Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Meta M Din, za >/< leta 45 Din, mesečno 16 Din; za Ino-
TRGOVSKI LIST
Številka 116.
nemštvo: 210 Din. — Pia- JL	m	m	m m
te ln toži se ▼ Ljubljani Časopis za trgovino, Industriio, obrt In denarništvo
OredniStvo ln upravnlStvt Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisni! ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — TeL St. 25-52,
Izhaja V8ak torek’
trte k In soboto
Ljubljana, četrtek 15. oktobra 1936
Cena posaniMnl fCA stevJIkJ Dlll f ju
Kai ie z decentralizacijo uprave
Težka izkušnja vseh povojnih let je dokazala, da je centralistični sistem uprave za Jugoslavijo ne-. uporaben. Ta resnica je že davno postala tako očitna, da se je tudi že z odločujočih mest ponovno obljubilo, da se bo izvedla decentralizacija uprave in ustreglo tej temeljni in največji zahtevi večine jugoslovanskega naroda. Ko so bile nato ustanovljene banovine in imenovani tudi prvi banovinski sveti, je tudi že kazalo, ko da se bo že mnogokrat izrečena obljuba tudi uresničila.
Ta up pa se je žal izkazal kot prazen. Banovinski sveti so obviseli v zraku in le enkrat na leto se sliši nekaj od njih, ko morejo izreči svoje pripombe k predloženim banovinskim proračunom. A to je tudi vsa njih funkcija, da se o njih delu sploh ne more govoriti.
Dejansko torej ni z banovinsko samoupravo nič, zato pa je ugasnila samouprava še tam, kjer je dolgo po vojni še obstojala. Avtonomija mestnih občin je danes dejansko pokopana, ker o končni višini mestnih proračunov ter mestnih davščin ne odločajo več občinski sveti, temveč finančno ministrstvo.
Centralizacija pa se je med tem raztegnila tudi na druga polja in danes sega že v gospodarsko življenje. Naše denarništvo bo v kratkem popolnoma centralizirano in prav resna nevarnost je, da bo ves prost in razpoložljiv denar koncentriran v državnih privilegiranih denarnih zavodih, dočim bodo že desetletja obstoječi denarni zavodi prisiljeni k postopni likvidaciji. Ali ni nad vse značilno, da se danes govori, da bo Priv. agrarna banka nastavila 500 novih nameščencev, ko v istem času stari zavodi ne vedo, kam s svojimi nameščenci! Ali ne bi bilo bolj logično, da bi vse tisto delo prevzeli že obstoječi denarni zavodi, ki bi poleg tega opravili to delo ceneje in hitreje?
Naša država je brez oficialnega gospodarskega načrta, neoficialno pa tak načrt obstoja in v zadnjem času se kaže tudi pri ustanavljanju novih tvornic. Da je v naši državi prostora še za celo vrsto tvornic, je nedvomno, prav tako nedvomno je, da bi morali celo vrsto teh tvornic čim prej ustanoviti. Toda napačno je, če se te tvornice ustanavljajo le v nekaterih pokrajinah, druge pokrajine pa da ostajajo prazne. Gospodarsko napačno pa je, kadar se ustanavljajo v krajih, ki nimajo potrebnih pogojev za novo tvornico.
Del teh tvornic se ustanavlja tudi z denarjem davkoplačevalcev, pa čeprav je povsod po svetu dokazano, da je državna režija vedno najdražja in zato tudi rentabilnost državnih podjetij najslabša. Ni to nobena prava gospodarska osamosvojitev, kadar ustanavljamo z državnim denarjem podjetja in s proračunskimi sredstvi krijemo njih deficite, ker takšna osamosvojitev samo manjša naše narodno premoženje. Resnična gospodarska osamosvojitev se doseza le z rentabilnimi podjetji in zato jo ustvarjajo le zasebna podjetja. Naloga države je, da ta podjetja do neke meje podpira in da jim omogoča nemoten razvoj, ne pa, da sama ustanavlja podjetja in da
uvaja centralizem še v podjetništvo.
Centralizem se ni izkazal niti v politiki, še manj se more v gospodarskem življenju. Zato ni druge poti, kakor da se začenja centralizem odpravljati, in sicer na vsej črti. Dosegli bi potem ne . le notranji mir, ki ga tem bolj potrebujemo, čim bolj je napeta zunanje-politična situacija, temveč začeli se bomo tudi gospodarsko, socialno in kulturno vse drugače razvijati, kakor pa se razvijamo danes. Nad 3 in pol milijarde din smo n. pr. dosedaj izdali za ceste, a kako mizerno je stanje naših cest! Kako vse drugačne uspehe pa bi mogli doseči s tem denar-
jem, če bi razpolagala s tem denarjem resnično samoupravna telesa!
Vsako leto nam statistika vedno znova dokaže, da dosegajo zasebne bolniške blagajne vse drugačne uspehe ko čisto centralizirani okrožni uradi. A vendar se ne •naredi edino logičen sklep ter izvede decentralizacija socialnega zavarovanja, temveč se narobe skuša še zadnje ostanke avtonomnega socialnega zavarovanja zatreti.,Že davno bi imeli izvedeno dobro delujoče socialno zavarovanje trgovcev in drugih gospodarskih stanov, če bi se omogočilo to zavarovanje na decentralistični podlagi! Kje je vendar tisti nepojmljivi razlog, da se kljub temu
socialno zavarovanje ne decentralizira.
Ko je bil pri nas centralizem šele v početku, smo ga že imeli preveč. Danes, ko je zajel skoraj vse panoge našega javnega življenja, ko sega celo v gospodarsko življenje, postaja že zapreka vseh zaprek za dvig našega gospodarskega življenja. Demontaža cen-stralizma je zato danes edina možnost za napredek in zato se mora ta demontaža tudi začeti izvajati. Vsak nov zakonski načrt mora že naznanjati začetek te demontaže in če tega ne naznanja, ga je treba takoj in popolnoma odkloniti.
Zadnji čas je, da se doba centralizma zaključi in da se začenja doba decentralizacije!
A zakai ne v
Valjevo dobi veliko radlisko tvornico
Na shodu v Valjevu dne 4. t. m. je dejal odličen jugoslovanski politik naslednje:
»V kratkem dobimo v Jugoslaviji veliko industrijo, ki bo edina te vrste za ves ta del Evrope, za ves Balkan. Vas kmete to sicer ne zanima, vendar pa vas bo zanimalo v toliko, ker boste našli v tej tvornice zaslužek. To bo tvornica Philips-radio aparatov, ki jih danes kupuje vsa gospoda. Te aparate pa bomo izdelovali v Valjevu, ker tako mi hočemo!«
Zopet izrazit primer naših razmer. Fina industrija, med katero prištevamo tudi radijsko industrijo, je bistveno odvisna od izobraženosti delavstva in nobena druga pokrajina v naši državi ni poklicana za to industrijo tako ko Slovenija, ki takšno tvornico tudi nujno potrebuje. Imamo na višku obrtno in drugo strokovno šolstvo, imamo na tisoče inteligenčnega naraščaja, ki ne ve ne kod ne kam. Tovarno, ki bi imela 500 do 1000 nastavljencev, bi mogli takoj napolniti s strokovno šolanimi delavci in nameščenci, od katerih bi vsak imel najmanj malo maturo. S takšnim delovnim aparatom bi bila tovarna kos nalogi, že v početku sposobna inozemski konkurenci in imela s tem tudi možnost osvojitve balkanskega trga, kakor se namerava.
Ljubljani je naravnost nujno potrebna take industrije. Ima že, kakor rečeno, na višku obrtno in strokovno šolstvo z najvišjo elektrotehnično institucijo naše univerze. Vse to bi bilo nekako povezano s to industrijo, ki bi kmalu postala naš ponos. Tam, kjer predvidevajo ustanovitev te industrije, bi morali poklicati kmetsko ljudstvo naravnost od pluga in polja k radijski industriji. In to ljudstvo gotovo ne strada, saj ima svoje polje, svoj kruh. Naša mladina pa nima zaslužka, nima kruha, niti kmečki sinovi se ne morejo preživljati na rodni grudi. — Slovenija je vsak dan bolj pasivna! Torej tam kmetsko ljudstvo k radijski industriji, naša izobražena mladina pa na cesto, v negotovost. Up naše mladine je obrt in industrija, zato gospodje ne jemljite ji tega, drugih eksistenčnih možnosti itak nima.
