NOVI LIST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.0G0 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ul. Valdirivo 36/1, ‘elefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K ŠT. 1270 Nekaj se premika? Problematike slovenske narodne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini ni omenil le ministrski predsednik Cossiga — o tem Poročamo na drugem mestu — temveč se je v svojih programskih izjavah dotaknil tudi predsednik deželne vlade Furlanije -Julijske krajine Comelli. V tej zvezi je v Programu nove vlade, ki se je predstavila deželnemu svetu v petek prejšnjega tedna, Tečeno, da deželni odbor in nova večina v deželnem svetu, se pravi koalicija med Krčansko demokracijo, socialistično in republikansko stranko, potrjujeta obveznosti, ki s° bile svoj čas sprejete glede vprašanja celovite zaščite slovenske narodne manjšine, in sicer v skladu s 6. členom republiške ustave in s 3. členom deželnega statuta. »Ker je za problematiko narodnih Manjšin — nadaljuje program nove deželne vlade — pristojna država in ker je v tej zvezi osrednja vlada prevzela natančne obveznosti, se deželni odbor in deželna večina obvezujeta, da bosta ponovno posredo-JtaZa pri osrednji vladi, da bi ta čimprej izoblikovala in predložila v odobritev zakonske predloge za celovito zaščito slovenske prodne manjšine.« »Deželni odbor in deželna večina — poudarja program — priznavata, kako je napočil čas, da se odpravi-1° težave in da se celotno vprašanje slovenje manjšine čimprej uredi, kar je tudi v duhu osimskih sporazumov. Slovenski Manjšini je treba zagotoviti uživanje civil-711 fr in demokratičnih svoboščin, vendar je Za dosego tega cilja potrebna večja priprav-ienost vseh.« Iz izvajanj predsednika Cossige in predsednika Comellija lahko sklepamo, da se ^ekaj premika, kar se tiče odprtih vpra-aTlj slovenske manjšine v Italiji. Upoštevati je namreč tudi treba, da je prejšnji eden začela zasedati v Benetkah paritetna *^misija, ki je bila ustanovljena v okviru lrše komisije pri predsedstvu osrednje vjade v Rimu in v kateri je pet zastopnikov Lovenske manjšine ter enako število predalnikov pristojnih ministrstev. Ta ožja °misija, do ustanovitve katere je prišlo na zahtevo enotne slovenske delegacije, ki jo j® Pred kratkim sprejel ministrski predsed-1 Cossiga, bi morala do srede maja izobli-°vati zakonske predloge za celovito zašči- 0 manjšine, če se bodo seveda prej odstra- težave, zaradi katerih je delo širše f?jnisije pri predsedstvu vlade svoj čas ob-l°alo na mrtvi točki. 1 Kako si slovenske manjšina zamišlja ce-,0»itO zaščito, pa je jasno razvidno iz žalskih predlogov, ki so jih sestavile Slo- dalje na 2 strani ■ TRST, ČETRTEK 17. APRILA 1980 V svojih programskih izjavah, ki jih je podal tako v senatu kot v poslanski zbornici, je ministrski predsednik Cossiga posvetil posebno poglavje trem deželam s posebnim statutom, v katerih živijo narodne in jezikovne manjšine. Predsednik vlade je najprej ugotovil, da poleg krščanske demokracije, socialistične in republikanske stranke sestavljajo novo parlamentarno večino tudi Južnotirolska ljudska stranka in oba parlamentarca iz Doline Aoste. Tem zastopnikom priznava nova vlada — je dejal Cossiga — enako dostojanstvo kot trem glavnim strankam nove večine. Vlada — je nadaljeval predsednik Cossiga — namerava posvečati posebno pozornost specifičnim vprašanjem, ki se tičejo skupnosti, katere živijo v deželah s posebno avtonomijo. Za Tridentinsko - Južni Tirol vlada potrjuje obvezo, da bo čimprej popolnoma izvedla statut, ki priznava obema pokrajinama v deželi posebno avtonomijo, pri čemer bo zlasti odobrila zakonske predpise, ki naj zagotovijo popolno enakopravnost vseh treh jezikov, se pravi italijanščine, nemščine in ladinščine, kot bo tudi uredila vprašanje upravnega sodišča ter vprašanja na področju šolstva. V tej zvezi bo vlada poskrbela, da bodo paritetne komisije pospešile svoje posvetovalno delovanje, nato pa bo ministrski svet ocenil predloge z namenom, da se najdejo rešitve, ki naj ob spoštovanju določil posebnega statuta zadostijo potrebam krajevnih skupnosti, kar je cilj, za dosego katerega se