UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • '• :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro - Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K l-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za S :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in pravnikov .*	/	ob pol 11. dopoldne.	*.	*.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici 5tev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldno in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan« :::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma ge ne sprejemajo.
——— Reklamacije lista so poštnine proste.	 —
Štev. 314.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 24. junija 1912.
Leto II.
Socialno-demokratična Internacionala v Avstriji.
Ko sta strankina zbora nemške in poljske socialne demokracije in pred kratkim strankin zbor jugoslovanske socialne demokracije priznala novo ustanovljeno češko socialno demokratično delavsko stranko v Avstriji (češki centralisti), je sklicala skupna eksekutiva avstrijske socialne demokracije sejo in na dnevni red postavila kot prvo točko: »Uvrstitev Češke socialne demokracije v skupno stranko.« Seja skupne eksekutive je bila 20. t. m.
Udeležili so se skupne seje: nemška eksekutiva. za poljsko eksekutivo Daszynski in Di-amand. za italijansko eksekutivo Pittoni. za Jugoslovansko eksekutivo Etbin Kristan in cobal; od ukrajinske socialne demokracije je prišlo pismo, v katerem piše njen zastopnik so-drug Wityk. da je zadržan udeležiti se seje, zategadelj sporoča pismeno, da je njegova stranka mnenja, naj se dovoli češkim centralistom sedež in glas v skupni eksekutivi; od češko slovanske eksekutive Je došlo naslednje pismo:
Praga, 17. junija 1912.
Cenjeni sodrug!
Eksekutiva češko slovanske socialne demokratične delavske stranke se je na svoji zadnji seji posvetovala o Vašem povabilu na sejo skupne eksekutive stranke v Avstriji, ki je sklicana za četrtek 20. junija 1. 1912, in mi je naročila, naj Vam sporočim. da se z ozirom na prvo točko dnevnega reda m; more udeležiti seje skupne eksekutive. Eksekutiva naše stranke bi se samo tedaj lahko udeležila posvetovanja skupne eksekutive. če bi se prva točka odstavila z dnevnega reda.
Naši zastopniki so podali na zadnji seji »kupne eksekutive po sodTugu Antonu Neme-cu vsak dvom izključujočo izjavo, da bi mi smatrali sprejem čeških centralistov, teh zavednih škodljivcev češkega socialno demokratičnega delavskega gibanja, za našo odslovitev iz skupne eksekutive.
Razentega smo z dopisom 14. decembra 1011 sporočili, da po našem mnenju skupna eksekutiva z ozirom na sklep skupnega strankinega zbora socialno demokratičnih strank, ki je zboroval v Brnu od 24. ido 29. avgusta 1899, nima pravice, sprejemati v svojo zvezo katerokoli novih strank ali iim dovoljevati zastopstvo. Doslej veljavni organizacijski pravilnik izrečno navaja stranke, ki spadajo v zvezo skupne £kse-kutive, in nikjer ne dajo skupni eksekutivi pravice, da sme dovoliti katerimkoli novim strankam zastopstvo.
Na tem stališču vztrajata do danes eksekutiva in strankino zastopstvo naše stranke in iz teh razlogov je morala eksekutiva z ozirom na prvo točko dnevnega reda odkloniti svojo udeležbo in se more samo tedaj udeležiti seje skupne eksekutive, če se navedena prva točka odstavi z dnevnega reda.
Na temelju sklepa eksekutive češko slovanske socialne demokratične delavske stranke
!za tajništvo;-'
Anton Bruha, tajnik.
Skupna eksekutiva je vzela pismo eksekutive češko slovanske socialne demokracije
ANTON CEHOV:
Umotvor.
Aleksander pomežikne z očmi, položi roko tere, stopi v delavnico zdravnika dr. Košelj-kova. V roki ima nekaj zavito v številko 223. »Borznih novosti«; na obrazu se mu pozna, da je v zadregi.
»No, moj dragi mladenič!« mu zakliče zdravnik. »Kako se počutite? Kaj mi imate naznaniti veselega?«
Aleksandra pomežikne z očmi, položi roko na srce in pravi s strastnim glasom:	»Moja
mama Vas pozdravlja, Ivan Nikolajevič, in se Vam srčno zahvaljuje . . . Edini sin .sem svoje mame in Vi sle mi rešili življenje: me ozdravili nevarne bolezni in . . . nisvc vedela, kako bi se Vam zahvalila.«
»Kaj to, mladenič!« ga prekine zdravnik, kateremu je bilo dovolj zahvaljevanja. »Izvršil sem le, kar bi vsakdo storil na mojem mestu.«
»Edinec sem ... v skromnih razmerah ži viva in Vas ne moreva primerno odškodovati za Vaš trud, in . . . jako mučno nama je, gospod zdravnik; pa vendar, mama in jaz . . . edini sin, Vas prosiva silno, kot znak najine hvaležnosti ... da sprejmete ta predmet, ki . . . Zelo dragocen predmet iz starega brona . . . redek umotvor.«
»Ni vzroka!« odgovori zdravnik in namršči čelo. »Čemu to?«
»Ne, prosim, ne odklonite!« mrmra Aleksander in razvije sveženj. »Z odklonitvijo naju le še žalostite ... To je zelo lep predmet . . . iz starega brona . . . Podedovala sva ga po rajniku očetu in ga hranila kot drag spomin . . , Moj oče je kupoval stare kipe in jih prodajal ljubiteljem . . . Sedaj nadaljujeva z mamo to roč.«
z obžalovanjem na znanje in po dalji debati soglasno storila sklep:
V soglasju s sklepi nemške, poljske, jugoslovanske ukrajinske in italijanske organizacije se prizna češka socialno demokratična delavska stranka za člen socialno demokratične delavske stranke v Avstriji in se odkaže njeni eksekutivi sedež in glas v skupni eksekutivi.
Nadalje je skupna eksekutiva sklenila poslati češko slovanski eksekutivi naslednjo utemeljitev tega sklepa:
Novo ustanovljena stranka soglaša v svojem programu in v svoji taktiki z načeli socialno demokratične delavske stranke; za bratsko stranko so jo priznali sklepi strankinih zborov nemške, poljske in jugoslovanske organizacije in italijanska eksekutiva je sporočila na današnji seji ustmeno, ukrajinska eksekutiva pa pismeno, da stojita tudi italijanska in ukrajinska socialna demokracija na enakem stališču. Dasi skupna eksekutiva. kar so soglasno izjavili zastopniki vseh narodnih ekse-kutiv, močno obžaluje cepljenje Češkega proletariata, in dasi srčno želi. da se je zgodila pogubonosna cepitev samo pod nepremagljivo silo kritičnih razmer in da se mora priznati za dovršeno dejstvo. Zabranitev sprejema nove stranke bi bila v nasprotju s temi dejstvi in bi se ne dala spraviti v soglasje z zmislom in besedilom organizacijskega pravilnika skupne 'stranke.
Tudi ugovor, da skupna eksekutiva ni kompetentna sklepati o sprejemu, ne drži, ter se ne more sklicevati, ne na besedilo organizacijskega pravilnika, ne na dosedanjo navado.
V	edinem slučaju, v katerem se je novo ustanovljena stranka doslej pogajala za sprejem v skupno stranko, je češko - slovanska socialna demokracija sama priznala, da ima skupna eksekutiva pravico, sprejem dovoliti ali pa odkloniti. Odločitev skupne eksekutive je v sedanjem slučaju tem bolj nujna, ker — kakor češko - slovanska socialna demokratična prav dobro ve — sklicanje skupnega strankinega zbora ni kar takoj možno. Organizatorične razmere, na katerih so temeljila stara določila
o	sestavi skupnega strankinega zbora, so se popolnoma preosnovale. Preden bi se torej utegnil sklicati skupni strankin zbor, bi se morala uravnati na konferenci eksekutiv pravica delegiranja. Od take konference pa bi se ne mogla izključiti češka socialna demokracija. Zato je neizogibno, da skupna eksekutiva nujpreje sama odloči.
Skupna eksekutiva torej ne more priznati domnevanja, kakor da bi bil sprejem češke socialne demokracije v skupno stranko enak »odslovljenju« češko slovanske socialne demokracije. Obžaluje, da se češko slovanska eksekutiva ni udeležila seje. in izraža upanje, da se češko slovanska eksekutiva pridruži v polnem soglasju in z največjo določnostjo izrečenemu sklepu drugih eksekutiv.
Po tem sklepu so povabili zastopnike češke socialne demokracije na sejo skupne eksekutive. ki je obravnavala o pripravah za mednarodni socialistični kongres na Dunaju.
Čvrsto naprej!
S plahim nemirom je pričakovalo avstrijsko delavstvo letošnje poročilo strokovne komisije. Separatistični vlom v enotno strokovno gibanje je v minulem letu dosegel svoj vrhu-
Alekscnder razvije predmet in ga postavi na mizo. Predmet je srednjevelik, umetniško izgotovljen svetilnik iz starega brona. Predstavlja skupino: na podstavku sedeta dve ženski postavi v Evinem kostimu, in sicer v taki pozi, da sem premalo drzen in vročekrvn, da bi mogel to opisati. Postavi se smejeta koketno in izgledata — če bi ne imeli nalogo, da držita svetilnik — kakor da bi hoteli vsak hjp skočiti s podstavka in uganjati razuzdanosti, na katere bi bilo že misliti nespodobno, dragi čita-telj.
Zdravnik opazuje darilo, se praska počasi za ušesom, kašlja in se usekuje v resnobnem premisleku.
»Da, resnično je zelo lep kip«, mrmra, »ali . . . kako bi se izrazil, nekaj nenavadnega . . . premalo salonsko ... Ni več dekoltirano, ampak bogve k?j je to . . .«
»Kaj mislite? Čemu?«
»Vrag v kačji podobi si ne bi mogel izmisliti kaj bolj frivolnega ... Tak izrodek domišljije postaviti na mizo, to je nekaka onesnažba stanovanja.«
»Imate čuden nazor o umetnosti!« odgovori Aleksander razžaljen. »To je umotvor prve vrste, le opazujte ga natančno! Toliko lepote in krasote, da Vam pobožno čuvstvo prepoji vso dušo in v grlu začutite, bližajoče se solze. Pri pogledu na toliko lepoto pozabite na vse posvetno . . . Opazujte, kakor je treba, kako ginjeno. kako hlipno, kako izrazito je vse to!«
»Vse to razumem prav dobro, moj dragi,« ga prekine zdravnik, »ali jaz sem družinski oče; tukaj se pode otroci; večkrat so tudi dame tukaj.«
»Opazovano z gledišča velike množice,« odvrne Aleksander, »se- vidi ta umetnina gotovo v drugačni luči . . . Toda bodite vzvišeni nad množice, gospod zdravnik, tembolj, ker z
nec in bati se je bilo, da se v bilanci avstrijskega strokovnega gibanja pokažejo globoki sledovi separatističnega razdejanja. Danes lahko z veseljem in zadovoljstvom konstatiramo, da se črno glede slutnje niso uresničile: vzlic ogromni škodi, ki jo je separatizem prizadjal prizadetemu delavstvu, vzlic temu, da je oslabil moč strokovne propagande, ni mogel zadržati zmagoslavnega prodiranja strokovno organizirane armade in poročilo strokovne komisije zaznamuje razveseljiv napredek na vsej črti. Zgostile so se vrste, ojačile podporne in bojne zaloge in cela vrsta mezdnih gibanj se je zavr-šila z ugodnim upehom.
