlakar, podžupanja Občine Kamnik: » Moj komentar na današnjo zavrnitev predloga občinskega proračuna je kratek - ni bilo resnih argumentov za zavrnitev proračuna, poleg tega je bilo prostora za pogovarjanje in usklajevanje med svetniškimi skupinami še veliko. Noben njihov predlog namreč ni bil zavrnjen, saj je šlo šele za prvo obravnavo predloga proračuna, v kateri naj bi svetniki šele dajali predloge za spremembe predloga proračuna. Vse to kaže na premalo odgovorno ravnanje in na politično preigravanje nekaterih svetnikov. Upam, da se bodo vsi svetniki in vse svetniške skupine prihodnjič bolj pripravljene sporazumevati in dogovarjati za boljšo skupno prihodnost celotne občine Kamnik.«
Liljana Juhart Mastikosa, podsekretarka - vodja oddelka za družbene dejavnosti, je opozorila na pomanjkanje časa do vpisov v vrtce in komisijske obravnave vlog za sprejem v vrtec in povedala, da se lahko terminski plan sesuje, če se bo pravilnik obravnaval v dveh fazah. Predlogi statutarne komisije so bili upoštevani. Tudi koncesi-onarji so prostovoljno pristopili k sistemu centralnega vpisa v vrtec - tak konsenz je v praksi težko doseči... Pozvala je občinski svet, da čimprej, na izredni seji še enkrat preuči popravljeni pravilnik - če je možno še v februarju.
Nekateri svetniki (NSi) so bili mnenja, da zavlačevanja ne bodo, če bo pravilnik obravnavalo na izredni seji - še vedno lahko izvedejo razpis v marcu. Enotni so si bili, da objave centralnega seznama ne morejo biti le na oglasnih tablah in na internetu, ker ga nekatere družine nimajo, čakalni seznam naj dobijo ljudje v roke. Spraševali so se zakaj morajo starši oddajati vloge v vrtec prve izbire in ne več v glavni vrtec, če bo glavni izbor naredil centralni računalnik. Prav tako so podali resno vsebinsko opozorilo, da morajo starši oddajati vloge s priporočeno pošto in ne z navadno (kot je navedeno), da imajo v rokah dokazljiv dokument v primeru zakonskega roka za pritožbo. Pri SDS so pozdravili centralno evidenco kot nujno sodobno metodo za registracijo otrok v vrtcih, ki mora biti zaradi pravice do nadomestila zavrnjenih otrok zelo natančna. Svetnica iz LdS je podala nekaj vsebinskih vprašanj glede števila komisij za sprejem otrok (ena centralna komisija ali več komisij) v vrtec ter vprašanje ali imata koncesionarja v svojih aktih že zavedeno, da pristopajo k centralnemu vpisu in evidenci. NSi na eni strani je predlagala opazno spremembo zaradi veliko primerov, da oba starša živita na istem naslovu, izkazujeta pa drugačno stanje - zato bi ukinili kriterij »enoroditeljska družina« in naj bi oceno primerov prevzel Center za socialno delo, ki bi le otroke iz enoroditeljske družine obravnaval prednostno in jim prioritetno omogočil vpis v vrtec. Pri LDS se niso strinjali s tem predlogom, ker CSD že obravnava otroke s posebnimi potrebami. Pomebna ugotovitev pri SDS je, da je skupni cilj predvsem to, da bodo vsi otroci dobili vrtec in potem ne bo več potrebno razpravljati o raznih pravlilnikih... SD je zaokrožila razpravo z oceno, da pravilnik, ki bi ga kdo ne mogel kršiti, dejansko ne obstaja... Zares dober predlog je imela stranka Zares, in sicer, da je nujno takojšnje zbiranje ponudb za nabavo programa za centralni vpis. Nekatere svetnice in svetniki so se strinjali, da v komisijo predstavnika Občine ne more potrditi le župan, potrditi ga mora še občinski svet, prav tako ravnateljica sama ne more določiti predstavnika staršev, temveč ga mora potrditi Svet staršev.
Na Občini Kamnik se bo veliko delalo vse leto ...
Svetnice in svetniki so sprejeli predlog okvirnega programa dela, ki
ga je na podlagi predlogov občinske uprave in svetniške skupine NSi pripravil urad župana za prvo obravnavo na občinskem svetu. Svetniki in svetnice so sprejeli tudi okvirni terminski plan sej občinskega sveta. Program dela je obširen in vsebinsko zelo raznolik in iz njega lahko razberemo, da se bodo vsi zaposleni na Občini Kamnik ter občinski svet morali zelo potruditi, da ga bodo v celoti realizirali. Na spomladanskem in jesenskem zasedanju bodo svetniki tako odločali o vitalnih vprašanjih, ki bodo določala kvaliteto življenja občank in občanov. Svetnice in svetniki so podali še veliko predlogov za dodatno razširitev predlaganega programa, kot so ukrepi za medgeneracijsko sodelovanje in spodbujanje gospodarstva ter pridobitev novih delovnih mest (NSi), ukrepi za zmanjševanje revščine in medgeneracijsko povezovanje ter obravnavo problematike kmetijstva v Kamniku (SD), ukrepi za spodbudo ugodnega podjetniškega okolja (Zares).
Vsekakor bomo o delu občinskega sveta naše bralce ažurno in podrobno obveščali.
Plačila svetnicam in svetnikom za njihovo delo in delovanje svetniških skupin
članom Občinskega sveta Občine Kamnik pripadajo iz proračuna Občine Kamnik sredstva za zagotavljanje pogojev za njihovo delo v svetniških skupinah. Glede na realni obseg razpoložljivih proračunskih sredstev za leto 2011 je zaradi zaostrenih socialno-ekonomskih razmer v letu 2011 potrebno porabo proračunskih sredstev uokviriti v realne razmere ter temu primerno določiti tudi obseg sredstev za zagotavljanje pogojev za delo članov Občinskega sveta Občine Kamnik. Ob nujni racionalizaciji porabe javnih finančnih sredstev na vseh drugih področjih, za katere je odgovorna lokalna skupnost, župan kot predlagatelj ocenjuje, da je za leto 2011 mogoče za ta namen v občinskem proračunu zagotoviti največ 100 evrov mesečno na člana oz. 1.200 evrov na letni ravni. Ob predpostavki, da bodo planirana sredstva tudi v celoti porabljena, je potrebno v proračunu za 2011 za vseh 29 članov Občinskega sveta na letni ravni zagotoviti 34.800 EUR, skupaj s predvidenim prenosom neporabljenih sredstev iz 2010 pa 36.300 €. Svetniki so tako sprejeli sklep, da se za delovanje svetniških skupin določi znesek v višini 100 EUR za vsakega svetnika. Presenetila je stranka LTS-za Kamnik: »Predlagali smo, da lahko ta sredstva tudi ukinemo oz. lahko delujemo z manjšimi sredstvi. Bili smo edini in pri tem nismo vztrajali, ker smo ostali osamljeni, čeprav se zavzemamo za racionalizacijo tudi v tem vidiku.« Pri SD pa so podali mnenje, da je prav, da so ta sredstva zagotovljena, vednar ostajajo tudi neporabljena.
Proračun za 2011 padel v vodo že v prvem branju
Letošnji občinski proračun in hkrati prvi proračun za novega župana Marjana ©arca je tako na prihodkovni kot odhodkovni strani za približno 10% manjši od lanskega. Odhodki presegajo prihodke za okoli 2 milijona evrov, kar naj bi se v celoti pokrilo iz presežka v lanskem proračunu. Robert Kokotec, podžupan, je poudaril, da manjši proračun na prihodkovni strani pomeni težje delo svetnikov oz. težje sprejemanje njihovih odločitev. Jasno pa je, da bo v prihodnje manj investicij. Ker so sredstva proračuna letos močno omejena, je prišlo s strani večine svetnikov do nestrinjanja s predlaganimi prioritetami iz predloga občinskega proračuna in so ga kljub dejstvu, da bi se njihovi argumentirani predlogi lahko upoštevali v drugem branju proračuna, zavrnili z večino glasov (16 :12).
Kot so zapisali v obrazložitvi pripravljavci proračuna, je iz prejetega izračuna primerne porabe s strani Ministrstva za finance razvidno, da primerna poraba za Občino Kamnik za leto 2011 znaša 15.536.784 evrov. Izračunana je na osnovi povprečnine v višini 554,50
€, ki je določena v Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012. V letu 2011 Občini Kamnik iz državnega proračuna ne pripadajo dodatna sredstva kot finančna izravnava, saj prihodki za financiranje primerne porabe, to je dohodnina in 8 % davčnih prihodkov (21. člen starega ZFO), presegajo izračunano višino primerne porabe.
Pri pojasnjevanju svojih razlogov ZA ali PROTI sprejemu predloga proračuna za 2011 so nekateri svetniki, ki so bili ZA poudarili, da mora občinska uprava resno vzeti vse pripombe in jih upoštevati v pripravi proračuna za drugo branje. Pri SD so poudarili, da je neodgovorno do občanov, če se ga zavrne že v prvem branju, vendar ocenili, da so potrebna sredstva za sanacijo Starega gradu, dokončanje projekta Mamut, več sredstev za Kotlovnico ter terminski plan vlaganj v krajevne skupnosti, ki so prepričane, da so zapostavljene. »Glede na obstoječe stanje (2,5 mio manj kot prej) lahko pohvalimo občinsko upravo, da je spravila skupaj takšen soliden proračun. Vendar mora upoštevati naše pripombe do drugega branja!« so izpostavili pri SD. Pri SNS so svoj »PROTI« argumentirali s tem, da proračun ni razvojno naravnan in pomeni stagnacijo, iz vrst SDS-a pa je bilo pri utemeljitvi njihovega »ZA« slišati, da je župan velik intelektualec in bo znal presoditi kaj je ta seja pomenila ter bo ravnal preudarno ter racionalno. Resno so opozorili na posledice, če prvo branje ne bo sprejeto - za Veliko planino, za tekoče projekte: »En mesec je lahko usoden za marsikateri projekt! Ali ste pri polni zavesti, ko razmišljate o zavrnitvi že prvega branja - to je neracionalno, nesmiselno in neodgovorno! Razumeli bi, če bi se to zgodilo v drugem branju!« so vroče pozvali ostale svetnike k pazljivi odločitvi. Po njihovem mnenju pa so posledice zavrnitve lahko hude. Poudarili so, da so proti temu, da se proračun dela za zaprtimi vrati, ker to ni transparentno. NSi so svoj »PROTI« utemeljili z izjavo, da proračun ni dober, kar po njihovem mnenju izkazujejo pripombe svetniških skupin, odborov in svetnikov. Ugotavljajo, da je pri športu, mladini in kulturi v predlogu povsod deficit in da je za družbo nujno vlaganje v šport in mladino. »S tem želimo dati novo priložnost županu, da postavi nove temelje in da izpolni obljubo, da se bo pogovarjal z nami »ena na ena« s posamezno svetniško skupino (in ne vsi skupaj v eni sobi),« so zaključili svoj argument pri NSi. Svetnica iz SM -Zeleni SL je spomnila svetnike in svetnice, da mora cilj občine ostati 100 % vključenost otrok v vrtec - in ne »zadovoljivih 81 %« ... Po njenem mnenju je ta proračun usmerjen proti mladim in zato proračuna ni podprla. Pri LTS-za Kamnik so prepričani, da je temeljni dokument občine potrebno spraviti skupaj z izredno resnostjo. Izrazili
KVIAZ
Svetnice in svetniki so na predlog Karle Urh, LTS, soglasno potrdili, da je namesto Braneta Goluboviča član Nadzornega Sveta Demitrij Perčič.
so obžalovanje, da proračun ni bil sestavljen s posvetovanjem... Kot manjkajoče postavke^ so med drugim izpostavili neograjene oz. ne-obzidane Kamniške Žale, odprt dostop divjadi in urejanje vodovoda Vodice, problem Društva invalidov, ki ne bo imelo več prostora (ker jim v ZD poteče pogodba) in jim je Občina obljubila pomoč za nakup novih prostorov, ureditev Maistrove spominske sobe in urejanje varnih poti - del naj bi financiral Calcit, zato je potrebno proučiti to možnost in se pogovoriti z direktorjem. Opozorili so, da je že vse pripravljeno, da se mestne šole ne bodo gradile in da bila je ta odločitev sprejeta na uradniški ravni. LDS je izpostavil, da je edina dobra stvar v proračunu, da imajo EU projekti prednost in so uvrščeni v proračun, kar je za njih zelo pohvalno in pomebno. Pri Zares so na podlagi izjav »starih« svetnikov, ki pravijo, da v preteklosti nikoli niso dobili gradiv, pojasnili, da so zadovoljni z gradivom v danih okvirih. Desus je opozoril na socialni problem za ostarele Kamničane - razvoj skrbi za starejše se je znižal za 50% ob dejstvu, da se je proračun znižal le za 10%. Trdijo, da se družba spreneveda, da je vsako leto več ostarelih. »Mi turizem hranimo, pričakujemo pa, da nam bo turizem povrnil vložke - zato je pri Veliki planini nujen drug pristop,« je bilo slišati iz vrst DeSUS-a. Pri SLS so mnenja, da je namenjenih sredstev za kmetijstvo občutno premalo. Poudarili so pomen lokalne samooskrbe, ki je vedno bolj pomembna in zaželjena - tudi preko medijev.
NINA IRT
Župan Marjan ©arec o zavrnitvi predloga proračuna
Po odločitvi večine občinskega sveta (16:12), da ne sprejmejo predloga Občinskega proračuna za leto 2011 že v prvem branju tega predloga, smo za izjavo in komentar na takšno odločitev prosili kamniškega župana Marjana Šarca, ki se zaradi bolezni seje ni mogel udeležiti. Odzval se je na naš klic in z občutnim neodobravanjem nastale situacije podal naslednjo izjavo:
»Menim, da je zavrnitev predloga občinskega proračuna za leto 2011 v prvem branju skrajno neodgovorno dejanje svetnic in svetnikov, saj bomo posledice takega dejanja utrpeli prav vsi občani in občanke. Takšna odločitev občinskega sveta je toliko manj razumljiva in pa tudi neracionalna, saj je šlo vendar za predlog proračuna v prvem branju, kjer so lahko svetnice in svetniki podajali svoje argumentirane pripombe in predloge za spremembe in dopolnitve. Občinska uprava bi jih upoštevala in jih umestila v drugo branje ter sprejem. Izrecno zanikam trditve nekaterih svetnic in svetnikov, da jim kot župan in tudi občinska uprava nismo ponudili možnosti za dogovarjanje in usklajevanje predlogov svetniških skupin. Kot župan sem sklical dva sestanka, kjer smo z vodji svetniških skupin skupaj pregledali osnutek predloga proračuna. Poleg tega smo se o vsem pogovarjali tudi znotraj kolegija...
Svetniki bi se morali zavedati, da je letošnji proračun za dobra 2,5 milijona evrov nižji kot lanski, kar prinaša s seboj niz določenih realnih sprememb.
Zaradi vseh naštetih dejstev ocenjujem, da so se danes na seji odvijali »prestižni boji« dokazovanja političnih moči in preštevanje glasov, ki pa z realnimi argumenti nimajo nič skupnega.
Tekoče investicije so začasno ustavljene. Poleg tega lahko nastane resen problem, če se slučajno »primerna poraba«, ki jo namenja država v občinski proračun, ne bi izplačevala - v tem primeru se nam lahko zgodi, da se bo proračun še znižal!«
Vrtec Kamenček odpira vrata 78 otrokom
Vrtec Kamenček kot nova enota javnega vrtca VVZ Antona Medveda bo 10. februarja sprejel 78 malčkov. V teh dneh čakajo le se na vpis vrtca v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Zaposleni v vrtcu, ki je že v celoti opremljen, pa ga bodo v prihodnjih dneh pripravili na prijazen sprejem otrok.
Petoddelčni nizkoenerget-ski vrtec so prizidali k OŠ 27. julij, a gradnja ni stekla kot je bilo načrtovano. Začetek gradnje se je namreč zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranja, ki so narekovale popravke na videzu fasade in s tem novo pripravo projektov, zavlekel v konec avgusta, ko je občina pridobila gradbeno dovoljenje. Na podlagi razpisa je občina stavbno pravico
za gradnjo objekta za potrebe vzgoje in varstva predšolskih otrok, opreme in ureditev zunanjih površin z igrali za namene vrtca in šole podelila podjetju Jelovica hiše d.o.o. kot edinemu ponudniku na javnem razpisu.
V sklopu naložbe so preuredili tudi kuhinjo v osnovni šoli, ki služi kot centralna kuhinja za šolo in vrtec. Celotno investicijo sanacije kuhinje, jedilnice, zamenjave oken v jedilnici in kuhinji šole ter toplotne postaje je izpeljala Občina do začetka šolskega leta, da je šola z novim šolskim letom lahko nemoteno pričela s pedagoškim procesom.
Tehnični pregled novozgrajenega vrtca je bil opravljen
V zadnjih dneh lanskega leta, ugotovljene manjše pomanjkljivosti pa je izvajalec odpravil v prvih dveh tednih letošnjega leta, tako, da je Občina že pridobila gradbeno dovoljenje in izvedla postopke vpisa vrtca v razvid.
V vrtcu Kamenček bodo izvajali program Montessori pedagogike, ta doslej poteka že v enoti Tinkara, temu primerno je projektirana tudi oprema vrtca.
Raste tudi novi vrtec na Fužinah
Dolga leta zapuščen objekt na obrobju mesta, ob kroži-šču pri KiK-u, počasi dobiva novo podobo, življenje pa naj bi mu s poletjem dali otroci. Investitor Izri, inštitut za raziskave in razvoj v izobraževanju, d.o.o., ki je član poslovne skupine Erudio, se je odločil za izgradnjo sedem oddelčnega vrtca, s tem pa degradiranemu območju vrniti življenje z novo, še kako potrebno vsebino v kamniški občini. Vrtec bo deloval kot zasebni vrtec, po pričakovanem razpisu za podelitev koncesije pa bo de-
Z odprtjem vrtca Kamenček bo v kamniški občini v predšolsko vzgojo vključenih 1245 otrok, čakalna vrsta za sprejem v vrtec se bo nekoliko skrajšala, a še vedno primanjkuje blizu tristo mest. Zato občinska uprava pripravlja razpis za podelitev koncesije za namen predšolskega varstva za petnajst oddelkov kot najhitrejši način zagotovitve dodatnih mest v vrtcih.
loval kot koncesijski vrtec. Izvajalec dejavnosti bo novoustanovljeno podjetje Zasebni vrtec Trobentica.
Kot pravi investitor, so se projekta izgradnje vrtca lotili na podlagi spodbud in obvestil o razpisu s strani občanov ter zaradi interesa na področju predšolske vzgoje, saj njihov zavod Zaris že vrsto let izvaja srednješolski program za pomočnike vzgojiteljev, v lastnem vrtcu pa bodo omogočili neposreden prenos znanja iz prakse v izobraževalni proces.
SAŠA MEJAČ
Priljubljeno drsališče »zapustilo« središče mesta
V	nedeljo, 23. januarja, je z nastopom mladih kamniških breakedancerjev iz ŠD The Rock zaprlo svoja vrata drsališče na Glavnem trgu, ki je v osmih tednih delovanja gostilo na ledeni ploskvi okoli pet tisoč drsalcev. Zaprtje drsališča sta s kratkim nagovorom pospremili tudi direktorica Agencije za razvoj turizma in podjetništva dr. Andreja Eržen ter podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je pozdravila projekt kot prostor rekreacije in veselja številnih otrok in družin.
V	teh dneh pa so se na naše uredništvo obračali bralci z vprašanji, ali je drsališče res že dokončno zaprlo vrata čeprav smo šele sredi zime, v težkih časih, ko je drsanje ena najcenejših oblik rekreacije, pa še šolske počitnice so pred nami. Odgovore smo poiskali na Agenciji za turizem in podjetništvo, ki upravlja z drsališčem.
Direktorica dr. Andreja Eržen pojasnjuje, da so v skoraj dveh mesecih drsališča na prostem v primerjavi s preteklimi leti zabeležili velik porast obiskovalcev. Temu je zagotovo botrovala tudi splošna gospodarska kriza, ki marsikomu ne dovoljuje dragih smučarskih počit-
nic. »Iz tega dejstva sledi vprašanje, ki so ga mnogi obiskovalci drsališča postavljali, ko je nastopil dan zaprtja drsališča: Zakaj ne podaljšati priljubljene točke do konca februarja? Odgovor je žal ponovno povezan s finančno krizo: kljub temu, da je Občina Kamnik drsališče kupila, so stroški njegovega obratovanja precej visoki. Samo električna energija je za mesec december, ki ni bil ekstremno topel mesec, znašala 1.800 evrov. Ob tem pa se pojavljajo še številni ostali stroški (zavarovanje, fizično varovanje, najem ozvočenja, luči, šotora, stroški čiščenja in vzdrževanja drsališča). Ker namen Občine Kamnik ni, da bi za obisk drsališča zaračunavala vstopnino, smo projekt izpeljali v okviru odobrenih finančnih sredstev.«
Kot dodaja Erženova, so v preteklih letih ugotovili, da je obisk drsališča na prostem v januarju opazno padel. Tudi ob vremensko ugodnih pogojih je bilo v januarskem času drsalcev veliko manj kot v decembrskem času. Obdobje do počitnic, ki so konec februarja, je dolga doba, ki bi, po njenih besedah, predstavljala veliko finančno breme.
SAŠA MEJAČ
ICíuimišlíi Občan - izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 27. 1. 2011.
OBVESTILO
župan Marjan ©arec je za občane in občanke Kamnika na voljo vsak prvi četrtek v mesecu med 14. in 17. uro v sejni sobi v pritličju Občine Kamnik.
Matjaž Konda, novi direktor Term Snovik.
Turistična ponudba Kamnika na sejmu Turizem in prosti Ëas
NajveËji slovenski turistiËni sejem Alpe Adria - Turizem in prosti Ëas odpira svoja vrata od Ëetrtka, 27. januarja, do nedelje, 30. januarja. Turistično ponudbo predstavlja tudi naša občina, Agencija za turizem in podjetništvo nastopa skupaj s Termami Snovik in hotelom Malo-grajski dvor.