Ali pa je gospodom tam doli znano, da se nahajajo pri nas med poklici, za katere je potrebna ljud-skošolska izobrazba, tudi absolvi-ran.i srednješolci in višji izobraženci? Že po rudarskem in delav-
skem poklicu posega naša šolana mladina! In letno bruhajo naše šole stotine mladine, ki ne ve ne kod ne kam in ki ji ni najti niti najbolj skromnega kruha. Največji kapital vsake, države je naobra-žena mladina, njena nada, njen ponos, vse moderne države se tega dobro zavedajo in ji na vse načine poskušajo omogočiti eksistenco. Pri nas pa se mladina zapostavlja, da je prepuščena sama sebi. Ali naj se potem čudimo, če išče rešitve svojega socialnega vprašanja tudi v radikalizmu? Mladini dajte kruha, pa bo najbolj goreča zagovornica domovine! S temi načeli
gredo v boj velike, pomlajene države in kakor vidimo uspevajo! Ali pa morda ne plačuje naš narod tudi tako velike davke, da sme zahtevati, da se' mladina šola in da dobi izšolana delo in kruli!
Izgovor radi strategičnih ozirov pri tej industriji ne pride v poštev. Zato gospodje: Naša mladina, ki tava brez upa in nade, vas poziva: Dajte ji eksistenco! Vsi, ki imate ž njo opravka, ki opazujete njeno tiho borbo, vse oblasti in vsi gospodarski krogi, da, vsa Slovenija mora iti v boj in vzklikniti: »Radijska industrija je industrija naše mladine, njena eksistenca!«
ift
Kako ie bil saniran drugod
Iz poročila dr. Fettlcha na ustanovnem občnem zboru druitva slovenskih zavarovancev
Zelo poučno je, kako so drugod hitro in uspešno sanirali zavarovalnico »Feniks«, pa čeprav je imela ta v drugih državah neprimerno večje deficite ko v Jugoslaviji.
Avstrijska vlada je izdala že 25. marca 1936 štiri zakone radi sanacije dunajskega Feniksa.
Ustanovil se je poseben zavarovalni fond, v katerega so morale vplačevati vse avstrijske zavarovalnice. Iz tega fonda bi se dopolnjevali ev: primanjkljaji v premijskih rezervah zavarovalnic.
Z drugim zakonom so se znižali osebni in režijski stroški zavarovalnic. Tretji zakon je določal maksimiranje nagrad zavarovalnih agentov in minimalne premijske rezerve pri življenjskem zavarovanju. S četrtim zakonom pa se je ustanovil poseben register premijskih rezerv življenjskega zavarovanja. Z nepremičninami in hipotekami, ki so vpisane v ta register, se sme razpolagati le z odobrenjem vladnega komisarja.
Nato je izšel zakon o ustanovitvi Avstrijske zavarovalnice, ki je prevzela vse pravice in obveznosti »Feniksa«. Nova družba je prevzela tudi obligacijsko posojilo v višini 250 milijonov šilingov, ki ga je kontrahiral zavarovalni fond. Osnovna glavnica družbe je znašala 10 milijonov šilingov, ki so jo vplačale dunajske banke in zavarovalnice.
S posebno uredbo so bili istočasno določeni prispevki v zavarovalni fond, in sicer takole;
Pri zavarovanju blaga in proti toči plačajo zavarovanci 1%, pri vseh drugih strokah 6% in za po-zavarovanje 1*5%.
Zavarovalnice pa plačajo v ta fond od vplačil zavarovanja proti toči, blaga in transporta ter proti požaru 1-5%, v drugih strokah 3% in pri-posojilih ter odkupu polic 6 odstotkov.
Dve tretjini zneskov, ki obremenjujejo zavarovalnice, morejo te prevaliti na zavarovance, razen življenjskega zavarovanja do največ 1000 šilingov. Prispevke od posojil in odkupov polic pa morejo v celoti prevaliti na zavarovance.
Isti zakon z dne 8. aprila je nadalje določal, da se reducirajo dajatve v življenjskem zavarovanju v kolikor presegajo meje zavarovalne osnove, ki je bila odobrena od nadzorovalne oblasti, na to osnovo.
Zakon z dne 30. aprila 1936 je nadalje pretvoril vsa življenjska zavarovanja, ki so bila sklenjena v zlati ali tuji valuti v šilinge.
Z zakonom z dne 2. julija so bile določene modalitete za prenos portfelja življenjskega zavarovanja »Feniksa« na novo zavarovalnico. Ker je bila zavarovalna osnova večinoma previsoka, se je ta znižala na ta način, da so zneski zavarovane vsote ostali sicer neiz-premenjeni, podaljšali pa so se roki doživetja. V primeru smrti pa se izplača cela vsota. Za časa prolpngacije ne plačuje zavarovanec nobenih premij. Rok prolon-gacije je bil določen na 2 do 5 let.
češkoslovaška vlada
je že 1. 1932. predpisala čsl. po-< družnici »Feniksa« sporazumno z avstrijsko vlado, da se mora primanjkljaj pri čsl. podružnici amortizirati po določenem načrtu v 30 letih. Ko je 1. 1935. čsl. vlada ugotovila, da se praška podružnica ni ravnala po tem načrtu, je imenovala čsl. vlada svojega komisarja pri čsl. podružnici »Feniksa«. Posebni zastopnik vlade je prevzel vso upravo podružnice. Brezplačne police so se razveljavile, zavarovalnine, ki so bile sklenjene na podlagi prenizkih premij, pa so bile znižane na pravilno višino.
Police, ki so se glasile na tujo valuto, so bile pretvorjene v češkoslovaško. Valutne klavzule 4o se razveljavile. Za dobo enega leta se ni mogla proti čsl. podružnici vložiti nobena tožba, niti voditi izvršba, niti zahtevati otvoritev stečaja. Končno je dobila vlada pooblastilo, da prenese čsl. portfelj zavarovalnice »Feniks« na drugo zavarovalnico ali v ta namen ustanovljeno novo zavarovalnico.
S posebno odločbo vlade so bili1 nato odobreni vsi ukrepi za sanacijo »Feniksa«. Predvidena je bila tudi ustanovitev nove zavarovalnice, pri čemer bi sodelovale čsl. zavarovalnice in država. Vse zavarovalnine iz starih pogodb do zneska 10.000 Kč se izplačajo v celoti, vse večje pa z odbitki. Za kritje primanjkljaja prispevajo zavarovalnice 14 milijonov Kč, država pa 6 milijonov Kč 9kozi 50 let.
'
Na Madjarskem
Z vladno uredbo z dne 27. junija je bilo določeno, da se [»krije primanjkljaj madjarske podružnice v višini 16 milijonov pengor na ta način, da pade 6 milijonov pengov na zavarovance, 10 milijonov pengov pa na vse druge madjarske zavarovalnice, katerim pa je bilo obenem prepovedano, da bi to breme prevalile na svoje zavarovance. Prejemki nameščencev »Feniksa« so se znižali za 10 do 40%. Vsa zavarovanja, ki so bila sklenjena v tuji valuti, se pretvorijo v zavarovanja v pengih,
—o—	.	:	[
• Ti prifneri jasno kažejo, da bi se mogla jugoslovanska podružnica »Feniksa«, ki ima znatno manjši deficit, še mnogo laže sanirati in da našim zavarovancem ne bi bilo pri tem treba nalagati nobenih posebnih bremen. Seveda pa je treba nekaj storiti, ne pa čakati, da se stvar sanira sama.
Italija bo povečala dovoz živil, da zmanjša draginjo
Iz Reke poročajo, da zahteva italijanska vlada, da morajo ostati tudi po devalvaciji cene za živila neizpremenjene. Kljub temu pa so nekatere cene narasle že za 10 in tudi več odstotkov. Ker se je tudi ustavil ves dovoz iz tujine, se čuti vedno večje pomanjkanje živil. Ker bi zaradi tega cene nujno narasle, je vlada sklenila, da bo povečala kontingente za najbolj nujna živila. To povišanje velja za zadnje letošnje četrtletje. Tako so bili povišani naslednji kontingenti; za vole od 12,50 na 32 milijonov lir, za perutnino na 8, za jajca od 0,85 na '8, 'za krompir od 0,65 na 11, za mast od 0,2 na 0,9, za sveže ribe od 0,2 na 1 milijon lir. Poleg tega so bili povišanj še nekateri drugi uvozni kontingenti.
Strokovni težaii
Pekovski strokovni tečaj
V prvi polovici novembra bo Istrokovni tečaj za kandidate, ki nameravajo polagati mojstrski izpit iz pekovske stroke. Poučevalo se bo pa tudi tako, da bo tečaj nudil tudi že samostojnim mojstrom priliko dopolnilne izobrazbe. Predavalo se bo o žitu, mlev-ekih izdelkih, o raznih sistemih pekovskih peči. Pouk bo zvezan z ogledom raznih vzornih pekarn. Nadalje se bo poučevalo o opremi delavnice in delavnih pripomočkih, o izdelavi testa in peki raznih vrst kruha, o kalkulaciji in glavnih načelih knjigovodstva, o trgovini z moko ter o obrtnih in delavskih predpisih, ki se tičejo pekovske stroke.