morajo vsi stalno in iskreno zavzemati. V tem smislu bo vlada poskrbela za prilagoditev zakona št. 23 iz meseca oktobra leta 1961 in ki .»Pričelo se je novo obdobje v odnosih med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo«. Tako je v Beogradu 2. t. m. izjavil italijanski zunanji minister Ruf fini kot trenutni predsednik ministrskega sveta skupnosti ob podpisu nove pogodbe med Skupnostjo in Jugoslavijo v Beogradu. Izrekel je tudi solidarnost Jugoslaviji v imenu Skupnosti v sedanjem težkem trenutku ob Titovi bolezni. Ruf fini je nadalje spomnil na helsinške dogovore vzhodnih in zahodnih držav o LET. XXX. predvideva posebno doklado za poznavanje drugega jezika, s čimer bi morali tudi olajšati dostop do javnih služb. Kar zadeva Dolino Aoste, si bo vlada prizadevala za ponovno in celovito spoštovanje posebnega statuta te dežele in ponovno ovrednotenje njenih odnosov z državo. Vlada se še posebej obvezuje — je dejal Cossiga — za popolno izvedbo posebnega statuta te dežele, kateri je treba takoj priznati vse njene pristojnosti. Poleg tega je treba ponovno proučiti finančne odnose, uresničiti prosto cono ter urediti tudi vprašanje naravnega parka. V svojih programskih izjavah je ministrski predsednik Cossiga omenil tudi slovensko narodno manjšino v Furlaniji - Julijski krajini in v tej zvezi dejal, da namerava vlada ob sklepu dela posebne komisije in ob upoštevanju njenih predlogov izoblikovati organski ukrep za zaščito slovenske manjšine, in sicer v tesnem sodelovanju z deželo FURLANIJO - JULIJSKO KRAJINO. Manjšinska vprašanja — je naglasil predsednik Cossiga — so za vlado vprašanje omike, ki jih je treba urediti v skladnem razmerju med posebnimi in splošnimi pravicami. Pri tem moramo izhajati iz stališča, da je treba vsem, tako večinam kot manjšinam, zagotoviti enakopravnost pri uživanju pravic, saj je to prva naloga pravne države. Ko je obravnaval zunanjepolitične probleme, je predsednik Cossiga naglasil, da si bo vlada prizadevala za okrepitev političnih in gospodarskih odnosov s sosednjimi in prijateljskimi državami, kot sta na primer Jugoslavija in Avstrija. Odnosi z dalje na 2. strani ■ EGS in lugoslairijo varnosti in sodelovanju v Evropi, ki so o-menjeni v uvodu pogodbe skupaj z beograjsko izjavo Skupnosti in Jugoslavije iz leta 1976. Nova pogodba — je dejal italijanski zunanji minister — pomeni začetek tesnega in učinkovitega sodelovanja na osnovi vzajemnega spoštovanja. Okrepljena bo vloga, ki pripada vsaki državi v duhu zaključne listine v Helsinkih za sodelovanje in varnost v Evropi ter za ustvaritev bolj pravičnega gospodarskega reda v svetu, (nadaljevanje na 6. Strajni) Predsednik Cossiga o narodnih manjšinah Nova pogodba med Škofovsko posvečenje v Ljubljani RADIO TRST A ■ NEDELJA, 20. aprila ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kme-tijsa oddaja; 9.00Sv maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 1-1.00 »Mali gusarji«, radijska igrica Miroslave Leban; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasba po željah; 15.00 »Okuole o-gnjišča — pred studencem«, snopič prafc in muzike naših judij; 19.00 Poročila. HI PONEDELJEK, 21. aprila, ob; 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.300Socialna problematika; 12.00 »Dvignjena zavesa«, gledališki trenutek doma in drugod; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«. 14.30 Roman v nadaljevanjih — Jože Pahor: »Serenissima« •—■ 4. del. Dramatizacija: Desa Kraševec; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila -in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; Glasbeni drobiž; Kultrno pismo; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 22. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Goriške podobe; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 11.30 Človek in zdravje; 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja; 13.00 Poročila; 13.20 Glacba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.10 Mi in glasba; Mirko Mahnič: Igre o našem pesništvu: 6. »Neznani Zupančič«; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 23. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnost dobre kuhinje; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije id vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odprimo knjigo pravljic; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Jože Pahor: »Serenissima« — 5 in zadnji del. Dramatizacija: Desa Kraševec; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Narodnostni trenutek Slovencev v 'Italiji; Kulturne rubrike naših časopisov; 19.00 Poročila. Efl ČETRTEK, 24. aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Naša pristna vina kje in kako; 12.00 Mikro- fon v razredu; 12.40 Jugoslovanski pevci; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi iz Grčije; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; »Okuole ognjišča — pred studencan«, snopič prafc in muzike naših judij; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mii in glasba; Kulturni dogodki; Četrtkova srečanja; Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 25. aprila, ob. 8.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše; 9.00 Pesem, domovina, hočem ti zapet; 11.30 Osebna vozila danes; 12.00 Na goriš-kem valu; 12.30 Glasbena panorama; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba o odporništvu; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?« 14.30 Roman v nadaljevanjih ■— Rado Bednarik: »Beli grad — zakleti grad« — 1. del; Dramatizacija: Aleksij Pregare; 15.10 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Glasbeni trenutek doma in drugod; 18.00 Amaterski oder: »Življenje in smrt Vladimirja Gortana«, dramski prikaz. (Boris -Mihalič] Izvaja Dramska skupina Slovenskega dijaškega doma v Trstu v avtorjevi režiji; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 26 aprila, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Krata poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 1010 Radijski koncert; 11.30 Čoln — šport in razvedrilo. 12.00 »Nas anu zutra — danes in jutri«, oddaja o Reziji; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: slovenski zbori na ploščah; Na goriškem valu (ponovitev); »V domu junakov«, radijska drama; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151 V ljubljanski stolnici je bila na belo nedeljo, 13. t. m., slovesnost škofovskega posvečenja msgr. Alojza Šuštarja, ki je bil prejšnji mesec imenovan za novega ljubljanskega nadškofa. Slovesnosti so se udeležili vsi slovenski škofje ter številni škofje iz ostalih jugoslovanskih republik. Prisotni so bili tudi goriški nadškof msgr. Cocolin, tržaški škof msgr. Bellomi in celovški škof msgr. Koestner, medtem ko je videmski nadškof poslal svojega zastopnika. Slovesnost v nabito polni stolnici je vodil vatikanski pronuncij v Beogradu msgr. Cecchini, ki je tudi imel priložnostni govor. Spregovorila pa sta še ljubljanski pomožni škof msgr. Lenič in sam nadškof Šuštar. Celotni obred je potekal izredno slovesno. Pri petju sta sodelovala tudi znani slovenski tenorist Anton Dermota ter operna pevka sopranistka Vilma Bukovec. Vstop v stolnico je bil iz razumljivih razlogov le z vabili, prisotna pa so bila od- Predsednik Cossiga... ■ nadaljevanje s 1. strani Jugoslavijo so dosegli takšno raven, je dejal predsednik vlade, da prihajajo v okviru teh odnosov do izraza ozračje, širina in globina, zaradi česar uživa Italija v mednarodnem merilu posebno priznanje, saj so ti odnosi tudi pomembni za ohranitev in utrditev miru na svetu. V zadnjih letih so se pospešili stiki tako na državni kot na deželni ravni in na drugih področjih. Za takšno politiko se bomo še dalje zavzemali, je nadaljeval predsednik vlade, in pri tem ugotovil, da so bile zadovoljive tudi izmenjave na obmejnem območju. V tej zvezi je Cossiga izrazil posebno zadovoljstvo, da je Italija, ki ima začasno predsedništvo v raznih organih Evropske gospodarske skupnosti, v zadnjih mesecih delovala tako, da se je lahko podpisala nova pogodba med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. V zvezi z odnosi z Avstrijo je Cossiga opozoril, da so ti odnosi zelo tesni in obojestransko koristni, a da jih je treba okrepiti tudi na politični ravni. V tej zvezi se italijanska vlada strinja z dunajsko vlado, da je treba