Razvoj strokovnega gibanja v Avtriji izraža tendenco našega gospodarskega življenja, ki Veleva delavstvu vseh dežel in vseh narodov najtesnejšo združitev. Zgodovina strokovnega gibanja pokazuje po vsem svetu separatistične krize. Da jih je delavstvo povsod prebolelo, da povsod vzlic hipnim zmotam zmaguje in se uveljavlja centralizacija in koncentracija na strokovnem polju, to kaže da je instinkt samoobrambe v delavstvu močnejši od vanje zanesenih ideoloških muh in separatističnih stremljenj.
Mogočna enotno organizirana strokovna armada, velika po številu, krepka po svojih finančnih rezervah, pa je avstrijskemu delavstvu v sedanjem trenutku še posebno potrebna. Drugo leto poteče po vsej državi in skoro po vseh strokah veliko število poedinih in kolektivnih pogodb in delavstvu se obeta ljut boj z organiziranim podjetništvom; boj ki ga mora delavstvo uspešni izvojevati. Ugodno gospodarsko konjunkturo, ki je lani začela, ki se letos zbolj-šoje in ki se utegne prihodnje leto še ugodnejše razviti, mora delavstvo izkoristiti zase in si priboriti večje mezde in lepše delovne pogoje. Ag-rani in indutrijski kapital spravlja po vsem svetu ogromne profite. Dobre zaporedne letine, spiejemljiv trg, živahno delo po vseh branšah
—	vse to poraja kapitalističnemu razredu sijajne dividende in velike dobičke. Le delavstvo, ki vstvarja vse te pomnožene dividende in do* bičke, trpi pomnoženo trpljenje pod bičem draginje in stanovanjske bede.
Napredek centralnih zvez v minulem letu nas navdaja z najlepšimi upi za bližnjo bodočnost: strokovnim četam je priraslo leta 1911. 26.500 novih bojevnikov. Tekoče leto je treba posvetiti pomnoženi agitaciji po vsej državi, če razvijemo v vsakem mestu in v vsakem industrijskem kraju, v vsaki tovarni in v vsaki delavnici intenzivno agitacijo, lehko še v tem nadomestimo 80.000 članov, ki jih je centralni organizaciji ugrabil separatizem in dosežemo pol miljona strokovnih bojevnikov, ki jih je izkazovalo poročlo strokovne komisije za leto 1907.
In v enaki meri je treba napolniti za časa bojne blagajne. Centralne organizacije premo-leio danes okroglo dvanajst miljonov kron — lep bojni zaklad, ki pa vendar še ne zadošča, da omehčamo in upognemo svoje nasprotnike in da z uspehom dokončamo prihodnje leto naše boje za večji grižljaj vsakdanjega kruha.
Spoznanje, da je močna strokovna organizacija najkrepkejša obramba zoper organizirano podjetništvo in najzanesljivejše napadalno orožje za lepše življenje, mora prešiniti vse delavstvo. Vsak delavec, ki ni tlačanskega duha in ki se udeležuje delavskih političnih bojev, mora tudi v strokovno organizacijo svoje branše!
odklonitvijo razžalite globoko mene in mojo mamo. Sem edinec svoje mame . . . Rešili ste mi življenje ... In za zahvalo Vam darujeva zelo dragoceno stvar, in . . . in žalosti me samo, da nimate k temu svetilniku enačice.«
»Zahvalita, moj dragi, mladi prijatelj; sem Vam zelo hvaležen; priporočite me Vaši ^ospe mami! ... A resnično, recite sami, otroci skačejo tod okolu, večkrat so tukaj tudi dame. — No, . . . sicer ... naj ostane tukaj! Z Vami ni govoriti!«
»No, potem sva se tako sporazumela!« odgovori Aleksander vzveseljen. »Postavite svetilnik semkaj poleg vaze. Škoda, da manjka ena-čica! Preškoda! No zdravi, gospod zdravnik!«
Ko odide Aleksander, opazuje zdravnik dolgo svečnik, se praska za ušesom in premišljuje.
»Lep umotvor, ne da se prigovarjati,« pravi sam sebi, »in škoda bi ga bilo zavreči . . . Nasprotno, obdržati ga v stanovanju, te nemogoče . . . Mm! . . . Težka naloga! Komu bi ga podaril? Ali kam bi ga daroval v dober namen?«
Po dolgem premišljevanju se domisli dobrega prijatelja, pravnega zastopnika Uho 'a, kateremu je dolžan iz neke pravde.
»Dobra misel!« pravi zdravnik sam sebi. »Kot dobremu prijatelju bi mu bilo težko sprejeti od mene denar; torej bi bilo zelo primerno, če bi mu izročil k-Ao darilo. Hočem mu ponesti to presneto reč! Ugodno je, da Je mlad in lahkoživ . . .«
Stvari ni odložil, napravi se, vzame svetilnik in se pelje k Uhovu.
Pravnega zastopnika dobi na domu »Dober dan, dragi prijatelj!« pravi. »Hord sem s teboj govoriti . . . Pridem, da se ti zahvalim za tvoj trud, moj dragi. Denarja ne bodeš hotel sprejeti; vzemi vsaj to malenkost tukaj, «*•>.
Delavska konzumna društva.
V	»Frankfurter Zeuung«, ki je meščanski list, priobčuje privatni docent dr. E. Lederer iz Heidelberga daljši članek o delavskih konsum-nih društvih. Povod k tej razpravi so mu dala hitro naraščajoče organizaciie konzumeutov v zadnjih dveh letih. Ker vsebuje Ledererjev čla-članek veliko zanimivega, podajamo v naslednjem iz njega glavne in značilne odstavke: V sedmih letih (od začetka 1. 1905 do konca 1.1911) je naraslo število članov zadružnih organizacij centralne zveze nemških konzumnih društev od
646.000	na 1,325.000, torej se je več kakor podvojilo. Od leta do leta ni število novih članov naraščalo le relativno, temveč tudi absolutno. Sedaj znaša prirastek na leto 12 procentov in še več, zato se je število član. v 5 in pol letih podvojilo. Ali v tem še ni izražena prava hitrost naraščanju, ker se je od leta do leta razpečavalo vedno več vsakemu članu, ker so člani od leta do leta nakupovali vedno različnejše potrebščine pri konzumnih društvih. Promet :a-družnih organizacij, ki so včlanjene pri centralni zvezi, je narasel od 1. 1910 do I. 1911 od 433 miljonov na 506 miljonov mark. Kupovalci, združeni v centralni zvezi, so postali s tem važna moč na blagovnem trgu, moč, ki poviSuJe svoj upliv tudi še s tem, da ne povečuje stališča kupovalcev le z osredotočenim nakupovanjem, temveč da lahko naravnost prepreči monopoli-zacijo z lastnim zadružnim proizvajanjem. Gotovo je, da je pospeševala draginja nagli razvoj konzumnih društev, ah iiikr;ar bi se ne bila konzumna društva razvila tako mogočno, če ne bi izšla iz delavskega gibanji;.
Delavske produktivne zadruge, ki so imele obliko kakor prvotne angleške, ali so bile zasnovane na podlagi Lassallovih načrtov, so razglasili za ponesrečen poskus in od takrat opazuje javnost nezaupljivo vse napore delavstva, kadar se hoče polastiti neposredne produkcije, ravno tako nezaupljivo gleda tudi lastno proizvajanje organiziranih kupovalcev. Ali javnost je s takim nazitanjem na krivem potu: pri teh organizacijah ne gre za proizvajanje v navadnem smislu, za proizvajanje blaga, ki se prodaja na trgu, temveč za izdelek za lastno uporabo. Iz teh organizacij je skoraj docela Izločen trgovski problem, v obratu ostane le tehnični, ki pa ne povzroča skoraj nobenih težkoč, ker napreduje vedno bolj organizacija tovarniškega proizvajanja. Zato se množi, obenem z naialčaujem delavskih konzumnih društev, lastno proizvajanje, ki je naraslo od 1. 1910 do I. 1911 od 66 miljonov na 81 miljonov mark. Konzumna društva imajo, posebno za živila, že celo vrsto proizvajalnih panog: pekarije, tovarne za testenine, mline, mlekarije, klavnice, žgalnice za kavo, tovarne za mineralne vode, delavnice za konfekcijo in perilo itd., poleg tega ima velenakupna družba veliko tovarno za milo. Vse te delavnice ln tovarne skrbe z vedno večjim uspehom za kon-zumente.
Kaj pomenja razvoj konzumnih društev nar čeloma za delavstvo? Delavstvo se pritožuje
o	počasnem razvoju socialne politike in po vsej pravici lahko trdim, da so izboljšave delovnih pogodb in razmer, ki so jih izsilile delavske strokovne organizacije v različnih industrijah večjega pomena, kakor vsi socialno-politlčni zakoni. Tako vstaja poleg oficielne socialne politike. tudi poleg delavskega zavarovanja, vedno šini in trdnejši sist em avtonomne socialne poll-
njent ... Je nekaj elegantnega!«
Pri pogledu na umotvor je bil pravni zastopnik nepopisno vzhičen.
»Na, to je enkrat posrečena stvar!« zakliče smehljaje. »Za vraga! Kaj si ti vražji dečki, umetniki, izmislijo! Veličastno! čudežno! Vzhičeno! Kje si dobil to mično stvar?« —
Potem, kr se sodni zastopnik oprosti svole navdušenosti, pugleda plašno k vratom in pravi: »Toda vzemi svoj dar nazaj, dragi prijatelj! Ne m- ram sprejeti . . .«
»Zakaj ne?« vpraša zdravnik prepaden.
»No, ker . . . Moja mati prihaja večkrat k meni, tud1 kliješ.u . . . Ravnotako se sramujem prtd slug>unu
»Ne, ne, ne . . . Odkloniti pa ne’.« odvrne zdravnik in napravi z roko kretnjo, kakor da bi se hotel braniti. To bi bila od tebe podlost! Saj je umetniško izgotovljeno delo. , . Glej le, kako mično . . . kako izrazito ... Ne besede več! Žališ mel«
»Če bi vsaj nekaj smokvinih listov pokrivalo . . «
Toda zdravnik obnovi svojo branečo kretnjo z roko še bolj energično in leti iz Uhovega stanovanja. Zadovoljen, da se Je oprostil daru, se pelje domov.