Kamnik je tudi del območja Srce Slovenije, ki se že tradicionalno z zelo pestrim in domiselnim sklopom dogajanj predstavlja na osrednjem sejemskem prostoru. Partnerji letošnje skupne predstavitve območja Srce Slovenije, ki jo koordinira Center za razvoj Litija, so občine Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Trzin. V štirih sejemskih dneh se bodo pod skupno znamko Srce Slovenije združili turistični ponudniki, društva, podjetniki in posamezniki iz desetih občin, ki se bodo predstavili tako na razstavnem prostoru, kot tudi v skupnih promocijskih letakih z namenom spodbujanja povezovanja in sodelovanja med akterji z območja ter promocije in prodaje produktov območja. V petek, 28. januarja, bo ob 14. uri na razstavnem prostoru Srca Slovenije za župane in koordinatorje občin Srca Slovenije potekal družabni dogodek. Kamniški ponudniki pa se bodo predstavljali v nedeljo, 30. januarja, od 14. do 17. ure. Vse dni pa bo na lepo urejenem razstavnem prostoru Srca Slovenije živahno, saj se bo predstavilo vseh deset občin.
Sejem je odlična priložnost za prikaz turistične destinacije, za izmenjavo dobrih praks, preverjanje lastnih turističnih strategij in spodbuja dvigovanje kriterijev kakovosti ponudbe. Upamo, da bodo koordinatorji in ponudniki iz naše občine in občin Srce Slovenije to priložnost kar najbolje izkoristili!
V Termah Snovik novo vodstvo
v preteklem tednu so Terme Snovik dobile novo vodstvo. Dosedanja direktorica Petra Zlatoper je v ponedeljek, 17. januarja, vodenje družbe predala novemu direktorju Matjažu Kondi iz Lesc. Takoj po nastopu funkcije se je v četrtek, 20. januarja, na zboru delavcev predstavil zaposlenim, jih seznanil z vizijo in poslanstvom družbe, planom za leto 2011, novimi pristopi pri vodenju in podal predloge sodelovanja zaposlenih pri uresničevanju strategije podjetja. Zaposleni so novemu direktorju zastavili vprašanja o konceptih dela, direktor pa je v odgovorih poudaril, da je odprt za sugestije in predloge kako izboljšati delo na posameznem delovnem področju in stem poslovne rezultate.
Matjaž Konda, po izobrazbi diplomirani organizator turizma, ima bogate in dolgoletne delovne izkušnje s področja vodenja turističnih objektov. Med drugim si je izkušnje pridobil kot izvršni direktor trženja v podjetju Turizem Kras, destinacijski management, d.d., tri leta se je kot samostojni podjetnik ukvarjal s svetovanjem in vodenjem delovnih procesov, izobraževanjem in vodenjem gostinskih programov ter vodenjem kreativnih delavnic za postavljanje vizij in strategij. Kot direktor je uspešno vodil Hotel Lek v Kranjski Gori in Hotel Krim Bled.
V Termah Snovik se lahko pohvalijo z nazivom prve slovenske terme z ekološkim znakom za okolje EU Marjetica, ki so si ga prislužili s kakovostjo in ekološko učinkovitostjo. V Eko Termah Snovik svoje goste spodbujajo k razmišljanju o tem, kaj pravzaprav jejo ter jim ponujajo zdravo prehrano. Izdelali so tudi promocijsko brošuro Zdravo je dobro!, v kateri nudijo osnovne informacije o zdravi prehrani. Konec leta 2010 so prejeli specializacijo Pohodniškega hotela kot pohodnikom prijazna destinacija z vrsto storitev in infrastrukturo.
SAŠA MEJAČ
Gradnja šol čaka na razjasnitev stanja
Na zastavljeno vprašanje svetniške skupine NSi v zvezi z načrti in vizijo župana Občine Kamnik glede izgradnje novih mestnih sol, je Ivan Kenda v imenu občinske uprave Občine Kamnik podal naslednji odgovor:
»župan in občinska uprava bosta naredila vse potrebno, da bi se po-mankljivosti v preteklem mandatu sprejetega koncepta zagotovitve zadostnih prostorskih kapacitet za potrebe izvajanja osnovnega šolstva v Kamniku čimprej odpravile in intenzivno proučuje možne rešitve. Na občinski upravi predlagajo fazno pridobivanje gradbenih dovoljenj, ker ga kot celoto ne morejo pridobiti zaradi nujne celostne ureditve desne brežine Kamniške Bistrice (za kar bi potrebovali dodatne 4 mio evrov). Občina mora vodovarstvenikom zagotoviti dodatne površine za razlitje vode. Dejstvo je, da nam prav iz področij B11 in B12 privatniki uhajajo v Komendo, Trzin, Mengeš,...
Občinska uprava je pridobila dokument, iz katerga je po opravljenem vnovičnem pregledu objektov in preveritvi obstoječe dokumentacije razvidno, da rušitev šol ne bi bila potrebna. Z ustrezno sanacijo in izgradnjo novih prizidkov bi bilo (v skladu z veljavno zakonodajo) mogoče zagotoviti tako protipotresno varnost kot tudi potrebne dodatne kapacitete, upoštevaje število otrok, ki bodo v prihodnjih letih vstopili v osnovno šolo. Predvsem pa je v tej zvezi pomemben vidik, vezan na prihranek proračunskih sredstev. oddelek za družbene dejavnosti in aktiv ravnateljev se morata dogovoriti za določitev novih šolskih okolišev. Dejstvo, ki ga ni mogoče prezreti je tudi, da predhodno zastavljenega projekta izgradnje šol v Kamniku glede na občutno spremenjene socialno-ekonomske in finančne razmere niti ne bi bilo mogoče realizirati po prvotno predvidenem terminskem planu. Glede na vse navedeno bo zato občinska uprava v najkrajšem možnem času v zvezi z redefiniranjem projekta izgradnje sol v Kamniku pripravila gradivo za posebno sejo občinskega sveta, na kateri bodo predstavljene ustrezne možne rešitve, upoštevaje tako predvidene demografske trende, kot tudi predhodno potrebne informacije o izpolnitvi zahtev s strani pristojne državne institucije, ki jih je potrebno pridobiti kot pogoj za pridobitev gradbenege dovoljenja. Ob tej priliki bo občinskemu svetu predstavljena tudi nova ocena finančnih posledic.«
28. januar 2011
NAS POGOVOR - ZANIMIVOST
Kamniško znanje prodira v svet
Danes si ne predstavljamo več življenja brez računalnika, zato smo obiskali raËunalniskega programerja in strokovnjaka za jezikovne tehnologije Petra Holozana, soustanovitelja in solastnika podjetja Amebis iz Kamnika, ki zaposluje enajst ljudi. Njihova »Besana« nam lahko olajša delo in poišče slovnične napake v tekstu, v Založbi DZS uporabljajo njihove elektronske jezikovne slovarje, njihov prevajalni program »Presis« pomaga pri prevajanju angleških besedil v slovenski jezik in obratno, v Wordu je vgrajen njihov črkovalnik, s »Klepcem« lahko klepetamo z računalnikom in se tako učimo malce drugače in nenazadnje je njihov program »Govorec.20« namenjen slepim in slabovidnim. Glavni razvijalec v podjetju Peter Holozan je s svojimi sodelavci dosegel opazne razvojne spremembe v uporabi jezikovnih tehnologij. In vse se je začelo samo zato, ker mu v srednji šoli jeziki niso bili najljubši predmet ... Kot pravi si je zamislil strojni prevajalnik predvsem zato, da se mu ne bi bilo treba učiti jezikov. A se jih je naučil precej bolje kot računalnik. Vsaj za zdaj.
BESedna ANAliza - »Besana«
Kakšna je pot, ki ste jo morali prehoditi, da ste dosegli odlične rezultate in priznanja na področju razvoja jezikovnih tehnologij?
Z jezikovnimi tehnologijami sem se začel ukvarjati v zadnjem letniku srednje šole, ko sem s sošolcema za raziskovalno nalogo naredil prvo verzijo programa Besana. Takrat je bilo mišljeno, da bo program namenjen za besedno analizo, nekako kot prvi korak za strojno prevajanje, pokazalo pa se je, da se je vedno pogosteje zgodilo, da je bila beseda, ki je program ni prepoznal, zatipkana. Ali pa, da postopek za izbiranje pravega sklona ni deloval zato, ker beseda ni bila v pravem sklonu. In tako sem sčasoma ugotovil, da bi bilo program mogoče uporabljati za iskanje tipkarskih in slovničnih napak v besedilih. Tako se je sčasoma rodil slovnični pregledovalnik Besana, kjer ime še vedno kaže, da se je vse začelo z besedno analizo. Na začetku smo ime pisali BesAna in ko smo jo nekoč predstavljali na celjskem obrtnem sejmu, smo potem še nekaj let dobivali od sejma pošto, naslovljeno na gospo Ano Bes - očitno so nekje nekaj zamešali.
Slovnični pregledovalnik Besana je bil torej prvi izdelek podjetja Amebis?
Da, čeprav smo zelo kmalu ugotovili, da je kar malce prezapletena za uporabo za marsikoga, saj takrat še ni znala tako lepo svetovati popravkov kot zdaj, zato smo jo poenostavili v črkovalnik, ki smo ga imenovali BesAna. Črkovalniki so programi, ki imajo slovar pravilnih besed in za vsako besedo v besedilu preverijo ali je v tem slovarju. V tistih časih so bili črkovalniki še samostojni programi, vsaj za bolj »eksotične« jezike, zdaj so pa običajno vgrajeni že v urejevalnike besedil, tudi v Wordu je vgrajen naš črkovalnik. Slovnični pregledovalniki so veliko bolj zapleteni in iščejo napake v primerih, ko so posamezne besede sicer napisane pravilno, napaka pa nastane zaradi sosednjih besed. Take napake je treba iskati s pomočjo različnih vzorcev, primerjave sosednjih besed in podobno. Nekatera pravila so preprosta, na primer, da pred črkami tshškfcpč ne sme biti predlog z, ampak mora biti predlog s. Ali da se morata pridevnik in samostalnik, ki stojita drug za drugim, ujemati v sklonu, spolu in številu - seveda s kopico izjem, ki potem zapletejo to pravilo. Pri vejicah pa se pravila že zelo zapletejo.
»Dobre ideje črpam iz vsakodnevnega življenja in okolice«
Kako dobite ideje, kaj dodati v slovnični pregledovalnik?
Največkrat tako, da kje vidim kakšno napako. Takoj pomislim, ali bi jo Besana odkrila. In če je še ne, je naslednja misel, kako bi se to dalo vgraditi. Ko sem pred pol leta dobil neko vabilo in čez pol ure popravek, da so napisali napačen dan v tednu pri datumu, sem takoj naslednji dan vgradil v Besano funkcijo, ki pri datumu preveri, ali mu napisani dan v tednu ustreza. Ali pa še bolj svež primer, prejšnji teden sem na nekem forumu videl pripombo, da je postala tipična napaka uporaba predloga iz namesto z oziroma s. Naslednji dan sva šla z boljšo polovico na Žale, pa mi mimogrede reče, saj tamle bi pa moralo biti »s pokopališča« in ne »iz pokopališča«. Se isti večer sem imel to dodano in zdaj Besana pazi tudi na to. In zdaj stavek »Odpadke iz pokopališča odlagamo ločeno.« takoj popravi v »Odpadke s pokopališča odlagamo ločeno.« No, te napake sicer še ne odkrije v vseh primerih, moram še pri veliko besedah vpisati ali se vežejo z v ali na, ampak nekaj sto jih je že za začetek.
Torej vedno iščete nove ideje?
Se na dopustu se mi kdaj zgodi, da takoj, ko priplavam iz morja, iščem svinčnik in papir, da zapišem kakšno idejo, ki sem jo dobil med plavanjem. Včasih potem sicer malo traja, da najdem dovolj časa, da jo preizkusim tudi v praksi, včasih se potem pokaže, da ne deluje, kot sem si zamislil, ampak večkrat se izcimi kaj uporabnega.
Ali bodo lektorji nekoč ostali brez službe?
Bodo slovnični pregledovalniki kdaj zamenjali lektorje?
Ne, lektor naredi še kaj več kot popravi osnovne napake. Poskrbi za slog, za jasnost besedila, opozori še na kakšno očitno pomensko napako. Slovnični pregledovalnik si predstavljam bolj kot orodje za lektorja, ki mu pomaga rešiti

očitne napake, da ima več časa, da se ukvarja z bolj skritimi. Uporaba slovničnega pregledovalnika zahteva od uporabnika kar nekaj znanja. Pri Besani namreč sledimo filozofiji, da je bolje, da opozori na kakšno napako, ki je v resnici ni, kot da se tega tako izogiba, da spregleda tudi tiste, ki so. Zato mora uporabnik vedno sam presoditi, ali gre res za pravo napako ali pa se je pregledovalnik zmotil. Če vas zanima, kaj lahko nastane pri preveč nekritičnem sprejemanju nasvetov Besane, si na spletu poiščite »Triptih sprevrženega pregledovalnika«, ki ga je na to temo napisal Boštjan Gorenc-Pižama.
Moto Petra Holozana: »Lenoba je gibalo napredka«
»V življenju poleg računalništva počnem marsikaj: hribolazim, plezam, berem knjige, plešem, hodim na koncerte, peËem pecivo. Žal kar prevečkrat zmanjka časa za vse, kar bi počel.
Lenoba je gibalo napredka, je moj moto. Pravzaprav so mi bili v srednji šoli najbolj zoprni predmeti jeziki in glavni razlog, zakaj sem si zamislil, da bi delal strojni prevajalnik, je bil, da se mi ne bi bilo treba učiti jezikov. Kakšna zmota - naučil sem se jih precej bolje kot računalnik. Vsaj za zdaj.«
Računalniški programer in strokovnjak za jezikovne tehnologije, Peter Holozan: »Računalniško prevajanje je zelo zahtevna naloga in računalniki bodo potrebovali še kar nekaj časa, preden bodo pri tem popolnoma uspešni.«
Zbirka besedil z 1,2 milijarde besed
Se v Amebisu poleg iskanja napak v besedilih ukvarjate še z drugimi projekti?
Seveda, najbrž nas marsikdo pozna po elektronskih verzijah slovarjev, ki smo jih naredili za založbo DZS in tudi druge založbe. Celo albansko-albanski slovar smo pripravili. Delali smo že zelo veliko stvari, vse pa so bolj ali manj povezane z jezikom. Programi za deljenje besed, zapis števil z besedo, različne statistike, priprava korpusov, to so velike zbirke besedil, ki se uporabljajo pri jezikovnih raziskavah. Zadnja verzija korpusa je GigaFida in vsebuje več kot 1,2 milijarde besed.
Potem so še programi, ki jih delamo za trg, strojni prevajalnik Presis, sintetizator govora Govorec, sistem dialoga Kolos, v zadnjem času se spet aktivneje vračamo na področje spletnih slovarjev. Večino našega dela v zadnjem času predstavlja raziskovalno delo, sodelujemo v več projektih tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, trenutno je naš največji projekt Sporazumevanje v slovenskem jeziku, v katerem sodelujemo z Inštitutom Jožef Stefan, Univerzo v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU in Trojino.
Računalniško prevajanje je zahtevna naloga
Kakšni so odzivi na vaš prevajalni sistem Presis, ki prevaja iz slovenščine v angleščino in obratno?
Mešani, prevajanje je zelo zahtevna naloga in računalniki bodo potrebovali še kar nekaj časa, preden bodo pri tem popolnoma uspešni. Tudi rezultati prevajanja v resnici zelo nihajo, so stavki, ki so prevedeni popolnoma v redu, in stavki, ki so popolnoma zgrešeni. V svetu tekmujeta med seboj dve metodi strojnega prevajanja: prvo je prevajanje s pravili, ki so bolj ali manj ročno vnesena, drugo pa je statistično prevajanje, kjer se računalnik sam uči iz velikih količin prevodov. Presis je predstavnik prve metode. Google pa recimo predstavnik druge. Vsaka ima svoje muhe, prva dela bolje s krajšimi stavki in večkrat ne pozna prevodov besed, pri drugi pa lahko šepa slovnica pri krajših stavkih in lahko čudno prevaja lastna imena.
Zanimivo bo videti, kaj bo na koncu prevladalo. Moje mnenje je, da ima statistično prevajanje nižji maksimalni prag kakovosti prevodov, kot ga je mogoče doseči pri uporabi pravil - ampak zahteva manj dela, da to stopnjo doseže.
Posrečeni in zabavni napačni prevodi
Morda kakšen zanimiv primer napačnega prevoda z vašim prevajalnikom?
Eden od zabavnejših primerov je bil časopisni naslov: »I-strabenz namerava prevzeti Kolinsko«, ki ga je Presis prevedel v »Istrabenz intends to charm Kolinska«. Ali pa »Pleše v dežju«, kar je postalo »Bald patches in rain«. Mogoče je najbolj presenetljiv primer »Polži se pozimi zaližejo«, kar se je prevedlo v »Cochleae soul-kiss in winter«, kjer je »cochlea« polž v ušesu, »soul-kiss« pa francosko poljubljanje.
Iz angleščine v slovenščino pa je moj najljubši primer »My favorite band is Smashing Pumpkins«, ki ga je Presis prevedel v »Moj priljubljen trak razbija buče«, ga bo treba enkrat naučiti, da je »Smashing Pumpkins« tudi ime glasbene skupine.
»Govorec 2.0« za slepe in slabovidne
Sintetizator govora Govorec 2.0 ste razvili v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan. Komu je Govorec 2.0 namenjen?
To je program, ki pretvarja zapisano besedilo v govor, ali preprosteje rečeno, ga prebere. Po eni strani je namenjen slepim, ki jim lahko olajša delo z računalnikom, po drugi strani pa tudi drugim. Tak primer je branje knjige, da lahko vmes počnemo kaj drugega. Težava je v tem, da je računalniški govor za zdaj še preveč umeten in ga je utrudljivo dalj časa poslušati, še posebej, če ga nisi vajen. Zato gredo izboljšave v smeri čim bolj naravno zvenečega govora, izboljšujemo tudi pravilno branje besed, ki se enako zapišejo in različno preberejo. Nekateri stavki so kar zapleten zalogaj za računalnik, na primer: »On je lačen in je banano.«, »V občinskem svetu velikokrat razpravljajo o položaju v svetu.«, »Ta črna tema je bila tema vseh pogovorov.«, »Ob pol osmih jih je pol šlo na severni pol.«
»Klepec« je namenjen za klepet z računalnikom
Kako bi predstavili segment jezikovnih tehnologij oz. sisteme dialoga in baze znanja, ki računalnikom in ljudem omogočajo pisno ali govorno komunikacijo v naravnem (slovenskem) jeziku?
Želimo, da bi lahko računalnik odgovarjal na vprašanja v naravnem jeziku. Na primer tako, da damo računalniku neko besedilo, potem pa ga sprašujemo o vsebini tega besedila. Stvar, ki se nam ljudem zdi zelo preprosta, je za računalnike še zelo težka.
Naš začetni poskus na tem področju je bila stran za klepetanje z računalnikom Klepec. Klepec ima sprogramirane odgovore na najrazličnejša vprašanja, kadar pa vprašanja ne prepozna, se poskuša izmazati s splošnimi mašili. Pripravljamo novo verzijo, ki jo poskušamo naučiti s pomočjo korpusa GigaFida, na primer, če je v korpusu nekje stavek »Leta 865 so neuspešno napadli Bizanc.«, da potem računalnik zna odgovoriti na vprašanja »Kdaj so napadli Bizanc?«, »Kaj so napadli leta 865?«, »Kaj je bilo napadeno leta 865?« in podobno. Za zdaj se omejujemo le na bolj preproste stavke, z izboljševanjem analize večstavčnih povedi bomo sčasoma presegli tudi to omejitev.
Zbranih več kot 200.000 slovenskih besed
Kakšna je vaša usmeritev v področje umetne inteligence?
Predvsem razumevanje naravnega jezika. Če računalnik pravilno razume neko besedilo, ga lahko tudi prevede ali pravilno naglasi ali opazi tudi bolj pomenske napake, zna odgovoriti na vprašanja o njem. Pred tem pa je treba uspešno analizirati povedi, stavke, torej čim bolj natančno opisati slovensko slovnico. Računalnik nam lahko pomaga pregledati res ogromno količino besedil pri iskanju primerov in najti izjeme, ki še niso opisane s pravili. Nenazadnje pa ne bo zmanjkalo niti besed, zbranih imamo več kot 200.000 slovenskih besed, pa jih je vsaj še enkrat toliko. In stalno nastajajo še nove.
Optični kabli po čim večjem delu občine Kamnik
Se vam zdi domači prostor dovolj zanimiv, da nam znanje »ne uhaja« iz občine? Kako lahko v Kamniku uspemo zadržati potenciale ljudi v obliki znanja, izkušenj in razvoja kamniške regije?
Težko vprašanje, na katerega ne morem dati pametnega splošnega odgovora. Lahko pa rečem, da je za računalniška podjetja pomembna dobra telekomunikacijska infrastruktura. Zelo lepo bi bilo, ko bi imeli razpeljane optične kable po čim večjem delu občine.
Pogovarjala se je NINA IRT
Sodelovanje občine in dekanije
že kar vrsto let se župniki kamniške dekanije v začetku leta sestajajo z županom in tudi letos je bilo tako. Župan Marjan Šareč se je skupaj z vodjo Oddelka za družbene dejavnosti Lilijano Juhart Mastikosa srečal z duhovniki, ki opravljajo svoje poslanstvo vveliki kamniški dekaniji. Na srečanju so županu predstavili probleme posameznega župnišča in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju.
Župan je med drugim poudaril, da se Občina kljub težkim časom in recesiji trudi ohranjati kulturno dediščino, kulturne spomenike. Tako je v predlogu proračuna za leto 2011, ki je sicer za desetino skromnejši od lanskoletnega, ohranila postavko »obnova sakralnih objektov« v višini 18.000 evrov oziroma povečala postavko »sofinanciranje kulturnih prireditev in objektov« za l0.000 evrov, saj se zaveda, da je cerkev pomemben spodbujevalec kulturnega življenja.
Želja po korektnem sodelovanju med občino in dekanijo je obojestranska. Glede na znatno znižanje proračuna občine Kamnik za leto 2011 so se župniki in predstavniki župnišč soglasno dogovorili, da bodo sami določili katere težave se bodo reševale prioritetno in kateremu župnišču se bodo dodelila proračunska sredstva.