čimprej ustvariti pogo-Južne Tirolce, uradno priznala, da se je zadovoljivo uredil spor med obema državama. ■ nadaljevanje s 1. strani venska skupnost, komunistična partija in socialistična stranka ter iz dokumenta Slovenske kulturno gospodarske zveze. Tako ožja kot širša komisija imata torej na razpolago dovolj gradiva za izoblikovanje zakonskih predlogov, ki se seveda še lahko izpopolnijo med razpravo v parlamentu, ki je pristojen za njihovo dokončno odobritev. Če se zdaj vrnemo k izvajanjem predsednikov Cossige in Comellija, nam takoj pade v oči trditev ministrskega predsednika, češ da je treba problematiko slovenske poslanstva vernikov iz vseh župnij ljubljanske nadškofije. Slovesnosti se je udeležila tudi uradna delegacija slovenske skupščine, slovenskega izvršnega sveta ter ljubljanske občine. Msgr. Alojz Šuštar, ki je 36 let svojega življenja prebil v tujini, kjer je zavzemal odgovorna mesta, in se je vrnil v domovino pred tremi leti, je v svoj škofovski grb dal napisati naslednje besede: »Božjo volj0 spolnjevati«. Slovesnosti se žal ni udeležil predhodnik msgr Šuštarja nadškof Jože Pogačnik Slovenska Prosvetna Zveza Združenje Pevskih Zborov Primorske prirejata REVIJO PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKA POJE 80 Sodelujejo: — Zenski zbor Tabor - Opčine — Lovski zbor Dekani — Zenski zbor Lojze Bratuž - Gorica — Moški zbor Srečko Kumar - Repen — Mešani zbor Lipa - Bazovica — Mešani zbor Hrast - Doberdob — Moški zbor Fran Venturini - Domjo — Mešani zbor Anton Možina - Brje — Mešani zbor France Bevk - Prvačina — Komorni mešani zbor Nova Gorica — Tržaški partizanski pevski zbor v soboto, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ki je iznenada umrl le nekaj dni po imenovanju novega nadškofa, potem ko je zaradi starosti odstopil. Na ureditev čaka zda] v Sloveniji mariborska škofija, ki po smrt1 msgr. Držečnika še nima naslovnega škofa in jo že dalj časa vodi pomožni škof msgt-Vekoslav Grmič. —o—■ OPRAVIČUJEMO SE Pisatelju Levu Deteli, avtorju uvodnika »Vsta-jenje kot osišče in središče življenja«, ki je bh objavljen v velikonočni številki našega lista, opravičujemo, ker je bilo po pomoti izpuščen0 njegovo ime. Prepričani smo, da nam tega sp0' narodne manjšine rešiti v sporazumu z deželo Furlanijo - Julijsko krajino, kar bi ua°' ralo seveda biti nekaj povsem naravnega■ Po drugi strani pa moramo ugotoviti, kok0 je predsednik deželne rrlctde smatral za V°’ trebno v svojih programskih izjavah dariti, da je za vprašanja narodnih manjka pristojna država, kar more vzbujati V trt, kot da se deželna vlada tej problemaH izmika. Vsi pa dobro vemo, kako je s zadevo, zaradi česar ne bi radi videli, da 0 resne ovire k ureditvi naših življenjski vprašanj ponovno prišle prav s te straU1, drsljaja ni preveč hudo zameril. Uredništvo NEKAJ SE PREMIKA? Po uspešnem seminarju FIIENS v Dragi Kot so sredstva javnega obveščanja obširno poročala, je bil v Dragi pri Trstu let-111 seminar Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti, in sicer od Velikega ponedeljka zvečer do Velikega petka zjutraj. Seminar se J® vršil prvič med Slovenci v Italiji. Mladinsko komisijo FUENS je v tem smislu Povabila mladinska organizacija Slovenske skupnosti, ki je seminar tudi organizacijsko pripravila in izvedla. Na letošnjem seminarju je sodelovalo devet manjšin: Nemci na Danskem, Danci v Nemčiji, Frizijci na Holandskem, Frizij-Cl v Nemčiji, Nemci v Belgiji, Gradiščanski Hrvati iz Avstrije, koroški Slovenci, Francozi iz Doline Aoste in seveda Sloven-Cl iz Furlanije - Julijske krajine. Pismeno so se opravičili Furlani, predstavniki nemško govoreče skupnosti Walser iz Doline Aosta in Južni Tirolci. Svojo odsotnost so opravičili tudi predstavniki Italijanov iz Istre, predavatelj iz Ljubljane, ki bi mo-ral prikazati manjšinsko stvarnost v Jugo-s!aviji, in opazovalec iz vodstva Zveze socialistične mladine Slovenije, s katerimi je °ilo že pred časom domenjeno, da pridejo. Seminar je uspel zelo dobro, saj so u-deleženci odnesli veliko vtisov in spoznanj ° Položaju Slovencev v Italiji, čemur so °*Ii posvečeni razgovori, številna srečanja z javnimi in