Ko odide, mom sodi.' zastopnik svetilnik, ga gladi od vseh strani in si. ravnotako kakor zdravnik, dolgo beli g!;>vo z vpiašanjem, kaj bi napravil z darilom.
čudovito lepa stvar, si misli; in v stran vreči je škoda; a obdržati Jo je neprilično. Najbolje je: podarim Jo komu . . . 2e vem — danes zvečer hočem izročiti svečnik komiku Saškimi. Drhal ima rada take reči in danes je ravno predstava na Šaškinovo korist ...
Rečeno, storjeno! Zvečer je skrbno zaviti svetilnik izročen komiku SaSfclnu. Ves večer hodijo komiki v SaŠkinovo i apravljainico*
tike, ki jo krepi in obogatuje prav posebno hitro naraščanje delavskih konzumnih društev. Ze se združujejo knzunnia društva in strokovne organizacije, da pospešujejo preobrat v domači industriji in delu na domu, v delu po kaznilnicah. v tarifnih pogodbah, in gotovo se bo to združeno delo v bodočnosti razširilo še bolj. Konsumna društva kot kupovalci blaga, zlasti kot kupovalci svoje centralne zveze, velena-kupne družbe, in kot lastni proizvajalci zamo-rejo neposredno izboljšati stališče delavcev na delovnem trgu. Lastne obrate opremijo lahko tako, in če pri svojih naročilih dajejo prednost vzornim obratom, da pripravljajo uveljavljanje načelnih zahtev delavstva poleg zakonodaje in proti njej.
Navedeni učinki razširjenih delavskih organizacij imajo socialni značaj in zato ni njihov učinek omejen le na delavstvo. Industrija kot celota res da ne občuti še konkurence konzumnih društev, ne njenih obratov, v prvi vrsti jo občuti šele mali trgovec z živili, vendar so že ' spoznali v industrijskih krogih načelni pomen ■ te vrste organizacij, predočujejo jih kot socialno ^demokratične in jih tudi temu primerno pobija-1 jo. Zelo zanimivo je opazovati, kako se naen-, krat pri podjetnikih izpreminjajo nazori o ena-’ kopravnosti vseh državljanov, kako se preobračajo vprašanja »čiste« gospodarske politike in ^tehničnih problemov v socialna vprašanja —
, kakor utanavljanje in obratovanje industrijalnih
i	podjetij — čim hočejo konzumenti postati tudi ' podjetniki. Tedaj občutijo podjetniki podjetje konzumentov kot nekaj, kar bi ne smelo trtti, ker je ustvarjeno na popolnoma drugačni podlagi kakor njihova podjetja. V tem se zrcali začetek procesa, ki traja na Nemškem že več desetletij, procesa, ki vedno ostreje naglasa raz-' redne interese, ki spreminja vsa vprašanja »čiste gospodarske politike« v vprašanja sociaine . politike, ki je potisnil pojem o blagru celokup-
l	nosti popolnoma v ozadje in je postavil na njegovo mesto nasprotujoče gospdarske interese. riVsled organizacije delavskih konzumentov, ki ima seveda popolnoma različen značaj od zasebnih podjetij, si nasprotujejo razredi tudi na rjrgu, med tem ko so si bili prej sovražni le kot producenti v proizvajanju. Ali sedaj stopajo na blagovni trg prodajalci in kupovalci z razrednim značajem in zato postajajo problemi proizvajanja predmet socialno politične zakonodaje.
Vsaka enotna združna organizacija je naj-,večjega pomena za to, da se demokratizira gospodarsko življenje; lahko bi povzročila, da postane znaten del industrije lastnina konzumentov, uplivala bi na stanovitnost cen, utrdila bi negotova tla, na katerih stoje konzumenti; ves napredek v uredbi mezd, delovnih pogodb, bi dobila realno važnost, skratka: ustvarila bi položaj, odkjer bi dobili vsi, ki delajo za mezdo, ! svoboden dohod k virom gospodarske moči in ' bogastva, odkjer bi imeli resničen upliv na pro-^ Sdukcijo in na pogoje, ki jo ustvarjajo. — Ali : vendar nastane vprašanje: ali ni odvisna vsa organizacija konzumentov in lastna produkcija in vsa gospodarska moč od posestnikov premogovnikov, od producentov železa, od strojnih tovarn? Ali se stališče teh industrij le malo spreminja vsled organizacije konsumentov? Ali ne obvladujejo slej ko prej trga? Ali ne bodo ravno te, ki bodo sčasoma združene v velikih trustih, imele največ dobička od konzumentov, ali ne bo ravno nji v prid preuredba gospodarstva? Ali ne bo končala organizacija konzu-. mentov s tem, da se izključi prekupčevanje in ' njegovi dobički, da se izloči ali zmanjša dobiček izgotovljenih tovarniških izdelkov v prilog težki industriji, ki bo le povišavala svoje dobičke, ker so njeni obrati konzumentom nedostopni?
Ali če bi se res razmere tako poostrile, vendar bi bik velika razlika napram današnjim: nasprotniki bi bili v tehničnem in gospodarskem oziru enakovredni, konzumenti bi bili realna moč v gospodarskem življenju, ne pa le kon-; glomerat gospodarskih subjektov. Končno pelje : pot organizacij konzumentov do izčiščenja razmerja sil, prinaša oblikam gospodarskega življenja nove elemente: zmanjšuje nasprotja v organizaciji producentov, postavlja na eno stran vse mezdne delavce, na drugo vse producente, ustvarja tako globoka in širna nasprotja, katerih doslej še ni bilo v političnem boju, nasprotja, ki ponavljajo staro politično nasprotje med liberalci in konservativci, med demokracijo in aristokrati, čeprav ima to nasprotje sedaj drugačno lice in drugačno vsebino. Ker dobivajo gospodarske organizacije vedno večji upliv na
glasno in viharno, in občudujejo darilo; ves čas divja v napravljalnem salonu ''ičen hrup in rezgetajoč smeh. Ce pride igralka pred vrata in vpraša: »Smem vstopiti?« potem hitro odgovori hripav glas komika: »Ne, ne, ljuba kole-ginja, nisem še napravljen!«
Po predstavi reče komik, drgetajoč z rameni in z razprostrtima rokama: »Na, kje hočem pustiti to gnusno stvar? V nTOje privatno stanovanje pridejo večkrat igralke! To ni nobena fotografija; v mizni predal je ne morem skriti!«
»Prodajte, gospod Šaškin!« mu svetuje brivec. »Tukaj v predmestju stanuje žena, ki kupuje stare kipe . . . Peljite se tja iu vprašajte po gospe Smirno vi. Vsak jo pozna.«
*
Komik je slušal nasvet . . . Nekaj dni zatem je sedel zdravnik Košeljkov v svoji delavnici, prst je položil na čelo in je mislil o kislinah. Naenkrat so se odprla vrata in Aleksander Smirnov je vstopil hitro. Njegov obraz se je smehljal, da, žarel celo, in njegovo vedenje je naznanjalo, kako da je srečen. V rokah je držal nekaj v papir zavitega.
»Gospod doktor!« je začel zasopljen. »Ko-liko veselje! Posrečilo se je nama dobiti ena-Čico k Vašemu svečniku! . . . Mama je tako vesela! Edinec sem , . . Rešili ste mi življenje . .
In tresoč se od črezmerne hvaležnosti. Je postavil Aleksander svetilnik pred zdravnika, Zdravnik je odprl usta in hotel nekaj reči, ali
molčal je: jezik mn je bil kakor otrpel.
politično življenje, zato je tendenca organizacij konzumentov, da pripravljajo demokratiziranje v gospodarskem in političnem življenju.
Volilna reforma na Angleškem.
7. novembra 1911. je napovedala vlada volilno refoimo. Ministrski predsednik je dejal takrat, da bo le tedaj volilni red stal na trdnem, razumnem in trajnem temelju, ako se odpravijo vse one naredbe. ki označujejo vo-lilce enega z lastnikom, drugega z najemnikom, tretjega s podnajemnikom itd. Izjavil je tudi, da ni prijatelj ženske voline pravice, ali vladna predloga bo tako urejena, da se ji vstavi lahko ženska volilna pravica. Dejal je, da mora slediti po vseh zakonih logike volilni reformi tudi pravičnejša razdelitev volilnih okrajev.
Že leta 1906. je skušala vlada, ki je bila tudi liberalna, izvesti volilno reformo. Razbila se je. ker so ji nasprotovali lordi. S to reformo so hoteli odpraviti pluralno volilno pravico, ki je dajala marsikateremu volilcu pravico, da je v različnih volilnih okrajih volil. To so izrabljali posebno konservativci in pošteno sleparili. Predloga je temeljila na zahtevi: vsak samo po en glas. Slično predlogo so hoteli predlagati tudi lansko leto. a parlamentarni zakon je stal tedaj v ospredju. Med tem so se razmere temeljito spremenile. Za delavstvo ni tako velike važnosti, če se odpravi pluralni volilni sistem. mnogo'važnejše je. da se mu zagotovi volilna pravica, ki jo je neka sodnijska razsodba lansko leto zelo ogrožala. Volilna pravica na Angleškem je torišče za učenjake prava obeh velikih meščanskih strank. Pri njihovih prepirih se kaj lahko zgodi, da postane cela plast ljudstva brezpravna. To se je zgodilo lansko leto v slučaju Kenta proti Fittallu Šlo je za vprašanje, ali so podnajemniki, ki imajo v najemu del hiše, v kateri stanuje hišni gospodar, volilci ali ne. Najvišje sodišče je zanikalo to vprašanje. Nasprotniki te razsodbe so trdili, da je vsak podnajemnik neodvisen od hišnega gospodarja, ker ima ključ hišnih vrat. Več 100.000 delavcev je bilo tedaj v nevarnosti. da jih izbrišejo iz volilnega imenika. V nekem kraju so takoj pripravili 10.000 takih vo-lilcev ob volino pravico, v nekem drugem pa 2.300. Ti volilci bi se dali lahko vpisati kot sostanovalci. sostanovalec mora pa vsako leto izr.ova zahtevati volilno pravico. Podnajemniki morajo sedaj čakati dve leti. preden se smejo zopet udeležiti volitev. Ta slučaj jasno kaže uprav kitajske razmere v angleški volilni pravici in sklepa se lahko po njem. v kakšni neprestani nevarnosti je volilna pravica delavstva. Vsq, to zastarelo šaro hoče nova predloga odpraviti.
