n a (17 str., 2 tabeli) te r poročilo o hudi nevihti s točo na celjskem območju in na G o­
renjskem  29. junija 1982 (18 str., 2 tabeli) K. N a t k a.
V letu 1982 je Poljanska Sora kar 5 x prestopila bregove. Najvišja voda je bila na 
Sori 14. 11., največ škode pa je naredila poplava 13. 6. Nobena od poplav v letu 1982 
pa se ne m ore prim erjati s poplavo leta 1926. Čeprav manj uničujoče, pa so poplave 
leta 1982 pokazale, da ljudje prem alo upoštevajo nevarnost visokih voda. Hiše grade 
na poplavnih območjih, ogrožene so ceste in še posebej slabo grajeni mostovi.
Nevihti s točo, ki sta najbolj prizadeli celjsko območje in del Gorenjske, nista div­
jali istočasno, obe pa sta se sprostili ob prehodu neizrazite hladne fronte preko Sloveni­
je. Škoda, ki je nastala na poljih, v vinogradih in sadovnjakih, je v nekaterih občinah 
presegla 7%  vrednosti družbenega bruto proizvoda in spodbudila akcijo za izgradnjo 
obram bnega sistema za varstvo pred točo.
M arjan Bat
Andrej Pogačnik, Urbanizem Slovenije, oris razvoja urbanističnega in regionalnega 
prostorskega načrtovanja, FA G G  Ljubljana, 1983, str. 296.
O  slovenskih arhitektih (Plečniku, Fabianiju) in slovenskem urbanizmu smo že v 
preteklosti dobili izpod peresa M arjana Mušiča, Vladimirja Mušiča, Janka Omahna, 
S taneta B ernika, N aceta Šumija in še nekaterih bolj ali manj obširna poročila. Pogačni­
kovo delo pa je prvo, ki s pomočjo komparativne analize prikazuje celoten razvoj naše­
ga urbanizm a, ideje in smeri, ki so se v njem uveljavljale, ter njegov pravni in upravni 
položaj. Pom em bna novost je, da opisuje tudi razvoj ostalega prostorskega planiranja. 
A vtor sicer začne svojo retrospektivo z rimsko, srednjeveško in novoveško dobo, se na 
kratko ustavi pri industrializaciji in predvojnih razm erah, vendar dejansko težišče nje­
gove obravnave je na povojnem razdobju, ki je nedvomno v zgodovini naših mest in po­
deželja daleč najbolj burno in z najbolj globokimi in vsestranskimi posledicami. V svo­
jem  kronološko zasnovanem prikazu navaja vse poglavitne urbanistične projekte in 
njihove realizacije, večje m estne asanacije, urbanistične načrte in regionalne in druge 
prostorske plane. O m enja poglavitne arhitekte in urbaniste ter druge urbanistične raz­
iskovalce ter s citiranjem  ocen o teh delih iz takratnega tiska skuša prikazati njihove 
dobre in slabe strani. Zal je urbanistični del obširneje in popolneje prikazan, kot pa 
prostorskoplanerski. Pri slednjem so izostala oviednotenja nekaterih pomembnejših 
del in znanstvenih razprav, ki so obogatila teorijo in prakso našega povojnega prostor­
skega planiranja.
D elo ne bo zanimivo samo za tiste, ki jih zanima urbanistični in prostorski razvoj in 
načrtovanje. Po njem bodo lahko s pridom posegli tudi drugi, ki žele obuditi spomine 
na nedavno preteklost, na dvome in pomisleke, ki so spremljali naš urbanistični razvoj, 
in na številne razprave o usmerjenosti in uspešnosti našega urbanizma. V teh razglab­
ljanjih se Pogačnik izkaže kot zagovornik čuvanja našega kulturnega izročila in dedi­
ščine in kot nasprotnik pretiranih modernizmov.
I. Vrišer
Dragutin Feletar, Industrija Podravine. Varaždin, 1984.