Enotedenski tečaj bo brezplačen ter bo v prostorih Zbornice za TOI dnevno po 2—3 ure in ob času, ki bo udeležencem najpripravnejši, da bo omogočena udeležba tudi interesentom izven Ljubljane, na primer iz Kranja, Škofje Loke, Kamnika, Vrhnike in Litije.
Prijave za tečaj je z navedbo točnega naslova poslati najkasneje do 25. oktobra na Zbornico za TOI /v Ljubljani.
Dopolnilni tečaj za mizarsko risanje in notranjo arhitekturo
Od novembra do konca junija prihodnjega leta priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani nedeljski strokovni tečaj za izpopolnitev mizarskih mojstrov in pomočnikov, ki že obvladajo strokovno risanje. Tečaj se bo vršil v prostorih Tehniške srednje šole pod vodstvom strokovnjaka. Predmet tečaja bo porazdelitev opreme za druž. stanovanja v danem tlorisu, ortogonal-ni in izometrični pogled opremljenega stanovanja in poedinih kosov pohištva, perspektiva poedinih kosov in celotnega interiera v različnih tehnikah, različne vrste stavbnega pohištva, slogovno pohištvo, risanje pohištva v naravni velikosti po predloženih 6likah. Prijave za tečaj s točnim naslovom je poslati Zbornici za TOI v Ljubljani do najkasneje 23. okt.
Risarski tečaj za mizarje
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi devetmesečni nedeljski risarski tečaj za mojstre in pomočnike mizarske stroke. Pouk se prične v prvi polovici novembra in se bo vršil pod vodstvom strokovnjaka v prostorih Tehniške srednje šole. Prijave s točnim naslovom je poslati do 23. oktobra na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. _______
Uporaba delovnih moči obsojencev
Interesenti, ki bi reflektirali na aakup delovne moči jetnikov za izdelavo metel ali za kaka druga primerna dela takozvanega »mešanega sistema« ali »sistema na kose«, naj se obrnejo za pojasnila na jetnišnico Okrožnega sodišča v Ljubljani. _______
Stavka zagrebških tramvajskih uslužbencev
Čisto nepričakovano za zagrebško prebivalstvo se je začela stav-ika zagrebških tramvajskih nameščencev. Vsi poskusi, da bi se stavka ustavila, so bili do sedaj brezuspešni. Mestna hranilnica kot lastnica tramvaja pravi, da pogojev nameščencev ne more sprejeti. Po njeni izjavi so zahtevali nameščenci, da se poviša minimalna plača sprevodnika od 1211 na 1800 din, voznika od 1504 na 2237, nočnega delavca od 1429 na 2553, dočim bi se maksimalne plače morale povečati za sprevodnika od 1559 na 2318 din, voznika od 1623 na 2441 din in nočnega delavca od 3335 na 5900 din. Poleg tega pa bi moralo podjetje plačevati za nameščence tudi vse socialne da-
jatve, uslužbenski davek in 10% dodatek za otroke. Poleg tega zahtevajo nameščenci še nekatere druge ugodnosti. Nameščenci trdijo, da so njih zahteve navedene previsoko in da zahtevajo največ 60% povišanje plač. Tramvaj ima zaradi stavke 100.000 din dnevno škode. Delavci so ob zaslužek, oni
pa, ki imajo daleč od doma do
službenega mesta, velike težave. Prav tako pa tudi vsi okoliški kmetje že groze, da sploh ne bodo dostavljali več v Zagreb živil, če tramvaj ne bo vozil. Posledice so torej za vse prebivalstvo težke, le taksiji imajo zlate čase. Da se ne bi moglo urediti vprašanje name-
ščenskih plač brez stavke, ni še nihče mogel dokazati. Zato se med zagrebškim prebivalstvom utrja misel, da je tudi ta stavka nastala predvsem zaradi rivalitete delavskih voditeljev in treh delavskih organizacij, ki ženejo iz prestižnih razlogov delavstvo tudi v najbolj nepotrebne in škodljive stavke.
Gospodarske
Iz članka, ki ga je objavil dr. Nikola Peršič v zadnji številki »Ekonomista«, posnemamo:
Čeprav se nahaja Španija v Evropi, je vendarle manj znana ko mnoge druge, tudi manjše države. Najmočnejša kolonialna sila na začetku novega veka se je morala Španija po mnogih peripetijah umakniti s svetovne pozornice, da zopet zbere svoje sile in da znova zaigra svojo vlogo v koncertu velikih sil. Skozi vse 19. stoletje se čuti to prizadevanje Španije, toda uspeha Še ni, kakor da bi bila zla usoda na poti.
Madariaga označuje zemljepisne razmere Španije na kratko takole: Neprehodnost je glavni znak Španije. Ta dežela je trdnjava, katere srednja višina dosega okoli 650 m ter je po Švici najbolj visoko ležeča dežela v Evropi. Takoj ob obali se dvigajo visoke planine, dohod s kontinenta pa je zaprt z nad 3000 m visokimi Pireneji.
Na tem polotoku se je pod vročini solncem razvijal španski narod, v čegar žilah teče raznovrstna kri, vendar največ romanske. Tu so bile strasti vedno močnejše ko v drugih deželah in vsaka ideja se je uveljavljala z večjim fanatizmom. Bližina Afrike je bila za Španijo usodna.
I Španija meri s kolonijami 840 tisoč 302 km* in ima 25,293.000 prebivalcev. Razdeljena je na 49 pokrajin, od katerih je 47 na polotoku, 2 pa na otokih (Balearskih in Kanarskih). Gostota prebivalstva je majhna, le 47 prebivalcev na 1 km*, dočim jih pride v Jugoslaviji 56.
Španija ima izhod na dve najvažnejši morji, na Atlantski ocean in na Sredozemsko morje, kar je nekoč ustvarilo kolonialno silo Španije, danes pa ji odpira pot v Ameriko in Afriko. Sama prednost zemljepisne lege pa še ne more dovesti do gospodarskega blagostanja, če ni prebivalstvo podjetno. Zlo je pri tem, da se visoke planine dvigajo v Španiji skoraj tik ob obali ter je zato oceanski in sredozemski vpliv majhen.
Klimfctično se deli Španija v dva pasova, v južni suhi pas, ki ima okoli 320.000 km* površine, in severni zmerni pas z okoli
260.000	km*.
Kmetijstvo
Na gospodarstvo Španije je sicer klima močno vplivala, toda ni klima edina posledica sedanjega stanja gospodarstva. Kakor v vseh drugih državah, tako tudi v Španiji ni prebivalstvo povsod enako delavno. Zlasti na jugu Španije so pokrajine, v katerih ljudje znižujejo življenjski standard samo zato, da jim ni treba tpliko delali. Drugod so zopet nastala plodna polja samo zaradi pridnih rok. Ze v mavrski dobi so postali nekateri kraji plodni samo z umetnim namakanjem. Takšne zemlje je okoli 15.000 km* in vsa je zelo plodna.
Koncem 19. in v začetku 20. stoletja se je največ storilo za dvig španskega kmetijstva. Po izgubi zadnjih svojih kolonij (Kube, Por-torike in Filipinov) je Španija spoznala, da je konec čezmorskih pustolovščin in da je rešitev le v lastni deželi. Najprej pa je bilo treba napraviti inventar in ta je pokazal, da je Španija v prvi vrsti
v Špan
agrarna država. Leta 1932. je bilo v Španiji skoraj 16 milijonov ha obdelane zemlje, 4’3 milijona ha pašnikov in samo 5-16 milijona ha gozdov.
Glavni agrarni proizvodi Španije so žitarice, na katere odpade skoraj polovica vsega španskega pridelka. Največ se goji pšenica in ječmen, koruza pa razmeroma le malo. Na drugem mestu je sadje in povrtnina. Na jugu rastejo tudi banane in sladkorni trs. Na jugu so tudi edini gozdovi dateljnov v Evropi. Riž se prideluje v dolini Ebra. Na tretjem mestu je krompir, na četrtem mestu pa vino, ki ga je pridobila Španija v 1. 1934. nad 20 milijonov hi, da je v vinski proizvodnji v Evropi tretja (za Francijo in Italijo). Velik dohodek ima Španija tudi od industrijskih rastlin. Letno se ceni ta dohodek na okoli 700 milijonov pe-eet. Za tobak velja državni monopol. V 36 pokrajinah se pridobiva oljčno olje, ki se zlasti mnogo uporablja za konzerve. Glede proizvodnje oljčnjega olja je Španija na svetu prva.
Še pred kratkim je španski kmet oral zemljo s starim rimskim, to je lesenim plugom. Danes pa se posveča strokovni naobrazbi kmeta velika pozornost. Še 1. 1898. je imela Španija samo eno tvorni-co plugov, danes jih ima že celo vrsto.