Angleška se razvija v demokratično državo že od 1. 1832, ko se je sprejel reformni zakon. Sedanja enostavna in razširjena voliina pravica je le logično nadaljevanje te demokratizacije. Takrat je nastopila napredna buržva-zija. ki je šiloma hotela odpraviti stari, ko-ruptni parlament. Skoraj bi bilo prišlo do revolucije. V mestnih volilnih okrajih so nadomestili staro volilno pravico z novo. Po tej je imel vsak hišni gospodar, ki mu je nesla hiša letnih 10 funtov (1 funt je 24 K), volilno pravico. Na deželi so debili volilno pravico najemniki. ki so plačevali vsaj 50 funtov najem-ščne na leto. 56 mestnih volilnih okrajev, ki so pošiljali v parlament 3 zastopnike in imeli manj kakor 20u0 prebivalcev in v katerih so gospodujoče družine kratkomaJo kupile volil-ce. so odpravili. Meščanstvo je dobilo v novem parlamentu odločilen vpliv. Volilna reforma je stopila zopet za korak dalje, ko je leta 1867. dobil proletariat po mestih volilno pravico. Takrat so dobili vsi oni volilno pravico. ki so imeli v najemu stanovanje, za katero so plačevali na leto 10 funtov. Tudi manjši najemniki po deželi so dobili volilno pravico. London je dobil na račun manjših volilnih okrajev precejšnje število zastopnikov. Postave iz leta 1884. in 1885 so reformo izvedle še dalje. Prvi Gladstonov zakon je prenesel mestno volilno pravico na kmečke okraje, poljedelski delavci so dobili volilno pravico. Drugi zakon je razdelil volilne okraje na novo. Pri tej razdelitvi so bila manjša podežehia mesta prikrajšana, pridobila so velika mesta. Število poslancev so zvišali od 652 na 670.
Vse te lazlične postave so povzročile že toliko zmešnjavo, da se je vlada resno lotila dela in izdelala enostavnejši in jasnejši volilni red. Volilni red je izdelal naučni minister Pease in ga v pondeljek predložil parlamentu. Po tem volilnem redu bi dobila volilno pravico približno polovico 21 letnih mož, ki jih je vseh skupaj 4,600.000 in ki sedaj nimajo volilne pravice. Pluralni volilni sistem se odpravi, vsak volilec bo smel le enkrat voliti. Določba, da daje šele lastnina volilno pravico, se odpravi. Volilno pravico ima vsak, ki stanuje ali dela skozi šest mesecev v svojem volilnem okraju. Po tej določbi odpade volilna pravica vseučilišč, devet vseučilišč bo po novem zakonu izgubilo parla-lamentarno zastopstvo. Število irskih poslancev se zniža za 61, torej bo imel novi parlament namesto 670 poslancev le 600. Oni, ki bi skušal oddati svoj glas v enem volilnem okraju več kakor enkrat, plača 200 funtov kazni, ali ga pa zadene enoleten zapor in izgubi volilno pravico za sedem let. Po novem volilnem načrtu bi odpadlo več kakor 500.000 glasov, novih volilcev bi bilo 2 in pol miljona. Število novih volilcev bi se izdatno povečalo, ako se posreči delavskim zastopnikom, da dobe žene pod istimi pogoji volilno pravico kakor moški. 10 iti pol mi-Ijonov žen bi potem dobilo olilno pravico. Največja napaka novega zakona je v tem, da vlada ne prispeva prav nič k oficielnim volilnim izdatkom, da ne upelje nove razdelitve volilnih okrajev, da ne dopušča ožjih volitev, ne volitev po proporcionalnem volilnem sistemu. Boj za žensko volilno pravico bo ministrom povzročal največ preglavice. 2e pri prvem branju je predlagal liberalec Mason, naj zbornica odkloni predlogo, ker nima ženske volilne pravice. Predlog je bil odklonjen z 274 prot 50 glasovi.
Henderson, novi tajnik delavske stranke, je izjavil, da bo za svojo osebo odklonil tretje či-tanje, ako se načrtu ne priklopi tudi ženska volilna pravica. Novi volilni zakon bi stopil v veljavo 1. junija 1914. Samo če bi bila potrebna nova splošna volitev, stopi prej v veljavo, pri nadomestnih volitvah velja še stari volilni sistem.
Ljubljana in Kranjsko.
— Brez naslova. Pred 53. leti je John Mili zapisal v uvodu svoje razprave o svobodi misli in besede naslednje samozavestne besede: »Upamo, da je za nami čas, ko je bila potrebna obramba »tiskovne svobode« kot zaščite zoper pokvarjeno in tiransko vlado. Mislimo, da ni treba nobenega argumenta več zoper mnenje. da je zakonodajalni ali upravni oblasti, katere interesi ne soglašajo z interesi ljudstva, dovoljeno, da predpisuje ljudstvu nazore in da določa, katere nauke ali argumente sme poslušati; to vprašanje so vrhutega prejšnji pisatelji tako pogosto in tako sijajno rešili, da ga na tem mestu ni treba več obravnavati. Dasi so današnji angleški tiskovni zakoni prav tako hlapčevski kakor za časa Tudorjev, je vendar le malo nevarnosti, da bi se uporabljali za zatiranje svobodne politične besede izimši hipno paniko, ko goni strah pred vstajo ministre in sodnike do skrajnosti.« Te besede^ je Millu narekovala zavest, da vodijo angleško upravo možje, polni državljanskega ponosa, ki ne bodo slabih postav izrabljali za zatiranje svobode. Zatorej veljajo samo za Angleško, kjer tudi med državnimi funkcionarji ni strahopetnih policijskih kreatur, ki pogazijo zakon, da zadavijo tiskovno svobodo.
— Razžaljeni Veličanstvi. Vojvoda kranjski in knez ljubljanski gg. dr. Šušteršič in dr. Tavčar, vživata posebno varstvo 8^ 64 kazen-skega zakona, ki jemlje sicer v zaščito le cesarsko familijo. To nam je ljubljanski državni pravdnik g. Luschan s sobotno konfiskacijo črno na belem izjavil. V notici, ki ni našla milosti v očeh. smo bičali neokusni bizantizem kranjskega deželnega glavarja in ljubljanskega župana, ki hodita brez potrebe delat svoje lakajske poklone pred veliko gospodo, kadar se po svoje zabava. Konstatirali smo nadalje, da teh dveh gospodov, ki nastopata pač kot ofi-cielna predstaviteija avtonomnih korporacij, ni videti nikoli in nikjer, . kjer se ljudstvo zabava. Končno smo dejali, da bi bilo treba preiskati vestji teh dveh gospodov na srčni strani, če ni skozi nje pregorelo koprnenje po ordnu, ki ob takih priložnostih usiljivim ljudem rad kane na suknjo. To je vsebina in zmisel notice. ki je po policijski pameti g. Luschana postala plen — § 64. Razžaljenja kakega člana cesrske familije nismo mogli iztakniti v njej, pa smo jo prečitali po konfiskaciji celo odvzad. da bi le zadeli na nerazumljivo in neverjetno modrost državnega pravdnika. Gospod Luschan nam postaja uganka!
— Delo pri poglobljevantu Ljubljanice je ustavljeno. Tvrdka Czeczowiczka in sin je včeraj odpustila vse delavce in opustila delo pri osuševanju barja. Vzrok temu koraku je, da je imela vsled raznih (okolo štirinajst) poplav škode okolo 80.000 K. Pokritje te izgube je zahtevala od deželnega odbora, kar pa je ta odklonil. Deželni odbor je tudi odklonil, kakor smo poročali, da bi druga tvrdka nadaljevala delo. Tudi ni dež. odbor nič plačal za delo, ki ga je opravljala firma čez določeni rok. Firma se je izrekla, da raje pusti vso kavcijo, nal že prevzel v svojo oskrbo kot dovršen. — nice ob takih pogojih. Delo pri poglobljevanju pa ni napredovalo mnogo zaradi krivde vodstva. Podjetnik je štedil; sprejemal in odpuščal delavce kar trumoma, tako da na delo niti misliti ni bilo. V Gruberjevem prekopu se sedaj pod zatvornico popravlja tlak in obrežje, ker ga je že vodai zjedla. To delo pa gre že na račun deželnega odbora, ki je Gruberjev kanal ž prevzel v svojo oskrbo kot dovršen. — Več bomo poročali.
— Gorenjci, naprej! Z ustanovitvijo »Vzajemnosti« v Kamniku, ki bo v najkrajšem času sledila svoji vrli tovarišici v Kranju, bomo imeli združene skoro vse važnejše kraje na Gorenjskem v naši izobraževalni organizaciji. Jesenice, Kamnik, Koroška Bela, Kranj, Spodnja Šiška, Škofja Loka, Tržič — lepa četa je to! Koliko sile in organizatoričnega dela vsebujejo ta imena, ve prav oceniti le oni, ki je sam pomagal pri napornem delu. Za enkrat smo lahko zadovoljni, ker vemo, da trud ni bil zaman m da bodo sodrugi, ki delujejo v posameznih podružnicah, storili vse, da se četa še poveča. Pogre-samo namreč še precej krajev, kjer bi se dalo pri količkaj dobri volji tudi kaj napraviti. Radovljica, Kranjskagora, Bled, Mengeš, Domžale, Št. Vid, Zgornja Šiška Itd. so kraji, kjer je precej obrtnega in industrijskega delavstva, ki ga bomo morali prej ali slej zainteresirati in pridobiti za našo organizacijo. Bo prav potrebno, da se v ta namen v kratkem skliče konferenca vseh naših organizacij po Gorenjskem, ki naj bi imela edino nalogo, posvetovati se in določiti pota in sredstva, kako že obstoječe organizacije učvrstiti in spojiti jih v tesnejšo zvezo, in, kar je najvažnejše — pogovoriti se o ustanovitvi novih podružnic. Pa tudi razširjenju »Zarje« bo treba posvetiti posebno poglavje. Zakaj ne sme se pozabiti, da gre prav strankinemu glasilu največja zasluga, da se naša izobraževalna organizacija tako lepo razširja. Zato, sodrugi po Gorenjskem, kličemo že sedaj: Vsak član »Vzajemnosti« naj skuša postati tudi naročnik na »Zarjo«! Pridobivajte novih članov po krajih, kjer še ni podružnic! Sodrugi, ki bodo brali te vrstice, pa še niso člani »Vzajemnosti«, se lahko priglase tudi naravnost pri centrali, ako ni v dotičnem kraju podružnice. So-drugi, ki imajo kak nasvet, naj ga sporoče; pametni nasveti so centrali vsikdar dobrodošli in Jih rada uvažuje. Torej: Gorenjci naprej!