Dokončanje sanacije poplav iz let 2007 in 2010 je glavna naloga ARSO
Pred dnevi so se na delovnem sestanku zbrali vodje oddelkov občinske uprave s podžupanom Robertom Kokotcem in predstavnico Agencije RS za okolje (ARSO) Vesno Sušeč Šuker.
Predstavniki občinske uprave so predstavili perečo problematiko s področja pridobivanja soglasij preteklih nerešenih projektov, gradnjo objektov ob vodotokih, se seznanili s stanjem prenosa zemljišč iz ARSO na občino (to se je s 1.1. 2011 preneslo na pristojnost Ministrstva za okolje in prostor), obravnavali pa so tudi problematiko vodotokov v občini Kamnik. Sukerjeva je občinsko upravo seznanila, da je del sredstev letošnjega proračuna namenjen tudi za reševanje manjših problemov v občini Kamnik, vsekakor pa je glavna naloga Agencije dokončati sanacijo poplav iz leta 2007 in 2010, ki v lanskem letu ni bila realizirana.
Ob zaključku delovnega sestanka je Sukerjeva pohvalila zgledno delovanje občine Kamnik z Agencijo, ki naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje.
Kamniški ObČAN
KULTURA
28. januar 2011
Ženske figure v kavarni Veronika
Kavarna Veronika pod Malim gradom je tudi prostor razstav umetnikov z različnih koncev Slovenije. V četrtek, 13. januarja, je na ogled svojo trinajsto samostojno razstavo postavila celjska slikarka Savina Vybihal. Pred tem je zaključila s praznično obarvano predstavitvijo svojih del v Termah Snovik. Razstavljena dela, pretežno večjih formatov, so nastajala od leta 2000 naprej, v kamniški kavarni pa so na ogled do sredine februarja.
Zbrane je pozdravil tudi kamniški župan Marjan Šarec, Savinino umetniško pot pa je predstavila Sabina Plaznik.
Tokratna predstavitev slikarke, ki je prvi samostojni likovni korak naredila leta 1988, poznana pa je kot avtorica prispevkov o naravnem življenju in samozdrav-Ijenju ter radijska in televizijska voditeljica strokovnih zdravstvenih oddaj, je navdihnjena z naravo in njeno žensko naravo, polna nežnosti in predanosti globokim čutenjem drobnih stvari. Tokrat upodablja predvsem ženske figure, ki latentno nosijo v sebi že tudi moški pol. VERA MEJAČ
Gregor Fticar Trio navdušil z odličnim jazz koncertom
Priljubljen kantavtor Adi Smolař je s svojimi izvirnimi in hudomušnimi pesmimi pospremil odprtje razstave Savine Vybihal (na desni) v kamniški kavarni Veronika.
S poti po Islandiji
»s poti po Islandiji« je tematsko potopisna razstava likovne skupine šestih žensk iz društva upokojencev Bežigrad, ki nas očarajo z lepotami in posebnostmi Islandije. Vsaka na svoj način predstavlja motive te zanimive, daljne dežele, vse pa so ustvarjale pod vodstvom mentorice, akademske slikarke Zdenke Žido.
Zgodba nastanka čudovitih slik je zanimiva. Lansko poletje je članica likovne skupine 79-letna Živa Baraga obiskala Islandijo. Njene naravne lepote so jo povsem navdušile in to navdušenje je ob množici posnetih fotografij delila na srečanjih z likovnimi kolegicami. Odločile so se pripraviti tematsko razstavo s tega potovanja, vsaka je ustvarila dve do tri slike.
ponedeljek, 7. februar
20h DOUNA MIRU /1956 / vojna drama / režija: France Štiglic / vstop prost, film podarjamo ob slovenskem kulturnem prazniku
četrtek, 10. februar	I
20li ADŽAMI / 2009 / Ajami / kriminalna drama / režija: Scandar Copti, Yaron Shani
sobota 12. februar	I
17h MALI NIKEC / 2009 / Le petit Nicolas / družinska mladinska komedija/ režija: Laurent Tirard
20li GREMO Ml PO SVOJE / 2010 / mladinska komedija / režija: Miha Hočevar
nedelja, 13. februar
18h MALI NIKEC / 2009 / Le petit Nicolas / družinska mladinska komedija / režija: Laurent Tirard
ponedeljek, 14. februar	|
20h KAR-BREZ-SKRBI / 2008 / Happy-Go-Lucky/ komedija / režija: Mike Leigh / za abonma FILMSKI in IZVEN
sreda, 16. februar	I
20h NOWHERE BOY - ZGODBA O JOHNU LENNONU / 2009 / No-wliere Boy / biografska glasbena drama/ režija: Sam Taylor Wood
četrtek, 17. februar	|
20li MORILEC V MENI / 2010 / The Killer Inside Me / kriminalna srhljivka / režija: Michael Winterbottom / TROJČEK FILMOV MICHAELA WINTERBOTTOMA
MESTNI KINO DOMŽALE
se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61 rezervacije: tel. 722 50 50	www.kd-domzale.si
Kamničan Gregor Ftičar, priznani jazzovski pianist, aranžer in avtor lastnih kompozicij, se je ob zaključku magistrskega študija na KUG v Gradcu domači javnosti predstavil z zasedbo tria, v katerem se mu pridružujeta študijska kolega, Tirolca Josef Abentung (bas) in Benny Hrdina (bobni). Do zadnjega kotička polna galerija Veronika je bila v petek, 21. januarja, prizorišče vrhunskega jazz koncerta Gregor Ftičar tria z naslovom Brush hour. Prav gotovo nam bo odlična interpretacija kamniškega virtuoza in njegovih kolegov ostala v spominu, si pa tovrstnih glasbenih »poslastic« še želimo.
Gregor Ftičar (rojen 1985) je leta 2000 končal nižjo glasbeno šolo v Kamniku (klavirski oddelek, mentor prof. Aleš Studen), bil srednješolec na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamnikau, vzporedno pa tudi
ob študijskih obveznostih vseskozi dejaven in prisoten na kulturnem področju v različnih zvrsteh glasbe tako v Sloveniji kot na tujem. Kot pianist in klaviaturist je sodeloval v različnih klasičnih
nutno pa deluje v triu slovaškega kitarista Borisa Čellárja ter v sekstetu bobnarja Aleša Rendle. Redno se je udeleževal studijskih snemanj doma in v tujini, v različnih zasedbah sodeloval v številnih radijskih in TV oddajah, s skupino Grooveyards in Kristino Oberžan pa nastopil tudi na 4. festivalu slovenskega jazza v Ljubljani.
Redno je sodeloval tudi z drugimi priznanimi slovenskimi in tujimi vokalnimi solisti, med drugimi z Otom Pestner-jem, Eldo Viler, Ivo Stanič, Ireno Vidic, Sandro Zupanc,
Kamničan Gregor Ftičar, priznani jazzovski pianist, aranžer in avtor lastnih kompozicij, se je ob zaključku magistrskega študija na KUG v Gradcu domači javnosti predstavil z zasedbo tria, v katerem sta se mu pridružila študijska kolega, Tirolca Josef Abentung (bas) in Benny Hrdina (bobni).
na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana (smer C - jazz, klavir; umetniški predmeti); obe šoli je zaključil leta 2004. Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo in uprizorit-veno umetnost v avstrijskem Gradcu in januarja 2009 z odliko diplomiral. Po nadaljnjih dveh letih na omenjeni šoli zdaj zaključuje podiplomski oz. magistrski študij na oddelku za jazz - klavir v razredu prof. Olafa Polziehna.
Vzporedno s šolanjem je
komornih zasedbah, zlasti pa se je profiliral kot jazzovski pianist v različnih sestavih te zvrsti, od orkestrskih do manjših jazzovskih zasedb v domačem in mednarodnem prostoru.
Kot pianist, aranžer in avtor skladb je vodil zasedbo The Grooveyards, deloval v etno-jazz skupini Matjaža Weingerla, bil član Marjan Loborec Kvinteta, vodil različne projektne lastne zasedbe (trio, kvartet in kvintet), tre-
Jadranko Juras, Ano De-žman ter Nado Žgur; Lucio Lužinsko (Slovaška), Anush Apoyan (Armenija), Susanno Wahl (Finska) Evelyn Berkecz (Madžarska), Siruanom Kun-gom (Sirija). Sodeloval je z večino najpomembnejših do-
mačih jazzovskih glasbenikov, pa tudi z mnogimi priznanimi mednarodnimi jazzovskimi imeni, kot so vibrafonist Bo-ško Petrovič (Hrvaška), komponist in aranžer Peter Her-bolzheimer (Nemčija), bobnar Howard Curtis (ZDA), kitarist Primož Grašič (Slovenija), saksofonist Don Menza (ZDA), trobentač Derrick Gardner (ZDA), bobnar Aleš Rendla (Slovenija), pianist Claus Ra-ible (Nemčija), basist Ewald Oberleitner (Avstrija), kitarist Boris Čellar (Slovaška), voka-list Herbie Marshall (Kanada), violinist Zipflo Weinrich (Avstrija) in mnogimi drugimi... V času študija na graški univerzi se je izpopolnjeval tudi drugod, zlasti na mednarodnih seminarjih pri slovitih jazzovskih glasbenikih, kot so Boško Petrovič (Hrvaška), Emil Spanyi (Francija), Barry Harris, Fred Hersch, Toshi-ko Akyoshi, Bill Dobins, Jim McNeely, Bob Brookmeyer, Jerry Bergonzi, Mike LeDon-ne, Peter Bernstein, Derrick Gardner, Adam Nussbaum (ZDA), Martin Drew^ (Anglija), Alvaro Is-Rojas (Španija), če naštejemo zgolj nekatere izmed njih.
Kot vse bolj priznani jazzovski pianist, aranžer in avtor lastnih kompozicij je bil Gregor Ftičar med drugim že pred diplomo v letu 2008 izbran v ugledno mednarodno jazzovsko zasedbo »Generations Fellowship Band« v Bernu in nagrajen z desetdnevno turnejo po Švici, kar je bilo svojevrstno priznanje; obenem pa zgovorna napoved uvrstitve Kamničana med tiste slovenske glasbenike, ki jim kakovost potrjuje uveljavljanje na mednarodni umetniški sceni.
VERA MEJAČ
Kulturni večer ob odprtju razstave v galeriji Majolka se je prepletel s prijetnim druženjem, v katerega sta nas s slovenskimi narodnimi popeljali Danni Stražar s prelepim sopranom in kitaro v duetu z Miro Jarc (na sliki). V ozadju dve izmed razstavljenih del: Pogled z osamljene kmetije Žive Baraga in Modri mak Marinke Amon, animatorke likovne skupine.
VERA MEJAČ
IZza odra
Mi smo vsi mal' impro!
V Domu kulture Kamnik le nekaj let poteka mala šola improvizacije, kjer osnovnošolci spoznavajo osnove gledališke improvizacije, po domače povedano, spoznajo, da gledališče ni samo učenje teksta na pamet in premikanje po odru od točke a do b, ampak da se da na odru počet kup zanimivih stvari, ki se ti porodijo v tvoji lastni glavi in ki jih skupaj s soigralci lahko spraviš v čisto gledljiv prizor. Tako se na našem odru kalijo učenci OS Frana Albrehta in Toma Brejca, pa tudi srednješolska skupina in čisto »ta prava« odrasla impro skupina, ki se po letos sicer neuspešnem naskoku na prvo ligo v varnem okrilju druge lige pripravlja za ponoven strel. Temu primerno so obiskani tudi »impro » dogodki v DKK.
Dom kulture je naš dom!
Tako bi lahko prepevalo, odplesalo ali odplezalo kup bolj ali manj vznesenih kamniških ljubiteljskih kulturnikov in športnikov, ki si dnevno podajo kljuko vadbenih prostorov v tej naši ljubi škatli. Kljub temu, da marsikdo ne zna pozimi zapirat vrat in tako ogreva okolico, kljub temu, da še vedno lovimo velikega ljubitelja wc papirja, ki enkrat na teden iz čistega veselja zamaši wc, sem prepričan, da bi pogrešali to stavbo, sezidano leta 1953, kjer je včasih odmevala plesna muzika in so peli mojstri pevci kamniški in so ljudje gledali vesterne, komedije, grozljivke in dobre stare por..., no filme za odrasle. Zdaj je podobno, no, filmov ni, je pa včasih fotorazstava bolj »za odrasle«, malce več je gledališča, pa mladine v kleti in plezalcev na podstrehi, namesto hu-dogledega možakarja v delavski modri halji pa vam vstopnico odtrga prikupno zmedena mladenka.
Kaj pa pravi naš župan?
Nek dni nazaj nas je obiskal župan z delegacijo in poslušal naše izlive navdušenja in malo tarnanja in malo hvalisanja. Potem je prisluhnil tudi fantom iz Kotlovnice, ki jim bo novi proračun lepo zapečen hlebček prerezal skoraj na pol. Oboji smo se potrudili, pripravili filmčke, prezentacije, poskrbeli celo za sok in piškote. Nadaljevanje te zgodbe pa, upajmo, prihodnjič.
©potniki so dobili priznanja!
Ekipa DKK se je spet potrudila in za naše vrle športnike pripravila pravi mali spektakel z gajstno Ano Marijo Mitic kot voditeljico, pod-Županjo in podžupanom, ki sta podeljevala ter ognemetalcem Mitjo in domačinom Fudotom, kiju oba poznamo iz popularne oddaje Slovenija ima talent. Naj mi vrla urednica KO dovoli, da se na tem mestu še posebej zahvalim kamniškim gasilcem, ki so spet poskrbeli, da Dom kulture Kamnik ni končal kot kup pepela.
Goran Završnik, DKK
Kamničan Alan Lužar v uspešni zasedbi saksofonistov Signum
V	slovenski glasbeni prostor vstopa kvartet saksofonistov Signum, ki ga sestavljata Slovenca -Alan Lužar iz Kamnika in Blaž Kemperle iz Trzina ter Nemca (Simon Schuller, David Brand). Kvartet saksofonistov je stara klasična zgodba, ki si jo štirje mladi nadarjeni glasbeniki razlagajo na svojevrsten način. Tisto, kar jih razlikuje od drugih in jih dela boljše, je neverjetna želja po ustvarjanju glasbe, nenehno izpopolnjevanje in usklajevanje. Glasbeniki s štirimi popolnoma različnimi značaji vendar istim ciljem, da dosežejo sožitje muzikalnosti in strasti v nadvse sproščenem in šarmantnem nastopu. Odlično jih sprejema tako kritika kot tudi publika.
V	kratkem času jim je uspelo doseči nekaj hvalevrednih dosežkov - debit v Konzerthausu Berlin, festival Mecklenburg - Vorpommern, festival Bayre-uth...
V	zadnji sezoni so odigrali okoli 50 koncertov, kar jih uvršča v sam vrh, saj nihče od ostalih kvartetov saksofonistov ne nastopa toliko.
Njihov najpomembnejši dosežek je zmaga na tekmovanju T.I.M. v Veroni. Prestiž tekmovanja se kaže v bogati zgodovini, letos se je odvijalo že devetnaj-stič, prav tako pa v imenih dosedanjih zmagovalcev, ki jim je tekmovanje odprlo pot in so danes velike glasbene zvezde: Sergei Khachatryan, Sol Gabetta.
Po zmagi so sledila številna povabila, med katerimi naj omenimo Glasbeni Festival Olympus (Sankt.Petersburg), kamor povabijo zmagovalce najbolj prestižnih glasbenih tekmovanj, ponovno gostovanje v Berlinu, koncerti v Italiji, Švici in drugod. Trenutno se pripravljajo na snemanje svojega prvenca, ki bo izšel maja letos v Nemčiji, distribuiran pa bo tudi v Franciji in na Japonskem. Uradna predstavitev cD-ja bo 2. junija v Kulturnem domu France Bernik v Domžalah.
Glasba, ki jo igrajo, je prvenstveno napisana za njihovo zasedbo ali kot aranžma za godalni kvartet ali godalni orkester. V želji, da premikajo meje med raznolikimi zvrstmi, na koncertih vedno igrajo mešanice, ki vključujejo tudi filmsko in etno glasbo.	ANITA MEJAČ
Svetovno uspešna mednarodna zasedba saksofonistov kvarteta Signum -z leve: David Brand, Kamničan Alan Lužar, Simon Shuller in Blaž Kemperle iz Trzina.
28. januar 2011
POGLEDI - ZANIMIVOSTI
Iz poslanske pćsarne
že lep čas spremljam ukrepe gradbenega inšpektorja proti črnograditelju iz Kamnika. Nanj me je opozoril obËan, ki trpi zaradi omenjene črne gradnje.
Pristojni naj opravijo nadzor dela gradbenega inšpektorja
Kljub mojemu trudu in odloËbi iz junija leta 2009 o odstranitvi__ črne gradnje, le-ta se vedno ni odstranjena. Čeprav bi moral za to v razumnih rokih poskrbeti gradbeni inšpektor, mora prizadeti občan tožiti črnograditelja, da bi dosegel odstranitev črne gradnje. Zato sem ministru za okolje in prostor posredovala del dokumentacije o postopkih gradbenega inšpektorja in ga pozvala, naj pristojne službe opravijo nadzor nad delom gradbenega inšpektorja in ustrezno ukrepajo.
Poslansko vprašanje - nizkofrekvencni hrup
Tisti, ki redno berete mojo kolumno, se morda še spomnite prizadevanj civilne iniciative in moje pobude ministru dr. Roku žarnicu, da bi se zakonsko uredilo varovanje zdravja prebivalstva pred nizkofrekvenčnim hrupom. Od tedaj je minilo že leto dni. Nizkofrekvenčni hrup je za ljudi praviloma neslišen ali le slabo slišen, ima pa negativne učinke na zdravje ljudi že tudi pri nizkih jakostih. Najpogostejše motnje so pritisk in bolečine v ušesih, vrtoglavica, neugodno počutje in depresivne motnje, kar lahko privede do nepopravljivih okvar živčnega ali kardiovaskularnega sistema.
Minister je tedaj napovedal, da bo ureditev problematike nizkofrekve-nčnega hrupa ena izmed njegovih prihodnjih nalog. Ker doslej v državni zbor še nismo dobili nobenega zakona, ki naj bi to problematiko uredil, sem te dni ministra pisno povprašala o stanju zakonodaje, ki naj bi omenjeni problem razrešila. Odgovor pričakujem čez mesec dni.
Križanič ostaja finančni minister
Vesela sem bila odločitve predsednika vlade, da dr. France Križanič ostaja finančni minister. Predsednik Pahor je razložil, da je finančni minister kljub obilici dela izpolnil večino nalog, ki mu jih je naložilo računsko sodišče. Dva ministrova zakona, ki naj bi urejala sporno vsebino, sta že v postopkih v državnem zboru.
Tisti, ki politike ne spremljajo natančno, ne vedo, zakaj je minister dr. France Križanič tako zelo priljubljen med mladimi in med člani SD. Križaniča cenimo, ker je v vladi zagovornik vrednot socialne demokracije. Ni naklonjen privatizaciji javnega premoženja in drugim ukrepom, ki bi koristili predvsem bogatim, škodili pa ostalim. To pa moti mnoge, ki iščejo pri privatizaciji javnega premoženje lastne koristi.
Manj premožni so v krizi solidarni z bogatimi
Gospodarsko in socialno krizo so povzročili bogati. Povsod po svetu so države reševale krizo tako, da so javni denar usmerjale v banke, ki so nato kreditirale podjetja. Največje breme krize nosijo v vseh državah manj premožni. Povečalo se je število nezaposlenih in revščina. Pričakovali bi, da bodo bogati vrnili svoj dolg družbi. Da bomo izšli iz krize bolj solidarni in bolj povezani. Vendar se že kaže, da bogati niso pripravljeni na solidarnost. Zato bi morala biti naloga držav, da to solidarnost vzpostavijo preko bolj pravičnega davčnega sistema. Upam, da bo ministru Križaniču to uspelo.
Prioritete vlade
Pomembno je, da so med vladnimi prioritetami tudi povečanje kreditnega potenciala, izboljšanje finančne discipline in učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala ter korupcije. Dobro je, da poteka dialog med vlado in obrtniki ter malimi podjetniki. Ministrica Radičeva je na parlamentarnem odboru povedala, da je bilo v tem mandatu realiziranih že več kot 60% predlogov obrtno podjetniške zbornice. Nekaj predlogov še čaka na realizacijo, ostali predlogi pa niso sprejemljivi.
Ker so socialni demokrati v vladi v manjšini, bomo morali biti pozorni pri napovedani zakonodaji na trgu dela, pri spremembah statusa javnih zavodov in pri zdravstveni reformi. Vse vlade doslej so namreč želele manjšati delavske pravice, javni sektor vključno z zdravstvom pa privati-zirati. Upajmo, da bo tokrat drugače.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS
Tonin: »Najti moramo prave odgovore na izzive časa«
Na predlog predsednice NSi Ljudmile Novak je svet stranke v petek, 14. januarja, za nova podpredsednika NSi izvolil dr. Alenko Šverc in mag. Mateja Tonina.
Tonin je na novinarski konferenci v ponedeljek, 17. januarja, ob predstavitvi novega vodstva NSi povedal, da »vsemogočnega« rešitelja iz sedanje politične krize ne bo, ampak da je prava rešitev za boljšo prihodnost Slovenije prenova političnih strank in politike same. Tonin meni, da bodo morale stranke v prihodnje bolj prisluhniti željam, idejam in potrebam civilne družbe.