kulturnimi delavci in obiski ustanov ter krajev, predavanja deželnega svetovalca dr. Stoke in predvajanje dokumentarnih diapozitivov. Udeleženci so tu-^ sprejeli posebno resolucijo v podporo ^obalne zaščite Slovencev v Italiji. Novost letošnjega seminarja je bila v etn, da je bila določena skupna tema razpravljanja, tako da so bila poročila o pologu posameznih manjšin v glavnem ugla-5eiia na to temo. Slo je za odnose med ve-ino in manjšino ter za problem, kako informirati večino o problemih manjšine. To ^Prašanje je strokovno zelo temeljito ob-elal sociolog dr. Susič, poročali pa so pred-stavniki vseh prisotnih delegacij. Odobre- so bile tudi tri resolucije, ki se nanaša- jo na pravico po boljših sredstvih javnega obveščanja na Koroškem, med Danci v Zahodni Nemčiji in med Frizijci ravno tako v Zahodni Nemčiji. Med potekom seminarja je bil tudi redni občni zbor, na katerem je bil obnovljen del vodstva mladinske komisije FUENS, ki ga tako sestavljajo: gradiščanski Hrvat Juriča Cenar - predsednik, član naše manjšine Ivo Jevnikar in predstavnik Dancev v Nemčiji Heinrich Schulz - podpredsednika, Nemec iz Belgije Gered Henkes - tajnik. Seminar se je odvijal v odličnem vzdušju, za kar so med drugim poskrbeli nastopajoči na obeh kulturnih večerih: Tržaški mladinski pevski zbor pod vodstvom Tomaža Simčiča, Kvintet Klasiki in Trio Mavrica na nastopu v Dragi ter ansambel Hlede v Steverjanu. Naj ob koncu omenimo, da sodelovanje Slovencev iz naše dežele v medmanj-šinskih organizacijah spada že v tradicijo naše manjšine. Saj je pred vojno vodil najpomembnejšo manjšinsko zvezo v Evropi dr. Josip Vilfan, o čemer je danes zanimivo brati njegova pisma sinu, ki jih objavlja revija Dan. Po vojni se je iz Italije najprej vključila v novo manjšinsko orga- Zahodno od Mlinchna je 28. aprila prišlo do hude prometne nesreče, med katero sta izgubila življenje znani slovenski duhovnik, teolog in filozof Franček Križnik ter bogoslovec Martin Kastelic. Peljala sta se z avtomobilom, v katerega se je silovito zaletel s svojim avtomobilom neki Nemec. Oba pokojnika so odpeljali v domovino ter so ju pokopali v rojstnih krajih, to je Frančka Križnika na Štajerskem v Šmarjah pri Jelšah ter Martina Kastelica na Dolenjskem v Zdinji vasi. Franček Križnik se je rodil v Šmarjah pri Jelšah 17. julija 1944. Kulturno je bil aktiven že kot študent v Ljubljani ter se nizacijo — Federalistično unijo evropskih narodnostnih skupnosti, ki je nastala leta 1949 — takratna Slovenska katoliška skupnost iz Trsta. Ohranjen je namreč dopis takratnega tajnika Petra Šorlija pokojnemu glavnemu tajniku FUENS Povlu Ska-degardu na Dansko iz leta 1957; v njem je naznanjen pristop k manjšinski zvezi. Pozneje je postala članica FUENS Slovenska demokratska zveza. V tistih letih so začeli sodelovati na seminarjih FUENS tudi mladinski predstavniki. Dolgo let je bil član mladinske komisije FUENS Slovenski kulturni klub iz Trsta. Pred leti je članstvo v FUENS in v njegovi mladinski komisiji prešlo na slovensko stranko — Slovensko skupnost, kar vzbuja upanje, da se bo slovenska prisotnost v medmanjšinskih organizacijah povečala. Pri tem pa je treba omeniti, da je za odrasle člane FUENS bil že napovedan redni kongres med Slovenci, v Gorici leta 1966, a ga je italijanska vlada s formalnimi razlogi preprečila. Posebno poročilo bi seveda zahtevala prisotnost Slovencev v združenju AIDLCM, ki je sicer mlajše. Podpredsednik je namreč naš rojak, pisatelj Boris Pahor. Profesor Samo Pahor pa je tajnik italijanske sekcije združenja. Ta »federalni odbor« je ravno tako kot mladinska komisija FUENS imel svoje zasedanje v velikonočnem času, in sicer med Albanci na Siciliji. je oglašal v glasilu »Tribuna«. Po končani gimnaziji je v letih 1966-1969 študiral teologijo na Germaniku v Rimu, nato pa na teološki fakulteti v Miinchnu v Nemčiji filozofijo, posebno marksizem. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1971 v Mariboru. Bil je izredno aktiven kot predavatelj in publicist. Lani je postal urednik pri verskem listu »Družina« v Ljubljani. List je poživil s članki iz najrazličnejših področij ter je tudi dal pobudo za znano prilogo »Znamenja in klicaji«. K sodelovanju je pritegnil najuglednejše slovenske duhovnike. Bil je izredno družaben ter je imel veliko prijateljev tako v Sloveniji kakor tudi v zamejstvu in v Nemčiji, kjer je prav te dni zaključeval študije za doktorat iz filozofije. V Trstu je večkrat nastopil, in sicer najprej na študijskih dneh »Draga« leta 1976 s temo »Marksizem in svoboda«. Večje število predavanj je imel tudi za mlade tako v Trstu, kot na seminarju Slovenskega kulturnega kluba v Beli Peči. Pravkar izhaja v tržaški reviji »Zaliv« njegova razprava v nadaljevanjih o leninizmu in stalinizmu. Imel je veliko znanja in dokumentarnega zgodovinskega gradiva, ker se je zadnja leta posvetil predvsem študiju in raziskovanju novejše slovenske zgodovine. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu, Donizettijeva 3 vabi na predavanje CERKEV V LATINSKI AMERIKI NEKDAJ IN DANES Predaval bo prof. Mirko RIJAVEC v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.15 Predavanje dr. E. Susiča na seminarju v Dragi Umrl Franček Križnik Literarna nagrada Vstajenje 1979 Komisija literarne nagrade VSTAJENJE, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, ravnatelj dr. Anton Kacin, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala dne 2. aprila 1980 v Trstu in podelila literarno nagrado VSTAJENJE za leto 1979 Francu Jezi za življenjsko delo ob knjigi Nevidna meja, ki je izšla pred božičem pri Goriški Mohorjevi družbi. Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: Franc Jeza goji vsa leta v Trstu (od 1948) poleg drugega tudi čisto literaturo in njegove povesti in novele so izhajale v zamejskih revijah, listih in knjigah. Tako so izšle v Pastirčku štiri dobre mladinske povesti, v Novem listu roman iz znanstvene fantastike iz bodočnosti Povratek iz vesolja (1961-62), v Mladiki in 1967 pri Celovški Mohorjevi družbi zgodovinska povest Moč ljubezni, njegova drama Zadeva je končana pa je dobila prvo nagrado Radia Trst A. JADRAN V soboto, 12. t.m. smo bili priča enemu največjih uspehov zamejske košarke oziroma našega športa sploh, saj se je košarkarska ekipa Jadrana po samo enem letu tekmovanja v D ligi prebila v C ligo. Kaj pravzaprav pom.eni ta uspeh za našo manjšinsko športno politiko? Če trdimo, da je to naš največji uspeh, nočemo s tem zmanjševati izrednih dosežkov posameznikov ali ekip manj uveljavljenih športov, kjer smo in še večkrat segamo tudi po državnih naslovih (namizni tenis, izredni dosežki nekaterih naših atletov itd.); hočemo pa pravilno vrednotiti ta uspeh ene najbolj razširjenih športnih panog, ki je v naglem vzponu. Tokrat je torej šlo za košarkarsko ekipo, ki ni le sad nekaj nadarjenih športnikov, ampak sad večletnega dela, ki zajema izredno veliko število mladincev, to se pravi uspeh množične športne panoge, kjer lahko zmaga le ekipa, ne pa posameznik. To torej pomeni, da poleg velikega števila športnikov, ki redno trenirajo, imamo že tudi zadovoljiv košarkarski vzgojni kader, ki smo si ga ustvarili v razmeroma kratkem času in v nevzdržnih, zlasti finančnih pogojih. To je prvi razlog, ki nas navdaja z upanjem in nas prepričuje, da lahko z zadovoljstvom gledamo v bodočnost naše košarke, saj je sedanja ekipa izredno mlada in za njo je že cela truma mlajših, ki si nabirajo izkušenj in komaj čakajo, da bi dobili mesto v košarkarski zamejski »reprezentančni« ekipi. Zakaj reprezentanca med navednica-mi? To je po našem mnenju drugi in morda še važnejši uspeh, ki ga je Jadran dosegel. Spomnimo se le, kako je prišlo do tega združenja. Po dolgoletnih diskusijah med našimi športnimi delavci, po več ali manj občutenih krizah po raznih društvih, potem ko si nismo še popolnoma razčistili pojmov o športni politiki našega Združenja in sploh o najprimernejših prijemih za rast in utrditev športa, se je ustanovila ekipa Jadrana, ki naj zbira pod isto zastavo vse najboljše slovenske košarkarje, da V knjigi Nevidna meja, ki ima podnaslov »povest iz daljne prihodnosti in druge fantastične zgodbe«, obsega naslovno povest in osem krajših zgodb. V vseh ga zanima predvsem človekova psihologija in njegov medčloveški odnos v izrednih