— Ainerikanskl cirkus v Ljubljani. Ko je bil pred par leti amerikanski cirkus v Ljubljani. je delal pravo pravcato amerikansko re-
klamo. in marsikdo, ki je zaupal barnumskim1 trikom, se je pozneje smejal svoji lahkovernosti. Evropejci smo glede na reklamo nekoliko solidnejši. ker se kolikor toliko držimo načela, da se dobra stvar sama hvali. Ker tudi mi vemo. da je to stališče, če že ne najkoristnejše pa vsaj pravično, zato tudi ne bomo delali nobene amerikanske reklame za veselico, ki bo v soboto na praznik popoldan na vrtu in v areni »Narodnega doma« v korist tiskovnega sklada »Zarje«. Sodrugom v Ljubljani in okolici se je »Zarja« pač že toliko priljubila, da bodo pose-tili to priredbo, ne da bi bilo treba delati zanjo bar rmmsko reklamo. Prireditelji imajo najboljše upanje, da bo veselica sijajno obiskana, v katerem upanju jih utrjuje že dejstvo, da so posamezni sodrugi razpečali že vse vstopnice. Blagajnika bo najbolj veselilo, če bodo do sobote tucH ostali sodrugi storili isto.
— Sodružice, ki bi hotele pri sobotni veselici sodelovati, prosimo, da se zglase nocoj ob 8. v Šelenburgovi ulici št. 6. II.
— Kranj. Včeraj popoldne se je vršil tu ob številni udeležbi članov ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«, na katerem je zastopal centralo glavni blagajnik sodr. Št. Lehpamer. Izvoljeni odbor daje poroštvo, da se bo naša nova sobojevnica prav lepo razvijala. Na shod je prišel zgago delati klerikalni profesor Ce-puder. ki je s tem pokazal, da je najbrže on tisti. ki blati in obrekuje v »Gorenjcu« naše vrle sodruge. Ampak s svojimi natolcevanji na našo organizacijo je dosegel le to. da so navzoči .poznali vso njegovo duševno revščino. Splošen vihar ogrčenja je pričal, da v Kranju tla niso godna za klerikalizem. Natančnejše poročilo sledi jutri. Sodrugom v Kranju pa kličemo:	Neustrašeno	naprej po začrtani poti!
Živeli naši novi tovariši!
—Glasbene Matice redni občni zbor za tekoče leto bo v pondeljek 8. julija ob 8. zvečer v društveni dvorani. Vegova ulica 5 z običajnim redom, ki obseza poročila predsednika, tajnika, blagajnika, volitev odbora in slučajnosti.	Odbor.
— Podsulo ga je. Dne 17. t. m. je podsulo v Jeličnem vrhu 171etnega fanta Matija Razlož-nik, ko je hotel pobrati deske, ki so držale mesec dni popreje napravljeni obok pri novi kleti. Oče se je naglo rešil z begom, sina pa je tako poškodovalo, da je 19. junija umrl. Kaj je bilo krivo, ali slab cement ali delo, ali kaj drugega, ni še znano.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od dne 9. junija do 15. junija je bilo v Ljubljani novorojenih 18, 2 mrtvorojena. Umrlo jih je 25 in sicer 11 domačinov in 14 tujcev. Med temi sta umrla dva za otročnico, dva vsled mr-tvouda in 21 za različnimi boleznimi. Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli: 2 za otročico, 3 za Škrlatico, 2 za egiptovsko očesno boleznijo in eden za ušenom.
— Kresna neprevidnost v Trnovem. Včeraj zvečer je spravljal posestnik M. Hrovatin srečno pridelano seno pod streho iz Mestnega loga. Med potjo je dovolil oddih konjem na Opekarski cesti pred Pockovo gostilno. Med tem časom pa užge neko otroče z umetnim ognjem seno na vozu. ki je popolnoma pogorelo sredi ceste. Le marljivosti pričujočih oseb je zahvaliti, da ni zgorel tudi voz in vsa vprega. Previdnosti je treba tudi pri umetalnem ognju. Tudi umetalnega ognja ne otrokom.
— S trebuhom za kruhom. Predvčerajšnjem se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 25 Macedoncev in 30 Hrvatov, v Heb je šlo pa 10 Hrvatov.
— Izgubljeno in najdeno. Gospodična Aliče Seigneur je izgubila denarnico, v kateri je imela manjšo vsoto denarja. — Nek gospod je izgubil zlat obesek z dvema slikama in imenom Erna. — Neki drugi gospod pa je izgubil 30 kron denarja. — Čevljarski pomočnik Jožef Černelč je našel denarnico z manjšo vsoto denarja, katero dobi izgubltelj nazaj na Mestnem trgu 3.
Štajersko.
—• Trbovlje. Na praznik v soboto 29. junija t. 1. pojde naša rudarska godba delavskih organizacij igrat v Ljubljano, kjer priredi kranjska »Vzajemnost« popoldne na vrtu »Narodnega doma« veliko ljudsko veselico v korist našega dnevnika »Zarje«. To priliko bo več soefrugov-porabilo in bo ta dan napravilo izlet v Ljubljano. Priporočamo tudi širšim krogom sodrugov naj bi se temu izletu pridružili. Kdor bi se nameraval izletu pridružiti, naj se zglasi pri sodrugu Tokanu v rudarskem tajništvu.
— Trbovlje. V četrtek 27. junija t. 1. bo ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu« jako važna diskuzija. Vabimo rudarje naj se je v čem večjem številu udeleže.
— Nesreča na delu. Od 20. na 21. ob 2. ponoči je na vzhodnem okrožju št. 2 trboveljskega rudnika zasulo oženjenega rudarja Jelena Alojzija. Padla je na njega vsebina petih vozičkov rnaterijala, ki ga rabijo za zasipanje. Njegov tovariš ga je le s težkim trudom izkopal. Pri padcu se je Jelenu zasadila v hrbet železna spona (klanfa). Težko ranjenega Jelena so prenesli v rudniško bolnišnico. Okreval bo težko. Jelen je oče treh malih otrok.
— Pragersko. V četrtek 4. julija 1912 bo v gostilni g. F. Rieglerja javen društven shod. ki ga sklicuje načelstvo splošne delavske zveze »Vzajemnost« za Štajersko in Koroško. Shod se prične točno ob 7. zvečer. Vabimo delavstvo. zlasti železničarje na Pragerskem, da se tega shoda udeleže v čem večjem številu.
— S koščkom mesa se je zadušil. Posestnik Anton Vidovnik je jedel te dni v Završnikov! gostilni v Lučah pri Mozirju meso. Pri jedi rriu je ušel košček mesa v sapnik. Hotel ga je spraviti z vinom v želodec. Ko je nagnil kozarec, se je mrtev zgrudil na tla. Po izpovedbi zdravnika se je Vodovnik zadušil.
— Boj med tastom in zetom. Zakonska Gašpar in Amalija Lešnik pri Sv. Miklavžu živita že delj časa v vednih prepirih. Mož je udan pijači in za posestvo skoro nič ne briga. Te dni sta se zopet kregala in prepirala. Vsled moževih groženj, da bo ubil ženo iu otroka.
le žena Amalija pobegnila k svojemu stricu v Oradec. otroka pa je izročila njenim staršem v oskrbo. Ko je o teh grožnjah izvedel Lešnikov tast Logarič. se je z otrokom napotil v Pobrež pri Mariboru in ga izročil tam neki rodbini v začasno oskrbo. Ko je Lešnik zato zvedel, je šel pred svojega tasta in začel ž njim takoj prepir. Tast ga je pozval, naj takoj zapusti njegovo posestvo. Lešnik pa je vzel samokres in oddal protf tastu štiri strele, ki so pa zgrešili cilj. Nato je oddal še proti Logarjevi rejenki dva strela, kia st^ pa tudi zgrešila Mi. Logar je nato iz strahu oddal skozi okno na zeta strel iz puške. Naboj je šel zetu Lešniku v desno stran čela in ga nevarno ranil. Ranjenca so prenesli v Logarjevo hišo in dvomijo, da bi okreval.
—	Samomor vojaškega begunca. Od
67. pešpolka v Mariboru je pobegnil pešec Fr. Breunikar. Podal se je k svoji sestri na Dunaj. iVojaške oblasti so pa reveža izsledile; prišla pa je iskat v stanovanje sestrino vojaška patrulja. Ko ;e ' idel. da re more uteči, je skočil iz III. nadstropja, v katerem se je pri sestri nahajal, na ulico in mrtev obležal.
Koroško.
— Iz Volšperka poročajo: V petek ob pol dveh je šla 221etna zidarjeva soproga Marija Kosova čez železniški tir h kurilni po pitno vodo. Pri prehodu čez tir jo je zgrabil stroj, ker so ravno premikali vlak, in jo vlekel 50 do 60 korakov s seboj. Ko so jo petegnili izpod stroja, je bila seveda mrtva, imela je zlomljen tilnik in druge težke poškodbe. Strojevodje ne zadene nobena krivda, ker je prehod na tem mestu najstrožje prepovedan. Grof Henkel, pri katerem je bila Kosova uslužbena, nalagala je deske, bi tudi lahko v bližini svojih hiš napravil vodnjak, potem bi ne hodili njegovi uslužbenci na kolodvor po vodo.
— Prizanesljiva strela. V Borovljah je udarila ob priliki zadnje nevihte strela v hišo gluhonemega krojača Doliha. Strela je predrla steno sobe. kjer je Dolih še z dvema gluhonemima krojačema šival. Poškodovala je še več pcdob na steni, strla okno in preskočila v zemljo. Vsi trije, ki so bili v sobi. so ostali nepoškodovani.
Goriško.
—	Vodstvo obrtne nadaljevalne šole v Solkanu vabi prijatelje obrtnih nadaljevalnih šol, obrtne mojstre, .delavce in trgovce k sklepu šolskega leta dne 30. junija t. 1. ob 11. dopoldne v šolskem poslopju in k razstavi letnih izdelkov, ki se otvori po sklepu ter ostane odprta do 5. popoldne.
Trst.
— Šala pijancev. V gostilni »Alle tre so-relle« v Trstu je popivala večja družba delavcev. Ko so se vračali vsi docela pijani, je eden ©d njih vzkliknil, kažoč na bližnje drevo: »Stavim, da nihče ne pride na vrh.« Na mah se je ponudil Anton Žigon ter splezal na visoko drevo, s katerega pa je padel na tlak. Vsi so obledeli. Mimo je pripeljal slučajno avtomobil, ki je nesrečneža odpeljal v bolnico. Žigonov položaj je brezupen.
— Samomor. Iz Lloydovega parnika »Cleopatra« v Trstu so prepeljali v bolnico natakarja Andreja Petojevič, ki se je zastrupil. V njegovi kabini so našli hranilno knjižico, glasečo se na 2000 kron. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. Petolevičevo stanje je opasno.
—Smrtna nesreča vsled pijanosti. Delavec Anton Žigon v Trstu napravil s svojimi tovariši izlet v okolico. Vrnili so se pod večer domov vsi dobre volje, Žigon pa je bil že precej pijan. Na poti Je splezal Žigon, da bi pokazal svojo urnost na neko 16 m visoko drevo. Toda pod ivrhom se mu je odlomila šibka veja in Žigon je padel na tla. Prepeljali so nezavestnega v bolnišnico, kjer je v kratkem umrl.
Delavsko gibanje.