»Slovenija nujno potrebuje predčasne volitve«
»Aktualna vlada uživa najnižjo podporo doslej in zato ne more izvesti tudi tistih reform, ki so nujno potrebne,« je na predstavitvi novih članov vodstva NSi poudarila Ljudmila Novak. Zato Slovenija po njenem prepriËanju nujno potrebuje predËasne volitve. Novakova je opozorila, da bi morala vlada poslušati socialne partnerje, še bolj pa gospodarstvo: »Če hoče Slovenija napredovati, nujno potrebuje novo vlado, ki bo z večjim zaupanjem, z drugačnim načinom in z novimi metodami izpeljala nujne ukrepe.«
»Prava rešitev je prenova političnih strank«
Matej Tonin, podpredsednik NSi, je tudi dejal, da parlamentarna demokracija brez političnih strank ne more obstajati. Zatekanje k avtoritarnim voditeljem in poziv k ukinitvi strank po njegovem mnenju nista pravi rešitvi, saj bi nas pripeljali v enopartijsko diktaturo, kakršno smo nekoč že imeli. »Stranke so tiste, ki iz civilne družbe v sfero oblasti prenašajo želje, potrebe in ideje ljudi.« To povezavo je potrebno po njegovem mnenju izboljšati, saj stranke le tako lahko učinkovito odgovarjajo na stalno spreminjajoče se izzive časa in hkrati ostanejo v službi ljudi. Tonin
Tonin poudarja, da je za izhod iz sedanje politične krize potrebna prenova političnih strank in politike same.
je zaključil, da so v NSi že začeli s prenovo stranke, s čimer se želijo približati ljudem in ponuditi prave odgovore na sedanje ekonomske, socialne in politične izzive.
Nastajanje opozicijskega zavezništva
Na novinarski konferenci je mag. Matej Tonin komentiral tudi nedavne izjave Janeza Janše o oblikovanju zavezništva »50+«, s katerim bi lahko sedanja opozicija na prihodnjih volitvah dobila zadostno večino za učinkovito vodenje vlade in uresničitev nekaterih nujnih sistemskih sprememb, vključno z ustavnimi. Tonin je glede tega dejal: »NSi je pripravljena na vsako zavezništvo, ki bo prineslo boljšo prihodnost Sloveniji. «
V občinskem odboru Nove Slovenije Kamnik smo nad izvolitvijo našega predsednika Mateja Tonina v vodstvo stranke veseli in navdušeni ter mu ob tej priložnosti iskreno čestitamo, hkrati pa njemu in celotnemu vodstvu želimo uspešno delo. Po svojih močeh bomo prispevali k uresničevanju ciljev in prenove stranke.
PRIMOŽ ZUPAN,
tajnik NSi Kamnik
Srečanje krajanov Mekinj
•	Vi*	•
v znamenju zelje po nujnih investicijah
V	petek, 21. januarja, so se ob 19. uri v dvorani SKD Mekinje zbrali krajani KS Mekinje in skupaj s podžupanjo Julijano Bizjak Mlakar razpravljali o načrtih KS Mekinje v prihodnjih letih. Člani Sveta Ks Mekinje, ki ga v tej sestavi predstavljajo predsednik Matej Slapar, podpredsednik Anton Iskra, tajnik in član Martin Vengust ter Zdenka Petek, Sonja Bernot, Tomo Smolnikar in Jernej Koncilja so predstavili načrt investicij na področju Mekinj v prihodnosti.
V	Načrtu investicij, kot so
poimenovali dokument, ki bo osnova za njihovo delo v prihodnje so opisali vse najnujnejše projekte, ki bodo morali biti izvedeni v bližnji prihodnosti. Izpostavili so predvsem željo po nujni izgradnji Medgeneracijskega športno rekreacijskega objekta (igrišča), ki jim po mnenju zbranih pripada.
Po njihovih besedah imajo športna igrišča že domala vse večje vasi, medtem ko takega objekta, kjer bi se ljudje srečevali in sproščali, v kraju z več kot 1500 prebivalci se vedno ni. Poleg igrišča so
izpostavili tudi nujnost obnove in dograditve podružnične osnovne šole Mekinje,
ki je iz investicijskega dela občinskega proračuna v preteklosti, žal, vedno izpadla tudi zaradi investicij v druge osnovne šole. Predstavili so tudi željo po nadaljnji izgradnji javne razsvetljave na Neveljski poti in na cesti dr. Tineta Zajca ter dokončanje le te, na Cesti treh talcev in pa preplastitvi in ureditvi določenih cestnih odsekov, ki so zaradi dotrajanosti in nepreglednosti zelo nevarni. Med prednostnimi ureditvami na cestnem področju so
izpostavili križišča pri vrtcu Peter Pan, izvoz pri štadionu, križišče pred cerkvijo, ureditev Ceste treh talcev in ceste ki vodi proti Nevljam.
Poleg omenjenih prioritet so v Načrt investicij, ki obsega preko 30 strani, zapisali tudi druge manjše projekte, ki jih želijo s pomočjo občine in njenega proračuna v prihodnosti tudi izvesti. Njihov glavni argument v prid želenih nujnih investicij je bil, da so Mekinje v preteklosti večkrat izpadle iz investicijskega dela občinskega proračuna in da glede na nujnost projektov pričakujejo izdatnejšo podporo pobud Sveta KS Mekinje v prihodnje.
Investicijski načrt in po-
bude Sveta KS Mekinje so krajani predstavili navzoči podžupanji in ji izročili tri verzije tega dokumenta, katere je obljubila, da bo izročila tudi županu in drugemu podžupanu. Podžupanja je glede na omejena sredstva občinskega proračuna obljubila, da se bo skupaj z županom in ekipo potrudila, da se bo investicijski načrt začel čim prej izvajati.
Po uradnem delu so se krajani se nekaj časa zadržali v dvorani in se ob sproščenem vzdušju in skromnem prigrizku pogovorili se o aktualnih problemih in načrtih.
RENATA SEMPRIMOŽNIK
Posvet predsednikov svetov KS
V četrtek, 13. januarja, so se v sejni sobi občinske stavbe zbrali predsedniki krajevnih skupnosti občine Kamnik. Župan Marjan Šarec jih je pozdravil z željo, da se spoznajo med seboj, predstavil jim je mag. Ivana Kendo kot koordinatorja med Občino in Svetom krajevnih skupnosti. Predsedniki krajevnih skupnosti so se županu in predstavnikom občinske uprave na kratko predstavili, poudarili dokončane projekte v letu 2010 in osvetlili pereče probleme z željo, da jih s skupnimi močmi rešijo oziroma dokončajo v letošnjem letu. Srečanje so zaokrožili s sklepom, da vsaka krajevna skupnost pisno predstavi probleme in da se bodo v podobni sestavi srečevali enkrat do dvakrat letno.
Kje pa vas čevelj fuil?
Sprehajalna pot in vrtec z napako - verjetno obsevana
Občani Kamnika smo jeseni končno dočakali zelo lepo urejeno sprehajalno pot ob Kamniški Bistrici. Kot veliko Kamničanov jo tudi midva z ženo in štirimi vnuki pogosto prehodimo. Vnuki so navdušeni nad urejenim igriščem in fontano, ki se nahaja ob sprehajalni poti pri rondoju, kjer se pogosto ustavimo in v toplih dneh tudi osvežimo.
Bil pa sem nemalo presenečen, ko sem sredi decembra izvedel, da namerava eden od mobilnih operaterjev ob tej poti, kjer je med drugim tudi sotočje Kamniške Bistrice in potoka Kraček, postaviti bazno postajo. Postavlja se mi vprašanje, ali so pristojni občinski uradniki že v letu 2004, ko so pričeli izdajati informacije o namenu in kasnejša soglasja že vedeli, da bo gradnja primerna ob urejeni sprehajalni poti in nenazadnje tudi otroškega vrtca v neposredni bližini. Če da, se mi postavlja vprašanje, ali je s strani pristojnih uradnikov obstajal kakšen pomislek o škodljivosti sevanja, če ne, se mi postavlja vprašanje, ali ne bi bilo smotrno ponovno pretehtati izdana nadaljnja soglasja za nameravano izgradnjo.
Glede na to, da je velika verjetnost, da bo objekt dobil zeleno luč za gradnjo, me zanima, kaj o celotni zadevi menite vi, dragi Kamničani!?
Vaš sovaščan Perovega	JANEZ KOLAR
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamni
KOLEDAR PRIREDITEV
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK GALERIJA MIHA MALEŠ, Glavni trg 2 Četrtek, 10. februar, ob 18.uri JAVNO VODSTVO PO RAZSTAVI MIHA MALEŠ: S POTI
(ob slovenskem kulturnem prazniku) Vodila bo avtorica razstave Saša Bučan.
ú
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska cesta 1, Kamnik
TEL.: 831 12 17, 831 25 97
E-naslov : breda.podbreznik@kam.sik.si.
ania.ramsak@kam.sik.si
Ponedeljek, 31. januarja, ob 18. uri, dvorana Matične
knjižnice Kamnik Predstavitev knjige Igralec ragbija, avtorja Mihaela Brejca. Torek, 1. februarja, ob 18. uri, čitalnica Matične knjižnice
Predavanje o zdravi prehrani v okviru TVU.
Sreda, 23. februarja, ob 19. uri, dvorana Matične
knjižnice Kamnik
Odprtje razstave o Maksimilijanu Skalarju
Nastopata Monika Skalar, profesorica za violino na Akademiji za glasb,o in Tim Skalar Demšar, dijak Konservatorija za glasbo v Ljubljani.
SREČANJA s knjigo:
Četrtek, 27. januarja, ob 19. uri, Malograjski dvor Kamnik Allison Pearson, Le kako ji to uspe? in Aleksandra Kocmut, Trije razlogi
V razvitem zahodnem svetu ženskam kronično primanjkuje časa v razpetosti med poklicnim, družinskim in zakonskim življenjem. Kako poiskati pot iz »hrupa življenja«? Vodi: Danijel Bezek
SREČANJA s knjigo:
Torek, 1. februarja, ob 18. uri, knjižnica Šmarca T. Lobsang Rampa, Tretje oko
čudovita ljubezenska izpoved domovini - Tibetu, nas popelje v ta svet, nam ga razkrije in približa. Spomni nas, kaj je pomembno in resnično. Vodi: Barbara Božič
SREČANJA s knjigo:
Ponedeljek, 7. februarja, ob 17. uri, Komenda (prostori
Zavoda Medgeneracijsko središče Komenda)
Arto Paasalina, Očarljivi skupinski samomor
Nobena stvar v življenju ni preveč resna, razen smrti, pa še ta ne tako zelo. To je humorističen roman, ki resne stvari kaže s humorne strani. Vodi: Breda Podbrežnik
SREČANJA s knjigo:
Sreda, 9. februarja, ob 17. uri, Komenda (prostori Zavoda Medgeneracijsko središče Komenda) T. Lobsang Rampa, Tretje oko
čudovita ljubezenska izpoved domovini - Tibetu, nas popelje v ta svet, nam ga razkrije in približa. Spomni nas, kaj je pomembno in resnično. Vodi: Barbara Božič
SREČANJA s knjigo:
Četrtek, 10. februarja, ob 19. uri, Malograjski dvor Kamnik
Haruki Marakami, Norveški gozd; Južno od meje, zahodno od sonca
Pridružite se nam na pogovoru o odraščanju, iskanju ljubezni ter njeni trajnosti in minljivosti. Vodi: Danijel Bezek
V mesecu februarju je Študentski klub Kamnik v sode-
lovanju z Matično knjižnico Kamnik pripravil naslednje potopisno predavanje:
Kje: Matična knjižnica Kamnik Kdaj: sreda. 9. februar, ob 19.30 Kdo: Petra DraëkoviË Kaj: ALJASKA
ú
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.org
Četrtek, 27. januarja 2011, ob 19.30
GLEDALIŠČE KOPER: DA, GOSPOD! - ODPADE!
Izvedba predstave Da, gospod! zaradi smrti v družini sodelujočih ODPADE.
Več informacij o novem datumu izvedbe dobite na www. domkuIture. org, 'mfo@domkulture.org in telefonski št.: 041 360 399.
Sobota, 29. januarja 2011, ob 19. uri
Otvoritev razstave fotografskega natečaja EXPOSED
Organizator: Foto klub Kamnik. Vstop prost!
Četrtek, 3. februarja 2011, ob 18. uri
Zavod Druga godba BIBAMICA NA KONCERTU
Lutkovna predstava.
Abonma Kam'nček in izven. Vstopnina: 6 eur Torek, 8. februarja 2011, ob 19. uri
32. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV
Tradicionalna pregledna pevska prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Organizator: JSKD Kamnik. Vstop prost!
Četrtek, 17. februarja 2011, ob 19.30
šentjakobsko gledališče
MALI DIKTATOR
Komedija. Maistrov abonma in izven. Vstopnina: 15 eur / 12 eur
Več informacij na: www.domkulture.org , 031/775 700 ali 01 /839-76-06 Rezervacije in prodaja vstopnic: KDPM pisarna šutna, šutna 24, Kamnik:
Ponedeljek, torek, sreda, četrtek: od 16. do 19.ure, sobota od 10. do 12. ure tel. številka: 031 775 700
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
ZANIMIVOSTI
28. januar 2011
Velika planina kot naravni alpski vrt
Občina Kamnik se je prijavila na mednarodni projekt »Nature experience - Brezmejna doživetja narave«, ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija. V projektu sodeluje 17 partnerjev iz Slovenije in Avstrije, dodeljena sredstva celotnega projekta pa znašajo 2,3 milijona evrov. Vrednost projekta občine Kamnik z naslovom Velika planina kot naravni alpski vrt je 70.832 evrov, sofinanciran pa je v višini 91 odstotkov, od tega je delež ESRR 57.196 evrov, nepovratna državna sredstva znašajo 7.083 evrov. Občina Kamnik bo za projekt, v katerem bodo uredili 15 rastiščnih točk s počivališči, prispevala 6.552 evrov.
O rastlinskem bogastvu Velike planine
Prvotno je bila na Veliki planini načrtovana izdelava »alpinetuma«, vendar bi zaradi prevelikega posega le-to predstavljalo nasilje nad naravo, zato je celotna planina obravnavana kot Naravni alpski vrt. Strokovne podlage, ki so bile podlaga za pridobitev sredstev iz EU in kasneje tudi za določitev in ureditev 15 rastiščnih točk s počivališči ter njihovo predstavitev v publikaciji, je pripravila Andreja Pogačar Spenko. V tem sklopu bo z njenim sodelovanjem posnet tudi kratek film o rastlinskem bogastvu Velike planine, ki ga bodo predvajali v interpretacijskem muzeju v Domžalskem domu.
Območje Velike planine predstavlja eno največjih sklenjenih travnatih območij, kjer v naravi raste bogata alpska flora travnatih pobočij in kraških kotanj kljub dejstvu, da bi morala biti Velika planina na višini 1600 nadmorske višine pokrita z gozdom. Značilnost tega območja je kratka rastna doba, v kateri se zelo
Zelo redko zastopane cvetlice, kot je turška lilija, zasledimo le na nekaterih legah.
hitro odvijajo in prepletajo raznobarvni rastlinski sestavi. Ti se med seboj ločijo glede na višinske pasove in tako slikovito prispevajo k raznoliki obarvanosti Velike planine.
Rastišča oziroma kraji na Veliki planini obsegajo tako gorske gozdove in travnike, skalnata in travnata pobočja, skalne razpoke, melišča in grušč, vlažna rastišča ob vodnih lokah, kot tudi snežne kotanje.
Cim se belina snega prične poslavljati, se planina zavije v vijoličasti plašč spomladanskega žafrana in se mestoma seli, kakor se sneg po planini mestoma umika. Za Plečami in med bajtami Velikega Stanu najdemo tudi sicer zelo redko nunko oziroma beli žafran. Skalni robovi so pravi raj za nekatere vrste zelo znanih alpskih cvetlic, kot so avrikelj, Zoisova zvončnica in planike. Zelo redko zastopane cvetlice, kot so turška in kranjska lilija, zasledimo le na nekaterih legah. V skalnih razpokah lahko ob pozornem pogledu v pravem času (večinoma v začetku avgusta) opazimo en-demitno Zoisovo zvončnico. Na enem od najbogatejših rastišč alpskega cvetja »Za Plečam« izstopata predvsem pogostnost Wulfenovega jegliča in endemitne Kamniške murke v družbi celih skupin modrih sviščev.
Tik pred pašno sezono se po planini razcvete rumene pogačice. Na pobočjih Poljanskega robu poleti naletimo na arnike, ob robu proti Planjavi pa na sicer zelo redki alpski klinček, na pobočjih Tihe doline pa najdemo tudi različne vrste visokih osatov. V vrtači na dnu Velike Vačice je mrazišče z značilnim vegetacijskim in
IBS MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA
Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana telefon: 040/561 896, e-naslov: info@ibs.si, www.ibs.si
vpisuje v akreditirani visokošolski program: MEDNARODNO POSLOVANJE
Študenti se pri študiju seznanijo s poslovnimi, upravnimi, ekološkimi in etičnimi vsebinami ter dosežejo visoko stopnjo znanja tujega jezika, pri katerem je poudarek na sproščenem komuniciranju in razumevanju. Predavanja so organizirana tako, da so kar najbolj prilagojena študentom ob delu: potekajo dvakrat tedensko popoldne od 16.30 do 19.45; naenkrat pa je na urniku le en predmet. IBS delno ali v celoti prizna študentom znanje, pridobljeno na drugih visokih šolah. Diplomo je možno pridobiti relativno hitro, ker imamo individualne izpitne roke. Za zaposlene v tujini imamoorganizirano učinkovito izobraževanje na daljavo (izpeljano po modelu Open University). Študij in izpiti preko svetovnega spleta so možni tudi za invalide. Naši predavatelji imajo habilitacijo in poučujejo tudi na drugih slovenskih in tujih univerzah in visokih šolah kot so Deakin University, Avstralija, Jammu University, Indija, Kauno Kolegija, Litva, Munich Business School, Nemčija, Pacific University Hawaii, Savonia University of Applied Sciences, Varkaus, Finska, Universita degli studi di Trieste, Italija, Universitàt Klagenfurt, Avstrija, University of Bolzano, Italija itd.
LEILA, Višja strokovna šola, d.o.o.
Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana
T: 040/561 896, e-naslov:irena.marinko@guest.arnes.si, www.leila.si
vpisuje v višješolski program: POSLOVNI SEKRETAR
K vpisu vabimo vse, ki želijo pridobiti višjo izobrazbo in naziv poslovni sekretar oziroma poslovna sekretarka. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetov vsebujejo praktične primere, značilne prav za delovna mesta, na katerih delajo poslovni sekretarji. Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno izobrazbo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode. Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih, obstaja pa tudi možnost študija na daljavo. Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji in vključuje vpisnino, učno gradivo, ponavljanje izpitov in individualne izpite. V šoli razvijamo pozitivno vzdušje in veselje do študija. Izobraževanje poteka na prijetni lokaciji v centru Ljubljane. S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številk, ampak ljudi, s katerimi imamo pogoste in prijateljske stike.
Tik pred pašno sezono se po planini razcvete rumene pogačice.
rastlinskim obratom, zato si zaradi ujetega hladnega zraka vegetacijski pasovi sledijo obratno kot je običajno. Tu raste tudi ruševje, kar na tej nadmorski višini ni običajno. Na vzhodnih pobočjih grebena Koritnega vrha, ki se spušča proti Tihi dolini, naletimo na največje grmiče dlakavega sleča.
živini nedostopnih mestih. Na pašnih travnikih pa se bohoti vovkovec, ki ga živina ne je.
Gorske ekstenzivno gojene pašnike ohranjajo z ekstenzivno pašo. Pri tem je potrebno nadzirati koncentracijo in vrsto pasoče se živine, da ne preseže zmogljivosti in nosilnosti tal ter okolja.
Prav tako zimsko smučanje predvsem v letih, ko ni dovolj snega, pusti poškodbe na najbolj ranljivem segmentu - alpskih rastlinah. V alpski svet ne smemo prekomerno vnašati snežnega cementa in izvajati posegov s težko mehanizacijo.
S čiščenjem planine s poseki se rastline, skrite pod ruševjem, nenadoma izpostavi sončni pripeki, kar tudi ni najbolj ugodno. S postopkom požiganja pa se rani najbolj občutljiv svet, to je alpski svet rastlin. Tudi ozelenitev ogolelih površin je potrebno razumno sanirati le s senenim drobirjem, pridobljenim v neposredni okolici na gorskih travnikih in ne z umetnimi travnimi mešanicami, saj se le na ta način lahko ohranja raznoliko strukturo alpske vegetacije.
Velika planina je z vidika pestrosti rastlin izjemna, zanimiva in z vso pravico jo imenujemo »Naravni alpski vrt«. Glavna razvojna usmeritev planine postaja »trajnostna oblika planinske paše« z dopolnilno dejavnostjo turizma. Naša naloga je predvsem ta, da jo ohranimo prihodnjim rodovom vsaj v takšni obliki, kot jo poznamo danes.
SASA MEJAČ Fotografije: Tone Spenko

Na enem od najbogatejših rastišč alpskega cvetja »Za Plečam« izstopa endemitna Kamniška murka.
Pašništvo prinaša selekcioniranje alpske flore
Ohranitev alpskega sveta na planini lahko pomeni tudi zelo zapletene procese. Planinsko pašništvo prinaša določene slabe strani, saj pomeni selekcioniranje alpske flore. Bolj popašeni travniki so navadno revnejši z alpskim cvetjem kot naravni. Mnoge rastline ne prenesejo nenehnega obgrizovanja in preminejo. Nazorno si lahko to ogledamo na primeru planike, ki je ena od poslastic pasoče se živine, zato jo sedaj lahko vidimo le na
Srednja šola
Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik
vabi na informativni dan, ki bo 11. 2. 2011 ob 9. in 15. uri ter 12. 2. 2011 ob 9. uri
v prostorih CIRIUS, Novi trg 43 a, 1241 Kamnik.
Izvajamo naslednje prilagojene programe:
- nižji poklicni program POMOČNIK V TEHNOLOŠKIH PROCESIH
-	nižji poklicni program POMOŽNI ADMINISTRATOR
- srednji poklicni program ELEKTRIKAR
-	srednji poklicni program RAČUNALNIKAR
-	srednji poklicni program ADMINISTRATOR
-	strokovno-tehniski program EKONOMSKI TEHNIK
-	poklicno-tehniški program EKONOMSKI TEHNIK
-	poklicno-tehniški program ELEKTROTEHNIK
-	posebni program (POST)REHABILITACIJSKI PRAKTIKUM
Za vpis v prilagojene programe in v posebni program je potrebna odločba o usmeritvi (gibalna oviranost), glede na razpoložljivo število prostih mest se lahko vpišejo tudi dijaki brez odločbe.