Živinoreja je danes velik vir narodovega dohodka. Španija slovi po svojih merino-ovcah, andaluzijskih konjih in pirenejskih oslih in mulah. Reja svinj je povsod razvita, najboljše pa se rede na Malorki, Španija ima okoli 16-5 milijona ovac, 5 mil. prešičev, prav toliko koz, 4-6 milijona goved, 14 milijona mul, 1*2 milijona oslov ter 800.000 konj. Zelo razvito je ribarstvo, prav tako tudi konzerviranje rib.
Rudarstvo
Že v starih časih je bilo znano špansko bogastvo na rudah, zlasti v hribih Asturije in Kantabrije. Bilbao je znamenito središče železne rude. Ker so tu tudi velika premogovna središča, se more železo kar na mestu topiti in predelovati. Ker se morje globoko zajeda v teh krajih v zemljo, se more ponekod ruda kar naravnost nakladati na ladje. Tudi v Pon-ferradi so velika ležišča premoga iu železa. Središče bakrenih ležišč je pokrajina Iluelva z znamenitimi rudniki Rio Tinto, ki so večinoma v angleških rokah. V pokrajini Jaen so najvažnejša svetovna ležišča svinca, dočim se cink pridobiva v Murciji in Santanderu, živo srebro pa v Almadenu. Nadalje ima Španija v manjših količinah še zlato, srebro, kositer, antimon, volfram, žveplo in kalijevo sol. Nedavno pa so bili odkriti tudi petrolejski vrelci v Navari, Santanderu, Burgosu in Bilbau.
Industrija
Skupna proizvodnja železa in jekla ne zadostuje za domačo potrebo, vendar pa izkazuje industrija, ki predeluje železo, velik napredek. Tehnično njeni proizvodi ne zaostajajo za svetovnimi, v cenah pa so mnogo nad svetovno pariteto. Industrija je močno zaščitena s carinami in drugimi prednostmi. Center topilnic železa ie na severu Španije.
Tekstilna industrija je stara. Industrija svile se je razvila že v dobi Mavrov, ki so uvedli v Španijo tudi kulturo bombaža. Španski proizvodi pa so predragi, da bi mogli uspešno konkurirati z drugimi. Glavno središče tekstilne industrije je v Kataloniji ter Madridu. Bombažna industrija pa se je zlasti razvila v Sevilji, Va-leneiji in Salamanki. Med vojno je tekstilna industrija zelo dobro delala, po vojni pa je proizvodnja silno nazadovala, ker so začele delovati novo nastale industrije v drugih državah. Nasprotno pa je španska kemična industrija napredovala zlasti po vojni. Zelo stara je v Španiji tudi industrija barv, ki more večino potrebnih surovin dobiti doma. Zelo je napredovala tudi industrija parfe-mov in mil, ki pa je večinoma v francoskih rokah.
Pogonska sila je v Španiji hitreje rasla kakor pa pridobivanje premoga. Pomanjkanja pa ni bilo nikdar čutiti, ker je elektrifikacija dežele hilro napredovala, in sicer zlasti po svetovni razstavi v Barceloni 1. 1888. Vodne sile Španije se cenijo na 5 do 8 milijonov konjskih sil, od katerih je dosedaj izkoriščenih okoli 1 milijon.
Tudi industrija živil dobro napreduje, zlasti sladkorna industrija. Velika proizvodnja olja je krepko pospeševala konzervno industrijo. Omeniti je nadalje tvor-nice čistega alkohola, likerjev in razne pivovarne, luščilnice riža ter dobro razvito mlinarstvo.
Trgovina
Trgovina v Španiji ni na višini drugih zapadnih držav. Isto velja tudi za obrt. V splošnem se opaža nagnjenje za individualnost, radi česar prevladujejo mala in nezuatna podjetja.
Leta 1934. je Španija uvozila za 860, izvozila pa za 612 milijonov peset. Največ je uvozila 6trojev in motorjev (za 161 milijonov), živil, pijač in kemikalij. Glavni izvozni predmeti Španije pa so sadje, olje, vino, rude in tekstilno blago. Največ uvaža Španija iz U. S. A., Nemčije in Anglije, največ pa izvaža v Anglijo in Francijo.
Za časa svetovne vojne je Španija silno mnogo zaslužila in tvorni ce so rasle ko gobe po dežju. Ko se je vojna nehala, so se nehala tudi tuja naročila, na španskih trgih pa se je pojavilo tuje in mnogo cenejše blago. Nastala je silna kriza, ki je dosegla svoj višek 1. 1921., ko je moralo okoli 750 tvornic ustaviti svoje obratovanje. Polagoma pa se je začelo tudi špansko gospodarstvo boljšati, a v tem je prišla nova nesreča, težka notranje politična kriza, ki je dovedla tudi do seda' nje državljanske vojne. Naj zmaga v tej voni ta ali druga stran, špansko gospodarstvo še dolgo ne bo moglo preboleti težkih udarcev, ki mu jih je že in ki mu jih še bo zadala ta državljanska vojna.
Občni zbori
Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi ima- 30. redno letno glavno skupščino dne 26. oktobra ob 11. v posvetovalnici svoje tvor-nice. Vse pravice sme na občnem zboru izvrševati samo delničar, ki je 30 dni pred občnim zborom vpisan kot delničar.
Politične vesti
Ministrski predsednik Kjuseiva-nov je sprejel časnikarje ter Jim dal daljšo izjavo o svojem bivanju v Beogradu ter o političnih odnošajih Bolgarske in Jugoslavije. Dejal je, da je z min. predsednikom Stojadinovičem razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav ter da sta mogla oba konstatirati, da soglašata v vseh teh vprašanjih, a tudi v vseh vprašanjih, ki se tičejo miru. Izjavil je nadalje, da je bila tudi Bolgarska za sprejem konvencije o pobijanju mednarodnega terorizma in da so bila neka nesoglasja samo glede procedure tega postopanja.
V kratkem obišče Beograd tudi turški zunanji minister dr. Ruždi Aras. Pogosti poseti državnikov balkanskih držav v Beogradu dokazujejo solidarnost držav Male antante in Balkanske zveze.
Ker je francoski komunistični poslanec Thorez na shodu v Strasbourgu zelo vehementno napadel Hitlerja, so v Nemčiji silno razburjeni. Na njegov govor bo baje reagiral sam Hitler na kongresu narodno - socialistične stranke v Wiesbadenu. Nemški veleposlanik v Parizu pa je zaradi govora ostro protestiral pri pariški vladi.
Francoska vlada je mnenja, da Je govoril Thorez svoj govor na pobudo Moskve, ki hoče doseči poslabšanje francosko-nemških odnosa j e v, da bi se s tem preprečila locamska konferenca. Na protestno noto nemškega veleposlanika francoska vlada ne bo odgovorila, ker vlada v Franciji svoboda govora in zato tudi vlada ne more preprečiti nobenih govorov. Nemški vladi bo pariška vlada neofi-cialno nasvetovala, da vloži proti poslancu Thorezu tožbo.
Italijanski zunanji minister grof Ciano bo obiskal Berlin, kjer se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom v. Neurathom. Kakor poročajo časopisi, bo skušal doseči sporazum z Nemčijo. Zato bo razpravljal tako o locamskem vprašanju ko tudi o avstrijskem vprašanju. Skušal bo nadalje pojasniti Nemčiji, zakaj je morala Italija devalvirati liro.
Hitlerjev namestnik Hess je v nekem svojem zadnjem govoru dejal, da je Nemčija danes preskrbljena s kruhom, moko, krompirjem, sladkorjem in mlekom, uvažati pa mora še jajca, meso, mast in surovo maslo. Toda bolj ko ta živila so Nemčiji potrebni kanoni in zato bo dajala svoje devize za orožje, ne pa za živila. Nadalje je dejal, da se bo moral svet sprijazniti s tem, da Nemčija ne more biti brez kolonij. Končno je dejal, da so iznašli v Nemčiji poseben postopek z mesom kitov, ki postane po tem postopku užitno, da ga ni treba več zavreči. Letošnjo zimo bo meso kitov glavna hrana nemškega naroda.
Podpredsednik španskega parlamenta je na kongresu angleške delavske stranke govoril o španski državljanski vojni. Dejal je, da je nevtralnost največja krivica, ki se je mogla zgoditi španski vladi. Ker je ta vlada legalna, ima tudi pravico, da kupuje orožje. Madridska vlada ima tudi denar, da vse to orožje plača. Nato je opisoval okrutnosti, ki da jih izvršujejo uporniki. Sramota za španski narod je, da morejo Ma-rokanci zopet razsajati po Španiji. Vsako mesto, ki ga osvoje, ga smejo tudi opleniti. Svoj govor je zaključil z besedami: Tudi če bi se upornikom posrečilo, da osvoje Španijo, vendar pa španskega naroda ne bodo nikdar osvojili.