= Sarajevo. V petek dne 28. t. m. ob 8. zvečer naj pridejo vsi goriški zidarji akordanti, kar jih je v Sarajevu, na skupni sestanek v Rad-nički dom. — Odbor sarajevskih zidarjev.
Državni zbor.
Dunaj, 22. junija. Zbornica nadaljuje razpravo o brambni reformi; patriotična večina, ki je zelo vneta za votiranje novih ljudskih bremen, kaže za razpravo samo zelo malo zanimanja: odlikuje se z molkom in z odsotnostjo. Ko je bil ob 2. popoldne vložen predlog na konstatiranje sklepčnosti, je preccj časa pel predsedniški zvonec, preden se je v zbornici nabralo 135 militarističnih navdušenjakov socialni demokratje so se namenoma odstranili iz dvorane, ker ni socialno demokratičnih poslancev naloga, da bi namesto gospodov patriotov skrbeli za sklepčnost. Ob 5. se je zbornica zopet tako spraznila, da je postala nesklepčna, vsled česar je bila prej kot so nameravali zaključena. Govori manjšinskih poročevalcev vsled nemarnosti slavne dvetretjinske večine niso izgubili nič na svoji veljavi, zakaj namenjeni niso večini, ki so Ji brambne predloge le zaželjena priložnost, da razodene svoje lojalno srce in ki bi vsJed tega vsak račun moloha pogoltnila, pa naj bi bil desetkrat večji; namenjeni so avstrijskemu prebi-vastvu, da mu pokažejo militaristično predrznost in strahopetnost meščanskih poslancev.
V	naslednjem podajamo poročilo o seji: Predsednik otvarja sejo ob 10. dopoldne in nadaljuje se podrobna razprava
o brambnih predlogah.
Manjšinski poročevalec Leuthuer (soc. dem.) — katerega govor objavimo obširneje v eni prihodnjih številk — primerja gospodarsko moč Avstro-Ogrske z gospodarsko silo ostalih evropskih velevlasti in razkriva razredni zna-
čaj militarizma sploh in te brambne reforme še posebej.
Manjšinski poročevalec Winarsky biča nevredno klečeplazenje pred krono. Večina smatra brambno predlogo za fainiliarno zadevo cesarja. Familiarna zadeva je, zadeva familij. kate-ah sinovi tiče po dve m tri leta v kasarnah. Tretje službeno leto bo po brambni predlogi v samovoljnih rokah kompanijskega poveljnika, dočim so ogromna bremena, predvsem zvišano število rekrutov", natanko fiksirana. Več kot 130 miljonov bo moralo bližnjih letih plačati samo avstrijsko prebivalstvo, kateremu se obetajo novi davki. Govornik ponavlja v odseku sproženo resolucijo, da se skupna armada ne porablja na Ogrskem za
vzdrževanje oligarhije.
Ljudske mase so vsled nepostavnega in brutalnega nastopa grofa Tisze razjarjene in če tudi ogrski kralj tega hudodelca pohvalno sprejema, ogrsko ljudstvo kraljeve obljube ne bo pozabilo in se bo vztrajno bojevalo zoper nasilje in za pravico.
Manjšinski poročevalec Resel izvaja, da se hibe brambne predloge pač dado popraviti in da je izgovor na ogrski parlament prazen. Govornik omenja kvarne posledice, ki jih bo imela neenaka službena doba pri pehoti za vojake in njih rodbine. Da tretje službeno leto pri konjenici ni potrebno, kažejo izkušnje pri domobranski konjenici. Grajati je zlasti tudi vporabo vojakov za oficirske sluge. Socialni demokratje bodo^ poučili prebivalstvo, kdo je kriv krivične vojaške obremenitve in bodo vse storili, da napravijo odgovornost večine pred prebivalstvom čim najgrenkejšo.
Za Reslom govorita še Fresl in Delugan, na kar se seja vsled nesklepčnosti zaključi. Prihodnja seja v ponedeljek ob 11. dopoldne.
Listnica uredništva. M e f i s t o. Pošljite nam pravi naslov, ker anonimnih dopisov ne objavljamo.
Vestnik organizacij.
Ženska podružnica »Vzajemnosti" ima v ponedeljek zvečer ob 8. v društvenih prostorih reden mesečni sestanek. Zavoljo sobotne veselice je želeti čim obilnejšo udeležbo Kolodvorska podružnica „Vzajemnostl“. V kolodvorskem okraju stanujoče sodruge opozarjamo na sestanek članov, ki bo v ponedeljek 24. t m ob 8 zvečer v gostilni .International na Resljevi cesti. Dolžnost vsakega zavednega pristaša stranke je, da se ga udeleži. Razpravni predmet posebno za ta okraj jako važen.	Sklicatelj
Skupna seja izvrševalnega odbora in založbe „Zarje“ je v torek dne 25. junija ob 7. zvečer v upravni-štvu „Zarje*.
Trnovčani in Krakoveani!
Danes ob 8. zvečer je pri g. M. Sok-
—	licu (Pred Konjušnico štev. 4) —
javen shod.
Poroča občinski svetnik ljubljanski s. Etbin Kristan. K obilni udeležbi!
Viktor Adler.
Danes je dopolnil Viktor Adler šestdeseto leto svojega rodovitnega življenja in vsa socialno demokratična internacionala se ob tej priliki hvaležno spominja moža. ki je vse svoje izredne sile. vso svojo osebnost posvetil proletarskemu boju. In ne nazadnje slovensko socialistično delavstvo! Zakaj dr. Adler-jevo ime je tesno spojeno z razvojem socialne demokracije v Avstriji sploh in če bi hoteli pisati zgodovino njegovega delovanja, bi morali ponoviti zgodovino socialističnega gibanja v Avstriji, začeti z ono nesrečno dobo, ko je ležalo. mlado delavsko gibanje po zlodejstvih Kainmererja. Stellmacherja in kumpanov na tleh. zadavljeno od nezaslišanega policijskega terorizma in brutalnosti. Ko so se po teh nesrečnih dnevih jele zopet zbirati oplašene delavske množice.- opazimo dr. Adlerja povsod md prvimi: kot svetovalca, kot agitatorja, kot organizatorja. In potem, brez nehanja, ves čas na poti iz malopomembnosti in neznatnosti do mogočnosti, do katere se je razvila socialistična internacionala v Avstriji. Socialno demokratično gibanje je zgodovinski pojav, produkt gospodarskih zakonov, ki ovladujejo kapitalistično družbo in kot tak neodvisen od oseb. ki v njem delujejo. Vzlic temu ni podcenjevati žive stvarjajoče osebnosti v našem gibanju. Dr. Adlerjev delež v organizatoričnem in agitato-ričnem delu avstrijske socialne demokracije je velikanski in trajen: s svojim realističnim pogledom, s svojo bistroumnostjo in preudarnostjo je mnogo pripomogel k sijajnim uspehom socialističnega gibanja v Avstriji. Slovensko delavstvo s hvaležnostjo in z ljubeznijo pozdravlja osivelega socialističnega predbo-jevnika!
•
Skromno, kakor je skromen Viktor Adler, a zato teni iskrenejše je dunajsko delavstvo slavilo snoči šestdesetletnico svojega vodnika in učitelja. O slavnostnem komerzu. ki ga je priredilo dr. Adlerjeu na čast. smo dobili sledeče brzojavno poročilo;
Dunaj, 24 junija. Včeraj ob 7. zvečer je bilo v Hubertovi dvorani veličastno slavje v proslavo Adlerjeve 601etnice. Iz Nemčije sta bila navzouia Bebel in Dietz, Zastopani so bili vsi avstrijski in ogrski narodi. Govornik so v vznesenih govorih orisali pomen dr. Adlerja v 'avstrijskm socialističnm gibanju in v internacionali sploh. Slavljenec je dobil mnogo daril. Slavje je napravilo na vse veličasten vtisk.
Zadnje vesti.
MINISTRSKI SVET.
Duna]. 24. junija. Včeraj ob 10. dopoldne je bil ministrski svet, ki se je posvetoval o
vodnih cestah. Trajal je štiri ure. Ob 9. je bil Heinold pri cesarju.
NASILJA NA OGRSKEM.
Izgon nepokornih poslancev.
Budimpešta. 23. junija. Bečarska večina v upravnem odseku je pod predsedništvom grofa Khuena - Hedervaryja pritrdila vladni predlogi, po kateri izgubi renitenten poslanec svoj mandat. Zbornica sme izročiti renitent-riega poslanca imunitetnemu odseku, ki sklepa o njegovem mandatu, ob navzočnosti vsaj 200 poslancev. Ampak predsednik ima pravico, da predlaga izročitev odseku eventualno šele po preteku osmih dni. (Ta določba omogoča nasilniku Tiszi. da čaka s svojim rabeljskim predlogom toliko časa. da je v zbornici zahtevana prezenca 200 poslancev.
Izročitev posl. Kovacsa.
Budimpešta, 23. junija. Imunitetni odsek je sklenil izročiti poslanca JuHja Kovacsa zaradi poskušenega umora nad predsednikom grofom Tiszo kazenski oblasti.
BOGATA CERKEV.
Pariz, 24. junija. Finančni minister je izjavil, da je vrgla likvidacija francoskih cerkev že 400 miljonov v dobrodelne namene.
CESTNI BOJI V LIZBONI.
Stavka cestnih železničarjev.
Lizbona, 23. junija. Stavkujoči tramvajski uslužbenci so vprizorili demonstracije, da preprečijo promet cestne železnice. Mnogo demonstrantov so zaprli.
Bombe.
Lizbona, 23. junija. Včeraj ponoči so se na trgu Dom Pedro, kjer se je nabrala tisočglava množica demonstrantov, razpočile tri bombe. Nastopila je konjenica, ki je začela razganjati demonstrante. Vojaštvo je oddalo več strelov množico in je ena oseba ubita. Vojaštvo patruljira po cestah.
Lizbona, 23. junija. Bombe, ki so se razletele na trgu Dom Pedro, so ubile eno osebo, dve osebe, ki so stale ob oknu v drugem nadstropju, pa nevarno ranile. Ranjenih je tudi mnogo policajev.
Novi spopadi.
Lizbona, 24. junija. Včeraj je zopet prišlo do spopadov med stavkujočimi in policijo. Več oseb je bilo ranjenih. Sodijo, da izbruhne še v teku današnjega dne generalna stavka.
Napad na senatorja.
Lizbona, 23. junija. Senatorja Arturja Costa je množica, ko se je vračal iz senata, napadla s kamenjem. Costa je na napadalce streljal z revolverjem.
NOVE VOLITVE ZA RUSKO DUMO.
Peterburg. 23. junija. Danes je izšel carjev ukaz. ki odgoduje državno dumo dotlej, da izide nov ukaz o razpisu volitev.
BOJ ZA PREDSEDNIŠKO KANDIDATURO v AMERIKI.