»

Informativni dnevi bodo 11. in 12. februarja
PRED IZBIRO SREDNJE ŠOLE ALI FAKULTETE
Srednje šole in fakultete bodo tudi letos organizirale informativne dneve, na katerih bodo bodoči dijaki in študentje dobili podrobnejša pojasnila o vpisu, izobraževanju, dodatnih dejavnostih, možnostih zaposlitve ter druge informacije. Informativna dneva bosta v petek in soboto, 11. in 12. februarja. Vsaka informacija pred pomembno življenjsko odločitvijo o nadaljnjem izobraževanju je še kako dobrodošla, zato se srednje šole in fakultete na množičen obisk informativnih dni dobro pripravijo in so zagotovo najboljši vir informacij. Obiščite jih!
Nekaj koristnih informacij vam posredujemo tudi mi - na tej strani in v prihodnji številki, ko bomo pisali tudi o izbiri študija in vpisu na fakultete.
Na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport (www.mss.gov.si) je objavljen Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2011/12, kjer lahko devetošolci in dijaki zaključnih letnikov najdejo vse informacije glede prijavno-vpisnih postopkov.
Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 18.014 učencev in učenk (lani 18.420), ki bodo lahko kandidirali na skupno 25.084 (lani 25.761*) vpisnih mest na srednjih šolah. Od tega je v programih nižjega poklicnega izobraževanja razpisano 688 (lani 688) mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6.971 (lani 7.100) mest, v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja 9.358 (lani 9.404) mest, v programih splošnih gimnazij 6.285 (lani 6.657) mest, od tega v zasebnih šolah 483 (lani 511) in v programih strokovnih gimnazij 1.782 (lani 1.912) mest. Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij razpisanih 8.067 (lani 8.569) mest.
Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicne tečaje in maturitetni tečaj, po katerih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili določen poklic ter svoje izobraževanje nadaljujejo po vertikali oziroma horizontali ali pa želijo pristopiti k opravljanju splošne mature.
Vpis v programe nižjega, srednjega poklicnega, strokovnega oz. tehniškega izobraževanja in gimnazije
Kandidati, ki se bodo prijavili v program, za katerega je potrebno izpolnjevati posebne vpisne pogoje oziroma je potrebno opraviti preizkus nadarjenosti ali spretnosti, se morajo prijaviti na preizkus najkasneje do 18. februarja na šoli, ki izvaja želen program. Šole bodo izvajale preizkuse v tednu med 1. in 6. marcem, potrdila o opravljenih preizkusih pa izdale najkasneje do 15. marca.
Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 23. marca. Po končanem prijavnem roku bo na spletnih straneh ministrstva najkasneje 4. aprila objavljeno stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Če bo po koncu roka za prijave število prijavljenih kandidatov v posamezni program premajhno, bo šola takoj obvestila kandidate, da programa ne bo izvajala.
Učenci, ki se bodo prijavili za vpis v roku, pa bodo želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 15. aprila prijavo prenesejo na drugo srednjo šolo oz. v drug program ne glede na število prijavljenih na novo izbrani šoli. Po tem roku šole praviloma ne bodo več sprejemale prenesenih prijav do 24. junija, ko bo zaključen postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen.
Če bo število prijavljenih učencev za posamezni program tudi po 15. aprilu bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem ministra za šolstvo sprejela sklep o omejitvi vpisa oziroma spremembi obsega vpisa, o katerem bodo učenci obveščeni najpozneje do 10. maja.
Prijavljeni kandidati morajo posredovati izbranim šolam dokazila o izpolnjevanju vseh vpisnih pogojev praviloma do 20. junija.
Dijaki, ki zakl učujejo triletne programe srednjega poklicnega izobraževanja, se lahko do 2. junija, prijavijo za vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja.
Rok za vpis v programe poklicnih tečajev in maturitetnega tečaja je 9. september.
Urednica SAŠA MEJAČ
Za kratek čas in bister um - sudoku
			3	2	8	4	7	
	8				5	1		
		4			1	8	9	
	9			7		5	2	8
	5	7	2	3	6	9	4	
2	4	1		8			3	
	7	8	6			3		
		5	4				8	
	1	2	8	9	3			
8
28. januar 2011
IZSCRM
Kamniški ObČAN
»UPAM, DA SE SE KDAJ SREČAMO!« EKONOMSKI PROJEKTNI DAN
V letošnjem šolskem letu je že drugič potekala izmenjava dijakov 3. letnikov ŠCRM z dijaki šole Ava Gymnasium iz Tabyja na Švedskem. Najprej so nas v začetku septembra v Kamniku obiskali Švedi, konec novembra pa smo jim vrnili obisk.
V spremstvu profesoric Valerije Podjed, Sonje Trskan in Ines Žumer smo se na pot odpravili v torek, 23. novembra, pozno ponoči. Z avtobusom smo se odpeljali do Dunaja, od tam pa z letalom v Stockholm Večina se nas je zelo razveselila zasnežene pokrajine, a ko smo stopili z letala, ni bilo več tako zelo prijetno, saj je bilo zunaj okoli -5 stopinj Celzija, snežilo je in močno pihalo, za nameček pa so nas še opomnili, da to še zdaleč ni tipična švedska zima.
pomerili v odbojki in floor-ballu.
Naslednje jutro smo slovenski dijaki v šoli uspešno v angleščini predstavili svoje projektne naloge, v katerih smo kot ambasadorji Slovenije obravnavali naslednje teme: šport, glasba, tradicija in običaji, kultura mladih, turizem in šolski sistem. Po kosilu smo se sproščali na šolskem drsališču, potem pa se odpravili v prirodoslovni muzej, kjer smo si ogledali 3D-film o razvoju morskih praživali Sea Mon-
vaM ulici, kjer smo videli kar štiri različne trgovine H&M. Zvečer smo se zbrali v zabaviščnem centru, kjer smo se šli igro, ki spominja na laserski paintball v popolni temi. Bilo je zelo zabavno, čeprav je švedska ekipa spet porazila slovensko - ampak mi se ne damo!
V soboto smo se odpravili v Skansen. Najprej smo se sprehodili po božični tržnici in kljub nemogočemu mrazu zelo uživali, kupili nekaj spominkov, si ogledali skandinavski živalski vrt (z losi, tjulnji, volkovi itd.). Posebej prijetno se je bilo pogreti ob ognju in plesu z živo glasbo.
In že je prišla nedelja, z njo
Pred vhodom v Banko Slovenije.
Z dijaki četrtega letnika srednje ekonomske šole smo v
sredo, 17. novembra, spoznavali strokovne teoretične vsebine na terena Zapeljali smo se v Ljubljano, kjer so nam svoja vrata najprej odprli na Poštnem centru. Tam smo si ogledali pot in sortiranje ter
razvrščanje pisemskih pošiljk in paketov. Nato so nas prijazno sprejeli na Banki Slovenije. Strogi varnostni ukrepi so nam zbudili asociacijo na akcijske filme, le da smo mi legalno vstopili v trezor banke. Poleg tega smo izvedeli nekaj zanimivosti o evru in
prepoznavanju ponarejenih bankovcev. Polni vtisov smo se sprehodili še do Statističnega urada RS, kjer smo obogatili naše znanje statistike in spoznali delo ter spletno stran slovenskega državnega urada na tem področju.
Zapisala: Viktorija Pirš
SCRM KAMNIK V SOLSKI ODBOJKARSKI LIGI
V Waxholmu, nato z ladjico v Stockholm.
Z avtobusom smo se nato odpeljali do Tabyja, 25 km severno od Stockholma, kjer so nas že pričakali švedski dijaki. Šola je veliko večja kot naša, po hodnikih imajo sedežne garniture, kantino, televizijo, imajo tudi računaMco ter posebno sobo za učenje. Učenci so bolje organizirani, pa tudi učitelji so bolj pripravljeni sodelovati z njimi. Po kosilu smo odšli peš do športne dvorane, kjer smo se s švedskimi dijaki
sters. Zvečer so nam dijaki skuhali tipično švedsko večerjo (kuhan krompir, mesne kroglice, omaka z brusnično marmelado) in za prijeten konec dneva priredili še zabavo.
Naslednji dan smo se z ladjico odpeljali v Stockholm, kjer je bilo spet zelo mrzlo, a smo se na severni mraz že malce navadili. Švedski dijaki so nam razkazali stari del njihove prestolnice, nato smo si privoščili še sprehod po glavni nakupo-
pa slovo od družin (ki so bile res izredno prijazne) in odhod na letališče. Od švedskih prijateljev smo se poslovili z »Upam, da se še kdaj srečamo!« Špoznali smo, da so Švedi izredno prijetni (fantje tudi na pogled) in preprosti ljudje, ob sproščenem druženju z njimi pa smo se naučili veliko o zgodovini, kulturi in geografskih značilnostih ©vedske.
Hana Jaksetič in Anja Cvi-janovič Hudoklin, 3.c
Šolski Center Rudolfa Maistra Kamnik meri zelo visoko. Za kaj gre?
Vsem dobro poznan zavod ŠKL, ki že vrsto let organizira različne športne projekte, kot so turnirji košarke, nogometa in odbojke, ima letos na seznamu srednjih šol novi tekmovalni ekipi. To sta ekipi dijakinj in dijakov ŠCRM Kamnik.
Kamničani smo v odbojki zelo uspešni, saj imamo aktualne državne prvakinje, zelo dobro moško ekipo in pa dolgo zgodovino odbojke, ki seže daleč v leto 1947, zato smo se letos tudi sami želeli preizkusiti v šolski odbojkarski ligi, ki že četrto leto poteka v
šolah po vsej Sloveniji. Pri odbojki ŠKL veljajo ista pravila kot pri navadni odbojki, razlika je le v tem, da se v šolski odbojkarski ligi igra trikrat po 20 minut, pri čemer se rezultat sešteva.
V Šolskem Centru Rudolfa Maistra Kamnik imamo veliko dijakinj in dijakov, ki so talentirani športniki. Zasluga športnih pedagogov in sodelovanje z odbojkarskim klubom Calcit Kamnik je recept za odličen začetek v ligi, saj smo zaenkrat v prvem delu tekmovanja pri dijakih zabeležili tri zmage in le en poraz, ki se je izkazal za motivacijskega, istega nasprotnika iz Kranja smo namreč na povratni tekmi premagali z gromozansko razliko. Dijakinje pa so še boljše, saj še niso okusile grenkobe
poraza in zmagujejo tudi z razliko 102 točk.
V odbojkarski ligi v sezoni 2010/11 je prijavljenih 16 ekip dijakinj in dijakov, ki prihajajo iz najrazličnejših šol celptne Slovenije. Res je, da bo pot do vrha strma in težka, saj bodo tekmovanja potekala vse do 14. aprila, ko se bomo, če nam uspe, pomerili v velikem finalu.
Rok Zore, prof. športne vzgoje
NA SOLSKEM CENTRU RUDOLFA MAISTRA se dogaja
Poslanstvo vsake šole je, da dijakom ponuja splošno in strokovno znanje. Pa ne samo to. Na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik (ŠCRM) se trudimo pri dijakih ustvariti širino duha in fleksibilnost, dabodo našli svoje mesto v družbi, zato se na ŠCRM veliko dogaja.
ŠCRM obiščejo:
Kamnik ni veliko mesto, vseeno pa našo šolo obiščejo pomembni in veliki ljudje. Gostili smo že predsednika države Danila Tiirka, znanega odvetnika Aleksandra Čeferina, raziskovalca in ekologa
ŠCRMjedobrodelen:
Na ŠCRM večkrat letno pristopimo k dobrodelnim dejavnostim. Organiziramo krvodajalske akcije. Vključili smo se v akcijo Fundacije za pomoč otrokom. Z nakupom solzic Swarovski smo zbrali več kot 1.500 € in postali donatorji mnogim težko bolnim otrokom vSloveniji.
ŠCRM čisti:
Čisti vsa Slovenija, čistijo tudi dijaki ŠCRM, ki so se vključili v akcijo Očistimo Slovenijo.
Na šoli že vrsto let gojimo raziskovalno dejavnost. Z dijaki raziskovalci poglabljamo in nadgrajujemo znanje in se podajamo v znanstvene vode. Raziskovalno delo je zahtevno in odgovorno tako za dijake kot mentorje.
ŠCRMjekreativen:
ŠCRM
zmaguje:
Antona Komata, voditeljico RTV Slovenije Rosvito Pesek, plesalko Katarino Venturini in še mnoge druge.
ŠCRM sodeluje:
Rudolfi, šolska gledališka skupina, ustvarja in razveseljuje že 16 let. Za sabo imajo vrsto iger. Prejšnje šolsko leto so navdušili kamniško publiko z igro Danti-dan irske pisateljice Gine Moxley.
Tisti, ki ne znajo igrati, znajo pisati. O vseh zanimivostih na šoli poroča šolski časopis Zeleno. AstroMaister je edini astronomski časopis v Sloveniji. O kvaliteti dela pričajo različna priznanja, ki si jih je časopis prislužil na različnih sejmih.
Na naši šoli je v 16 letih opravilo splošno maturo kot državni izpit 2222 kandidatov. Od tega je tistih »zlatih«, na katere smo še posebej ponosni, kar 72.
Le najboljši v državi tekmujejo tudi na olimpijadah znanja. Lansko šolsko leto smo sodelovali tudi na 42. kemijski olimpiadi v Tokyu in pridobili bronasto medaljo.
Naš dijak je na specialnem mednarodnem tekmovanju v plavanju osvojil 1 .mesto in postavil nov svetovni rekord v kategoriji delfin na 50 m.
Naši dijaki sodelujejo v različnih mednarodnih projektih, kot je YPAC (mladinski parlament alpske konvencije). Sodelujemo s Kurfurst-Reprecht Gymnasium iz Neustadta ob Renu, s Gimnazium J. Ortena Kutnà Hora na Češkem, s Goethe Institutom itn. Narodne in mednarodne izmenjave so namenjene sodelovanju in izmenjavi izkušenj z vrstniki slovenskih in evropskih gimnazij.
ŠCRM potuje:
Občasno se prileže zapustiti naš Kamnik, šolske klopi, in pokukati v širni svet. Najbolj priljubljena oblika avtentičnega učenja so še vedno potovanja. Dijaki tako spoznajo Slovenijo, Evropo. Kot pika na »i« so maturantski izleti v Grčijo, Španijo ali celo Tunizijo.
NASA PRIJETNA SREČANJA
28. januar 2011
Calcit Volleyball »podal žogo« dobrodelnosti!
Odbojkarski klub Calcit Volleyball iz Kamnika je na prijetnem ponovoletnem druženju v torek, 18. januarja, v Poslovni oazi Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani predstavil aktivnosti kluba v preteklem letu in načrte za letošnje leto. Poleg priprav svojih ekip na tekmovanja klub načrtuje se številna druga dogajanja, kot so poletni odbojkarski tabor, poletni kvadratlon (nogomet na mivki, košarka, odbojka na mivki in mini vaterpolo), natečaj za izbor klubske himne ter fotografski natečaj Ujemi žogo.
Posebej ponosni so na dobrodelno akcijo PODAJ ŽOGO, s katero želijo pomagati učencem Osnovne šole 27. julij iz Kamnika, ki izobražuje 25 otrok s posebnimi potrebami. V okviru akcije je klub povabil podpornike in prijatelje, da z odkupom slik na temo odbojka, ki so jih ustvarili učenci šole 27. julij, podprejo akcijo in pripomorejo k boljšim učnim pogojem ter dodatnim obšolskirn dejavnostim za otroke. Člani kluba so v okviru akcije zbirali materialne donacije podpornikov in partnerjev
Nadvse posrečeno je uspelo Timu Smolnikarju (na sliki) in Robiju Bugariju ustvariti sliko na temo odbojkarske žoge.
akcije (žoge, likovne potrebščine, ...), šoli namenili izkupiček od prodaje vstopnic tekme ženske članske ekipe in izkupiček od že omenjene prodaje slik. V prihodnjem mesecu bodo člani kluba obiskali otroke na OŠ 27. julij, jim predali donacije sponzorjev in jim predstavili osnove igranja odbojke.
Skozi sproščen pogovor so akcijo, v kateri si roki podajata šport in dobrodelnost, predstavih: predsednik kluba Calcit Volleyball Gregor Hribar, ravnateljica OŠ 27. julij Jasna Lampe in Gregor Kokošar, predstavnik generalnega sponzorja kluba Calcit d.o.o.
Obiskovalci so si ob tej priložnosti ogledah shke in lahko odkupih tiste, ki še niso bile oddane. Za podporo akciji so se odločila številna slovenska podjetja in za učence osnovne šole zbrala že preko dva tisoč evrov.
V OŠ 27. julij se že od leta 1982 šolajo otroci s posebnimi potrebami. Trenutno imajo 25 učencev, starih med 7 in 19 let. Kot se lahko prepričamo ob vsakem srečanju z njimi, je to šola prijaznih ljudi, ki že dobrega četrt stoletja z občutkom, spoštovanjem in tudi z ljubeznijo vzgaja in izobražuje otroke z lažjo, zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Tokrat so pripravili prisrčen pevski nastop.
T" «sr
v
kluba, ki se uvrščajo v vrhove tekmovanj. »Občina si bo prizadevala, da bo šport tudi v prihodnosti podpirala v čim večji meri, predvsem z novim športnim objektom. Zavedamo se, da je klub Calcit Volleyball nedvomno eden izmed nosilcev dogajanja razvoja v Kamniku.«
Klub Calcit Volleyball
Kamnik je s preko 250 aktivnimi člani največji odbojkarski klub v Sloveniji. Poleg uspehov v igri se ponaša s številnimi vzporednimi aktivnostmi, med katerimi so še posebej zapisane tiste, kjer si šport in dobrodelnost podajata roki.
SAŠA MEJAČ
Podporo dobrodelni akciji Podaj žogo sta izrazila tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in župan občine Kamnik Marjan Šarec.
Za podporo akciji so se z odkupom slik, ki so jih ustvarili učenci OŠ 27. julij, odločila številna slovenska podjetja in za učence šole zbrala že preko dva tisoč evrov. Neli Berger iz Unicredit Banke (na levi) se je odločila za zanimivo in barvito sliko, ki sta jo ustvarila Urh Zupančič in Zala Pibernik. Skupaj z ravnateljico Jasno Lampe (na desni) so bili veseli podpore akciji, ki jim bo omogočila obšolske dejavnosti.
S svojo prisotnostjo na sprejemu pa so podporo izrazili tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, župan občine Kamnik Marjan Sarec ter generalni sekretar Odbojkarske zveze Slovenije Gregor Humerca.
»Vesel sem, da se je klub v slovenski prostor spustil ne samo skozi odbojko, ampak
skozi človeškost in fair play. Je edini klub, ki enakovredno goji tako moško kot žensko odbojko, poleg vrhunskih športnih rezultatov pa še občečloveške vrednote,« je poudaril minister dr. Igor Lukšič.
Marjan Šareč, župan občine Kamnik, je povedal, da je Kamnik ponosen na tako uspešne odbojkarske ekipe

Predsednik Kluba Calcit Volleyball Gregor Hribar in minister Igor Lukšič: odbojkarska žoga tokrat ne služi zgolj igri, temveč tudi dobrodelni akciji, s katero pomagajo otrokom s posebnimi potrebami v domačemkraju.
PROJEKT MEDGENERACIJSKO SOŽITJE IN OSEBNOSTNA RAST
V mesecu januarju se je uradno zaključil projekt Medgeneracijsko sožitje in osebnostna rast. Projekt je bil sofinanciran iz evropskih socialnih skladov, njegov namen je kvalitetno preživljanje prostega casa, povezovanje različnih generacij in skupne dejavnosti. ©CRM se je projektu priključil kot konzorcijski partner na pobudo ESIC iz Kranja.
Vse dejavnosti ŠCRM na projektu smo razdelili na tri področja glede na starostno skupino udeležencev, s katerimi smo izvajali določeno aktivnost. Sodelovali smo z VVZ
Dejavnosti dijakov in zaposlenih na ŠCRM s skupinami VVZ Antona Medveda so bile predvsem športno obarvane.
Skupni projektni dan dijakinj in učiteljev ŠCRM ter Društva upokojencev Kamnik je navdušil dve oziroma tri generacije. Takole smo uživali pri slapu Savica v Bohinju.
Antona Medveda, OŠ Radomlje, OŠ Roje - ŠPP in Društvom upokojencev Kamnik.
Dejavnosti s skupinami VVZ Antona IVledveda so bile predvsem športno obarvane. Z otroci smo skupaj izvedli uro športne vzgoje, učili smo se gibanja z različnimi vrstami žog. Skupaj smo spoznavali domači kraj - izvedli smo orientacijo v Kamniku (pripravili smo iskanje Veronikinega zaklada). Za novo leto so dijaki pomagali okrasiti igralnice v enoti VVZ. V spomladanskem času smo skupaj počistili okolico vrtca in šole, dijaki pa so pomagali pripraviti zunanja igrala v vseh enotah VVZ Antona Medveda. Izvedli smo tudi tekmovanje v krosu za otroke najstarejših skupin.
Otroke O© Radomlje smo povabili na skupno raziskovanje ZOO Ljubljana, kjer so dijaki in otroci skupaj reševali delovne liste. Spoznavali so živali, jih hranili in nekatere tudi otipali. V mesecu maju
smo izvedli skupno ekskurzijo v Bohinj na Slap Savico.
Za otroke 0© Roje so dijaki na šoli pripravili naravoslovni dan - kemija in fizika. Prikazali so nekaj kemijskih reakcij, pri fiziki so spoznavali osnovne značilnosti gibanja. Nekaj testov je bilo na voljo za vse otroke - lahko so preizkušali sami.
Dejavnosti s starejšimi občani
smo pripravili kot skupne izlete po Sloveniji. Spoznavali smo Gorenjsko. Dijaki so pripravili nekaj recitaci, starejši občani so pripo-vedova i svoje zgodbe.
Dejavnosti so se pokazale za izjemne, saj so vsi sodelujoči pokazali navdušenost in pripravljenost za medgeneracijsko povezovanje. Kljub temu, da se je projekt uradno zaključil, smo se na ©CRM glede na pozitiven odziv vseh sodelujočih odločili, da bomo nekatere dejavnosti izvajali še naprej.