Po vesteh nacionalistov se pripravlja generalni napad na Madrid. Uporniki so zavzeli mesto Aranjuez, ki so ga pa vladne čete pred odhodom zažgale, da so našli uporniki samo še razvaline. Iz glavnega štaba generala Mole poročajo, da so uporniške čete prodrle že 15 km do Madrida.
Kancler Sušnik je dal italijanskim časnikarjem pojasnilo k zadnjim ukrepom avstrijske vlade proti hajmverovcem. Dejal je, da ostane Avstrija zvesta ideji svoje neodvisnosti ter da bo še nadalje zvesta rimskim protokolom. Mussolini je Avstriji ponovno svetoval, da izvede do konca avtoritativni državni sistem na podlagi sedanje avstrijske ustave in to se je sedaj z razpustom Haimvera zgodilo. Zato je gotovo, da Mussolini ta ukrep avstrijske vlade pozdravlja.
Konferenca zunanjih ministrov
Ital'je, Avstrije in Madjarske bo dne 9. novembra v Rimu.
‘Nemška vlada je protestirala pri angleški vladi, ker se je v pomorskem sporazumu med Anglijo in Sovjetsko Rusijo dovolilo slednji večje oboroževanje kakor pa to določa splošni londonski pomorski dogovor.
Za ali proti
Hrvatski glas proti devalvaciji
dinaria
Dr. Josip Butorac je objavil v »Hrvatskem dnevniku« v Zagrebu članek o posledicah devalvacije zlatih valut za dinar. V svojem članku pravi med drugim:
Posledice devalvacije v Evropi se bodo za prvi čas in za krajšo dobo pokazale v naši državi v tem, da se bo nekaj časa izvoz neugodno razvijal in da bodo imele večje težkoče industrije, ki so v konkurenčni borbi z industrijami držav z devalvirano valuto. Ker si te države pomagajo predvsem z zniževanjem carin, je zelo verjetno, da bodo od nas zahtevale carinske koncesije glede njihovih industrijskih izdelkov. Moremo tudi računati z nekim dvigom cen v približni višini 5%, kar se pa ne bo dosti opazilo, ker je naše gospodarstvo v začetni fazi postopnega gospodarskega dviga, ki bo itak povzročilo neko zvišanje cen.
Vse druge posledice devalvacije zlatih valut pa bodo in so za naše gospodarstvo ugodne. Preje navedene težkoče pa se morejo ublažiti ter del izgube izvoznikov tudi kompenzirati. Ker izvažamo predvsem agrarne produkte, katerih cene imajo dvigajočo tendenco, najbrže pri izvozu teh proizvodov
ne bomo naleteli na večje težave, zlasti še, ker je bila pri nas žetev zelo dobra, drugod pa slaba.
Če bi pa tudi mi izvedli devalvacijo, bi bilo negativnih posledic mnogo več. Takoj bi nastalo težko vprašanje, kako preprečiti prevelik dvig cen. Problem kmetske razdolžitve bi bil sicer lažji, ker bi se cene dvignile, vprašanje pa je, če bi bilo to v naših sedanjih razmerah priporočljivo, ker dobi kmet sedaj itak boljšo ceno za svoje proizvode, pa čeprav dinar ni razvrednoten. V sedanjih razmerah bi bila devalvacija vsekakor udarec za naše gospodarstvo.
Druga je seveda stvar, če bi bili k devalvaciji prisiljeni. To bi se moglo zgoditi v tem primeru, če bi devalvirale tudi Madjarska, Bolgarska in Romunija, ki so naše glavne konkurentinje na tujih trgih.
Tudi morebitna devalvacija nemške marke bi mogla povzročiti pri nas enak sklep. Dokler pa se vse to ni zgodilo, pa ni resnih razlogov za devalvacijo dinarja. Angleški funt je pri tečaju 250 din na-rastel za približno 5% ter je zato tudi upravičen dvig cen nekaterih proizvodov za samo 5%.
etičnih lir spada v to poglavje. S temi lirami naj bi se obvarovali tuji turisti pred previsokimi cenami, da bi se tako laže privabili v Italijo.
Tudi na Češkoslovaškem dela vlada velike napore, da se prepreči dvig cen.
Popolnoma pa se dvig cen v
državah z devalvirano valuto seveda ne bo mogel preprečiti. Bati se je, da se z devalvacijo vendarle ne bo dosegla ona stabilnost v zunanji trgovini, kakor bi bilo želeti. Mnogi tudi že trde, da se bodo vsi dosedanji ukrepi izkazali le kot prehodni in da se bo pravo delo za stabilizacijo razmer v zunanji trgovini moralo šele pričeti.
Italijanski listi o devalvaciji
Večina italijanskih listov piše, da je Italija devalvirala liro predvsem zato, da pokaže svojo dobro voljo, da hoče sodelovati pri urejevanju razmer v srednji Evropi. Sedaj, ko je s priznanjem italijanske Etiopije rešeno za Italijo kolonialno vprašanje, more Italija zopet sodelovati z drugimi velesilami. Bolj odkritosrčno pa piše »Lavoro Fascista«, ki pravi, da je morala Italija devalvirati, ko se je razbil zlati blok, ker ni mogla Italija ostali v valutnem vprašanju osamljena.
Zelo pa zamerja list Angliji in Združenim državam Sev. Amerike, ker da sta v vprašanju devalvacije valut popolnoma neiskreni. Tako hvaljeni sporazum treh de-
Darnih velesil da je samo platonične vrednosti, ker je tako Anglija ko tudi Združene države Sev. Amerike mnenja, da še ni prišel pravi čas za splošno stabilizacijo valut. London in Washington še nočeta, da bi se sedanji provizorij nehal. Ve!. Britanija je nasprotno pripravljena, da funt znova devalvira, da bi mogla vzdržati ameriško konkurenco. Kompromis, ki je bil sklenjen med Veliko Britanijo in Združenimi državami Sev. Amerike očevidno še ne funkcionira, kakor bi bilo treba. Dela se nasprotno na to, da pride do nove devalvacije, kar pa preprečuje stabilizacijo, ki bi se morala izvesti s sodelovanjem vseh držav.
Devalvadla valut In naSa Industrija
Val devalvacije ni pustil ravno-dušne niti naše industrialce, ki živahno zasleduje vse, kar se v zvezi z devalvacijo valut pripravlja v drugih državah. Zlasti pa se zanimajo naši industrialci sa dv« stvari: to je predvsem za nabavo surovin iz držav, ki so devalvirale valuto, ter za vprašanje obrambe pred konkurenco, ki bo iz teh držav brez dvoma prišla tudi na naš trg. Za vse one industrije, ki dobivajo njim potrebne surovine predvsem iz tujine, je posebno važno, če bo znižana vrednost valut v teh državah vplivala tudi na pocenitev surovin, da bodo sedaj dobivale te surovine ceneje, ker je dinar ohranil svojo vrednost. To zlasti velja za surovine, ki jih dobiva naša industrija iz Italije in Češkoslovaške.
Še večjo pažnjo pa posveča naša industrija drugemu vprašanju: morebitni konkurenci vseh industrijskih proizvodov iz držav z devalvirano valuto. To vprašanje zanima sploh vse naše industrije, brez ozira na to, če prejemajo svoje surovine iz tujine aji ne. More se reči, da je naša industrija zaradi možnosti industrijskega dumpinga držav z razvrednoteno valuto precej v skrbeh. Nekateri industrialci izjavljajo, da so bile že sedaj nekatere zaščitene carine v resnici le neznatna zaščita, ker so mogli tuji konkurenti prodajati svoje blago daleč izpod običajnih cen.
Ta dumping je bil deloma mogoč zaradi izvedene večje racionalizacije v tujih industrijah, deloma zaradi izvoznih premij, deloma pa zaradi sklenjenih kartelov. Sedaj bo postal ta dumping zaradi razvrednotenja valut še lažji.
Jasno pa je, da se nekaterim našim industrijam tega dumpinga ni bati, ker so nekatere zaščitene le predobro. Tudi tekstilni industriji ni treba biti v skrbeh, čeprav je italijanska lira devalvirana za skoraj celo tretjino. Prave posledice devalvacije se bodo videle šele takrat, ko se bo Izkazalo, kako je devalvacija vplivala na cene, če je povzročila dvig cen ali ne. Ce se bodo cene v državah z devalvirano valuto dvignile, potem so ni treba bati nobenega dumpinga.
Del naše industrije pa je zainteresiran na devalvaciji tudi zato, po kakšnimi p goji bo mogel v bodoče spravljati svoje proizvode na trg v državah z razvrednoteno valuto. To velja zlasti ca les, ki je navezan na italijanski trg. Posebno važno je to vprašanje, ker je takoj po devalvaciji lire izdala italijanska vlada dekret, da se cene ne smejo dvigniti. Vprašanje je, če bo ta dekret veljal tudi za les ali če bo morda mogoče že z znižanjem uvoznih carin in drugih pristojbin brez izgube ohraniti sedanjo ceno lesu kljub devalvaciji lire.