Taftov uspeh.
Chicago, 22. junija. Republikanski narodni konvent (strankin zbor) Je vse protestirane mandate — razen enega delegata iz države Texas — rešil ugodno za Tafta. Nominacija republikanskega predsedniškega kandidata se izvrši najbrž v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo.
Rooseveltov nagovor.
Chicago, 23. junija. Roosevelt je pozval svoje pristaše, da se vzdrže nadalnjega glasovanja v narodnem konventu in Izvajal: Nobenega delegata ne odvežem častne dolžnost, da glasuje zame, če sploh glasujete. Ampak ob sedanjih razmerah upam, da sploh ne boste glasovali. Konvent v sedanji sestavi sploh ne predstavlja republikanskiii volllcev. Tisti, ki bo nominiran od tega konventa, je le užltkar uspešne goljufije in za vsakogar je sramotno, da od takega konventa sprejme nominacijo. Mož, ki bi jo sprejel, ne sme pričakovati podpore republikanskega volilca. — Delegat Preudergast, ki mu je bila poverjena naloga, da v konventu predlaga Rooseveltovo kandidaturo, je dobil od Roosevelta nalog, da se sploh ne oglasi za besedo, in tako se Rooseveltovo ime v konventu najbrž ne bo niti imenovalo.
Rooseveltovi načrti.
Chicago, 23. junija. Rooseveltovi načrti so neznani. Z narodnim konventom republikanske stranke je formalno prekinil vse stike In pripravlja organizacijo nove progresivne stranke.
V	to stranko namerava pritegniti senatorja Wil-sona, ki kandidira na demokratičnem konventu za predsedniškega kandidata in bo pri nominaciji najbrž pogorel. Nova stranka, ki bo imela svoj narodni zbor že v juliju ali pa začetkoma avgusta, postavi Roosev^ta za svojega predsedniškega kandidata.
Taftova zmaga,
Čikago, 24. junija. Na kongresu republikanske stranke Je bil nominiran za kandidata za predsedstvo Zedinjenih držav Taft s 561 glasovi. Roosevelt je dobil samo 107 glasov; 344 delegatov ni glasovalo. Roosevelt je že ponoči izjavil, da ustanovi novo stranka z geslom: Ne kradi!
ITALIJANSKO . TURŠKA VOJNA.
Izgon Italijanov.
Solun. 23. junija. Izgon Italijanov je v Solunu končan. Oblasti so izjemoma dovolile 187 Italijanom nadaljno bivanje v Solunu.
Carigrad, 23, junija. Izseljevanje Italijanov se nadaljuje. Nemško poslaništvo je doslej izstavilo 8203 polnih listov. Italijanski zdravniki zapuste Carigrad do torka; tedaj zatvo-i'ijo italijansko bolnico. Bolnike preneso deloma v avstrijsko bolnico, deloma v bolnico v Violi. Število Italijanov, ki ostanejo tu. ne dosega niti 600. Podkonzul Cori, dragoman Podesta in pisarniški uradnik Parodi so dodeljeni nemškemu poslaništvu. Tudi legacijski svetnik Garbasso ostane začasno tu.
Turški častniki na smrt obsojeni.
Carigrad. 24. junija, Deset častnikov se je uprlo, ker jih niso bili poslali proti Italijanom.
Obsodili so jih na smrt. potrjena obsodba še ni.
LETALNA TEKMA NA DUNAJU.
120.000 gledalcev.
Dunaj, 24. junija. Včeraj je bil prvi dan letalne tekme pri Aspernu, ki jo je prihitelo gledat
120.000	ljudi. Inženerju Stangerju se je pokvaril aparat, .njemu samemu se ni nič zgodilo. Francoz Ermann je padel iz višine 40 metrov in si je poškodoval levo nogo tako, da so ga morali amputirati; poškodovan je smrtno nevarno. Belgijec Roy si je izpahnil levo nogo. Rekord na višino je dosegel Avstrijec šakaj s .3500 metri, trajni rekord ruski letalec Lazarov s 3 urami in 28 in pol minutami, distančni rekord letalec Zablatnig s 144 kilometri.
KOLERA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 24. junija. V vojašnici v Mi-skolcu je obolelo 40 vojakov za kolero nostras.
UMOR ZARADI ZAVAROVALNINE.
Toman obsojen na smrt.
Ogrsko Gradišče. 23. junija. Snoči ob pozni uri se je končala senzacionalna razprava zoper Tomana in njegove sokrivce, ki so bili obtoženi, da so umorili mizarskega pomočnika Schiillerja in svoji žrtvi podtaknili legitimacijske papirje Tomana z namenom, da bi bili loman na goljufiv način potegnil svojo zavarovalnino. Porotniki so Tomana, ki je svoje dejanje v teku razprave priznal z 9 proti 3 glasovom spoznali za krivega zavratnega umora in še nekaterih goljufij, nakar ga je sodišče obsodilo na vislice. R. Železnega je porota spoznala za sokrivca in ga je sodišče obsodilo na dvanajst let težke ječe. Obtoženec Blaha. ki je skrival 1 omana pred oblastmi, Jc bil oproščen.
SMRT ZRAKOPLOVCA.
Danzig. 24. junija. Včeraj Je zagnal veter balon vDanzig« ob neko hišo. Zrakoplovec dr. Schuke je bil vržen iz ladje in Je obležal
mrtev.
ZARADI VOHUNSTVA.
Berlin, 24. junija. Tu so aretirali ruskega stotnika Mihajla Kosteviča iz Peterburga in njegovo ženo, ker sta baje vohunila.
Novice.
* Rodbinska tragedija. V neki majhni liiši najstarejšega mestnega dela v Berlinu je stanoval poldrugo leto 511etni tovarniški delavec An-urej Miiller z ženo in llletnim sinom. Mož je bil že več let bolan na pljučih, sin je imel kilo, zaradi katere so ga pred kratkim operirali. Samo žena je bila zdrava, ki je vso družino preživljala s tem, da Je raznašala mleko. Nekega dne ni prišla žena zjutraj k svojemu gospodarja. Ta je ugibal, zakaj je ni. ker ni poslala nobenega poročila. Poslal je hlapca v njeno stanovanje. Hlapec je trkal in trkal, a nihče se mu ni odzval. Potem je odšel. Ker pa žene ni bilo ves dan na spregled, je poslal gospodar hlapca na večer še enkrat na njeno stanovanje. Tudi sedaj je trkal zaman. Ker so slutili nesrečo, so poslali po policijo in ključavničarja. Ko so stopili, so ugledali grozno sliko. Mož, žena in sin so bili mrtvi. Vsi so imeli praznično obleko, žena Je imela belo oblačilo. Deček je ležal zadavljen na postelji, okolo vratu je imel vrvico, žena je visela ob posteljni stranici In mož za vrati. Na mizi je ležalo pismo. Brezdvomno so šli prostovoljno v smrt.
* Papež se zabava. »Ubogi« vatikanski »jetnik« je dobil zabavo. V njegovi palači, v kon-zistorialni dvorani, so priredili papežu kinema-tografično predstavo. Seveda je bil tudi ves dvor navzoč. Če pride kinematograf v Vatikanu v modo — kaj vse kažejo kinematografi
—	tedaj bo papež prenašal svoje »Jetništvo« že malo lažje.
* Umetno oplojenje. Prav čudna vest prihaja iz Monakova: Slavnemu zdravniku za zenske bolezni, profesorju Doderleinu, se je posrečilo na umeten način oploditi žensko ki ni imela doslej še otrok. Znano je, da je 10 procentov vseh zakonov brez otrok. Prej je bilo splošno razširjeno mnenje, da je žena vzrok neplodnega zakona, pozneje so zdravniki dokazali, da je večkrat tudi mož kriv, da je zakon brez otrok. Ne glede na slučaje, pri katerih se z gotovostjo določi, kateri izmed zakoncev Je vzrok neplodnosti, je mnogo takih slučajev, ko sta mož in žena popolnoma zdrava, in pri katerih nikakor ne morejo poiskati pravega vzroka neplodnosti. K profesorju Doderleinu je prišla neka žena in mu -potožila, da je njen štiriletni zakon brez otrok, čeprav sta ona in njen mož popolnoma zdrava in normalna. Profesor D6-derlein je nato sam preiskal oba in se prepričal, da sta res zdrava in da je moževo seme za življenje sposobno. V sporazumu z obema zakoncema je potem napravil poskus, ki se je pri živalih že večkrat uspešno izvršil. Moževo seme je dal v redilno tekočino in ga potem vcepil ženi na umetni način ter se ravnal pri tem po vseh pi avilih. Operacijo je izvršil le enkrat in sicer sredi oktobra, a koncem januarja je konstati-ral, da je žena četrti mesec noseča. Pri svojem poročilu o tem veleznimivem slučaju, je povedal profesor Ddderlein mnogo interesantnih podrobnosti o umetnem oplojenju pri živalih. Poleg mnogih drugih znanstvenikov se je pečai z umetnim oplojenjem posebno ruski zdravnik Ivanov, ki je vcepljal določeno množino semena živalim ženskega spola ob določenih časih. Največkrat je imel lepe uspehe. Ivanov ni našel v začetku posebnega umevanja ta svoje delo, zlasti ne pri kmetih. Ko pa so postali znam njegovi uspehi, so prihajale k njemu cele trume živinorejcev s prošnjo, naj poskusi oplojenje pri kravah in kobilah.
* O streli. Večino ljudi razburijo nevihte, čeprav se jih ne boje, zato le malokdo misli na to, da bi natančno opazoval pretek nevihte. Le meteorologi potegnejo iz navade hitro uro iz žepa, kakor vidijo prvi blisk in zaslišijo najod-daljnejše grmenje. Bliski slede drug drugemu včasih v večjih presledkih, da se jih prav lahko
šteje. Najpočasneje je pač potekla nevihta, ki je bila pred tremi leti v bližini Berlina. Pričela se Je zgodaj zjutraj, končala sredi popoldneva, v vsem tem času je le trikrat zagrmelo. Prvič ob 7 zjutraj, drugič ob 11. dopoldne, tretjič ob 3. popoldne. Nebo je viselo težko kakor svinčena otla krogla nad zemljo. Štiri ure se je zbirala električna napetost, preden se je vsakokrat sprožila. Ali vsak grom je bil tako silen, da so se stresle sipe in zamajale hiše. V teku osmih ur m padla niti ena kapljica dežja. Ta nevihta je bila p^č tereden pojav. Manj izredne so nevihte, pri katerih sledi blisk s tako naglico, da jih ni mogoče šteti. Weller je iznašel aparat, ki pa še ni popolnoma zanesljiv, s katerim je štel biiske pri zadnjih hudih nevihtah v začetku junija v severni Nemčiji. Pri eni izmed teh neviht je raznamoval aparat 800 bliskov v eni minuti.