Barbara Ogrin, prof. ©VZ
10
28. januar 2011
POPOTOVANJA
Kamniški ObČAN
VTISI IZ NEPALA 2010
ZAČETNI TEČAJ ZA VODNIKE NMA
Po dveh letih premora se je nadaljevalo sodelovanje med PZS (Planinska zveza Slovenije) in NMA (nepalska planinska organizacija). Zaradi vmešavanja določenih nepalskfli političnih struktur v delo NMA je bilo naše sodelovanje prekinjeno. Letos pa je NMA po dolgih zapletih končno dobila novo vodstvo, s katerim je bil takoj vzpostavljen dober stik. Jože Zupan, ki je bil izbran za vodjo tečaja, je nenadoma zbolel in ni mogel v Nepal. Ker drug izbran inštruktor še ni bil na takem tečajxi, je bilo pod nujno aU odpovedati tečaj - sodelovanje, kar ni bilo zaželeno, ali pa najti rešitev. In ta rešitev sem bil jaz. V ponedeljek popoldne sem dokončno izvedel, da grem v sredo zjutraj na pot. Zato ni bilo časa za kakšne posebne priprave, še vsem ni bilo mogoče povedati, da me nekaj časa ne bo. Še dobro, da letos nismo pastirovaU na Veliki planini, saj bi v nasprotnem primeru bile težave bistveno večje.
Zaradi omejenega časa in drugih obveznosti sem bil samo v Katmanduju dva tedna. Dela je bilo ogromno. Poznala se je naša daljša odsotnost. Bilo je zelo veliko prijavljenih, na tečaju pa naj bi jih bilo samo okoli 30. Večina od njih je končala vsaj dve različni usposabljanji, nekateri tudi več, veliko jih je bilo tudi na vrhovih nad 8.000 m, nekateri celo večkrat. Zaradi močnega pritiska prijavljenih in tudi NMA, saj tak opravljen tečaj pomeni večje možnosti za zaslužek in s tem tudi za boljše preživetje, obenem pa začetek usposabljanja za poklicnega gorskega vodnika z mednarodno licenco, smo se odločili, da izvedemo dva zaporedna tečaja. Zato je bilo potrebno uskladiti programe in vsebino, pa tudi delo inštruktorjev in samo izvedbo, logistiko, saj smo hoteli doseči tistrezno kakovost tečaja. To mi je z odličnim inštruktorjem Klemenom Volontarjem, ki je po mojem odhodu deloval na-
' . ^ » '.---I - ■	(i
Učilnica je bila kar premajhna za vse tečajnike.
Klemen med svojim odličnim predavanje o plazovih
_■' ■ vv."_■-j'.■■". -v-^;.
Praktične vaje iz uporabe vrvi in vozlov.
m
Usa Bista
Da Gombu ©erpa
V Pakistanu in na Kitajskem so bile poplave, v Katmanduju pa prav vsak dan dež. Zato tudi ni bilo možno izvesti praktičnega plezanja na naravnih skalah, ker je bilo preveč komarjev, pijavk in blata. Zato smo se plezanje učili na umetnih stenah, ki jih je v Katmanduju kar nekaj. Tudi na tej, na kateri je bilo v letu 2009 izvedeno odprto državno prvenstvo v športnem plezanju.
prej na tečaju v Langtangu, in seveda z ostalimi nepalskimi inštruktorji, tudi uspelo.
Omenil bi še zanimivo vzporednico. Slovenci smo prvi v Nepalu začeli poučevati Nepalce o planinstvu in alpinizmu in med prvimi smo vzpodbudili helikoptersko reševanje z večjih nadmorskih višin. Že več kot 30 let poučujemo domačine osnov varnejšega gibanja v hribih, ker za^ kaj več enostavno nimamo človeških in materialnih resursov. Švicarji, ki so neprimerno bogatejši in tudi številčnejši od nas, pa so lani, po tem, ko so Tomaža Humarja prepeljali v dolino, začeli poučevati domačine v helikopterskem reševanju.
KATMANDUJSKI VTISI
Čeprav je bila moja dejavnost usmerjena predvsem na izvedbo tečaja, je bilo nemogoče prezreti druga dogajanja. Kot zanimivost naj omenim to, da je udeležba Slovenije na svetovnem nogometnem prvenstvu pomagala k prepoznavnosti Slovenije tudi v tem delu sveta. Marsikdo mi je, ko sem mu povedal, od kod prihajam, rekel: »A, to je tista Slovenija, ki je igrala nogomet v Jtižni Afriki.«
Da bi izgubili čim manj časa, smo imeli kosilo kar pod plezalno steno.
Katmandu se zelo hitro spreminja. Nevzdržno se širi na vse strani. Kjer so bila nekdaj riževa polja, so sedaj nove mestne četrti. Staro tradicionalno izpodriva moderna, neosebna arhitektura.
USA BISTA
V letu 2005 smo na našem osnovnem tečaju imeli tečajnico, ki ji nismo posvečali kakšne posebne pozornosti, saj je tudi ni potrebovala. Vendar se je po tečaju za njo marsikaj spremenilo.
Rojena je bila leta 1985 v Kai-laliju v zahodnem Nepalu. Ker je bila peta hči, so jo kot novorojenčka pustili v džungli, da bi umrla. Rešil jo je sovaščan in je zato, ker je preživela, dobila vzdevek Bandevi - gozdna boginja. Že od mladih dni si je želela splezati na M. Everest. Leta 2005 je končala naš osnovni tečaj in nato še nadaljevalnega, splezala na nekaj vrhov, med drugimi tudi na Ama Dablam. Leta 2007 je bila udeleženka Lok-tantrikove (Demokratična stranka Nepala) odprave na Everest, na kateri je dosegla višino 8400 m. Tam so jo najprej izčrpano pustili, nato pa rešili, da je komaj preživela. Zaradi zmrzlin je izgubila del prsta na roki. Zato pa je naslednje leto, maja 2008 priplezala na vrh. Je članica ženske odprave na sedem najvišjih vrhov sedmih celin.
ODPRAVA ZA NIŽJE KASTE
Po uspešni ženski odpravi na Everest in nadaljevanju akcije sedem vrhov, sedem celin, si je Da Gombu šerpa zastavil še en cilj - organizirati odpravo na Everest, v kateri bi sodelovali pripadniki nižjih kast. To so tisti ljudje, ki veljajo za manj vredne in opravljajo poklice, kot so smetarji, kovači, usnjarji in podobno. Ta akcija bo zahtevala veliko napora, saj bo potrebno najprej izbrati te ljudi in jih nato tudi usposobiti za tak podvig, pa čeprav v spremstvu vodnikov - šerp. Pa tudi ne bo ravno poceni.
SEDEM VRHOV SEDMIH CELIN - EKO ODPRAVA
Pemba Dordži Šerpa je prišel na dan z idejo, da bi za večjo vključitev žensk v alpinizem in s tem tudi za doseganje večje enakopravnosti žensk, organizirali nepalsko žensko odpravo na Sagarmato (Čomolungma, Mount Everest), saj je do leta 2007 samo 7 Nepalk doseglo njen vrh. Ideji sta se pridružila tudi magistra Susmita Maskey, profesorica angleščine, ki ima tudi diplomo iz kulturnega turizma, ki skrbi za popularizacijo te ideje in Da Gombu Šerpa, inštruktor na nekaterih naših
tečajih, obiskal je tudi Slovenijo, ki je bil nato gonilna sila. V letu 2008 je tispelo priti na vrh Everesta kar desetim NepaUcam. Letos jtiKja jih je 9 osvojilo najvišji vrh Avstralije Koscitiszko, v avgustu pa tudi Elbrtis.
Vendar so tej akciji dale ženske globlji pomen. V njej sodelujejo članice iz različnih ne-palskih plemen oz. kast. Poleg Šerp so v njej tudi Braminke, Gurungke, Danwarke in Četrij-ke, kar je glede na to, da so prej bile na odpravah samo Šerpe, bistven korak naprej tudi v sporočilu - »Enotnost v različnosti« z vseh najvišjih vrhov. Poleg osvajanja vrhov, kar je še vedno zanimivo za medije, bi rade prinašale ljudem upanje s širjenjem znanja, učenjem medkulturnega spoznavanja za boljše sobivanje narave in človeka, tudi v luči klimatskih sprememb.
POSTAVLJANJE REKORDOV
Kakor smo si Slovenci v drugi polovici devetnajstega in v dvajsetem stoletju prizadevali za čim večjo samostojnost in tudi za planinstvo v smislu »ohraniti slovensko lice slovenskim goram«, takšno zavedanje prihaja tudi k Nepalcem. Zato poskušajo na več področjih sami priti do dosežkov, ki so bili do sedaj v rokah tujcev. Imajo različne ideje, od katerih jim nekatere uspe tudi realizirati, nekaterih pa ne. Prva zakonca, ki sta prišla na vrh Čomolungme, sta bila naša Andrej in Marija Štremfelj. Na vrhu sta se leta 2006 želela poročiti Dolma Šerpa in Gelbu Šerpa (leta 2005 inštruktor na »našem« tečaju), vendar jima ni uspelo zbrati dovolj denarja za to odpravo. Sedaj je v teku akcija vzponov nepalskih žensk na vse najvišje vrhove celin.
Pembu Dordžiji Šerpu pa je uspelo doseči svetovni rekord v hitrosti vzpona na Mount Everest: leta 2004 je prišel iz baze (5300 m) na vrh (8848 m) v samo 8 urah in 10 minutah. V prihodnjem letu pa namerava iti na vrh tudi s svojim sinom, 10-letnim Cetenom, ki bi tako postal najmlajši človek na najvišjem vrhu sveta. K temu ga je vzpodbudilo tudi to, da je leta 2010 dosegel vrh v spremstvu očeta očeta Paula Romera, očetove prijateljice Karen Lundgren in treh Šerp Anga Pasanga, Lama Dawa in Karma, 13-letni Američan Jordan Romero, ki pa ima višje cilje - preplezati vse najvišje vrhove celin, pri čemer mora osvojili le še najvišja vrhova Antarktike in Oceanije.
BOJČ
PLANINSKI KOTIČEK
DAN VARSTVA PRED SNEŽNIMI PLAZOVI
Na Veliki planini je bil v petek in soboto, 14. in 15. januarja, v organizaciji društva GRS Kamnik in pod vodstvom inštruktorja GRS Genadija Štuparja izveden »dan varstva pred snežnimi plazovi«. Namenjen je bil vsem obiskovalcem planin, ki bi radi varneje v snegu zahajali v višave. Zato so bile temu primerne tudi teme - v petek zvečer je v Domžalskem domu na Mali planini mag. Miha Pavšek predaval o vremenu, snegu, plazovih, preventivnih ukrepih in reševanju iz plazov, dr. Primož Jurnk o prvi pomoči, Matjaž Šerkezi o opremi, nevarnostih in gibanju, Genadij Štupar pa še o nekaterih konkretnih primerih reševanja v snegu. Vsa predavanja so bila podprta z računalniškimi predstavitvami.
Skupinsko sondiranje.
V	soboto dopoldne je imel Janez Ažman predavanje o lavinskih žolnah, nato pa so bile pa na posameznih delovnih točkah v več skupinah obdelane teme iz opreme, gibanja, prepoznavanja nevarnosti plazov, uporabe lavinskih žoln za iskanje zasute lavinske žolne in ugotavljanj stabilnosti snežne odeje na več načinov, kjer so udeleženci ob pomoči inštruktorjev preizkušali pridobljeno znanje. Nato so se skupine združile in je bilo izvedeno skupno iskanje zasutih (odeja) s pomočjo sondiranja. Sledilo je pravo iskanje zakopanega »ponesrečenca« s pomočjo psov. Prikazana je bila tudi uporaba napihljivih zračnih blazin, ki so se do sedaj pokazale kot najučinkovitejše za rešitev, če nas zajame plaz. Na koncu pa je bila opravljena še analiza celotnega dogajanja.
NAJBOLJŠI ALPINISTI IN ŠPORTNI PLEZALCI V LETU 2010
V	Domžalah je v četrtek, 13. januarja, v organizaciji PZS (KA in KŠP) potekala podelitev priznaj za najboljše dosežke v alpinizmu in športnem plezanju v letu 2010. Med nagrajenci je tudi član kamniškega alpinističnega odseka Tadej Krišelj, ki je dobil priznanje za posebne alpinistične dosežke.
Najuspešnejši alpinist je Andrej Grmovšek iz AO Kozjak, najuspešnejša alpinistka pa Martina Čufar (AO Mojstrana). Najperspektivnejši alpinist je Matic Obid iz AO Nova Gorica. Priznanja za posebne dosežke v alpinizmu pa so poleg Krišlja dobili še Anastazija Davidova (AO Ljubljana-Matica), David Debeljak (AO Rašica), Matjaž Jeran (AO Ljubljana-Matica), Luka Kranjc (AO Celje-Matica) Luka Lindič (AO Celje-Matica), Nejc Marčič (AO Radovljica) in Neda Podergajs (AO Ljubljana-Matica).
Najuspešnejši športni plezalec v letu 2010 je Klemen Bečan, najuspešnejša športna plezalka pa Mina Markovič. Priznanje za vrhunske dosežke na tekmovanjih in za vzpone v naravnih plezališčih pa so prejeli še Natalija Gros, Jernej Kruder, Domen Škofic in Maja Vidmar. Priznanja perspektivnim za rezultate na svetovnem mladinskem prvenstvu in evropski mladinski seriji ter za vzpone v naravnih plezališčih pa so dobili Martin Bergant, Sergej Epih, Jera Lenarčič, Gašper Pintar, Urban Primožič, Jure Raztresen, Tina Šušteršič, Gregor Vezonik in Izidor Zupan.	Bojč
Tadej Krišelj je prejel priznanje za posebne alpinistične dosežke v letu 2010.
SPORT
28. januar 2011
odbojkarskih vrst
Kamničani prvi po prvem delu
Odbojkarjem Calcit Volleyballa je po prvem delu državnega prvenstva uspelo doseči tako želeno prvo mesto, ki prinaša šest točk pred nadaljevanjem prvenstva v ligi šestih ekip. Ekipam Calcit VoUeyballa, Galexa, Krope in Prvačine se bosta priključili ekipi Ach VoUey in Salonit.
Kamničani so v zadnjem tednu zabeležili kar tri zmage. Najprej so doma pričakovano brez težav premagali Krko, ki se bo borila za obstanek v ligi, nato so se v gosteh vsaj delno »maščevali« ekipi Krope za poraz v prvenstvu in Pokalu z zmago 3:2. V zadnji tekmi konec tedna pa so doma v derbiju kola proti Prvačini popolnoma nadigrali nasprotnika in si že kolo pred koncem zagotovili prvo mesto na lestvici. Ker bodo v zadnjem krogu prav gotovo uspešni tudi v gosteh pri Murexinu, razlika v kakovosti ekip je vendarle prevelika, bodo Kamničani v prvem delu zabeležili le dva poraza - proti Kropi in v gosteh pri Galexu.
Druga kamniška ekipa fantov, ki nastopa v 3. DOL je v prvi tekmi drugega dela izgubila v gosteh pri Kočevju, a so še naprej na visokem šestem mestu.
Začeli tudi kadeti in kadetinje
s tekmovanjem pa so začeli tudi kadeti v A ligi in kadetinje v B ligi. Kadetinje so v Ljubljani dosegle dve zmagi in se borijo za prvo mesto v B ligi. Kadeti so v A ligi nastopili na dveh

KamnUanke s trenerjema Martinom Tušem in Francijem Obol^rjem.
V modri skupini se bodo Kamničani v prvem krogu 5. februarja pomerili prav z ekipo Prvačine. Z igro in odnosom, ki ju kamniški igralci kažejo na tekmah in treningih lahko v nadaljevanju prvenstva pričakujemo še naprej takšne rezultate in cilj uvrstitev med štiri najboljše ekipe bo zelo blizu.
Kamničankam rezultate bolezen
kroji
Kamniške odbojkarice si bodo še kako dobro zapomnile začetek letošnjega leta, saj toliko tekem, in to vse na vrhunskem nivoju, že dolgo niso imele.
Po izpadu iz Evropskega pokala so Kamničanke vse svoje misli usmerile v zaključek tekmovanja v Interligi, kjer se še naprej borijo za uvrstitev na Final four, ki bo letos na Češkem. V 16. krogu so Kamničanke gostovale pri ekipi Linza, ki je bila do takrat precej nizko na lestvici. A Kamničankam jo je zagodla bolezen, tako da je kar nekaj igralk šlo na pot bolnih, najbolj izkušena igralka Petra Kramolc pa je morala ostati doma. Poleg bolezni je svoje naredila tudi dolga pot v Linz in Kamničanke so morale priznati premoč domačim igralkam in se odpovedati pričakovanim točkam v Avstriji. Do naslednje tekme se je zdravstveni karton ekipe vsaj malce popravil. Kljub temu, da Kramolčeva še ni zaigrala, pa so Kamničanke dokazale, da so trenutno boljše od Splita in razen v prvem setu nadigrale gostje in se tako zopet aktivno vključile v boj za uvrstitev med najboljše štiri. Vse bolj pa se kaže, da bo o četrtem potniku na Češko odločala prav zadnja tekma Interlige, ko se bosta v domačem derbiju v Mariboru pomerili najboljši slovenski ekipi. V prvem krogu domačega prvenstva pa se bodo 2. februarja v gosteh pomerile z Vitalom.
Mladinke tretje v državi
Nekaj smole pa so imele na zaključnem turnirju četverice v Šempetru kamniške mladinke, ki so v polfinalu nudile dostojen odpor favorizirani domači ekipi in šele v podaljških obeh setov zapravile uvrstitev v veliko finale, v katerem je nato slavila ekipa Šempetra. Kamničanke so brez večjih težav premagale Novo KBM in se tako veselile največjega uspeha ženske mladinske ekipe v Kamniku.
turnirjih in odnesli polovičen izkupiček. Na turnirju v Novem mestu so premagali Brezovico in izgubili proti Novemu mestu. Na turnirju v Žužemberku pa so prav tako izgubili z domačini, a premagali Salonit, tako da še naprej ostajajo v boju za vrh lestvice.
Minice drvijo k visoki uvrstitvi
Najmlajše kamniške odbojkarice, ki so lani osvojile drugo mesto v državi, tudi letos ciljajo visoko. V drugem krogu Državnega prvenstva so brez težav slavile na turnirju v Brestanici in se tako uvrstile v 3. krog. Druga ekipa pa je v Stranjah osvojila tretje mesto in se seli v repasaž. V drugo kolo pa so se z drugim mestom v Stranjah uvrstili najmlajši kamniški odbojkarji.
V tretji krog pa se je uvrstila tudi prva dekliška ekipa v mali odbojki, ki je na turnirju na Jesenicah osvojila drugo mesto, medtem ko se druga etópa seli v repasaž. Dečki so se brez težav uvrstili v drugi krog.
Cicol
MEDNARODNI LOKOSTRELSKI TURNIR V FRANCIJI - NIMES 2011
Uspeh bratov ©trajhar
V francoskem mestu Nimes v južni Provansi vsako leto januarja poteka mednarodni dvoranski lokostrelski turnir, katerega se že nekaj let zapored udeležujejo tudi kamniški lokostrelci. Turnir je veličastna predstava svetovnega lokostrelstva, kajti na njem je moč videti tudi najboljša svetovna lokostrelska imena z ukrivljenim in sestavljenim lokom. Turnir se lahko pohvali z množično udeležbo tekmovalcev in tudi z velikim številom gledalcev predvsem na finalnih dvobojih,
Poleg fîtnesa raznolike vodene vadbe za prav vsakogar
Fitnes center Sokol Kamnik na Usnjarski cesti 8, ki je vrata obiskovalcem ponovno odprl 13. septembra lansko leto, je še posebej v hladnejših dneh priljubljeno stičišče vseh, ki skrbijo za svoj stas in dobro počutje. Poleg fitnesa, opremljenega z novimi napravami, kolesi in tekalnimi trakovi, solarija in savn pa je v prijetnih prostorih poskrbljeno tudi za izredno raznoliko izbiro aerobne vodene vadbe:
*	BODYPUMP
*	BODY STEP
*	BODY ATTACK
*	BODY JAM s februarjem
*	DANCE
*	FIGHT CLUB
*	ZUMBA (latino)
*	PILATES
*	SENIOR CLUB
*	TNZ
*	BP KLINIKA
*	JUNIOR CLUB OB SOBOTAH od 10.00-11.30
*	ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA NAJMLAJŠE
V fitnes centru Sokol Kamnik je poskrbljeno tudi za družabnost in vrsto zanimivih dogajanj. Med željnimi treningov boksa in tajskega boksa za začetnike in rekreativce smo srečali celo razvpito Urško Cepin, njen trener pa je Phillip Bokalj,večkratni državni prvak v različnih disciplinah tako tajskega boksa kot K-1 in low kicka, dvakrat je nastopil na evropskem pokalu Nemčije v tajskem boksu, na katerem je dosegel 8. mesto, s slovensko kickboks reprezentanco pa se je udeležil tudi pokala Italije v full contactu. Urška je ob obiskih treningov v Kamniku povedala,da ji je ta šport všeč že dolgo časa in da je bila celo na boksarskem prvenstvu v Bosni.
V FITNES CENTRU SOKOL KAMNIK VAM PRAV GOTOVO NE BO DOLGČAS, NEKAJ DOBREGA PA BOSTE NAREDILI ZA SVOJE TELO IN ZDRAVJE.
Odprto od ponedeljka do petka med 8. in 22. uro ter ob sobotah, nedeljah in praznikih med 9. in 21. uro. Tel: 081 607 401, 081 607 402, 031 899 247
V široki ponudbi vadb v Fitnes centru Sokol Kamnik je svojo našla tudi Urška Čepin. Boksarske veščine osvaja pod vodstvom trenerja Phillipa Bokalja, večkratnega državnega prvaka v različnih disciplinah.
h2o polo novice
Od starega leta smo se kamniški vaterpolisti poslovili s porazom v predtekmovanju pokalnega prvenstva članov, za malenkost so bili boljši vaterpolisti iz Maribora 6:7. Začetek leta 2011 je članska ekipa začela z zmago v državnem prvenstvu in v Kranju premagala Kokro 13:9 (4:1, 1:3, 3:5, 2:3). Za Kamnik Slovan so zadeli: Kristijan Novak, Martin Stele in Tilen Leskovec 3, Sebastijan Novak 2, Nik Nikolič in Gašper Žurbi 1.