Dodatni sporazum med Anglijo, Franciio in II. S. A.
Ameriški finančni minister Mor-genth&u je objavil, da bo odslej dovoljen izvoz zlata ali pa prodaja zlata na podlagi posebnih predpisov na račun fondov za stabilizacijo v države, ki bodo isto ugodnost dovolile U. S. A. Finančno ministrstvo bo vodilo seznam dT-žav, ki se morejo posluževati te ugodnosti. Zlato se bo prodajalo po ceni 35 dolarjev za unčo, za stroške pa se bo računalo 0*25 dolarja. Novinarjem je izjavil minister Morgenthau, da je s tem uvedena nova metoda v mednarodnih trgovinskih transakcijah. To je dragi korak ca stabilizacijo mednarodne trgovine in z njim je mednarodna spekulacija izločena, vse gibanje zlata pa je prepuščeno vladam. Vse države imajo možnost, da se priključijo temu sporazumu. Podobne izjave sta izdala tudi londonsko in pariško finančno mini-
strstvo. — V pariških krogih se zagotavlja, da je s tem dodatnim sporazumom kočljiv« valutno vprašanje med tremi velesilami rešeno. V bodoče se bodo med temi tremi denarnimi središči zamenjavale devize vsak dan za zlato. B tem je ena najbolj bistvenih točk znamenitega franoosko-angleško-ameri-škega sporazuma z dne 25. septembra uresničena.
Baselska banka za valutno stabilizacijo
V nedeljo so se začela v Baslu posvetovanja guvernerjev emisijskih bank. Predvsem so razpravljali o valutnem sporazumu Francije, Anglije in U. S. A. Koncem diskusije je bila sprejeta resolucija, ki opozarja na nujno potrebnost, da se uvede splošna stabilizacija mednarodnih menjalnih tečajev.
Dosedanji	vpliv devalvacije
na cene
Učinek devalvacije se bo prav poznal šele takrat, ko bodo sedanje zaloge potrošene in ko bo treba nabavljati novo blago iz tujine. Zlasti to velja za Francijo, kjer delavske mezde še niso prilago-dene devalvaciji. Na splošnem pa dosedaj niti večji nakupi niso povzročili takojšnjega dviga cen, kar se je posebno jasno videlo v Švici. Takoj po devalvaciji švicarskega franka so ljudje začeli pridno nakupovati, zaradi discipliniranosti občinstva in trgovcev pa le ni prišlo do dviga cen. Kar pa Švica uvaža, hoče še nadalje kupovati po starih cenah. Uvoz je zaradi tega tudi precej nazadoval, ker pač tuji dobavitelji zahtevajo višje cene, ki bi bile v skladu z devalvacijo.
V Franciji, kjer so že naprej vedeli za devalvacijo, so cene ta-
koj v začetku porasle v trgovini na debelo za 3%, cene za uvozno blago pa za 12%. Splošni indeks cen se je dvignil le za 5%, od 404 na 426. Odločilni francoski krogi računajo, da se bodo cene na splošno zvišale za 10 do 15%, da bo torej za 29% izvedena devalvacija še vedno omogočila Franciji večjo konkurenčno sposobnost.
Tudi na Nizozemskem so bili trgovci in občinstvo disciplinirani in zato so v cenah nastale le malenkostne razlike. Računa se, da bodo na Nizozemskem cene narasle za največ 8 do 10%.
V večji meri pa so narasle cene v Italiji, ki je primeroma tudi svojo valuto najbolj devalvirala. Draginja pa se je sicer začela v Italiji že pred devalvacijo in je ta v mnogem oziru samo sankcionirala prejšnje stanje. Tudi uvedba turi-
Deaarstvo
Funt popušča
Narodna banka jfe zopet začela ponujati funte po nižjem tečaju, najprej po 249 din, sedaj pa tudi že po 248 din. Še bolj je popustil tečaj funta v Zagrebu in v Beogradu,, kjer je padel pa 246,9 do ‘247,1. Pozneje se je sicer nekoliko popravil. Negotovosti na našem denarnem trgu torej še ni čisto konec.
Na ljubljanski borzi sta zopet začela notirati Kč in italijanska lira. Tečaj Prage je 152‘68—153-78 za 100 Kč, tečaj Trsta pa 226‘94 do 230-02 za 100 lir.
Efektivne lire pa so padle na ‘215 do. ‘225 din.
V sedanjih negotovih razmerah se je razvila tudi silna špekulacija z lirami. Na Reki znaša razlika pri 100 din v lirah kar do 10 lir. Od te razlike zlasti trpi naše okoliško prebivalstvo, ki mora prodajati za svoje prodane pridelke prejete lire po nizkem tečaju, nakupovati pa mora njemu potrebno blago po visokem tečaju.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. t. m. navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din):
Zlata podloga se je dvignila za 24*4 na 1.577-2, in sicer se je povečalo zlato v blagajnah za 8-5 na
1.485-3, zlato v tujini pa za 16 na 91-9.
Devize, ki ne spadaj« v podlago, so se zmanjšale za 10-3 na
563-1, vsota kovanega denarja pa se je dvignila za 28 na 328-7.
Skupna vsota posojil se je povečala za 27-5 na 1.698-2, in sicer so narasla eskontna posojila za 21-4 na 1.441-1, lombardna pa za 6 ‘2 na 257.
Razna aktiva so se zmanjšala za 3-9 na 667*1.
Obtok bankovcev se je povečal za 9*1 na 5.259*4, «bvo*e na pokaz pa. za 26-7 na 1.526-5.
Razna pasiva so narasla za 5-4 na 307*4.
Skupno kritje znaša 29-86%.
Stanje naših kliringov
V času od ‘2. do 9. oktobra se je povečal naš saldo proti Nemčiji od
16,992.000	mark na 17,890.000 mark.
V italijanskem kliringu se je
naš saldo zmanjšal od 37,817.000 na 37,698.000 lir.
Tudi v bolgarskem kliringu se je naš saldo zmanjšal, in sicer od 0‘6 na 0'1 milijona din.
V prometu s Turčijo se je naš saldo zmanjšal v tej meri, da smo iz upnikov postali dolžniki. V prejšnjem tednu je znašal naš aktivni satdoše 0'4 milijona frankov, sedaj pa je bilo toliko vplačano v kliring, da že mi dolgujemo Turčiji 0*1 milijona frankov.
•
Nemški industrialci so na posvetovanju nar. socialističnih gospodarskih strokovnjakov ter zastopnikov nemške industrije zahtevali, da se marka razvrednoti, ker bi sicer začel nemški izvoz padati, s tem pa tudi zaposlenost delavstva. Iz prestižnih razlogov pa se narodni socialisti devalvaciji še vedno upirajo.
Ostavke guvernerja Češkoslovaške narodne banke dr. Engliša
predsednik republike ni sprejel. Dr. Engliš je odstopil, ker je bila češkoslovaška krona v večji meri devalvirana, kakor pa je on predlagal.
Na češkoslovaškem je začela poslovati komisija, ki naj izdela predloge za omiljenje deviznih predpisov.
Po večtedenskem dvigu cene za srebro v Avstriji je pretekli teden padla prodajna cena za srebro od 109,3 na 102,7, nakupna pa od 95 na 89 šilingov za kg.
Dobave - licitacije
Kralj, banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo elek-troinstalacijskih del v nadzorovalnem oddelku za moške v drž. bolnišnici za duševne bolezni na Studencu II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. oktobra ob 11. uri v sobi štev. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Ponudba v obliki popusta na uradno odobreni proračun v višini dinarjev 42.954-90.
II.	o/ertna licitacija za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri bo dne 26 .oktobra na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Proračun znaša din 941.329-14. Licitacija bo ob 11. uri.
Kralj, banska uprava Dravske banovine razpisuje za zgradbo že-lezobetonskega mostu čes Mirno pri železniški postaji Jelovec na progi št. Janž—Sevnica I. javno ponudbeno licitacijo, ki bo dne 31. oktobra ob 11. url v sobi št. 5 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna znaša din 615.271*86.
Kralj, banska uprava Dravske banovine razpisuje za dobavo litoželeznih cevi in armature za priključek studenca >Lintvern« k vodovodu na Vrhniki H. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 24. oktobra v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna znaša din 105.738-50.
Za dobavo mesa In slanine za umobolnico na Studencu pri Ljubljani za čas od 1. novembra do 31. marca bo IH. pismena licitacija dne 24. oktobra ob 11. uri v pisarni bolnišnice .
LICITACIJE
Komanda pomorskega arzenala
v Tivtu sprejema do 26. oktobra ponudbe za dobavo strugačev in kladiv ter 300 jeklenih ščetk; do 27. oktobra za dobavo raznega ročnega orodja, žice za avtogeno varenje, cinka in cinkove pločevine; do 28. oktobra za dobavo linoleja, lepila ter razne obleke; do
29. oktobra za dobavo platna in volnenih vrvic ter železnih kljuk; do 31. oktobra za dobavo cevi, elektrod ter podplatov.