Plavanje in potapljanje.
Vedno večje število ljudi spoznava blagodejni upliv kopanja na prostem. Seveda se dogodi marsikatera nesreča pri kopanju, ki bi se lahko preprečila, če bi kopajoči bolje obvladali vodo. Onim, ki znajo plavati, kakor tudi onim, ki ne znajo te umetnosti, ali se vzlic temu radi kopljejo zunaj, podajamo nekaj navodil pri kopanju.
Za neplavalce velja pred vsem: neplavalec naj gre v vodo le do prsne višine. Tudi za plavalce velja pravilo, da naj ne hodijo dalje v vodo kakor le tako daleč, da čutijo še tla pod nogami, ker med plavalci in plavalci je velik razloček. Oni, ki na primer v omejenem kopališkem prostoru dobro in pogumro plava, oni ni tudi že v reki ali odprtem jezeru izurjen pla-vač. V reki in jezeru mora biti plavač gospodar vode, ako hoče plavati brez nevarnosti. Plavač ne sme biti vrtoglav, to se pravi, da mu mora biti popolnoma vse eno, ali meri globočina pod njim 20 ali 50 metrov, ali mora plavati do obrežja 50 ali 500 metrov, ali ga potegne tok s seboj, ali ga obvlada on. Pravi plavač mora biti pfed vsem samozavesten. Samozavest pri plavanju si lahko slehrni pridobi, če ima le trdno voljo. Najprej naj plava v kopališču gor in dol večkrat, ne da bi prenehal, čez pet ali deset minut postane plavač truden, trudnost pa mora premagati. Ako pa ne more premagati utrujenosti, mora pač iti iz vode in počivati kakih pet minut. Po počitku naj prične poizkus iznova. Cez osem dni bo opazil plavač, da ni več truden, da zdrži brez posebnega napora pol ure v vodi. S tem je cilj že skoraj dosežen. Treba je le še, da se nauči plavač plavanja, pri katerem izostanejo predpisani plavalni gibi. Najprej se mora priučiti hoje po vodi. Hoja po vodi je zelo važna, ker so pri tem roke popolnoma svobodne. Svobodne roke rabi plavač posebno tedaj, kadar hoče iz vode ob strmem obrežju, ali če ;re med plavanjem v čoln. Hoje po vodi se najlažje priuči pri doprsnem plavanju, takrat naj spušča noge vedno globeje, dokler ne stoji navpično. Nato naj giblje z nogami tako kakor pri plavanju, roke naj mirujejo, a ni jih treba potegniti še iz vode. Do sem je stvar čisto enostavna, težkoče nastajajo šele tedaj, kadar plavač dvigne najprej eno, potem še drugo roko iz vode. Za to je treba zelo veliko vaje. Opozoriti je prav posebno na to, da ni treba z nogami enakomerno gibati kakor pri navadnem plavanju, stopa se lahko izmenoma. Vendar je to za začetnika precej naporno, ker se mora silno hitro gibati. Kadar je plavač že bolj trden, tedaj postajajo gibi vedno počasnejši.
Kdor zna dobro plavati v navadni legi in mu tudi hoja po vodi ne dela več težkoč, ta se priuči plavanju na hrbtu mimogrede. Pri plavanju na hrbtu rs£>ijo le noge, ali le roke. A tudi pri navadnem plavanju je neobohdno potrebno, za pridobitev samozavesti, da ne delujejo vedno vsi udje, ali naj počiva ena roka, ali pa ena noga. Vsak, kdor hoče postati spreten plavač, mora gledati na to, da se osvobodi polagoma vseh plavaških predpisov. S tem seveda ni rečeno, da so ti predpisi za nič, ali oni plavač je za nič, ki ne more izhajati brez njih. Kadar dobi tak plavač pri plavanju krč v nogi, si ne zna pomagati. Zato je treba pri navadnem plavanju poskušati, da je leva ali desna noga popolnoma mirna, med tem ko se tempo plavanja nič ne spremeni. Temu se priuči zelo lahko vsak plavač, ako za začetek poskuša le pri dveh ali treh sunkih obdržati mirno nogo, kmalu jo bo lahko držal na daljši poti. Mnogo lažje je držati roko pri miru. Tudi srednje dober plavač se nauči te spretnosti v dveh -ali treh tednih. Teh vaj Človek ne pozabi nikdar, kadar jih zna perfektno, plavač s temi spretnostmi gre brez skrbi v vsako vodo. Seveda trdijo nekateri, da je že marsikak dober plavač utonil. Ali resnično dober plavač ne more nikdar utoniti, to bi se moral še truditi. Ako res utone dober plavač, tedaj ga je zadela v vodi kap, ki bi ga pa ravno tako lahko zadela tudi na suhem.
Dobri plavači so skoraj vsi izurjeni v neki plavaški umetnosti: popolnoma mirno leže v vodi, ne ganejo se, voda jih goni dalje. To je pa umetnost, katere se ne more naučiti niti najboljši plavač, če ni njegovo telo ustvarjeno za to. Tudi mnenje, da se vsak človek lahko nauči plavanja, je napačno. Posebno ljudje, ki imajo zelo močne kosti, se potope v vodi kakor štor, če niso privezani na vrvi. Imajo dobro voljo, razumejo sunke, a plavati ne morejo.
S plavanjem je najtesneje združeno potapljanje, ki se ga lahko nauče tudi neplavači. Vsak dober plavač naj bi gledal, da se priuči potapljanju, da zdrži vsaj dobro minuto pod vodo in da se potopi vsaj dva metra in pol globoko. Iz Skakalne deske bi se moral znati vsak dober plavač potopiti vsaj tri meti e globoko. Potapljanja se nauči najlažje tako, da je lega telesa V vodi skoraj navpična, glava navzdol, z udi naj giblje prav tako kakor pri plavanju. Voda skuša Človeka potegniti navzgor, ali s trdno voljo Je treba premagati moč vode. Ako hočemo, da Ima potapljanje kako vrednost, tedaj moralo biti pri potapljanju oči odprte. Lažje Je, če se skoči že v vodo z odprtimi očmi, težje je, odpreti oči šele pod vodo. Ako se drži pri
skakanju glavo preveč nazaj, tedaj se lahko primeri, da vdari voda ob očesno zenico, kar povzroča občutno bolečino in je očem v kvar. Potapljanje z odprtimi očmi ima več prednosti, Človek se čuti bolj varnega in lahko natančno pregleda dno. Čeprav je voda včasih V''1’— in neprozorna, vendar prodre toliko svetlobe skozi njo, da se razločijo natančno vsi predmeti na dnu, celo besede na novcih se lahko bere. Lahko se zgodi, da pride potapljač pod čoln ali h kakemu kolu. Če ima odprte oči, tedaj se mu ne more nič zgoditi, ker treba je le, da plava v smeri svetlobnega žarka.
Kdor ni dober plavač in obiskuje javna kopališča, ta naj nikar ne plava v globoko vodo, ker s tem razburja paznike, ki morajo na takega plavača neprestano paziti. Ako se mu pa zgodi kaka nezgoda, tedaj naj ne vpije preveč in naj se ne obeša na svojega rešitelja.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Št, 1384.
Razglas,
Na državni cesti Idrija - Logatec so v svrho razširjenja ceste v Zali potrebna večja rarstrelja-vanja in se bodo po naznanilu stavbnega vodstva vršila dnevno v času od 6. do 7. ure zjutraj, od 1. do 2. ure popoldne in po 6 uri zvečer. Manjše razstrelitve pa bodo tudi ob drugem času.
To se javno naznanja s pozivom, da občinstvo ob določenih časih ne zahaja v bližino krajev razstreljevanja in se brezpogojno pokorava od stavbnega vodstva postavljenim stražam in po njih danim znamenjem.
Županstvo v Idriji,
dne 14. rožnika 1912.
Župan;
Ivan Štraus, 1. r.
Železnato vino s kino
lekarnarja Pieeoli-ja v Ljubljani
Dunajska eešta
krepi« malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne In bolehave o roke, ena pol-iiterska steklcnlca 2 K, tri steklenic« K 6'f>0. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, Ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-raditega vsem drugim železnatim izdelkom. ——
Bfajnovejše! Majnovejše!
Maksim Gorkij
— „Mati“.=
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, ka kor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je
—	knjigo	založila in izdala.
„Konzumno društvo za Ljubljano in okol co“ v Ljubljani
r. z. z o. z. vsprej'tne več dobro izvežbanih
= prodajalk =
v službo. Plača in nastop po dogovoru.
Občno konzumno dru-■ štvo v Idriji ==
r# z* z o« z*
vabi svoje člane na izredni
občni zbor,
ki bo dne 7. julija 1.1. pri Črnem orlu v Idriji. Začetek ob 9. dop.
Dnevni red:
1. Poročilo nadzorstva o poslovanju zadruge.
2. Volitev enega člana načelstva.
3. Eventualna volitev enega člana v nadzorstvo.
4. Raznoterosti.
Prosi se obilne udeležbe. Pristop dovoljen le proti izkazu članske legitimacije ali članske knjižice.
V Idriji, 18 junija 1912,
Nadzorst o.
Tobakame oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boe cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Minussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere.
Letošnje poletje
v znamenju
Bata čevljev
1 ezor iia to znamko.
m
j, v !
sfe-rS Y ■ ' h
Dobi se povsod.
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
Razglednice
pošilja
na izbiro
L. PEVALEK, Ljubljana
Židovska ulica.
Tudi vse drugačne razglednice, pisalne potrebščine, tiskovine po jako znižanih cenah.
Z julijem 1912 začne »Slovenski Ilustrovani Tednik" priobčevati nov roman
„V službi kalifa“.
„V službi kalifa" je najznamenitejši roman izza vlade Arabcev v Španiji. Ta roman je od konca do kraja zelo zanimiv, tako da bralec nestrpno pričakuje nadaljevanja, ki ga seznanja z vedno zanimivejšimi doživljaji glavnih oseb. V romanu se opisuje usoda jugoslovanskega kristjanskega kraljeviča Strezinja, ki je bil prijatelj poveljnika telesne straže arabskih kalifov (cesarjev) Wadha el Ameri in usoda kristjanske deklice Fatime. Kot kraljevi odposlanec je Strezinja v sužnji Fatimi spoznal svojo rojakinjo. Fatima se je zaljubila v Strezinjo ter mu je po burnih dogodkih na dvoru rešila življenje, a on pa njej zlato prostost. Ta roman je poln zanimivih zapletljajev in pretresljivih prizorov. Roman *V službi kalifa" ni nikak šuntroman, temveč ga je spisal odličen pisatelj dr. Vel. Deželič.
BBMSgaE
H
C r*
.« «8.
= 11 s
*
CjD
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. »s
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
□
□
„Zarja‘ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs* Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica.'1 J .;inžgar. Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Šešarte, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah;
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta, Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Sifl» Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška oesta