razmerah, ki jih podaja stvarno in brez pretirane fantastičnosti. S knjigo je pomnožil skromno tovrstno slovensko literaturo. Denar za nagrado je podelila Kmečka in obrtniška posojilnica na Opčinah. Pisatelju so nagrado izročili v ponedeljek v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici v Trstu. Na slovesnosti je prof. Martin Jevnikar spomnil na 17-letni razvoj nagrade, ki so jo prvič podelili leta 1963, nakar je razčlenil Jezova literarna dela. Nekaj odlomkov iz zadnje knjige »Nevidna meja« je prebral Livij Valenčič, inž. Milan Sosič pa je kot predsednik openske Hranilnice izročil nagrado. Francu Jezi za lepo priznanje iskreno čestita tudi naš list. V C LIGI bi lahko igrali tudi v kvalitetnejših prvenstvih v slovenski ekipi. Društvi Kontovela in Poleta sta takoj pravilno ocenili pobudo in prav igralci in člani teh društev so še danes nosilni temelji tega društva. Po lanskoletnem izrednem uspehu iste ekipe, ki je skupno z neprimerno bogatejšim in izkušenejšim Hurlinghamom prišla do pokrajinskega finala med mladinci in nekaj dni zatem osvojila promocijsko prvenstvo in si na kvalifikacijah zaslužila napredovanje v D ligo, je Jadran pridobival vsak dan več privržencev in nujno je bilo, da se je tudi formalno ustanovil. Temelji za neko skupno športno politiko so torej bili postavljeni in upamo si trditi, da so danes izredno trdni, saj se skoro vsa naša društva, ali posamezni atleti društev strinjajo s to politiko in pristopajo zraven. Na žalost (vsaj za nas) pa vsi med nami ne mislijo tako in še vedno vztrajajo pri nekem izolacio- (dalje na 6. strani) Kovboj za stavnim strojem Tik pred Veliko nočjo je umrl v tržaški bolnišnici vsemu slovenskemu Trstu, ki ima opraviti s tiskom, znani in priljubijo ni stavec Alojz (Gigi) Pegan, star koma] 67 let. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga cenili m samo zaradi njegovega strokovnega znanja, ampak tudi zaradi njegovih človeških odlik. Bil je zaveden demokrat v pravem p°' menu besede in Slovenec. V mladosti je obiskoval Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu in je vedno z ljubeznijo govoril o tedanjih svojih učiteljih, posebno o ravnatelju Čoku. Rad bi bil študiral naprej, toda skromne domače razmere — družina je bila delavska in ni ji bilo z rožcami postlano — mU tega niso dopustile. Moral je iti v uk za tiskarja. Dolga leta je delal pri »Edinosti* in o tistem času je vedno spet rad pripovedoval. Bil je prava zakladnica zgodovine in anekdot o »Edinosti« in o drugem predvojnem slovenskem tisku v Trstu in na Goriškem. Med drugim je stavil knjige Goriške Mohorjeve družbe in drugih založb pred vojno ter je intimno poznal ne le vse slovenske urednike oziroma časnikarje, ampak tudi vse avtorje tistega časa, z Bevkom vred. O takratnem slovenskem dogajanju v zvezi s slovenskim tiskom bi bil lahko tlU-dil snov za nadvse zanimivo knjigo spominov. Žal se sam nikdar ni lotil pisanja, drU-gi pa tega niso mogli ali utegnili izkoristiti■ j Enako dobro je seveda poznal vse tisto, kar se je nanašalo na zgodovino slovenske-ga tiska na Tržaškem po drugi svetovni vojni, med katero je doživel internacijo V Nemčiji. Prelil je v svinec črke neštetih slovenskih publikacij in listov. Dolga letu je stavil tudi »Novi list«. Delovni odnosi s časnikarji pa so se vedno razvili v prave prijateljske odnose. Uredniki so ga cend1 ne samo zaradi njegove strokovne sposobnosti in korektnosti, ampak tudi zaradi nje\ govega ogromnega znanja, saj je bil prcim strokovnjak v literaturi, zgodovini, umeb (Dalje na 8. strani) Vabilo na redni letni občni zbor KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE V NABREŽINI zadruge z neomejenim jamstvom s sedežem v Nabrežini - Center 106. Vabimo člane, da se udeležijo občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju dne 19. aprila 1980 ob 8. uri na sedežu PD Igo Gruden, Nabrežina 89 in v drugem sklicanju z vsakoštevilno prisotnostjo v nedeljo, 20. aprila 1980, ob 9. uri vedno na zgoraj navedenem sedežu s sledečim DNEVNIM REDOM 1. Poročilo upravnega sveta; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Razprava, glasovanje za odobritev obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička; 4. Volitve upraviteljev, katerim zapade mandat; 5. Določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo; 6. Določitev najvišjega zneska posojil, ki se sme dati posameznim prosilcem; 7. Razno. Upravni svet Nabrežina, 26. marca 1980 Člani si lahko ogledajo obračun in poročilo o obračunu na sedežu zadruge. Zavrnjen člen o uporabi slovenskega jezika Ob predstavitvi novega pravilnika, ki bo ^eja! delovanje rajonskih svetov na podlagi javnega zakona 278 (8.4.1976), smo zapisa-,*> je bil v občinskem svetu sprejet tudi Cen> po 'katerem imajo slovenski izvoljeni Predstavniki pravico, da se poslužujejo na se-l1 'n rajonskih skupščinah slovenskega jezi-a> v pravilniku ni sicer izrecno omenjen slo-Venski jezik, ampak »uporabni jezik«, vsi pa vemo, da gre za naš jezik. To nam potrjujejo izkušnje zadnjih šestih let, odkar so bili raJonski sveti imenovani; zlasti v vaseh, ki so J glavnem slovenske (recimo Pevma-Štmaver-slavje in Štandrež), je bilo vse poslovanje v°jezično in tudi na sejah se je govorilo v genskem jeziku. Ob odobritvi novega pratika je občinski svet potrdil to pravico, da 5e uporablja še drug jezik poleg italijanskega, Ceprav se ni tudi tokrat rabil izraz »slovenski j^ik«, kot je na primer zapisano v pravilniku jaških rajonskih svetov. Vendar, tako v Tr-s'u kot v Gorici, je pokrajinski nadzorni or-®an črtal člen o uporabi drugega jezika. Ne vemo, kdo je °rnem organu, kar _____________________ Gorice, pa smo lahko bolj točni. Najprej 5e ie debata o tem vprašanju razvila že v ob-Cltlskem svetu, kjer so neofašistični svetovalci “Potekal i temu členu in glasovali, kot je razum-|VV°. proti členu. Vendar to jim ni bilo dovolj; Jihov svetovalec dr. Coana je poslal nadzor-pttiu organu priziv in zahteval, da se črta člen, 'govori o uporabi »drugega« jezika, češ da cina nima nobene pristojnosti, da postavlja v Trstu nastopil pri nad-ni sicer bistveno: kar se katerekoli norme na tem področju in da je za to pristojna rimska vlada. Stvar pa se ni tu zaključila, posegla je višja oblast. Goriška prefektura je namreč poslala nadzornemu organu »priporočilo«, naj razveljavi člen pravilnika rajonskih svetov o rabi jezika, ki ne bi bil italijanski, ker da ni za to ustreznih zakonskih določil. Verjetno je bil ta poseg odločilen: pokrajinski nadzorni odbor se je držal »navodila« goriškega prefekta, ki je poslal podobno »navodilo« tudi goriškemu županu, kot je ta zatrdil na zadnji seji občinskega sveta. Naj med oklepajem povemo, da je goriška prefektura že večkrat posegla pri krajevnih upravah (na prime* v Števerjanu ali v Doberdobu) z zahtevo, naj se v uradnih aktih uporablja samo italijanski, ker da je edini uradni jezik v Italiji, jasno je torej, da je uradnim krogom slovenski jezik še vedno trn v peti; še bolj pa je jasno, da Slovenci potrebujemo zaščitni zakon, ki naj bi urejal tudi to vprašanje. Slovenski svetovalci v goriškem občinskem svetu so zahtevali, da se člen v pravilniku rajonskih svetov potrdi, svetovalca SSk pa sta poslala goriškemu prefektu protestno pismo. Verjetno se bodo slovenski predstavniki v rajonskih svetih še vedno posluževali slovenskega jezika, kot so se ga doslej. Iz delovanja števerjanskega občinskega sveta V petek, 28. marca, se je sestal števerjanski občinski svet in razpravljal predvsem o novem načrtu za dograditev osnovne šole s celodnevnim poukom. Ta načrt je bil potreben, ker je dežela dodelila svoj čas občini vsoto 300 milijonov lir iz sklada za potresna področja. Svetovalci so soglasno načrt odobrili, in upamo, da se bodo v kratkem začela dela za dokončno ureditev omenjene stavbe. Občinski možje so nato razpravljali o pristojbini za občinske oglase, obnovili pogodbo za zdravniško-psihološki pregled otrok ter potrdili nekatere sklepe ožjega odbora. Porabili bodo vsoto 12 milijonov lir za dograditev ceste Grojna - Aščevi. Svet je nato pooblastil župana, da zaprosi deželno upravo za nadaljnje financiranje javnih ter privatnih del, in to vedno v smislu zakona 63 z dne 23/12/1977 za tiskovna konferenca na goriškem županstvu vLansko leto je začela z delom tudi komisi- ]