Artiljerisko-tehnični zavod mornarice Lepetane sprejema do 26. oktobra ponudbe za dobavo svedrov, klešč, dlet, Škarij itd.; do
30. oktobra za dobavo vagonet ih Bodeove tehtnice.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI Ljubljani.)
Neuspešna zadruga
V Beogradu je bil občni 7.bor Zadruge za izdelovanje brezalkoholnih pijač. Na občnem zboru se je konstatiralo, da je bilo poslovanje zadruge zelo slabo in da je vse njeno premoženje padlo na din 700’—. Lansko leto zadruga sploh ni nič delala. Nastala je debata, ali naj zadruga še naprej životari tako ko doslej ali naj likvidira. Odločili so se za života-renje, dokler ne pridejo boljši časi.
»Službeni list«
kr. banske uprave z dne 14. ok-tobra objavlja: Uredim o oprostitvi materiala in notranje opreme, ki ju uvažajo tuje države radi postavitve svojih razstavnih paviljonov na naših domačih sejmih, od carine in davščin — Odločbo o oprostitvi Ljubljanskega velesejma od plačevanja družbenega davka — Izpremembo in dopolnitev predpisov za obtežbo cestnih mostov — Odločbo o obračunanju zlatega franjka pri pobiranju takse za vizum potnih listov — Razglas o odložitvi občinskih volitev za občine Breg, Grajena, Rogoznica in Slovenja vas — Razne odločbe občne seje državnega- sveta — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Dve tvornici avtomobilov se zgradita v Jugoslaviji
»Jugoslovenski Kurir« poroča, da se na odločilnih mestih proučuje vprašanje zgraditve tvornice avtomobilov v Jugoslaviji. Po informacijah lista bi se zgradili prihodnje leto dve tvornici avtomobilov, in sicer bi ena tvornica izdelovala samo tovorne avtomobile, druga pa osebne raznih tipov in (X) najbolj modernih načelih. Tvor-uica tovornih avtomobilov bi bila v Rakovici, tvornica osebnih avtomobilov pa v okolici Beograda.
V zvezi z vprašanjem zgraditve tvornic za avtomobile pa se proučuje tudi vprašanje zgraditve tvornice motorjev, za katerih pogon bi se uporabljal les.
Lepo je to, da se namerava zgraditi v Jugoslaviji tvornica avtomobilov in da se hoče tudi na tem polju doseči naša gospodarska osamosvojitev. Toda kje je zapisano, da morata biti tudi ti dve tvornici v Srbiji, zakaj ne bi mogla saj ena teh tvornic biti \ Sloveniji. Beograd dobi vendar letos veliko pristanišče, Bosna ima Zenico, Srbija poleg tega še nove instalacije v Boru ter vrsto drugih rudnikov, Dalmacija dobi nova pristanišča itd. Vsaki pokrajini je nekaj namenjeno. Le Slovenija naj ostane prazna?
Zunanja trgovina
Povpraševanje po našem blagu
v tujini
Les in lesni izdelki:
1101 — Amsterdam: v lesni stroki išče zastopstvo naših lesnih izvoznikov,
1102 — Pariz: proizvodi lesne destilacije (aceton),
1103 — Budapešta: zobotrebci,
1104 — Pariz: oglje, bukovi in hrastovi železniški pragi,
1105 — Sousse (Tunis): parjena in neparjena bukovina, hrastov in jelov les, jamski les.
Deželni pridelki:
HOfi — New York: paprika,
1107 — Svendborg (Danska): žitarice (koruza, ječmen in oves) ter olij na te pogače (od solnčnic, repice, konoplje in lana),
i 1129 — Hoboken N. J. (U. S. zastopnik A'): svinjske kože.
1130 — Budapešta: vosek čebel.
Proizvodi rudarstva:
1131 — Dunaj: železo in železna ruda.
Industrijski izdelki:
1132 — Karlovi Vari: zastopnik za jedilna olja in za margarino,
1133 — Carigrad: otroški vozički, ponikljani in pokromani podnosniki,
1134 — Hamburg: verige za živino,
1135 — Dunaj: kemično prepariran papir,
1136 —Curacao (Nizozemska Zapadna Indija): ponuja se za
1108	— Hamburg: zdravilne. 9topnik za narodno ročno delo), rastline (ržene glavice, borovni- pokrivala za mize in druga pokri-ce), lipovo cvetje, črnice, brezovo | Valai žepne robce, ženske bluze, eterično olje,
1109 — New York: rezanci sladkorne repe,
1110 — Habana (Kuba): fižol,
1111 — Amsterdam: moka, zlasti pšenična,
1112 — Dunaj:	hranilna (ne oljčno in bučno),
1113 — Bristol (Anglija): radižnikove konzerve,
1114 — Jeruzalem:	razna vrtnina,
1115 — Bremen: stročnice, zla
olja
pa
prišli v beograjsko skupščino. »Hr-vatski dnevnik« beleži te govorice, a pravi, da mu niso znane nobene podrobnosti.
V nedeljo je bila cela vrsta sho- : dov, na katerih so podali vodite- ' lji strank marsikatere zanimive izjave. Tako je dejal dr. Ljotič,1 voditelj »Zbora«, da nas more pred' bodočo vojno rešiti samo popolna j notranja enotnost. Dr. šutej je ‘ izjavil na shodu v Sarajevu, da v političnih vprašanjih odločuje pri njih samo dr. Maček. Vsi drugi so samo ušesa, da slišijo to, kar rečejo dr. Mačkova usta. — V Ku-manovem pa je govoril zastopnik Ljube Davidoviča, ki je dejal, da1 je sporazum s Hrvati tudi v srb-' skem interesu. Vendar pa danes glede sporazuma še ni nič definitivnega sklenjeno.
vezane z biseri, otroške obleke, preproge,
1137 — Pariz: soda, sladkor.
Razno:
1138 — Rio de Janeiro: ponuja se zastopnik za vse predmete, j
1139 — Trier (Nemčija): cunje,
1140 — Brno: špeditegska tvrdka ponuja svoje usluge našim iz-
po- voznikom v Češkoslovaško.
Izvozniki; k! se zanimajo za eno
Iz Dalmacije poročajo, da je bilo v zadnjem času odposlanih več vagonov vina na Češkoslovaško. | češkoslovaški kmetijski minister na moka, krompir, suha povrt-je na nekem shodu Izjavil, da je nina.
valske žitarice; konoplja,
1116 — Stockholm:	grahorica, pšenični otrobi,
1117 — Sousse (Tunis): pšenič-
Proizvodi sadjarstva:
iil8 — Bristol (Anglija): konzerve iz ribizlja (pasta), maline v pločevinastih posodah po 2 in pol
čisto nepotrebno, če Češkoslovaška uvaža tuja vina. Češkoslovaška ima 25.000 ha vinogradov ter pridela pol milijona hektolitrov vina, da more popolnoma kriti svojo potrebo na vinu,	i	r	,
Ker nima Anglija z našo državo m P.° v KK> nobenega klirinškega dogovora, boj 1119 — Antverpen: kozervira-začela mesto Anglije dobavljati čr- češplje brez koščic in preponi premog Nemčija. Prvi transpor- i A
ti nemškega premoga so že prispe- ’ lovijene,	,	.
li v jugoslovanska pristanišča. | 1120 — Bayrouth: sladki man-Trgovinska pogajanja med An- deljni,
sti beli fižol, oljnate pogače, ži- od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd. Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago. 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
glijo in Italijo so se končno vendarle ugodno zaključila. Pogajanja so trajala 14 dni.
Nemška vlada je dovolila šesto
1121 — Jeruzalem: jabolka, hruške, orehi,
1122 — Bremen: posušena ja-rici nemških tvornic, da morejo jK)^a jn drugo suho sadje, zopet začeti izdelovati tkanine iz 1iO0-_ čiste volne. Zaradi strogega izvajanja prepovedi tkanin iz čiste volne se je namreč povpraševanje po tujih blagih v Nemčiji tako	:x„-„ dvignilo, da se je morala ta pre- Ptye> suhe višnje,
1123 — Neuchatel (Švica): sveže in suho sadje,
1124 — Stockholm:	suhe
ces-
poved ublažiti.
Nemški avtomobil, koncern Oppel je znižal ceno avtomobilov za 6 do 10°/o. Nemci se zlasti prizadevajo, da si osvoje balkanski trg ter da z Balkana čisto izrinejo češkoslovaške avtomobile.
Na Poljskem so odkrili nove in zelo bogate vrelce nafte. Samo en vrelec v bližini Gorlic daje na mesec nad 200.000 ton nafte.
Avstrija je letos pridelala toliko krompirja, da ji ne bo treba nič krompirja uvoziti.