V	novo leto so z zmago vstopili tudi mlajši kadeti in premagali Olimpijo z 20:7. Strelci za Kamnik so bili: Martin Stele 9, Jaka Zorman 4, Tadej Debevec, Rok Bergant 2, Tim Ostrež, Anže Javornik in Matic Mihelič 1. Dečki do 13 let so izgubili tekmo v DP proti Triglavu z 10:2, oba gola za Kamnik je dal Tim Ostrež.
V	soboto, 15. januarja, je na Kodeljevem potekal zadnji krog prvega dela državnega prvenstva članov, pomerili sta se ekipi AVK Olimpija in VD Kamnik Slovan, končni rezultat je bil 15:12 za Olimpijo, gole za Kam-ničane so prispevali: Sebastijan Novak 7, Kristijan Novak 2, Tilen Leskovec, Robin Pantič in Urban Stele 1 gol. Ekipi sta se zopet pomerili v prvem krogu drugega dela čez teden dni, VD Kamnik Slovan je odpravil nekatere napake iz prve tekme in tekmo dobil 11:6, za VD Kamnik Slovan so zadeli: Kristijan Novak 3, Sebastijan Novak, Nik Nikolič, Urban Stele po 2, Tilen Leskovec in Gašper Žurbi po 1 gol, za zmago je najbolj zaslužna dobra obramba, če pa je šlo kaj mimo, je ujel vratar Gašper Jeran. V soboto, 29. januarja, VD Kamnik Slovan igra proti Kokri, 6. februarja proti Medveščaku, obakrat v Ljubljani na Kodeljevem ob 18. uri.
Kadeti so v nedeljo, 16. januarja, igrali na finalnem turnirju pokala Slovenije in v polfinalu visoko z 19:3 premagali ekipo Rokava Kopra. Finale med VD Kamnik in AVKTriglavje na tribune privabilo lepo število gledalcev, ekipi sta v zadnjih letih redna tekmeca za najvišja mesta v kategoriji kadetov, tokrat so bili uspešnejši Kranjčani s končnim rezultatom 15:7. Drugo mesto za ekipo, ki se mora 8-9 mesecev voziti na treninge v Kranj in Ljubljano, tudi ni tako slabo.
V	državnem prvenstvu kadetov je kamniška ekipa v Mariboru visoko premagala Branik z rezultatom 33:3, za Kamničane so zadeli vsi igralci, vključno z vratarjem Gašperjem Žurbijem: Sebastijan Novak, Jaka Zorman in Nik Nikolič po 7 golov, Martin Stele 4, Blaž Briški 3, Luka Jeretina 2, Javornik Anže in Debevec Tadej 1 gol.
Dare
V državnem prvenstvu kadetov so v Mariboru za Kamničane zadeli vsi igralci, vključno z vratarjem Gašperjem Žurbijem, in v visoko premagali Branik z rezultatom 33:3.
ki so za ljubitelje lokostrelstva prava paša za oči.
Letos je v Nimesu tekmovalo več kot 1100 lokostrelk in lo-kostrelcev iz 32 držav v kategorijah kadeti (-nje), mladinci (-ke) in člani (-ce) z ukrivljenim

_ 'Živsfis X nami
zimskimi počitnicami
■i ©X-ííeiiínřr
^ tg/i- iS vX-Jiř ir. li	yíT "
W i' il^đ^ Bte .JTZIf l
Gašper in Klemen ©trajhar v Nimesu, v ozadju Jaka Komočar.
in sestavljenim (compaund) lokom. Med njimi so bili tudi trije Kamničani z ukrivljenim Jokom in sicer mladinca Klemen Štajhar in Jaka Komočar in kadet Gašper Štrajhar.
Klemen Štrajhar je po lanski fenomenalni zmagi tudi letos stal na stopničkah za tekmovalce. S Francozom Baptistom Pu-ente si je delil odlično 3. mesto izmed 73 konkurentov. Gašper Štrajhar, ki je v kvalifikacijah med kadeti zasedel 4. mesto, pa je v dvoboju s Francozom Thomasom Rocher v shoot off-u (zadnji odločilni strel po izenačenju z nasprotnikom) le za nekaj milimetrov izgubil borbo za osmino finala in na koncu zasedel prav tako odlično 9. mesto izmed 102 kadetov. Jaka Komočar je med mladinci zasedel 52. mesto.
ČESTITAMO!!
LKK
ŠPORTNA ZVEZA KAMNIK v sodelovanju z
i'uitdjcljï ica jpor:
organizira najugodnejše
AKTIVNE POČITNICE
za osnovnošolce od 6 do 14 let
V času zimskih počitnic od 21. 2. - 25. 2. 2011
Smučanje/bordanje na Veliki planini -100 €
(v ceni: 5x smučarska karta, prevoz, zavarovanje in učenje smučanja/bordanja z izkušenimi učitelji smučanja)
Več informacij in prijave pa dobite na: gsm: 041/760-469 ali na e-mail sz.kamnik@gmail.com
Prijave zbiramo do 14. 2. 2011. Ob prijavi jepotrebno poravnati plačilo programa. V primeru premalo prijavljenih oz. slabega vremena si pridržujemo pravico do odpovedi !
28. januar 2011
PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE
PODELJENA PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE IN DELO V ŠPORTU ZA LETO 2010
V torek, 25. januarja, so v Domu kulture Kamnik podelili priznanja uspešnim kamniškim športnikom in zaslužnim športnim delavcem. 23 posameznikov in 8 ekip je za odlične športne dosežke v preteklem letu prejelo priznanja iz rok podžupanov Julijane Bizjak Mlakar in Roberta Kokotca. Bronasto priznanje Občine Kamnik za več kot petnajstletno delo v športu je prejel Miro Kregar, zlato plaketo za življenjsko delo na področju športa pa Dušan Papež.
Zbrani športniki, občinski svetniki in drugi gostje so z glasnim aplavzom pozdravili vse prejemnike priznanj, program slovesne prireditve pa je spretno in prijetno vodila Ana Marija Mitič.
Priznanja za športne dosežke pri športni vzgoji otrok in mladine
dečki, deklice - ekipno


Gašper Štrajhar
-	2x državni prvak v tarčnem in dvoranskem lokostrelstvu;
-	5. mesto na dvoranskem turnirju v Franciji;
-	dosegel dva nova državna rekorda.
Liza Uršič
-	1. mesto na državnem prvenstvu v triatlonu;
-	1. mesto triatlonski pokal;
-	je kategorizirana športnica mladinskega razreda.
Ekipa OŠ Marije Vere: Primož Kočar, Aladin Keranovič, Daniel Hokič, Andrej Urankar, Primož Rems, Jasmin Korač, Domen Pleško, Muharem Dizdarevič, Mišo Bilič, Nejc Gak
- državni prvaki Osnovnih šol v malem nogometu
mladinci, mladinke - ekipno
Kristina Uršič
-	2. mesto v disciplini lOOm delfin na letnem drž. prvenstvu v 50m bazenih;
-	3. mesto v disciplini 50m delfin na zimskem drž. prvenstvu v 25m bazenih;
-	3. mesto v disciplini lOOm delfin na zimskem drž. prvenstvu v 25m bazenih;
-	3. mesto v disciplini 50m prosto na zimskem drž. prvenstvu v 25m bazenih;
-	3. mesto v disciplini 50m prosto na letnem drž. prvenstvu v 50m bazenih;
-	3. mesto v disciplini 400m prosto na letnem drž. prvenstvu v 50m bazenih.
mladinci, mladinke: Patricija Crnkovič
Ekipa ŠCRM v odbojki na mivki Petra Vrhovnik, Ana Katarina Hribar, Doris Puketa, Nika Obolnar, Zeljana Blagojevič, Živa Grilje - 1. mesto na državnem prvenstvu srednjih šol v odbojki na mivki
Priznanja - šport v društvih:
dečki, deklice:
Žiga Ravnikar
-	1. mesto na državnem prvenstvu 900 krogov;
-	državni prvak v tarčnem lokostrelstvu.
Mihael Boštjan Končar
-	naslov državnega prvaka na poletnem državnem prvenstvu na 50 m prosto v 50-m bazenu;
-	dosežki na mednarodnih plavalnih mitingih: trikrat 1. mesto na 50 m prosto v 50-m bazenu; 1. in 3. mesto na 50 m prosto v 25-m bazenu; 2. in 3. mesto na 50 m hrbtno v 50-m bazenu
Žan Žmavc
- 3. mesto na teniškem državnem prvenstvu dečkov do 12 let (Otočec)
Nejc Ciglarič
-	2. mesto na DP v članski kategoriji - smučanje prosti slog grbine;
-	mladinski državni prvak.

Rožle Repič
-	1. mesto na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško;
-	1. mesto na pokalnem tekmovanju;
-	dva nova državna rekorde;
-	član državne mladinske reprezentance.
Jan Lipovšek
-	1. mesto na državnem prvenstvu v Triatlonu;
-	1 mesto triatlonski pokal;
-	1. mesto duatlonski pokal;
-	kategoriziran športnik mladinskega razreda.
-	3. mesto na državnem prvenstvu show solo;
-	1. mesto na državnem prvenstvu jazz solo, modern solo, jazz male skupine;
-	1. mesto na evropskem prvenstvu jazz male skupine in 2. mesto jazz solo;
-	3. mesto na svetovnem prvenstvu jazz male skupine.
Gregor Rajh
-	2. mesto med mešani pari in 4. mesto posamezno na Mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju v lokostrelstvu;
-	2. mesto na Fita pokalu;
-	1. mesto na Srednjeevropskem pokalu.
Urša Orehek
-	2. mesto na Orange bowl na Floridi v golfu;
-	1. mesto na mednarodnem prvenstvu Bleda;
-	5. mesto na mednarodnem prvenstvu Nemčije.
Matej Vrankar
- 1. mesto na državnem prvenstvu v gorsko kolesarskem krosu (U15);
- 1. mesto v
skupnem seštevku slovenskega pokala v gorsko kolesarskem krosu do 15 let.
Primož Pančur
-	1. mesto v Pokalu Slovenije v biatlonu;
-	1. mesto na državnem prvenstvu v biatlonu
-	Sprint;
-	1. mesto na državnem prvenstvu v biatlonu
-	skupinski start;
-	član »B« reprezentance v biatlonu.
Matic Slabe
-	1. mesto na državnem prvenstvu v gorskih tekih;
-	na evropskem prvenstvu v gorskih tekih dosegel 32. mesto;
-	3. mesto na državnem prvenstvu v cestnem teku.
Rok Korošec
-udeleženec 1. olimpijade mladih v Singapur-ju;
-	2. mesto na DP v olimpijskem krosu;
-	1. mesto na DP v vzponu z gorskimi kolesi;
-	stalni član mladinske reprezentance.
člani, članice:
Jan Planine
- naslov državnega prvaka v paru z Vidom Jakopinom v odbojki na mivki.
Kamniški ObČAN
PREJEMNIKI PRIZNANJ ZA ŠPORTNE DOSEŽKE
28. januar 2011
13
Nina Bednarik
-	1. mesto na državnem prvenstvu - smučanje prostega sloga grbine;
-	udeleženka dveh olimpijskih iger.
Kaja Repič
-	1. mesto na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško;
-	2. mesto na pokalnem tekmovanju;
-	članica državne članske reprezentance.
Mateja Šimic
dečki, deklice - ekipno:
Vaterpolsko društvo Kamnik - ekipa dečkov do 11 let Blaž Briški, Grega Krivorotov, Andrej Pečar, Matic Mihelič, Martin Mihelič, Rok Bergant, Kristjan Burger
- naslov državnih prvakov.
Ekipa deklic v mini odbojki OK Calcit Kamnik
Me
Hy
AL!»!
il II—!■ .....I IMI^MIM	.^.l^Wfí
;-.viiisai
-	1. mesto na državnem prvenstvu v olimpijskem triatlonu Bled;
-	1. mesto na državnem prvenstvu v atletiki na 10 km na stezi
Uroš Nastran
-	državni prvak v Supermotu;
-	1. mesto na evropskem prvenstvu Supermoto v razredu Open;
-	kategoriziran športnik mednarodnega razreda.
Žana Drolc, Eva Pogačar, Ana Pibernik, Eva Loboda, Anja Hribarj Patricija Porovne Černe, Kaja Podgoršek, Maruša Petek, Živa Šubelj, Nina Šmidovnik, Tajda Kladnik, Veronik Beznik, Neža Ladinik, Lucija Plut
- 2. mesto na državnem prvenstvu v mini odbojki.
mladinci, mladinke - ekipno:
Vaterpolsko društvo Kamnik - ekipa kadetov
Gašper Žurbi, Sebastjan Novak, Tilen Leskovec, Matej Pin-
terič. Nik Nikolič, Blaž Benkovič
-	1. mesto na svetovnem prvenstvu in svetovni rekord v disciplini 50m delfin kategorija S2;
-	1. mesto na DP v disciplini 100 m prosto in 100 m prsno;
-	1. mesto na DP v disciplini 50 m prsno, 1. mesto in svetovni rekord v disciplini 50m delfin v kategoriji S2, 2. mesto v disciplini 150m mešano vse na Germany open championship 2010, Berlin;
-	1. mesto v disciplini 50m hrbtno, lOOm prosto in 100 m prsno vse na Hrvaškem odprtem prvenstvu;
-	dvakrat popravil svetovni rekord v disciplini 50m delfin v kategoriji S2 v letu 2010;
-	kategoriziran športnik invalid (svetovni razred).
Nejc Zupan
-	1. mesto v disciplini 1.500 m prosto na letnem državnem prvenstvu v 50m bazenih;
-	2. mesto v disciplini 400m prosto na letnem državnem prvenstvu v 50m bazenih;
-	2. mesto v disciplini 100m hrbtno na letnem državnem prvenstvu v 50m bazenih;
-	2. mesto v disciplini 200m hrbtno na letnem državnem prvenstvu v 50m bazenih;
-	kategoriziran športnik državnega razreda.
-	naslov državnega prvaka in 2. mesto v pokalnem tekmovanju;
-	člani slovenske kadetske reprezentance in udeleženci EP;
-	športniki perspektivnega razreda
Lokostrelski klub Kamnik - ukrivljeni lok
Klemen Štrajhar, Jaka Komočar, Gregor Rajh
-	naslov ekipnih dvoranskih in zunanjih državnih prvakov v ukrivljenem loku;
-	nov državni rekord - 1700 krogov na dvoranskem DP.
Člani, članice - ekipno
Strelska družina Kamnik - ekipa članov, zračna puška I^DRÎAVNOPRI/ENITVO
Odbojkarski klub Calcit Kamnik - ženska ekipa članic Petra Vrhovnik, Tjaša Turnšek, Urša Podlesnik, Katja Kocjan, Doris Puketa, Vesna Puketa, Tea Lenarčič, Nika Obolnar, Emilie Toone, Lynne Beattie, Ana Katarina Hribar, Jelena Strel Kosmač, Maja Bratož, Željana Blagojevič; letos so se jim pridružile Tamara Kmezič, Jessica Hohl, Valentina Založnik, Petra Kramole, Marina Crnjac - naslov državnih prvakinj.
Miru Kregarju bronasto priznanje Občine Kamnik za delo v športu nad 15 let
Miro Kregar že 26 let deluje v športu kot aktivni tekmovalec. V dolgoletni karieri je dosegel več odmevnih rezultatov (3. mesto ekipno na EP v dolgem triatlonu, 2. mesto Ultraman Hawaii). Še danes dosega zavidljive rezultate v triatlonu in teku. Pred 16 leti je bil glavni pobudnik za ustanovitev triatlonskega kluba TRISPORT, ki je vse do danes najmočnejši slovenski klub. Miro je predsednik kluba, ki danes združuje več kot 100 članov v vseh kategorijah. Vodi ga z veliko vnemo in pozitivno energijo, ki jo širi med člane
Ugovšek Jure, Žnidaršič Sebastijan, Burja Damjan
-	2. mesto na državnem prvenstvu;
-	4. mesto na pokalnem tekmovanju;
-	1. mesto regijsko prvenstvo.
Miro Kregar je priznanje prejel iz rok podžupana Roberta Koktca.
kluba. Že od začetka je prisoten tudi na Triatlonski Zvezi Slovenije, kjer je nepogrešljiv Ëlan upravnega odbora, 4 leta pa je bil tudi podpredsednik zveze. Od leta 2003, ko je prvič organiziral Triatlon na Bledu, pa ga slovenska športna javnost pozna tudi kot organizatorja tekmovanj, ki so najbolj kvalitetno organizirana in posledično tudi najbolje obiskana (leta 2008 je na Blejskem triatlonu nastopilo več kot 700 triatlonk in triatloncev). S svojimi projekti skrbi za prepoznavnost naše občine, kluba, triatlona in športa nasploh po Sloveniji in tudi širše.
Dušanu Papežu zlata plaketa za življenjsko delo - za strokovno, uspešno in požrtvovalno delo na področju športa
Dušan Papež je predsednik Kluba gorskih tekačev Papež, v katerem aktivni gorski tekači tako v članskih, mladinskih in otroških kategorijah dosegajo zavidljive rezultate na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju in s tem tudi kategorizacije državnega razreda. Klub v letošnjem letu praznuje deseto obletnico delovanja. Klub vsako leto organizira tudi dve prireditvi: tradicionalni tek k cerkvici Sv. Primoža in ekstremni tek na Grintovec, ki je pokalna tekma, državno prvenstvo in tudi Grand Prix tekma, znana po odlični organizaciji doma in po svetu.
V letu 2010 je Dušan Papež s pomočjo več kot 400 prostovoljcev uspešno organiziral 26. svetovno prvenstvo v gorskih tekih, ki je potekalo od 3. do 5. septembra v Kamniku. Preko 500 tekačev in spremljevalcev z vsega sveta je tri dni bivalo v Kamniku, 412 tekačev je teklo na Veliko planino po odlično pripravljeni progi. Pripravili so slovesno otvoritev z mimohodom 42 reprezentanc, zaključno slovesnost s podelitvijo medalj
najboljšim tekačem in vrsto spremljajočih prireditev: snemanje filma, promocijski koledar, razstavo o Veliki planini, izdali himno Dobrodošli v Sloveniji. Z uspešno organizacijo svetovnega prvenstva je Dušan Papež ime Velike planine, Kamnika in Slovenije dostojanstveno ponesel v svet in za to prejel številna priznanja na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju. Tako izjemno organizacijo na tako visoki ravni zmore le človek kot je Dušan Papež, ki ima velik posluh za šport, ljudi in skupnost.
Zima zima bela, pa ne, da si nas že zapustila?
Letošnja zima nas nikakor noče razveseliti z novo_ pošiljko snega, ki si jo želijo predvsem otroci in ljubitelji zimskih športov. Že več kot mesec dni je minilo od zadnjega obilnega sneženja, ko so otroci iz snega lahko zgradili čisto pravi iglu, starši pa so jih prevažali po mestu kar na sankah ... Kolikor veselja in radosti je v soboto, 18. decembra, sneg prinesel otrokom, toliko dela so na drugi strani imeli odrasli s kidanjem snega z dvorišč in pločnikov, čiščenjem avtomobilov. No, nekateri si niso dali kaj dosti opraviti s snegom in so se na pot podali zgolj z očiščenim vetrobranskim steklom.
Pred blokom na Zikovi so otroci zgradili iglu.
Brane Povše z Zikove 9 je sobotno dopoldne pridno čistil sneg s pločnika in cestišča na Zikovi ulici. Pohvalil je soseda Aleksandra Bobotova, kije že zgodaj zjutraj skidal sneg do vhoda v blok.
Užitki zimskih radosti tudi s sankami.
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
Kulturno-zgodovinsko društvo Kamnik prejelo priznanje
Kulturno-zgodovinsko društvo iz Kamnika, ki združuje člane iz različnih krajev Slovenije, je za svoje delovanje v soboto, 22. januarja, na Pedrovem prejelo priznanje - Zlato plaketo Janka Premrla Vojka na predlog OOZB Nova Gorica s predsednikom Vladimirjem Krpanom.
Na Pedrovem pri Braniku vsako leto obujajo spomine na tragične dogodke, ko je bilo 26. 1. 1945 zaradi izdajstva ubitih enajst partizanov - ranjencev varnostno obveščevalne službe, ki so se zdravili v tamkajšnji bolnišnici, trinajst partizanov in vaščanov pa so Nemci za-
jeli in je njihova usoda neznana. Slovesnost je potekala ob spomeniku, kjer je bila nekdaj bolnišnica.
Slavnostna govornica Silva Tišma, podpredsednica novo-goriške borčevske organizacije, je pred številnimi udeleženci srečanja poudarila vrednote, ki so bile blizu udeležencem NOB, kot so domoljubje, medsebojna pomoč, tovarištvo in nesebičnost, ki pa so danes mnogokrat prezrte, a jih ne bi smeli nikoli pozabiti. Spomnila je tudi na Branik in Komen, ki so ga okupatorji požgali, domačine, med njimi je bilo 250
žensk in 169 otrok, pa odgnali v nemška taborišča.
Predsednik borčevske organizacije Branik Edvard Bizjak in dr. Maca Jogan, podpredsednica ZZB NOB Slovenije, sta podelila Zlato plaketo Janka Premrla Vojka Kulturno-zgodovinskemu
društvu iz Kamnika za ohranjanje zgodovinskega spomina na narodnoosvobodilno borbo Slovenije. To je že drugo priznanje društva, ki je konec leta 2007 prejelo medaljo Prešernove brigade.
JERNEJ BRAJER
Slab začetek leta košarkarjev Calcita Mavrice
Potem ko so ob koncu leta košarkarji Calcita Mavrice prikazali nekaj odličnih predstav in se zavihteli na 5. mesto 2. SKL, je bil začetek leta 2011 nekoliko slabši.
Najprej so se v 12. krogu srečali z ekipo Lastovke in prvič po nekaj letih izgubili lokalni košarkarski derbi. Domžalčanom so morali priznati premoč že na začetku tekme, saj je bilo na kamniški klopi več poškodovanih igralcev kot
rezervnih. Prav tako pri ekipi Lastovke letos igrata igralca, ki sta v prejšnji sezoni nastopala še v 1. SKL, Aljaž Janža je bil celo eden od vodilnih igralcev domžalskega Heliosa. Prav nastop izkušenih igralcev in kratka klop Kamničanov je botrovalo zmagi ekipe Lastovka z rezultatom 105:77.