M ed najkvalitetnejša dela, ki odpirajo nova vsebinska in m etodološka pota, sodijo 
v vsaki znanosti doktorske disertacije. Žal se njihovo število zadnja leta v geografiji
zm anjšuje, še redkejše pa so tiste, ki jih tudi v celoti natisnejo. Feletarjeva disertacija 
»Industrija Podravine«, ki jo  je založil Savez geografskih društava Hrvatske, je v tem 
pogledu izjema. Obsežno delo, na 154 straneh velikega form ata in z velikim številom 
barvnih prilog, obravnava na kompleksen način in deloma z regionalnogeografsko me­
todo razvoj, razm estitev in učinke industrije v treh občinah zgornje Podravine: v D jur- 
djevcu, Koprivnici in Ludbregu. Srce te industrije je živilsko-industrijski SOZD  »Po­
dravka« s sedežem  v Koprivnici in s številnimi podružnicami in kooperanti širom Po­
dravine in Jugoslavije. Prav tem u agroživilskemu in industrijskemu velikanu gre zaslu­
ga, da se je to slabo industrializirano ozemlje postopom a uvrstilo med srednje razvite 
regije SR H rvatske.
A vtor obravnava industrializacijski proces v Podravini s treh temeljnih vidikov: 
kateri so bili osnovni razvojni pogoji, kakšne so poglavitne lastnosti današnje industrije 
in kakšen je  bil učinek industrije na prostorske spremembe. Zajeto je prebivalstvo kot 
podlaga za oblikovanje najvažnejšega industrializacijskega faktorja — delovne sile, 
km etijstvo kot surovinska osnova za industrijo, tržišče, združevanje dela in sredstev, 
p rirodno bogastvo in vloga tradicije v industrijski proizvodnji. Avtor obravnava tudi 
pozitivne in negativne učinke prom etnega položaja, industrijske mikrolokacije in vpliv 
različnih planskih konceptov o industrializaciji. V središču obravnave je vpliv 
industrije na socioekonom sko preobrazbo regije. Posebno pozornost posveča razli­
čnim neskladjem , ki jih je  izzval razvoj industrije, med njimi v prvi vrsti zaostajanju 
km etijske baze za proizvodnimi kapacitetami.
D elo je m etodološko dobro zasnovano, grafično bogato opremljeno, upošteva do­
sežke industrijske geografije in bi bilo lahko dober vzorec, kako obdelati industrijo in 
industrializacijo v m arsikateri drugi jugoslovanski regiji, ki je doživljala podoben raz­
voj. Po sodbi ocenjevalca bi avtor lahko zajel obsežnejše ozemlje, morda še spodnji del 
Podravine, kar bi dalo študiji večjo težo. S tako podrobnim gradivom in dobrim pozna­
vanjem  problem atike bi se lahko lotil analize prostorskih medindustrijskih odnosov. 
O pozoriti bi bilo treba tudi na bodoče razvojne možnosti te dokaj samorastniško nasta­
le industrije.
Igor Vrišer
Marija Makarovič, Strojna in Strojanci. Narodopisna podoba koroške hribovske vasi.
Založila M ladinska knjiga, Ljubljana 1982, 559 strani.
O bsežna in vsebinsko bogata knjiga o Strojni in Strojancih sodi v tisto zvrst naše 
strokovno-znanstvene publicistike, ki odstira, podaja in vrednoti prenekatero ima­
nentno, tudi večjemu številu strok sorodno problem atiko o našem podeželju in njego­
vem vsakdanjem  življenju. Knjiga je  etnološka monografija o hribovskem kmečkem 
naselju ob naši državni meji na območju jugovzhodne Koroške, v katerem  so se ohra­
nile m noge nekdanje značilnosti m aterialne in duhovne kulture. Prepletanje oblik in 
načinov preteklega življenja in dela z novejšimi novostmi, ki čedalje bolj nezadržano 
prodirajo  v to  obm ejno hribovsko naselje s saminami, daje celotni Strojni podobi spo­
kojne domačnosti.
Vsebina knjige je razdeljena v 16 poglavij, ki jim sledijo še Pogled na Strojance, 
statistične tabele in preglednice obdelanega anketnega gradiva, slovarček narečnih 
besed, viri in literatura te r kratek  povzetek v angleščini. Za .geografijo so zanimive in