1125 — Sousse: sadje.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
1126 — Karlovi Vari: zastopnik za jedilno mast,
1127 — Instambul: svinjske ščetine,
1128 — Koln: ponuja se zastopnik za kože in krzna, ovčjo in drugo volno, loj, konjsko dlako, tehnične masti in klej.
Doma in po svetu
Za našega poslanika v Stockholmu je imenovan dr. Stražnicki, bivši naš poslanik v Buenos Airesu in v Haagu.
Za senatorja je imenovan g. Fran Smodej, bivši urednik koroškega »Mira« ter bivši gl. urednik »Slovenca«.
»Populaire« poroča, da je moral na zahtevo papeža tržaški škof Fogar odstopiti.
Goriški nadškof Margotti je prišel v Ljubljano, kjer je prenočil v hotelu štrukelj.
Radičev	sin Vladimir	se	vrača
z ženo iz	Francije,	kjer	je	živel v
emigraciji, v Jugoslavijo. Tudi nekateri drugi vodilni radlčevci so se v zadnjem času vrnili v Jugo-
slavii°.	.	.	. ...
Govori	se, da bo	vec	hrvatskih
poslancev opustilo dosedanjo svojo taktiko abstinence ter da bodo
Hipotekarna banka
|ugoslovaiiskjh^Jhraii|iJj2i^
v Ljubljani
se je dne 10. oktobra i. I.
preselila
v nove poslovne lokale
na Kralja Petra trgu št. 3
ter od 12. t. m. dalje posluje v novih poslovnih prostorih.
v	barva,	plasira In
Ze v 24 urah sstje"
itd. škrob) in avetiolika srajce, ovratnike in manšete. Pere snši. monga in Uka dotnate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-4. ftelenbnrgova ni. 8.
Telefon It. 22 72.
Za komisarja delavske zbornice v Ljubljani je bil imenovan banski svetnik dr. Lovro Bogataj. Obenem je bila imenovana revizijska komisija, ki bo pregledala delovanje zbornice od 1. 1934. dalje. Predsednik revizijske komisije je dr. Bogataj, član pa inž. Baraga, inšpektor dela ter Ignacij Brandstatter, rač. inšpektor pri banski upravi. Revizijska komisija bo začela s svojim delom takoj.
Zbornica v Splitu je poslala banski upravi spomenico, v kateri zahteva, da se ustanovi obrtna policija za pobijanje šušmarstva, kij se je zlasti v zadnjem času silno razpaslo.	|
Nova zgradba petrovgradske trgovsko-industrijske zbornice je bila te dni dovršena. V novi palači so nameščene vse pisarne zbor-, nlce ter sta tudi dve dvorani, inl sicer večja za plenarne seje in’ manjša za ožje sestanke in seje. I
V Skoplju je bila v nedeljo posvečena velika nova tvornica za predelavo opija. Tvornica more na leto predelati 35.000 kg surovega opija, to je polovico vse proizvodnje v Južni Srbiji.
Po devalvaciji francoskega franka se je dvignila cena zemljišč v Subotici. Za jutro zemlje se je preje zahtevalo od 6 do 7 tisoč, sedaj pa se zahteva od 7 do 9 tisoč din.
| General de Bono je napisal knjigo o italijansko-etiopski vojni, i Predgovor knjigi je napisal sam 1 Mussolini. V tej knjigi pripoveduje bivši generalisimus italijanske armade, da so Italijani že 1. 1932.
I začeli delati na vojno proti Etiopiji. Da bi to namero prikrili, je 1. 1932. obiskal Etiopijo kralj Emanuel, kar je evropsko časopisje tu-! di promptno sprejelo kot dokaz, da so se odnošaji med Etiopijo in I Italijo zboljšali. Vse priprave za vojno proti Etiopiji je vodil Mussolini, ki je dal tudi povelje za začetek sovražnosti. De Bono poroča nadalje, da so Italijani podkupili i skoraj vse poglavarje etiopskih plemen. — Kakor so vsa ta odkritja de Bona več ko zanimiva, tako pa se je treba še bolj čuditi, da se Italijani, ki so navdušeni nad temi odkritji, niti ne zavedajo, kaj pomenijo ta priznanja za evropskega človeka.
Turški zunanji minister Ruždi Aras je prišel na Dunaj, kjer je konferiral z avstrijskim zunanjim ministrom Schmidtom. Iz Dunaja odide turški zunanji minister v Beograd.
V Pariz je prišel poljski zunanji minister Beck. Njegov prihod pomeni novo utrditev francosko-polj-skega zavezništva.
Knez Starhemberg namerava sedaj po polomu svoje politike odpotovati za dalj časa na Madjar-sko, kjer bo gost grofa Esterha-zija.
Predsednik madj. vlade Dara-
nyi odpotuje koncem tega meseca v Rim, kjer se bo sestal z Mussolinijem.
Na kongresu angleške delavske stranke je bilo soglasno sklenjeno, da bo stranka zahtevala od vlade, da dovoli izvoz orožja za madridsko vlado.
Na sovjetsko - mandžurski meji je prišlo do novih spopadov med japonskimi in sovjetskimi četami.
Japonski vojni minister je poslal japonskemu ministrskemu predsedniku Hiroti ultimativno zahtevo, da se mora civilna oblast podrediti vojaški.
Angleška vlada je dovolila Kitajski večje posojilo. V sedanjih napetih odnošajih med Kitajsko in Japonsko pomeni to posojilo očitno izjavo Anglije za stališče Kitajske, kar ne bo brez političnih posledic.
Cene pšenici se dvigajo
Po devalvaciji valut se še nadalje dviga cena žitaric. Prvi hip po delalvaciji je bilo še razpoloženje nejasno, kmalu nato pa so • se začele zopet dvigati. Ugodna situacija na tujih trgih je naravno vplivala tudi na naš žitni trg. Trgovci so začeli kupovati žito za tujino, nato pa so pritisnili še domači mlini, katerim so najbrž« zaloge že začele pojemati. Posebno veliko povpraševanje je bilo po vagonskem blagu. Dne 13. r. m. je dosegla v Som boru potiska pšenica že ceno 173 din. Govori se, da bo začel sedaj tudi Prizad kupovati pšenico po dnevnih cenah.
Tudi cene koruzi so v stalnem dvigu. V Chicagu je narasla koruza za dva centa pri bušlju, prav tako tudi v Rotterdamu. Zato je bila tiidi na domačem trgu ves teden cena čvrsta ter je dosegla cena koruze tudi že 108 do 110 din. Nova koruza je cenejša, a se je dvignila že na 90 din.
Za ječmen je več povpraševanja, zlasti za ječmen za krmo, ki je dosegel ceno do 100 din. Za pivovarniški ječmen je zanimanje majhno.
Ko je že začela rasti cena pšenici, so se cene moke držale še na stari višini. Zadnji teden pa se je tudi moka podražila, ker so morali mlini začeti nakupovati novo pšenico, ker gredo stare zaloge že h koncu. Kupci pa se še vzdržujejo od kupčij in zato tudi še ni bilo posebnih zaključkov. Zastoj je nastal tudi pri mokah za krmo, ker je nje cena za izvoz previsoka.
Radin Ljubljana
Petek, dne 16. oktobra:	11.00:
Šolska ura: V Sofijo in na Vitošo planino (Marjan Tratar) — 12.00: Slovenska narodna in umetna pesem (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00; čas, obvestila — 13.15: Pevske jazz skupine (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00 Mati vzgojiteljica (gdč. Fe-licita Labernik) — 18.20: Pilar Arco poje (plošče) — 18.40: Spomini na Španijo (prof. Etbin Bojc)
— 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Sodelovanje srbske in bolgarske cerkve v zgodovini (dr. Pavle Jevtič — 19.50: Za dobro voljo: Zdravnikova zmaga (prizorček) 20.00: Prenos simfoničnega koncerta iz Varšave. Dirigent: LoVro Matačič — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne '17. oktobra: 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Za delopust! (igra radijski orkester)
— 18.40: Pogovor s poslušalci — 19.00:	čas, vreme, poročila —
19.30: Nac. ura: Razvoj slovenskega revijalnega tiska (Božidar Borko) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00:	Zunanji politični pregled
(dr. Kuhar) — 20.20: Brucovski večer:	Besedilo napisal Marjan
Mehle, vodi prof. Niko Kuret, sodeluje Akademski pevski kvintet in člani radijske igralske družine
— 22.00: čas, vreme, poročila —
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe
*
&
*
Uubllana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav rin rudninske vode.
Točna lp solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
Ij	Trgmretr^	uma«,	n)egnv	predstavnik	dr.	Ivan	Plesa,	urednik	Aleksander	Železnikar,	tiska	tiskarna	»Merkur«,	d.	<U	njen	predstavnik	O.	Mihalek,	vsi	v	Ljubljani.