V prvi domači tekmi je košarkarjem Calcita Mavrice nasproti stala vodilna ekipa lige Terme
Olimje. ©e vedno zaradi poškodb nekoliko okrnjena ekipa Calcita Mavrice je srečanje pričela neodločno in gostje so po prvi četrtini vodili z rezultatom 9:18. V drugi četrtini so domači nekoliko bolj strnili svoje vrste, kljub temu pa prvi polčas izgubili za 11 točk. V drugem polčasu so domači dokončno popustili in tekma se je končala z rezultatom 66:95 za vodilno ekipo lige Terme Olimija.
V soboto, 29. januarja, ob 19. uri v domači dvorani pričakujemo boljšo predstavo, ko v goste prihaja ekipa Fenomeni,
ki trenutno zasedajo 10. mesto na lestvici. V naslednjem krogu nato košarkarji Calcita Mavrice gostujejo na Vranskem pri ekipi Vrani. Naslednja tekma v domači dvorani bo v soboto, 19. februarja, ko v Kamnik pride ekipa ljubljanske Ježice. Vabljeni na ogled košarkarskih predstav!
ROBERT PROSEN
PO PETDESETIH LETIH SPET SKUPAJ
0%
Na skrajni desni: učiteljica Marija Žavbi; v zadnji vrsti z desne: upravitelj šole in učitelj Božidar Drovenik, ob njem pisatelj France Bevk; v zadnji vrsti z leve: učiteljica Vida Drovenik, ob njej pesnik Tone Pavček; v sredini med učenci: pesnica Vida Brest.
Na začetku ©utne, nasproti nekdanje Metalke, je za varno hojo poskrbel Tomaž Besek.
Na drugi strani pa se najdejo tudi brezvestni vozniki, ki s svojo malomarnostjo ogrožajo varnost v prometu.
Besedilo in fotografije VERA MEJAČ
MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik
e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451
V teh letih mi roka večkrat seže po albumu s starejšimi fotografijami. Pogled se mi ustavi na posnetku učencev celotne, takrat še Osnovne šole Zgornji Tuhinj (letniki 1955/56 - 1962/63). Nastal je ob obisku književnikov Vide Brest, Franceta Bevka in Toneta Pavčka. Fotografija je zanimiva tudi zato, ker so na njej takratni upravitelj šole in učitelj Božidar Drovenik ter učiteljici Vida Drovenik in Marija Žavbi. Prešine me misel, da bi učenci letnika 1960/61 po 50-ih letih zopet sedli v klopi prvega razreda. S pomočjo sošolca Ivana Hriberni-ka in sedanje vodje Podružnične šole Zgornji Tuhinj (OŠ Šmartno) Ivice Bajde smo se srečali 11. decembra 2010. Gospa Ivica nas je lepo sprejela, s pomočjo starega dokumenta preverila prisotnost (nekaj jih je manjkalo) in nas seznanila z zgodovino šole. Prenovljene šolske prostore smo si tudi ogledali. Oživeli so spomini. Iz Prvega berila smo nekaj malega prebrali in se nasmejali našim takratnim ne-
rodnostim. Med pogovorom smo ugotovili, da jih je nekaj ostalo v domačem kraju, nekaj nas živi v bližini ali pa v okolici Kamnika.
V znak zahvale za njihov trud smo pokojnim učiteljem in sošolcu Štefanu Hri-
barju na gobovih prižgali svečke.
Druženje smo nadaljevali »Pri Mežnarju«. Povabili smo tudi življenjske sopotnike in sopotnice. Za dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar Vili Hribernik.
Vrsta sodobnih medijev ne more nadomestiti občutka toplote pri srcu ob pristnem pogledu v oči in stisku rok po tolikih letih. Upam, da ne zadnjič.
JOŽI URANKAR
Z leve: vodja šole Ivica Bajde, Fani ©tupar, Zdravko Berlic, Marija ©arc, Ivan Hribernik, Magda Po-ljanšek, Janez Pančur, Joži Urankar, Franc Klemen, Nada Sovinšek, Olga Pirš, Zdenka Podbevšek; spredaj z leve: Alojz Dacar in Janez Baloh.
BARVA: CM K DATUM: 28. 1. 2011 Kamniški občan 15
28. januar 2011
15
Krvodajalska akcija 17. in 18. februarja
Da je čas res dragocen za vse nas, tudi za krvodajalce, se je več kot očitno pokazalo. Odkar so krvodajalske akcije v Kamniku, se je število krvodajalcev strmo dvignilo, saj se občanom na odvzem ni več potrebno voziti v Ljubljano, temveč lahko to plemenito dejanje opravijo kar v Kamniku.
Tudi v letošnjem letu bomo skupaj z Zavodom za transfuzijsko medicino organizirali tri krvodajalske akcije in sicer v mesecu februarju, juniju in oktobru. Prva je tik pred vrati. Potekala bo 17. in 18. februarja med 7. in 13. uro v Domu Kulture Kamnik, Fužine 10.
Kot vedno, ste vabljeni vsi krvodajalci in tudi tisti, ki bi to želeli postati, saj je zaradi različnih prehladnih obolenj v zimskih mesecih zadostna preskrba s krvjo večkrat kritična.
Kdo je lahko krvodajalec?
Krvodajalec lahko postane vsak zdrav človek od 18 do 65 let, ki tehta 50 kilogramov ali več. Pomembno je, da zadnje 3 mesece ni imel večje operacije, da v zadnjih 6 mesecih ni dobil transfuzije, moški lahko darujejo kri vsake 3 mesece, ženske pa 4 mesece, ženska ne sme biti noseča, od poroda mora miniti vsaj leto dni in ne sme dojiti. Potencialni krvodajalec vsaj 12 do 24 ur pred odvzemom krvi ne sme jemati določenih zdravil (o tem se posvetujte z zdravnikom).
Krvi ne morejo dati ljudje, ki so kadarkoli imeli bolezni srca, maligne bolezni, AIDS, sladkorno bolezen, ki jo uravnava z insulinom, revmatoidni artritis, psoriazo.
Krvodajalec mora pred odvzemom zaužiti lahek obrok - čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje ali podobno, ne sme pa zaužiti nič mastnega, tudi mleka in mlečne kave ne. Pri vpisu mora predložiti osebni dokument s sliko. Po odvzemu krvi si mora vzeti čas za kr^ši počitek in med tem časom zaužiti malico in čaj, ki jo pripravi Zavod za transfuzijsko medicino.
O izzivih in zmagah v Zavodu CIRIUS
v Zavodu CIRIUS je 17. novembra ob okrogli mizi z naslovom Izzivi In zmage v športu potekala predstavitev sedanjih In nekdanjih uspešnih športnikov Zavoda. Med njimi je tudi 18-letnl Aleš Sečnik, svetovni prvak v plavanju.
O tem, kako uspešni so dijaki Zavoda CIRIUS na športnem področju in kaj za njih pomenijo tovrstna udejstvovanja,_so na dogodku, ki se ga je udeležil tudi župan Občine Kamnik IVIarjan Šareč, spregovorili na okrogli mizi z naslovom Izzivi in zmage v športu.
Osem uspešnih športnikov je predstavilo njihov pogled na šport invalidov, izkušnje in zgodbe. IVled njimi svetovni prvak v plavanju Aleš Sečnik, ki je letos na mednarodnem tekmovanju v plavanju v Berlinu s časom 1:37,26 postavil nov svetovni rekord na 50 m delfin. Aleš je spregovoril o svoji zgodbi in usodi, ko se je pred štirimi leti hudo poškodoval na smučanju, na zadnji vožnji, ki jo je tisti dan želel odpeljati. Od malih nog se je uspešno udejstvoval v različnih športih, tako rekreativno kot tekmovalno. Po nesreči so mu zdravniki napovedovali slabše možnosti rehabilitacije. Sledilo je zdravljenje, rehabilitacija, nov začetek in, kot pravi, nove želje, ki so bile povezane s plavanjem. Potrebna je bila izredna volja in pogum. Čeprav z majhnimi koraki, je danes 18-letnemu Alešu uspelo doseči izredne uspehe v plavanju, vztrajno delo v vsakodnevnem treningu pa je bilo poplačano z novim svetovnim rekordom in naslovom svetovnega prvaka.
V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik so ponosni na izjemne uspehe dijakov-športnikov, zato so predstavili tudi uspešne športne poti nekdanjih in sedanjih dijakov: Slobodana Banjaca in Milana Slapničarja, ki sta pred nekaj leti začela uspešno športno pot s košarko na vozičku prav v kamniškem zavodu, danes pa tekmujeta v državni reprezentanci košarke na vozičkih; Natalie Finkšt v bocci, Nejca Župana v šahu in Tilna Ribnikarja v hokeju na vozičku.
Dijake, zaposlene in vse zbrane je pozdravil tudi kamniški župan Marjan ©arec. Športnikom je zaželel še veliko uspehov, predvsem pa, da se bodo tako zavzeto trudili in se udejstvovali na športnih področjih tudi v prihodnosti.
Društvo na srcu operiranih Slovenije širi svojo dejavnost tudi v kamniško občino

STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, očim in tast
FRANC POLJANSEK
(p.d. Klempinov ata)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se posebej gasilcem iz PGD Zg. Tuhinj in ostalih društev, sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in tople stiske rok ter hvala vsem, ki ste mu v času bolezni stali ob strani. Hvala patronažni sestri Romani Poljanšek, dr. Pfajfarjevi in sestri Idi, zdravstvenemu osebju UKC Oddelka hematologije, dr. Andolšku in dr. Severju. Hvala Matjažu Bajdetu za besede slovesa ter pogrebniku Jeriču in pevcem Kvarteta Krt.
Vsi njegovi
Januar 2011
Društvo na srcu operiranih Slovenije je bilo ustanovljeno pred več kot dvajsetimi leti. Osnovni namen društva je bil povezati srčno žilne bolnike, operirane na srcu, in jim nuditi vsestransko pomoč pri premagovanju njihove bolezni in težav, ki so nezaželen del te bolezni, na organiziran in strokoven način.
Vsakoletno povečevanje obolevnosti za srčno žilnimi boleznimi je spodbudilo ustanovitelje, da so leta 1987 ustanovili Društvo na srcu operiranih Slovenije. Zavedali so se, da so kirurške kapacitete za zdravljenje srčno žilnih bolezni v Sloveniji preskromne in da je potrebno mnogo več storiti na preventivi in izobraževanju za preprečevanje vplivnih dejavnikov za razvoj srčno žilnih bolezni in zmanjšanje potreb po operaciji. Pred dobrimi sedmimi leti je skupina kardiologov pod vodstvom prof. dr. Metke Zore s sodelovanjem akademika prof. dr. Ninoslava Radovanoviča, slovenskimi srčnimi bolniki in Društva na srcu operiranih Slovenije ustanovila tretji center za zdravljenje srca in ožilja.
Tretji srčni center Medicor predstavlja varno, bolnikom prijazno bolnišnico, o kateri z velikim spoštovanjem govorijo tudi tuji strokovnjaki s področja srčno žilne kirurgije. V MC Medicorju uspešno izvajajo najzahtevnejše srčno žilne operacije, invazivno in neinvazivno diagnostiko v zadovoljstvo bolnikov iz vse Slovenije in članov društva na srcu operiranih Slovenije. MC Medicor nudi strokovno preventivno in izobraževalno podporo tudi Društvu na srcu operiranih Slovenije.
Društvo na srcu operiranih Slovenije se je odločilo povezati srčno žilne bolnike z vseh slovenskih občin in jim s svojimi programi pomagati in olajšati življenje s to boleznijo. Sedež društva je v Ljubljani, Korytkova 2, tel.: 04 25 15 909 spletna stran:http://www. drustvo-nsos.si E-mail: srce@drustvo-nsos.si
Kakšne koristi prinaša članstvo v društvu na srcu operiranih Slovenije?
• Dejavnost društva je humanitarno in socialno orientirana in izvaja programe za lajšanje zdravstvenih, socialnih in dru-
POGREBNIK, d O fit.
Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/2S-21-424, GSM: 041/624-68S, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
ZAHVALA
V 72. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama
IVANA HRIBAR
iz Cirkus
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovane sv. maše, cvetje, sveče in spremstvo k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku za dolgoletno duhovno oskrbo in za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala dr. Sedlaku in patronažni sestri Lojzki, ki sta skrbela za mamo v času njene bolezni, in
osebju Onkološkega inštituta za bolnišnično oskrbo. Zahvaljujemo se gospe Marinki Mošnik za besede slovesa in cerkvenim pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in se je boste spominjali.
Vsi njeni Cirkuše, januar 2011
Na s^vetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti,
po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
ZAHVALA
V 77. letu Življenja se je za vedno od nas poslovil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast
FRANC HRIBAR
(1934-2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju DSO Kamnik za vso nego in pomoč. Zahvala pevcem za ganljivo petje, trobentaču za zaigrano Tišino in župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen cerkveni obred Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi Januar 2011
gih stisk članov, jim pomaga pri enakopravnem in enakovrednem vključevanju na vsa področja družbenega življenja.
•	Društvo nudi kvaliteten izobraževalni program o srčno žilnih boleznih s poudarkom na preventivi. V ta namen so člani društva vsako leto vabljeni na strokovni simpozij, ki ga organizira MC Medicor. Na simpoziju predavajo tudi eminentni kardiologi iz tujine. Udeleženci lahko spremljajo predavanja v slovenščini na velikem platnu v power point tehniki. Na predavanjih se seznanijo o posebnostih in vplivnih dejavnikih naših bolezni ter z novostmi zdravljenja doma in v tujini.
•	Društvo ima dober program rehabilitacije bolnikov pod mentorstvom prof. dr. Metke Zorc. Da se seznanijo z vsemi oblikami pomoči in reha-
KUPIM starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju.
Tel.: 031/491-381.
PROSIMO, če kdo podari stolček za hranjenje otroka.
Tel.: 030/922-504.
bilitacije (npr. rehabilitacije v zdraviliščih).
•	Društvo ima dobro organizirana vsakoletna srečanja članov z odličnim kulturnim in razvedrilnim programom. Na srečanjih se člani med seboj spoznavajo in izmenjujejo izkušnje pri zdravljenju srčno žilnih bolezni.
•	Društvo ima dober program vodene rekreacije, plavanja, skupinskih pohodov in drugih oblik telesnih aktivnosti.
•	Društvo nudi tudi pravno pomoč pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja in drugih zapletih pri zdravljenju.
•	Društvo ima dober in tankočuten socialni program za svoje člane, kar dokazuje že celoletna članarina, ki je zaradi zaostrenih socialnih razmer v Sloveniji simbolična, le 15 evrov.
Prodam 2 meseca stare kužke,
samček in samička pasme shih tzu.
Prodam tudi psičko, staro 2 leti shih tzu - mamico.
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro. Le v nas se preselijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mami, babica, prababica in teta
MILKA KOSNJEK
rojena Gačnik iz Mekinj pri Kamniku
Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od nje, hvala za podarjeno cvetje in sveče.
Sin Silvo z otroci Matejo, Natašo in Niko
Januar 2011
ZAHVALA
V 68. letu življenja nas je zapustil naš oče, dedek, brat in stric
MAKSIMILJAN DOVIČ
(1943-2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in
spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Plešnarjevi, patronažni sestri gospe Majdi ter gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem kvarteta
Krt.
Vsi njegovi
Januar 2011
CI
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast
STANKO SVETELJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalja, podarili sveče, cvetje in darovali
za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, Janezu Malešu za ganljive besede slovesa, pevcem Solidarnosti in praporščakom.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Januar 2011
Za vse, ki cenite svoje zdravje in zdravo okolje!
OBČANI KAMNIKA IMATE 15 % POPUST PRI NAKUPU PRENOSLJIVE VSTOPNICE TERM SNOVIK ZA 30 DVOURNIH KOPANJ.
Vabimo vas tudi na:
brezplačno vodno telovadbo vsak dan ob 10. in 18. uri, vodeno rekreacijsko plavanje ali aerobiko v vodi, savno, masažo, pedikuro, dnevno kosilo Termalna voda vsebuje: kalcij, magnezij, natrij, kalij, pH 7,5 - 8,2. Temperatura vode v notranjih bazenih: od 32° C do 36° C.
ENODNEVNI WELLNESS PAKET
za vse, ki živijo stresni vsakdan, cena: 48 EUR
Paket vključuje: 4-urno kopanje v termalnih bazenih z dvournim vstopom v svet savn, kosilo ter masaža (refleksna masaža stopal 40 min ali klasična masaža 50 min)
PREDAVANJA in DELAVNICE
Ponedeljek, 31. januar, ob 17. uri: ASTROLOGIJA. Predavateljica: Irena Stopar Četrtek, 10. februar, ob 17. uri: SEZONSKA HRANA ZAGOTAVLJA IMUNOST
Predavateljica: Maura Arh
Torek, 22. februar, ob 17. uri: IZDELAVA NARAVNIH MIL
Delavnico bosta vodila Irena in Florjan Regovec.
Četrtek, 3. marec, ob 17. uri: IMAGO TERAPIJA
Umetnost pogovora in podobe odnosov. Predavateljica: Vanda Mačkovšek
Vstopnina: 4€, za člane Kluba zdravja Term Snovik je brezplačno. ^	Vse o KLUBU ZDRAVJA na www.terme-snovik.si.
m

o® TERME
SNOVIK
ekosvet termalnih užitkov
Informacije in rezervacije: 01 83 44 104 animacija@terme-snovik.si www.terme-snovik.si
Homec, Vaška pot 38a, Radomlje
tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net
^ ambulanta ^ hrana in osnovna oprema za male živali
OSTEOPATIJA IN MASAŽA ZA ŽIVALI
^i^MOlI	Ob torkih in Četrtkih,
NOVU..	NEGA
(kopanje, striženje) ob sredah, vse po predhodnem naročilu
Kamniški
Občan
% 01/83 91 311, 041/662 450
www.kamnik.si
ž{liTi2ASVOJD{HARKUPOVATiHAJC{H{J{?!
TEHNIČNA TRGOVINA g^^l^Ni



AKUSTIKA AVTOAKUSTIKA
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UGODNA PONUDBA!
10% POPUST
na vse blago na zalogi
OD 31.JANUARJA DO 5. FEBRUARJA
MALI GOSPODINJSKI APARATI
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO NAD 50 EUR DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
BREZPLAČNA DOSTAVA • več na www.pemecom.si
^ ^ ^ ^
Gostišče GTC 902 ČRNIVEC
Tirosek 73
% 03/83 94 602 041/689 865
Pravočasno si zagotovite rezervacijo za prijetna praznovanja ob živi glasbi:
#	VALENTINOVO v soboto, 12. februarja
#	PUSTOVANJE v soboto, 5. marca
^ PLES OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU v soboto, 19. marca
#	PRAZNOVANJA OBHAJILA, BIRME, OBLETNICE ..
Rezervirajte si datum praznovanja, da bo vaša poroka takšna, kot si želite!
Vabljeni tudi na. nedeljska, in praznična, kosila.
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik SVEŽE SADJE IN ZELENJAVA ZA ZDRAVJE!
V teh zimskih dneh okrepite zdravje z vitamini iz svežega sadja in zelenjave! Za vas smo pripravili raznovrstno dnevno svežo ponudbo!
NAJ BO SLADKO VALENTINOVO!
IZ NAŠE TOPLOTEKE
vsak dan sveže pečene pizze, rebra, krače, piščanec in po želji tudi drugo pečenje. NaroËila tudi po tel. 01/831 10 41.
Naši kupci so deležni vseh Tuševih ugodnosti in akcij in še več, saj pripravljamo
še dodatne lastne akcije.
Market Veronika na Kranjski cesti
(tel.: 01/831 10 41) je odprt od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30, ob sobotah od 7.30 do 17.00, ob nedeljah od 8.00 do 12.00.
Finančne storitve po meri vašega podjetja
Mala podjetja in samostojni podjetniki potrebujejo hitre, preproste in učinkovite finančne rešitve. V UniCredit Bank so v ta namen oblikovali poslovne bančne pakete, s katerimi podjetnik zniža stroške in hkrati posodobi ter poenostavi poslovanje z banko.
Potrebe malih podjetij in samostojnih podjetnikov v UniCredit Bank obravnavajo celovito. Ekipa izkušenih bančnih svetovalcev podjetnikom pri izboru najprimernejših finančnih storitev stoji ob strani s strokovnim nasvetom in ponudbo, prilagojeno potrebam posameznega podjetja. Podjetniki se pri vsakodnevnem poslovanju namreč vse pogosteje soočajo z likvidnostnimi težavami, zato je posebej pomembno, da banka razume in ima rešitve za različne situacije, v katerih se podjetje lahko znajde.
Daniel Makšan, vodja poslovne enote UniCredit Bank v Kamniku: »Podjetja so vedno bolj proaktivna, iščejo priložnosti in ugodnosti za znižanje stroškov poslovanja. Preizkusite nas in se prepričajte, da je sodelovanje z bančnim svetovalcem lahko enostavno.«
V UniCredit Bank je podjetnikom na primer na voljo pestra ponudba produktov za lažje uravnavanje likvidnosti, med katerimi velja izpostaviti Poslovno plačilno kartico VISA, ki imetnikom omogoča brezgotovinsko plačevanje, njena glavna prednost pa je odloženo plačilo obveznosti. Z limitom na transakcijskem računu podjetja financirajo obratna sredstva, namenjen pa je vsem, ki imajo občasne likvidnostne težave. Črpanje sredstev je hitro in fleksibilno, obenem pa na razpolago brez predhodne najave črpanja.
Podjetjem z vizijo povečanja poslovanja in širitvijo, ki se zavedajo, da je potrebno investirati danes, če želijo v prihodnosti žeti dobiček, pa UniCredit Bank v sodelovanju s Podjetniškim skladom RS in Evropsko investicijsko banko ponuja tudi kredite, namenjene financiranju rasti podjetja.
Dodatne informacije: UniCredit Bank PE Kamnik
Kontaktna oseba: Daniel Makšan
Telefon: +386 1 8396 501
Elektronski naslov:
daniel.maksan@unicreditgroup.si
Delovni čas: Ponedeljek - petek 8.30 - 16.30
www.unicreditbank.si
Oglasno sporočilo
^UniCredit Bank